20.10.2012

Uradni list Evropske unije

L 290/1

UREDBA SVETA (EU) št. 967/2012

z dne 9. oktobra 2012

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 397 Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Direktivi 2006/112/ES je določeno, da so od 1. januarja 2015 vse telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve obdavčene v državi članici, v kateri ima prejemnik sedež ali stalno prebivališče oziroma običajno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: država članica potrošnje), ne glede na kraj sedeža davčnega zavezanca, ki opravlja navedene storitve.

(2)

Da bi v primerih, ko se take storitve opravljajo za osebe, ki niso davčni zavezanci, olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti, je bila vzpostavljena posebna ureditev za davčne zavezance, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici, v kateri se storitve opravijo (v nadaljnjem besedilu: ureditev Unije). Druga posebna ureditev, ki je trenutno vzpostavljena, za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ureditev ne-Unije), je bila razširjena na vse navedene storitve. To bo davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža, omogočilo, da določijo državo članico identifikacije kot enotno elektronsko kontaktno točko za identifikacijo in predložitev obračunov davka na dodano vrednost (DDV).

(3)

Davčni zavezanec, ki ima poslovne enote v več kot eni državi članici, bi moral v okviru ureditve Unije imeti možnost, da kot državo članico identifikacije določi katero koli od zadevnih držav članic, razen kadar ima svoj sedež dejavnosti v Skupnosti. V navedenem primeru je država članica identifikacije država, v kateri ima davčni zavezanec sedež dejavnosti.

(4)

Da bi se izognili nesorazmernim obremenitvam davčnih zavezancev, ki uporabljajo ureditev Unije, bi bilo treba pojasniti, kako se lahko spremeni država članica identifikacije, če davčni zavezanec svojo stalno poslovno enoto ali sedež dejavnosti prenese tako, da je potrebna sprememba države članice identifikacije, če želi še naprej uporabljati to ureditev.

(5)

Nobena posebna ureditev ne zajema telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, ki se opravljajo v državah članicah, v katerih ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto. Treba bi bilo pojasniti, da je opravljanje takih storitev treba prijaviti neposredno v zadevni državi članici.

(6)	Ker nobena posebna ureditev ni obvezna, se lahko davčni zavezanec, ki nima sedeža, kadar koli odloči, da bo prenehal uporabljati ureditev. Treba je pojasniti, kdaj take odločitve začnejo učinkovati.

(7)	Da pa bi se izognili nepotrebnim obremenitvam davčnih organov, bi bilo treba davčnemu zavezancu, ki se odloči, da bo prenehal uporabljati eno od posebnih ureditev, za določeno obdobje zavrniti ponovno vključitev v to ureditev.

(8)

Država članica identifikacije se pri posodabljanju podatkov o registraciji v svoji zbirki podatkov opira na podatke, ki jih prejme od davčnih zavezancev. Da se zagotovi takojšnja posodobitev zbirk podatkov, je treba določiti rok, v katerem bi morali davčni zavezanci, ki uporabljajo posebne ureditve, sporočiti vse ustrezne podatke o prenehanju ali spremembi dejavnosti ter o spremembah ustreznih podatkov, ki so že bili posredovani.

(9)	Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža in želi uporabljati posebno ureditev, je treba dodeliti identifikacijsko številko DDV. Da davčni zavezanci, ki so že identificirani za DDV, posebnih ureditev ne bi nenamerno uporabljali za nazaj, je treba pojasniti, od kdaj naj bi se posebne ureditve uporabljale.

(10)

Da se preprečijo dvomi glede tega, katera država članica ima pristojnost, bi bilo treba podrobno opredeliti, katera država članica lahko davčnega zavezanca izključi iz uporabe posebne ureditve. Prav tako bi bilo treba podrobno opredeliti okoliščine, v katerih navedena država članica sprejme svojo odločitev o izključitvi in kdaj taka odločitev začne veljati.

(11)	Pojasniti bi bilo treba koncept, ko davčni zavezanec, ki nima sedeža in ki lahko uporablja eno od posebnih ureditev, preneha opravljati dejavnosti, kot tudi koncept nenehne kršitve s strani davčnega zavezanca, ki nima sedeža.

(12)

Z namenom spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti ter zaradi preprečevanja nepotrebne obremenitve davčnih organov bi bilo treba davčnemu zavezancu, ki je zaradi nenehne kršitve izključen iz ene od posebnih ureditev, za določeno obdobje zavrniti vključitev v katero koli od posebnih ureditev.

(13)

Pojasniti bi bilo treba, da morajo biti v primeru, da davčni zavezanec preneha uporabljati eno od posebnih ureditev, je izključen iz nje ali spremeni državo članico identifikacije, vse davčne obveznosti v zvezi z obračunskimi obdobji pred tem prenehanjem, izključitvijo ali spremembo poravnane pri državi članici, ki je bila država članica identifikacije pred prenehanjem, izključitvijo ali spremembo.

(14)	Zaradi lažjega nadzora s strani držav članic potrošnje bi bilo treba vsako obračunsko obdobje obravnavati ločeno, spremenili in dopolnili pa bi se lahko samo zadevni obračuni DDV.

(15)

Zaradi nadzora je od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža, primerno zahtevati, da obračune DDV predložijo državi članici identifikacije, tudi če v obračunskem obdobju ni bila opravljena nobena storitev. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da je treba navesti natančen znesek DDV brez zaokrožanja navzgor ali navzdol.

(16)

Glede sprememb in dopolnitev obračuna DDV je treba določiti rok, v katerem se lahko obračune državi članici identifikacije predloži elektronsko. Država članica potrošnje bi morala imeti v vsakem primeru možnost, da sprejme ali zahteva ustrezne podatke neposredno od davčnih zavezancev in odmeri DDV v skladu s svojimi nacionalnimi pravili.

(17)	Če država članica identifikacije nima eura za svojo valuto, bi morali biti davčni zavezanci, ki nimajo sedeža, vezani na odločitev te države članice glede valute, v kateri naj bi bili navedeni zneski v vseh obračunih DDV po posebnih ureditvah.

(18)

Brez vplivanja na nacionalna pravila držav članic potrošnje o nadomestilu za preveč plačane zneske in z namenom zagotovitve učinkovitega upravljanja posebnih ureditev v državi članici identifikacije in preprečevanja prevelikega upravnega bremena za to državo članico in države članice potrošnje bi bilo treba zagotoviti, da davčni zavezanci plačanega DDV ne morejo prikazati v več kot enem obračunu, niti v prvotnih obračunih niti z naknadno prilagoditvijo.

(19)

V primeru davčnega zavezanca, ki nima sedeža in ne izvrši plačila oziroma plača prenizek ali previsok znesek, ter v zvezi z obrestmi, kaznimi in drugimi dodatnimi dajatvami je pomembno določiti obveznosti države članice identifikacije oziroma držav članic potrošnje, da se olajša izterjava DDV in zagotovi, da se za storitve, opravljene v okviru posebnih ureditev, plača pravi znesek.

(20)	Evidence, ki jih vodijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža, morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organi držav članic potrošnje preverijo, ali je obračun DDV pravilen. Določiti bi bilo treba, najmanj katere informacije morajo vsebovati te evidence.

(21)

Da bi zagotovili lažje izvajanje posebnih ureditev in omogočili, da se za storitve, opravljene od 1. januarja 2015 naprej, uporabljajo te ureditve, bi morali imeti davčni zavezanci, ki nimajo sedeža, možnost, da državi članici, ki jo določijo kot državo članico identifikacije, svoje podatke o registraciji predložijo že od 1. oktobra 2014.

(22)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2011 (2) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Izvedbeni uredbi (EU) št. 282/2011 se oddelek 2 poglavja XI nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK 2

Posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci (členi 358 do 369k Direktive 2006/112/ES)

Pododdelek 1

Opredelitve

Člen 57a

V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	‚ureditev ne-Unije‘ pomeni posebno ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz oddelka 2 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti;

2.	‚ureditev Unije‘ pomeni posebno ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar nimajo sedeža v državi članici potrošnje;

3.	‚posebna ureditev‘ pomeni ‚ureditev ne-Unije‘ in/ali ‚ureditev Unije‘, odvisno od vsebine;

4.	‚davčni zavezanec‘ pomeni davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, kakor je opredeljen v točki 1 člena 358a Direktive 2006/112/ES, ali davčnega zavezanca, ki nima sedeža v državi članici potrošnje, kakor je opredeljen v točki 1 prvega odstavka člena 369a navedene direktive.

Pododdelek 2

Uporaba ureditve Unije

Člen 57b

Če ima davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, sedež svoje dejavnosti v Skupnosti, je država članica identifikacije država članica, v kateri ima sedež dejavnosti.

Če ima davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, sedež svoje dejavnosti zunaj Skupnosti, vendar ima v Skupnosti več kot eno stalno poslovno enoto, lahko za državo članico identifikacije v skladu z drugim odstavkom člena 369a Direktive 2006/112/ES izbere katero koli državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

Pododdelek 3

Področje uporabe ureditve Unije

Člen 57c

Ureditev Unije se ne uporablja za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki se opravljajo v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto. Opravljanje teh storitev se prijavi pristojnim davčnim organom navedene države članice v obračunu DDV, kakor je določen v členu 250 Direktive 2006/112/ES.

Pododdelek 4

Identifikacija

Člen 57d

Če davčni zavezanec državi članici identifikacije sporoči, da namerava uporabljati eno od posebnih ureditev, se ta posebna ureditev uporablja od prvega dne naslednjega koledarskega četrtletja.

Če pa se storitve, ki jih pokriva ta posebna ureditev, prvič opravijo pred datumom iz prvega odstavka, se posebna ureditev uporablja od datuma, ko so bile prvič opravljene, če davčni zavezanec državi članici identifikacije podatke o pričetku dejavnosti iz te ureditve sporoči najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prvič opravljeni storitvi.

Člen 57e

Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki uporablja ureditev Unije, identificira prek njegove identifikacijske številke za DDV, kot je navedeno v členih 214 in 215 Direktive 2006/112/ES.

Člen 57f

1. Če davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, ne izpolnjuje več pogojev iz opredelitve, določene v točki 2 prvega odstavka člena 369a Direktive 2006/112/ES, država članica, v kateri je bil identificiran, preneha biti država članica identifikacije. Če davčni zavezanec še vedno izpolnjuje pogoje za uporabo te posebne ureditve, za to, da še naprej uporablja navedeno ureditev, kot novo državo članico identifikacije navede drugo državo članico, v kateri ima sedež svoje dejavnosti, če sedež njegove dejavnosti ni v Skupnosti, pa državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

2. Če se država članica identifikacije spremeni v skladu z odstavkom 1, se sprememba uporablja od datuma, ko davčni zavezanec nima več sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote v državi članici, ki jo je prej navedel kot državo članico identifikacije.

Člen 57g

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev, lahko to posebno ureditev preneha uporabljati, ne glede na to, ali še vedno opravlja storitve, ki jih pokriva ta posebna ureditev. Davčni zavezanec obvesti državo članico identifikacije najpozneje 15 dni pred koncem koledarskega četrtletja, ki je pred tistim, od katerega namerava prenehati uporabljati ureditev. Prenehanje začne veljati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja.

Obveznosti DDV, ki se nanašajo na opravljene telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, nastale po datumu, ko je prenehanje začelo veljati, se poravnajo neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje.

Če davčni zavezanec preneha uporabljati posebno ureditev v skladu s prvim odstavkom, se za dve koledarski četrtletji od datuma prenehanja izključi iz uporabe navedene ureditve v kateri koli državi članici.

Pododdelek 5

Obveznosti poročanja

Člen 57h

1. Davčni zavezanec državo članico identifikacije po elektronski poti obvesti najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prenehanju ali spremembi:

—	o prenehanju opravljanja dejavnosti, ki so zajete v posebni ureditvi,

—	če dejavnosti, ki so zajete v posebni ureditvi, tako spremeni, da ne izpolnjuje več pogojev za uporabo te posebne ureditve, in

—	o morebitnih spremembah v zvezi z že posredovanimi podatki državi članici identifikacije.

2. Če se država članica identifikacije spremeni v skladu s členom 57f, davčni zavezanec najpozneje deseti dan meseca, ki sledi spremembi sedeža dejavnosti, o spremembi obvesti obe zadevni državi članici. Novi državi članici identifikacije sporoči podatke o registraciji, ki se zahtevajo, ko davčni zavezanec prvič uporabi posebno ureditev.

Pododdelek 6

Izključitev

Člen 58

Če se vsaj eno od meril za izključitev, določenih v členu 363 ali 369e Direktive 2006/112/ES, uporablja za davčnega zavezanca, ki uporablja posebne ureditve, država članica identifikacije tega davčnega zavezanca izključi iz zadevne ureditve.

Samo država članica identifikacije lahko davčnega zavezanca izključi iz uporabe ene od posebnih ureditev.

Država članica identifikacije pri odločitvi o izključitvi upošteva vse informacije, ki jih ima na voljo, vključno z informacijami, ki jih posredujejo druge države članice.

Izključitev prične veljati s prvim dnem koledarskega četrtletja po dnevu, na katerega je bila odločitev o izključitvi poslana davčnemu zavezancu po elektronski poti.

Če pa je izključitev posledica spremembe sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, prične veljati z dnem te spremembe.

Člen 58a

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev in ki v obdobju osmih zaporednih koledarskih četrtletij v nobeni državi članici potrošnje ne opravi nobene storitve, zajete v navedeni ureditvi, se šteje, da so se njegove obdavčljive dejavnosti končale v smislu točke (b) člena 363 ali točke (b) člena 369e Direktive 2006/112/ES. To prenehanje mu ne preprečuje, da uporablja posebno ureditev, če ponovno prične s svojimi dejavnostmi, pokritimi s katero koli ureditvijo.

Člen 58b

1. Če je davčni zavezanec izključen iz ene od posebnih ureditev, ker nenehno krši pravila te ureditve, davčni zavezanec ostane izključen iz uporabe katere koli posebne ureditve v vseh državah članicah osem koledarskih četrtletij po koledarskem četrtletju, v katerem je bil izključen.

2. Šteje se, da davčni zavezanec nenehno krši pravila v zvezi s katero koli posebno ureditvijo v smislu točke (d) člena 363 ali točke (d) člena 369e Direktive 2006/112/ES vsaj v naslednjih primerih, če:

(a)	mu je država članica identifikacije za tri neposredno predhodna koledarska četrtletja izdala opomine v skladu s členom 60a ter obračun DDV za vsako od teh koledarskih četrtletij ni bil predložen v desetih dneh po tem, ko je bil opomin poslan;

(b)

mu je država članica identifikacije za tri neposredno predhodna koledarska četrtletja izdala opomine v skladu s členom 63a ter ni plačal celotnega zneska prijavljenega DDV za vsako od teh koledarskih četrtletij v desetih dneh po tem, ko je bil opomin poslan, razen če preostali neplačani znesek znaša manj kot 100 EUR za vsako koledarsko četrtletje;

(c)	po zahtevku države članice identifikacije ali države članice potrošnje in en mesec po naknadnem opominu s strani države članice identifikacije ni dal na voljo v elektronski obliki evidenc iz členov 369 in 369k Direktive 2006/112/ES.

Člen 58c

Davčni zavezanec, ki je bil izključen iz ene od posebnih ureditev, poravna neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje vse obveznosti DDV, povezane z opravljenimi telekomunikacijskimi storitvami, storitvami oddajanja ali elektronskimi storitvami, ki so nastale po datumu, ko je izključitev začela veljati.

Pododdelek 7

Obračun DDV

Člen 59

1. Vsako obračunsko obdobje v smislu člena 364 ali člena 369f Direktive 2006/112/ES je ločeno obračunsko obdobje.

2. Če se v skladu z drugim odstavkom člena 57d posebna ureditev uporablja od prve storitve, davčni zavezanec predloži ločen obračun DDV za koledarsko četrtletje, v katerem je bila opravljena prva storitev.

3. Če je davčni zavezanec v obračunskem obdobju registriran na podlagi vsake od posebnih ureditev, predloži obračun DDV in opravi ustrezna plačila državam članicam identifikacije za vsako ureditev v zvezi s storitvami, opravljenimi v zadevnih obdobjih, ki jih pokriva navedena ureditev.

4. Če se država članica identifikacije v skladu s členom 57f spremeni po prvem dnevu zadevnega koledarskega četrtletja, davčni zavezanec prejšnji in novi državi članici identifikacije predloži obračun DDV in ustrezna plačila za storitve, opravljene v vsakem od obdobij, ko sta bili državi članici državi članici identifikacije.

Člen 59a

Če davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev, v obračunskem obdobju v nobeni državi članici potrošnje ne opravi storitev po posebni ureditvi, predloži obračun DDV, v katerem navede, da v zadevnem obdobju ni opravljal storitev (nični obračun DDV).

Člen 60

Zneski v obračunih DDV, predloženih po posebnih ureditvah, se ne zaokrožujejo navzgor ali navzdol k najbližji celi denarni enoti. Prijavi in nakaže se natančen znesek DDV.

Člen 60a

Če obračun DDV ni predložen v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, država članica identifikacije davčnega zavezanca po elektronski poti opomni o obveznosti predložitve takega obračuna. Država članica identifikacije opomin izda deseti dan po tem, ko bi obračun moral biti predložen, ter po elektronski poti obvesti druge države članice, da je bil opomin izdan.

Za vse naknadne opomine in ukrepe, sprejete za odmero in izterjavo DDV, je odgovorna zadevna država članica potrošnje.

Ne glede na katere koli izdane opomine ter sprejete ukrepe s strani države članice potrošnje, davčni zavezanec obračun DDV predloži državi članici identifikacije.

Člen 61

1. Spremembe zneskov v obračunu DDV se po njegovi predložitvi opravijo le v obliki spremembe in dopolnitve tega obračuna in ne v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov.

2. Spremembe in dopolnitve iz odstavka 1 se po elektronski poti predložijo državi članici identifikacije v obdobju treh let od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna.

To pa ne vpliva na pravila države članice potrošnje glede odmere ter sprememb in dopolnitev.

Člen 61a

Če davčni zavezanec:

(a)	preneha uporabljati eno od posebnih ureditev;

(b)	je izključen iz ene od posebnih ureditev ali

(c)	v skladu s členom 57f spremeni državo članico identifikacije,

se končni obračun DDV in ustrezno plačilo ter vsi popravki ali zapoznele predložitve prejšnjih obračunov in ustrezna plačila predložijo državi članici, ki je bila država članica identifikacije pred prenehanjem, izključitvijo ali spremembo.

Pododdelek 8

Valuta

Člen 61b

Če država članica identifikacije, katere valuta ni euro, določi, da je treba obračun DDV predložiti v njeni nacionalni valuti, se ta določitev uporablja za obračune DDV vseh davčnih zavezancev, ki uporabljajo posebno ureditev.

Pododdelek 9

Plačila

Člen 62

Brez poseganja v tretji odstavek člena 63a in člen 63b davčni zavezanec izvrši vsako plačilo državi članici identifikacije.

Plačila DDV, ki jih davčni zavezanec izvrši v skladu s členom 367 ali členom 369i Direktive 2006/112/ES, se nanašajo le na obračun DDV, predložen v skladu s členom 364 ali členom 369f navedene direktive. Plačane zneske davčni zavezanec naknadno prilagodi le s sklicevanjem na ta obračun, ne smejo pa se prikazati v drugem obračunu ali prilagoditi v enem od pozneje predloženih obračunov. Pri vsakem plačilu se navede sklicna številka zadevnega obračuna.

Člen 63

Država članica identifikacije, ki prejme višji znesek od zneska iz obračuna DDV, predloženega v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, preplačani znesek povrne neposredno zadevnemu davčnemu zavezancu.

Če je država članica identifikacije prejela znesek v zvezi z obračunom DDV, ki se pozneje izkaže za nepravilnega, in je ta država članica znesek že porazdelila med države članice potrošnje, te države članice potrošnje davčnemu zavezancu neposredno povrnejo vsaka svoj delež preplačanega zneska.

Če pa se preplačila nanašajo na obdobja do zadnjega obračunskega obdobja v letu 2018 in vključno s tem obdobjem, država članica identifikacije povrne ustrezni delež ustreznega dela zneska, ki ga je obdržala v skladu s členom 46(3) Uredbe (EU) št. 904/2010, država članica potrošnje pa povrne preplačilo, zmanjšano za znesek, ki ga povrne država članica identifikacije.

Države članice potrošnje po elektronski poti obvestijo državo članico identifikacije o znesku takih povračil.

Člen 63a

Če je davčni zavezanec predložil obračun DDV v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, ni pa bilo izvršeno plačilo ali je bilo izvršeno plačilo manjše od zneska iz obračuna, država članica identifikacije davčnega zavezanca deseti dan po tem, ko bi moralo biti plačilo najpozneje izvršeno v skladu s členom 367 ali členom 369i Direktive 2006/112/ES, po elektronski poti opomni o zapadlem DDV.

Država članica identifikacije po elektronski poti obvesti države članice potrošnje, da je bil opomin poslan.

Za vse naknadne opomine in ukrepe, sprejete za izterjavo DDV, je odgovorna zadevna država članica potrošnje. Če je takšne naknadne opomine izdala država članica potrošnje, se ustrezni DDV plača tej državi članici.

Država članica potrošnje po elektronski poti obvesti državo članico identifikacije, da je bil izdan opomin.

Člen 63b

Če obračun DDV ni bil predložen, ali kadar je obračun DDV predložen prepozno ali je nepopoln ali nepravilen ali kadar plačilo DDV zamuja, morebitne obresti, kazni ali druge dajatve izračuna in odmeri država članica potrošnje. Davčni zavezanec takšne obresti, kazni ali druge dajatve plača neposredno državi članici potrošnje.

Pododdelek 10

Evidence

Člen 63c

1. Evidence, ki jih vodijo davčni zavezanci, se štejejo za dovolj natančne v smislu členov 369 in 369k Direktive 2006/112/ES, če vsebujejo naslednje podatke:

(a)	državo članico potrošnje, za katero se opravlja storitev;

(b)	vrsto opravljene storitve;

(c)	datum opravljanja storitve;

(d)	davčno osnovo z navedbo uporabljene valute;

(e)	morebitno poznejše povečanje ali zmanjšanje davčne osnove;

(f)	uporabljeno stopnjo DDV;

(g)	znesek DDV, ki ga je treba plačati, z navedbo uporabljene valute;

(h)	datum in znesek prejetih plačil;

(i)	morebitna predplačila, prejeta pred opravljanjem storitve;

(j)	če je izdan račun, podatki, ki jih račun vsebuje;

(k)	ime prejemnika, če je davčnemu zavezancu znano;

(l)	informacije, ki se uporabljajo za določitev kraja, kjer ima prejemnik sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva.

2. Davčni zavezanec podatke iz odstavka 1 zabeleži tako, da so lahko v elektronski obliki na voljo nemudoma in za vsako posamezno opravljeno storitev.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Vendar države članice dovolijo davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža, da podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 360 ali členom 369c Direktive 2006/112/ES, za registracijo v okviru posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, predložijo že od 1. oktobra 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 9. oktobra 2012

Za Svet

Predsednik

V. SHIARLY

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2) UL L 77, 23.3.2011, str. 1.

20.10.2012

Uradni list Evropske unije

L 290/14

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 18. oktobra 2012

o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR162 (SYN-IR162-4), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7198)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/651/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Družba Syngenta Seeds S.A.S. je 2. julija 2010 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri pristojnem organu Nemčije vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo MIR162, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)	Vloga zajema tudi dajanje na trg koruze MIR162 v proizvodih, ki jo vsebujejo ali so iz nje sestavljeni ter se, razen za živila in krmo, uporabljajo kot katera koli druga koruza, z izjemo gojenja.

(3)

Vloga v skladu s členom 5(5) in členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije, ki jih zahtevata prilogi III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2), ter informacije in ugotovitve o oceni tveganja, opravljeni po načelih iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES. Vloga vključuje tudi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 21. junija 2012 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Menila je, da je koruza MIR162, kot je opisana v vlogi, enako varna kot gensko nespremenjena koruza glede možnih učinkov na zdravje ljudi in živali ali na okolje. Zato je ugotovila, da ni verjetno, da bo dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo koruzo MIR162, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, kakor so opisani v vlogi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), imelo škodljive učinke na zdravje ljudi in živali ali na okolje (3).

(5)	EFSA je v mnenju preučila vsa posebna vprašanja in pomisleke držav članic s posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) navedene uredbe.

(6)	EFSA je v mnenju tudi ugotovila, da je načrt spremljanja okolja, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vlagatelj, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(7)	Ob upoštevanju navedenih vidikov je treba te proizvode odobriti.

(8)	Vsakemu gensko spremenjenemu organizmu (v nadaljnjem besedilu: GSO) je treba dodeliti posebni identifikator, kakor določa Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(9)

Na podlagi mnenja EFSA za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo koruzo MIR162, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje, razen zahtev iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Da se zagotovi uporaba proizvodov v okviru dovoljenja iz tega sklepa pa mora biti iz oznak proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njega sestavljeni, ki niso živila, za katere se zahteva odobritev, jasno razvidno, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje.

(10)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (5) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni. Zahteve za sledljivost proizvodov, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljeni, so določene v odstavkih 1 do 5 člena 4, zahteve za živila in krmo, proizvedene iz GSO, pa so določene v členu 5 navedene uredbe.

(11)

Imetnik odobritve bi moral predložiti letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja okoljskih učinkov. Navedeni rezultati bi morali biti predloženi v skladu z Odločbo Komisije 2009/770/ES z dne 13. oktobra 2009 o določitvi standardnih obrazcev za poročanje o rezultatih spremljanja namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje, kot proizvodov ali v proizvodih, namenjenih dajanju v promet, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Na podlagi mnenja EFSA ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev pri dajanju na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi in ravnanju, vključno z zahtevami za spremljanje uporabe živil in krme po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij v skladu s členom 6(5)(e) in členom 18(5)(e) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(12)	Vse ustrezne podatke iz odobritve proizvodov je treba vnesti v register EU za gensko spremenjena živila in krmo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(13)

O tem sklepu je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (7).

(14)	O ukrepih iz te odločbe je bil opravljen posvet z vlagateljem.

(15)	Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Potreben je bil izvedbeni akt in predsednik je podal osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal svojega mnenja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gensko spremenjeni organizem in posebni identifikator

Gensko spremenjeni koruzi (Zea mays L.) MIR162, kakor je opredeljena v točki (b) Priloge k temu sklepu, se dodeli posebni identifikator SYN-IR162-4 v skladu z Uredbo (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Odobritev

Za namene člena 4(2) in člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se pod pogoji iz tega sklepa odobrijo naslednji proizvodi:

(a)	živila in živilske sestavine, ki vsebujejo koruzo SYN-IR162-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)	krma, ki vsebuje koruzo SYN-IR162-4, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(c)	koruza SYN-IR162-4 v proizvodih, ki jo vsebujejo ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo drugače kot koruza iz točk (a) in (b), z izjemo gojenja.

Člen 3

Označevanje

1. Za namene zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„koruza“.

2. Proizvodi, ki vsebujejo koruzo SYN-IR162-4 ali so iz nje sestavljeni, in dokumenti, priloženi tem proizvodom, se označijo z besedami „ni za gojenje“, z izjemo proizvodov iz člena 2(a).

Člen 4

Spremljanje učinkov na okolje

1. Imetnik odobritve zagotovi, da se sprejme in izvaja načrt spremljanja učinkov na okolje iz točke (h) Priloge.

2. Imetnik odobritve v skladu z Odločbo 2009/770/ES Komisiji predloži letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja.

Člen 5

Podatki iz Priloge k temu sklepu se vnesejo v register EU za gensko spremenjena živila in krmo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je Syngenta Seeds S.A.S., Francija, kot predstavnik Syngenta Crop Protection AG, Švica.

Člen 7

Veljavnost

Ta sklep se uporablja 10 let od datuma uradnega obvestila.

Člen 8

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na družbo Syngenta Seeds S.A.S., 12, Chemin de l’Hobit, 31790 Saint-Sauveur, Francija.

V Bruslju, 18. oktobra 2012

Za Komisijo

Maroš ŠEFČOVIČ

Podpredsednik

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(3) http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2010-00972.

(4) UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(5) UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(6) UL L 275, 21.10.2009, str. 9.

(7) UL L 287, 5.11.2003, str. 1.

PRILOGA

(a) Vlagatelj in imetnik odobritve

Ime	:	Syngenta Seed S.A.S.
Naslov	:	12, Chemin de l’Hobit, 31790 Saint-Sauveur, Francija

V imenu Syngenta Crop Protection AG, Schwarzwaldallee 215, CH-4058 Basel, Švica.

(b) Oznaka in specifikacija proizvodov

(1)	živila in živilske sestavine, ki vsebujejo koruzo SYN-IR162-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(2)	krma, ki vsebuje koruzo SYN-IR162-4, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(3)	koruza SYN-IR162-4 v proizvodih, ki jo vsebujejo ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo v drug namen kot koruza v točkah (1) in (2), z izjemo gojenja.

Gensko spremenjena koruza SYN-IR162-4, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino Vip3Aa20, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PMI, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec.

(1)	za namene posebnih zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„koruza“;

(2)	proizvodi, ki vsebujejo koruzo SYN-IR162-4 ali so iz nje sestavljeni, in dokumenti, priloženi tem proizvodom, se označijo z besedami „ni za gojenje“, z izjemo proizvodov iz člena 2(a).

(d) Postopek za odkrivanje

—	kvantitativna, za pojav specifična metoda, ki temelji na verižni reakciji s polimerazo (PCR) v realnem času, za koruzo SYN-IR162-4,

—	na podlagi semen jo potrdi referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1829/2003, objavi pa se na spletni strani http://gmo-crl.jrc.ec.europa.eu/statusofdoss.htm,

—	referenčni material: AOCS 1208-A in AOCS 0407-A je na voljo pri American Oil Chemists Society na spletni strani http://www.aocs.org/tech/crm.

(e) Posebni identifikator

SYN-IR162-4

(f) Zahtevane informacije v skladu s Prilogo II h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti

Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti, številka vpisa: glej [izpolniti po obvestilu].

(g) Pogoji ali omejitve pri dajanju proizvodov na trg, uporabi ali ravnanju z njimi

Se ne zahteva.

(h) Načrt spremljanja

Načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

[Povezava: načrt je objavljen na spletu]

(i) Zahteve za spremljanje uporabe živila za prehrano ljudi po dajanju na trg

Se ne zahteva.

Opomba: povezave do ustreznih dokumentov bo morda sčasoma treba spremeniti. Navedene spremembe bodo javnosti na voljo s posodabljanjem registra Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo.

20.10.2012

Uradni list Evropske unije

L 290/18

SKLEP št. 2/2012 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-LIBANON

z dne 17. septembra 2012

o ustanovitvi pododborov Pridružitvenega odbora

(2012/652/EU)

PRIDRUŽITVENI SVET EU-LIBANON JE –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Najpozneje do 1. marca 2015 je med Evropsko unijo in Libanonsko republiko treba vzpostaviti območje proste trgovine.

(2)	Odnosi med Evropsko unijo in državami južnega Sredozemlja postajajo vse bolj kompleksni zaradi izvajanja evro-sredozemskih sporazumov in nadaljevanja evro-sredozemskega partnerstva.

(3)	Za spremljanje izvajanja prednostnih nalog partnerstva in približevanja zakonodaje so bili ustanovljeni pododbori pridružitvenih odborov drugih pridruženih držav.

(4)	Okolje je treba vključiti v sektorske politike, s ciljem trajnostnega razvoja.

(5)	Člen 80 Sporazuma določa ustanovitev delovnih skupin ali organov, potrebnih za izvajanje Sporazuma.

(6)	Zato bi bilo treba ustanoviti pododbore Pridružitvenega odbora ter sprejeti njihove poslovnike –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

S tem sklepom se ustanovijo pododbori Pridružitvenega odbora EU-Libanon, navedeni v Prilogi I, in sprejmejo njihovi poslovniki, določeni v Prilogi II.

Pododbori delujejo v pristojnosti Pridružitvenega odbora, kateremu poročajo po vsakem sestanku. Ti pododbori nimajo pristojnosti odločanja.

Pridružitveni odbor sprejme vsak drug ukrep, ki je potreben za zagotovitev pravilnega delovanja teh pododborov in o tem obvesti Pridružitveni svet.

Pridružitveni svet lahko ustanovi nadaljnje pododbore oziroma ukine obstoječe pododbore.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 17. septembra 2012

Za Pridružitveni svet EU-Libanon

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 143, 30.5.2006, str. 2.

PRILOGA I

PODODBORI PRIDRUŽITVENEGA ODBORA EU-LIBANON

1.	Človekove pravice, demokracija in upravljanje

2.	Gospodarske in finančne zadeve

3.	Industrija, trgovina in storitve

4.	Notranji trg

5.	Socialne in migracijske zadeve

6.	Pravosodje, svoboda in varnost

7.	Kmetijstvo in ribištvo

8.	Promet, energetika in okolje

9.	Carinsko sodelovanje in obdavčenje

10.	Raziskave, inovacije, informacijska družba, izobraževanje in kultura

PRILOGA II

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 1

ČLOVEKOVE PRAVICE, DEMOKRACIJA IN UPRAVLJANJE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

Pododbor je forum za razpravo, posvetovanje in ocenjevanje ter deluje v pristojnosti in pod vodstvom Pridružitvenega odbora, kateremu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima nikakršne pristojnosti odločanja, lahko pa Pridružitvenemu odboru predstavi predloge.

3. Področje dela

Pododbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma in z njim povezanega akcijskega načrta evropske sosedske politike, med drugim na spodaj navedenih področjih, ter ocenjuje napredek pri ciljih in ukrepih, ki so opredeljeni in dogovorjeni v akcijskem načrtu. Po potrebi razpravlja o sodelovanju na področju javne uprave. Pododbor preučuje vse težave, ki lahko nastanejo na spodaj navedenih področjih, in predlaga možne ukrepe za njihovo reševanje.

(a)	Krepitev demokracije, upravljanja in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva in dostopom do pravnega varstva.

(b)	Ratifikacija in izvajanje glavnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter protokolov k tem konvencijam. Izvajanje obveznosti poročanja in pregleda pridržkov.

(c)	Nacionalne upravne in institucionalne zmogljivosti.

(d)	Sodelovanje v zvezi z vprašanji zunanje politike in kriznega upravljanja, tudi v mednarodnih organizacijah.

(e)	Regionalno sodelovanje (vključno z usklajevanjem regionalnih vprašanj, ki se pojavijo pri drugih pododborih).

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

Pododbor se sestane, kadar koli to zahtevajo okoliščine, načeloma pa vsaj enkrat na leto. Sestanek se lahko skliče na podlagi zahteve predsednika katere koli pogodbenice, ki jo njen sekretar predloži drugi pogodbenici. Sekretar druge pogodbenice na zahtevo za sestanek pododbora odgovori v petnajstih delovnih dneh po njenem prejemu. Če je to možno in ob strinjanju obeh pogodbenic, se lahko več sestankov pododbora zvrsti v več dneh.

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka ob času in na kraju, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Začasni dnevni red vključuje točke, glede katerih sta sekretarja prejela zahtevo za vključitev na dnevni red najpozneje petnajst dni pred začetkom sestanka. Spremno dokumentacijo morata obe pogodbenici prejeti vsaj sedem dni pred sestankom. V izjemnih primerih se lahko ti časovni roki skrajšajo, če se s tem strinjata obe pogodbenici.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Po vsakem sestanku oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Sekretarja pododbora pošljeta izvod zapisnika skupaj s predlogi in priporočili pododbora sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 2

GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Makroekonomske politike.

(b)	Strukturne gospodarske politike.

(c)	Finančne storitve (makroekonomski vidiki) in trgi kapitala.

(d)	Pretok kapitala in plačila.

(e)	Upravljanje javnih financ, vključno z notranjim nadzorom javnih financ.

(f)	Pokojnine in socialna varnost (gospodarski vidiki).

(g)	Statistika.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 3

INDUSTRIJA, TRGOVINA IN STORITVE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

Pododbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma in z njim povezanega akcijskega načrta evropske sosedske politike, med drugim na spodaj navedenih področjih, ter ocenjuje napredek pri ciljih in ukrepih, ki so opredeljeni in dogovorjeni v akcijskem načrtu evropske sosedske politike. Po potrebi razpravlja o sodelovanju na področju javne uprave. Pododbor preučuje vse težave, ki lahko nastanejo na spodaj navedenih področjih, in predlaga možne ukrepe za njihovo reševanje.

(a)	Podjetniška politika in industrijsko sodelovanje.

(b)	Izvajanje določb o trgovini Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta evropske sosedske politike.

(c)	Dvostranska vprašanja v zvezi s trgovino.

(d)	Storitve in naložbe.

(e)	Priprava trgovinskih sporazumov o tehničnih predpisih, standardih in ugotavljanju skladnosti.

(f)	Sodelovanje na področju vprašanj v zvezi z e-poslovanjem.

(g)

Turizem.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 4

NOTRANJI TRG

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Zakonodajno in upravno sodelovanje na področju tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanja skladnosti.

(b)	Konkurenčna politika.

(c)	Javna naročila.

(d)	Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

(e)	Storitve (politična in regulativna vprašanja).

(f)	Pravica do ustanavljanja, pravo družb.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 5

SOCIALNE IN MIGRACIJSKE ZADEVE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Boj proti diskriminaciji, vključno z vprašanji glede invalidnosti.

(b)	Javno zdravje.

(c)	Enake možnosti.

(d)	Pretok delovne sile.

(e)	Migracijske politike.

(f)	Politika delovne sile.

(g)	Socialna varnost.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 6

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Migracijska vprašanja.

(b)

Azil.

(c)	Posebni ukrepi za boj proti terorizmu na področju pravosodja, svobode in varnosti.

(d)	Boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi.

(e)

Mamila.

(f)	Pranje denarja, finančni in gospodarski kriminal.

(g)	Policijsko in pravosodno sodelovanje.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 7

KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Kmetijski in predelani kmetijski proizvodi, vključno s trgovino.

(b)	Sanitarna in fitosanitarna vprašanja.

(c)	Kmetijske politike in razvoj podeželja, regionalno sodelovanje.

(d)	Ribiški proizvodi, vključno s trgovino.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 8

PROMET, ENERGIJA IN OKOLJE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)

Promet.

(b)

Energija.

(c)

Okolje.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 9

CARINSKO SODELOVANJE IN OBDAVČENJE

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Carinski postopki, carinska nomenklatura, carinsko vrednotenje.

(b)	Pravila o poreklu.

(c)	Tarifni režimi.

(d)	Carinsko sodelovanje.

(e)	Obdavčenje.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

POSLOVNIK

PODODBOR EU-LIBANON št. 10

RAZISKAVE, INOVACIJE, INFORMACIJSKA DRUŽBA, IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in njenih držav članic ter predstavniki vlade Libanona. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje svojega predsednika.

2. Vloga

3. Področje dela

(a)	Raziskave, znanost in tehnološke inovacije.

(b)	Izobraževanje, usposabljanje in mladi.

(c)	Kulturno sodelovanje.

(d)	Informacijska družba.

(e)	Avdiovizualne politike.

(f)	Sodelovanje civilne družbe.

Zgornji seznam ni dokončen in Pridružitveni odbor lahko doda druga področja.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.

4. Sekretariat

Predstavnik Evropske komisije in predstavnik vlade Libanona delujeta skupaj kot stalna sekretarja pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema. Sekretarja sta odgovorna za pripravo sestankov pododbora, vključno z datumi in dnevnim redom.

5. Sestanki

V posebno nujnih primerih se sestanki pododbora lahko skličejo hitreje, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic sestankov morajo biti v pisni obliki.

Vsak sestanek pododbora poteka na kraju in ob času, o katerima se dogovorita obe pogodbenici.

Sestanke skliče pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na sestanke povabi strokovnjake, da predložijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red pododbora se pošljejo sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

8. Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, sestanki pododbora niso javni, zadevni zapisniki pa so zaupni.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.290.slv
Uradni list Evropske unije		L 290

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 20. oktober 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 967/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 968/2012 z dne 19. oktobra 2012 o dodatku količin, ki so bile v ribolovni sezoni 2011/2012 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovni kvoti za sardona v Biskajskem zalivu za ribolovno sezono 2012/2013	8
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 969/2012 z dne 19. oktobra 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	9
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 970/2012 z dne 19. oktobra 2012 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj za oljčno olje, vložene od 15. in 16. oktobra 2012 v okviru tunizijske tarifne kvote, in o začasni ukinitvi izdaje uvoznih dovoljenj za mesec oktober 2012	11
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 971/2012 z dne 19. oktobra 2012 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2012/2013 določeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 892/2012	12
		SKLEPI
		2012/651/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 18. oktobra 2012 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR162 (SYN-IR162-4), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 7198) ( 1 )	14
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2012/652/EU
	*	Sklep št. 2/2012 Pridružitvenega sveta EU-Libanon z dne 17. septembra 2012 o ustanovitvi pododborov Pridružitvenega odbora	18

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	67,8
	MK	39,0
	ZZ	53,4
0707 00 05	MK	30,8
	TR	133,0
	ZZ	81,9
0709 93 10	TR	116,6
0709 93 10	ZZ	116,6
0805 50 10	AR	87,1
	CL	97,2
	TR	89,8
	ZA	92,9
	ZZ	91,8
0806 10 10	BR	277,7
	MK	80,9
	TR	149,0
	ZZ	169,2
0808 10 80	AR	216,2
	MK	29,8
	NZ	139,3
	US	143,5
	ZA	93,1
	ZZ	124,4
0808 30 90	CN	92,8
	TR	113,5
	ZZ	103,2

(v EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 12 10 (1)	35,17	0,60
1701 12 90 (1)	35,17	4,06
1701 13 10 (1)	35,17	0,73
1701 13 90 (1)	35,17	4,35
1701 14 10 (1)	35,17	0,73
1701 14 90 (1)	35,17	4,35
1701 91 00 (2)	42,42	4,74
1701 99 10 (2)	42,42	1,61
1701 99 90 (2)	42,42	1,61
1702 90 95 (3)	0,42	0,27


	(1) Besedilo velja za EGP