18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/1

---

SKLEP SVETA

z dne 24. septembra 2012

o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige, v imenu Unije

(2012/643/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija in Kanada bi morali razširiti njuno carinsko sodelovanje na zadeve, ki zajemajo varnost dobavne verige in s tem povezano obvladovanje tveganj z namenom povečanja celovite varnosti dobavne verige ter ob sočasnem olajševanju zakonite trgovine.

(2)	V ta namen je Svet 26. novembra 2009 Komisijo pooblastil, da s Kanado začne pogajanja. Komisija je v imenu Unije s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(3)

Stališče, ki ga sprejme Unija v okviru Skupnega odbora za carinsko sodelovanje EU-Kanada pri odločanju o sprejetju aktov s pravnimi učinki, bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po potrebi bi Svet v skladu s členom 16 Pogodbe o Evropski uniji moral oblikovati druga stališča, ki jih zavzame Unija v okviru Skupnega odbora za carinsko sodelovanje EU-Kanada.

(4)	Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije, s pridržkom njegove sklenitve –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o carinskem sodelovanju pri zadevah, povezanih z varnostjo dobavne verige se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenega Sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o sklenitvi Sporazuma.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/2

---

SKLEP SVETA

z dne 24. septembra 2012

o podpisu Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji, v imenu Evropske unije

(2012/644/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)	Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je predstavnik Evropske unije parafiral 21. decembra 2011, predstavnik Združenih držav Amerike pa 17. februarja 2012.

(4)	Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve Sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Besedilo Sporazuma se bo objavilo skupaj s sklepom o sklenitvi.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/3

---

SKLEP SVETA

z dne 10. oktobra 2012

o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

(2012/645/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 186 Pogodbe v povezavi s členom 218(6) in (7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 16. novembra 2009 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije začne pogajanja o Sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Sporazum je bil parafiran 14. oktobra 2010.

(2)	Sporazum je bil podpisan 19. marca 2012, s pridržkom njegove poznejše sklenitve in se v skladu s členom 218(5) Pogodbe od njegovega podpisa uporablja začasno.

(3)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju se odobri v imenu Unije (1).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije izda uradno obvestilo, določeno v členu 7(2) Sporazuma (2).

Člen 3

Evropska komisija sprejme stališče Unije v skupnem odboru, ustanovljenem s členom 4(2) Sporazuma, ob upoštevanju tehničnih sprememb navedenega sporazuma v skladu s členom 4(2)(a) Sporazuma.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.

---

(1)  Sporazum je bil objavljen v UL L 99, 5.4.2012, str. 2 skupaj s sklepom o sklenitvi.

(2)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/4

---

SKLEP SVETA

z dne 10. oktobra 2012

o podaljšanju veljavnosti Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo

(2012/646/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 186 v povezavi s točko (v) člena 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s Sklepom 2005/781/ES (1) odobril sklenitev Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)	Člen XII(2) Sporazuma določa: „Sporazum na začetku velja za dobo pet let, veljavnost pa se lahko sporazumno podaljša po vrednotenju v predzadnjem letu vsakega sledečega podaljšanega obdobja“.

(3)	Na petem zasedanju nadzornega odbora, ustanovljenega v skladu s členom VI(2) Sporazuma, ki je potekalo v Brasilii 22. novembra 2011, sta pogodbenici potrdili njun interes za podaljšanje veljavnosti Sporazuma za nadaljnjih pet let.

(4)	Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(5)	Podaljšanje veljavnosti Sporazuma bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podaljšanje veljavnosti Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo za nadaljnjih pet let se odobri v imenu Unije.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo Vladi Federativne republike Brazilije, da je Unija zaključila svoje notranje postopke, potrebne za podaljšanje veljavnosti Sporazuma v skladu s členom XII(2) Sporazuma.

Člen 3

Predsednik Sveta v imenu Unije opravi naslednjo uradno obvestitev:

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 295, 11.11.2005, str. 37.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/5

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 957/2012

z dne 17. oktobra 2012

o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 v zvezi s črtanjem vnosa za Nizozemske Antile s seznama tretjih držav, iz katerih se odobri vnos pošiljk surovega mleka in mlečnih proizvodov v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka točk (1) in (4) člena 8 Direktive,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (2), in zlasti člena 11(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 854/2004 določa posebne predpise za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora. Zlasti določa, da se proizvodi živalskega izvora uvažajo samo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem in posodobljenem v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa tudi, da je treba pri sestavljanju in posodabljanju takih seznamov upoštevati nadzor Unije v tretjih državah in jamstva pristojnih organov tretjih držav v zvezi s skladnostjo ali enakovrednostjo z zahtevami iz zakonodaje Unije o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3).

(3)

Priloga I k Uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka in mlečnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (4), določa seznam tretjih držav, katerim se odobri vnos pošiljk surovega mleka in mlečnih proizvodov v Evropsko unijo.

(4)	Na seznam Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010 je trenutno vključena avtonomna država Nizozemski Antili.

(5)

Po notranji reformi Kraljevine Nizozemske, ki je začela veljati 10. oktobra 2010, so Nizozemski Antili prenehali obstajati kot avtonomna država znotraj navedene kraljevine. Na isti datum sta status avtonomnih držav znotraj Kraljevine Nizozemske dobila Curaçao in Sint Maarten, Bonaire, Sint Eustatius in Saba pa so postale posebne občine evropskega dela Kraljevine Nizozemske. Zato je primerno, da se vnos za Nizozemske Antile črta s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010.

(6)	Curaçao in Sint Maarten nista izrazila zanimanja za nadaljevanje izvažanja v Unijo surovega mleka in mlečnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi. Zato ni primerno, da se ju vključi na seznam iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 605/2010.

(7)	Uredbo (EU) št. 605/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010 se črta vnos za Nizozemske Antile.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 175, 10.7.2010, str. 1.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/7

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 958/2012

z dne 17. oktobra 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/9

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 959/2012

z dne 17. oktobra 2012

o izdaji uvoznih dovoljenj za česen v podobdobju od 1. decembra 2012 do 28. februarja 2013

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih sedmih dneh meseca oktobra 2012 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske, Argentine in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(3)	Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do štirinajstega v mesecu oktobru 2012.

(4)	Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahtevkom za izdajo uvoznih dovoljenj „A“, ki so bili vloženi v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007 v prvih sedmih dneh meseca oktobra 2012 in poslani Komisiji do štirinajstega v mesecu oktobru 2012, se ugodi po odstotni stopnji zaprošenih količin, določenih v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 90, 30.3.2007, str. 12.

---

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/11

---

SKLEP SVETA

z dne 16. oktobra 2012

o imenovanju nemškega člana Odbora regij

(2012/647/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)	Zaradi izteka mandata Petre ROTH se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, tj. do 25. januarja 2015, se za članico Odbora regij imenuje:

—	Dagmar MÜHLENFELD, Oberbürgermeisterin der Stadt Mülheim an der Ruhr.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 348, 29.12.2009, str. 22.

(2)  UL L 12, 19.1.2010, str. 11.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/12

---

SKLEP SVETA

z dne 16. oktobra 2012

o imenovanju belgijskega člana in belgijskega nadomestnega člana Odbora regij

(2012/648/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga belgijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)	Zaradi konca mandata Paula FICHEROULLA se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(3)	Zaradi imenovanja Marca HENDRICKXA za člana Odbora regij se bo sprostilo mesto nadomestnega člana –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2015, se v Odbor regij imenujeta:

(a)	za člana: — Marc HENDRICKX, Vlaams Volksvertegenwoordiger in

(b)	za nadomestnega člana: — Karim VAN OVERMEIRE, Vlaams Volksvertegenwoordiger.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 348, 29.12.2009, str. 22.

(2)  UL L 12, 19.1.2010, str. 11.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/13

---

PRIPOROČILO PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-JORDANIJA

z dne 3. oktobra 2012

o izvajanju akcijskega načrta ESP EU-Jordanija

PRIDRUŽITVENI SVET EU-JORDANIJA JE –

ob upoštevanju Evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 91 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 91 Sporazuma pooblašča Pridružitveni svet, da sprejme ustrezna priporočila, namenjena doseganju ciljev Sporazuma.

(2)	Člen 101 Sporazuma določa, da pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma, ter poskrbita za doseganje ciljev iz Sporazuma.

(3)	Pogodbenici Sporazuma sta se dogovorili o besedilu akcijskega načrta evropske sosedske politike EU-Jordanija (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt ESP).

(4)	Akcijski načrt ESP bo podpiral izvajanje Sporazuma z določitvijo in dogovorom med pogodbenicama o konkretnih ukrepih za praktično usmeritev tega izvajanja.

(5)

Akcijski načrt ESP ima dvojni namen, in sicer določitev konkretnih ukrepov za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic iz Sporazuma, ter zagotavljanje širšega okvira za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in Jordanijo, ki v skladu s splošnimi cilji Sporazuma vsebuje pomembne ukrepe za okrepitev gospodarskega povezovanja in poglabljanje političnega sodelovanja –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Edini člen

Pridružitveni svet priporoča, da pogodbenici izvajata akcijski načrt ESP (2), če je to izvajanje usmerjeno v doseganje ciljev Sporazuma.

---

(1)  UL L 129, 15.5.2002, str. 3.

(2)  Glej dokument 3302/12 na naslovu: http://register.consilium.europa.eu

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/14

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 204/11/COL

z dne 29. junija 2011

o domnevni državni pomoči, dodeljeni podjetjem, ki pripadajo skupini Norsk Film (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) ter zlasti členov 61 in 62 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3) in zlasti člena 1(2) dela I ter člena 4(4) in člena 7(1) dela II,

PO pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu s členom 6(1) dela II Protokola 3 (1),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Več norveških filmskih podjetij (2) se je z dopisom z dne 23. marca 2006 (ev. št. 368163) pritožilo, da so norveški organi podjetjema Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS v letih od 2000 do 2005 odobrili letne subvencije.

Po izmenjavi korespondence je Nadzorni organ sprejel Odločbo št. 491/09/COL o začetku formalnega postopka preiskave, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (3). Nadzorni organ je zainteresirane strani pozval, naj predložijo svoje pripombe. Od tretjih strani ni prejel nobenih pripomb.

Norveški organi so svoje pripombe predložili z dopisom z dne 2. februarja 2010 (ev. št. 545244).

2.   Skupina Norsk Film

Podjetje Norsk Film AS je bilo ustanovljeno leta 1932 kot združenje občinskih kinematografov. Podjetje je svoj filmski studio odprlo leta 1935. Norveška vlada se je v državnem proračunu za leto 1947 odločila prevzeti več odgovornosti za filmsko produkcijo. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je podjetje Norsk Film AS spoprijemalo s finančnimi težavami, zaradi katerih mu je vlada dodelila subvencije in z njimi zagotovila njegovo nadaljnje poslovanje. Ko je podjetje konec šestdesetih let prejšnjega stoletja razglasilo stečaj, se je vlada odločila v celoti prevzeti odgovornost za njegovo prihodnost. Po letu 1974 je imela država v lasti 77,6 % delnic podjetja. Podjetje Norsk Film AS je služilo dvema namenoma, tj. norveški produkciji celovečernih igranih filmov zagotoviti potrebne prostore in producirati norveške filme.

Podjetje Norsk Film AS in časopis VG (Verdens Gang) sta leta 1986 ustanovila podjetje ScanCam AS na osnovi obstoječega oddelka za kamero podjetja Norsk Film AS. Pozneje sta imeli podjetji Norsk Film AS in Schibsted ASA vsako v lasti 50 % delnic podjetja ScanCam AS. 31. decembra 1998 je podjetje Schibsted ASA svoj delež prodalo podjetju Norsk Film AS, od leta 1999 pa je podjetje ScanCam AS poslovalo kot hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti podjetja Norsk FilmStudio AS.

Leta 1989 ustanovljeno podjetje Norsk FilmStudio AS je bilo hčerinsko podjetje v popolni lasti podjetja Norsk Film AS. Do leta 1989 so bili studijski in tehnični prostori sestavni oddelek podjetja Norsk Film AS. Podjetje Norsk FilmStudio AS je bilo ustanovljeno, da bi se jasno razmejili vlogi podjetja kot producenta in kot vzdrževalca infrastrukture za filmsko produkcijo (studijski in tehnični prostori).

Leta 2001 je norveška vlada reformirala svojo filmsko politiko, pri čemer je jasneje razmejila področja državne odgovornosti in odgovornosti zasebnega sektorja. Zasebna produkcijska podjetja bi morala biti odgovorna za filmsko produkcijo. Zato je bila predlagana prodaja delnic podjetja Norsk Film AS. Država bi bila še naprej odgovorna za studie, saj se je za ta del produkcije štelo, da v tržnih pogojih ni vzdržen. Leta 2001 se je podjetje Norsk Film AS razdelilo na dve ločeni podjetji: podjetje za filmsko produkcijo Norsk Film AS in podjetje za infrastrukturo Filmparken AS. Preostala sredstva podjetja so pripadla podjetju Filmparken AS. Podjetje Norsk FilmStudio AS je poslovanje nadaljevalo kot hčerinsko podjetje v popolni lasti podjetja Filmparken AS. Dne 25. junija 2001 se je podjetje Norsk FilmStudio AS združilo s podjetjem Filmparken AS. Dne 4. januarja 2002 je država svoje delnice v produkcijskem podjetju Norsk Film AS prodalo zasebnemu produkcijskemu podjetju Diopter AS.

Leta 2002 se je podjetje Filmparken AS znova preimenovalo v Norsk FilmStudio AS.

Leta 2004 se je podjetje ScanCam AS združilo s podjetjem Norsk FilmStudio AS.

Leta 2009 sta se podjetji Norsk FilmStudio AS in The Chimney Pot AS združili v podjetje Storyline Studios AS. Po združitvi je 60 % podjetja v lasti podjetja Filmparken AS, medtem ko je preostalih 40 % v lasti delničarjev prejšnjega podjetja The Chimney Pot AS.

Podjetje Storyline Studios AS je ponudnik in izvajalec širokega nabora opreme in storitev za filmsko industrijo, kar vključuje filmske studie, scenografijo in osvetljavo, kamere, postprodukcijo, kostumografijo, financiranje, pisarniške prostore, izvršno produkcijo in filmske kataloge.

3.   Opis ukrepov v preiskavi

Nadzorni organ je preiskal dva različna ukrepa, in sicer plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK (glej oddelek 3.1) in prednostno davčno obravnavo nekaterih podjetij, ki pripadajo skupini Norsk Film (glej oddelek 3.2).

3.1    Plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2006 so različna podjetja iz skupine Norsk Film prejemala letne subvencije. V proračunih za leti 1971 in 1972 je navedena „obstoječa shema pomoči“. Subvencije je plačevalo ministrstvo za kulturo in cerkvene zadeve.

Nadzorni organ je v Odločbi št. 491/09/COL ugotovil, da so letna plačila norveške države od sedemdesetih let prejšnjega stoletja različnim podjetjem iz skupine Norsk Film za produkcijo celovečernih igranih filmov in vzdrževanje infrastrukture, potrebne za filmsko produkcijo, izhajala iz obstoječega sistema pomoči.

Leta 1997 so norveški organi naznanili, da se je norveški parlament odločil dodeliti 36 milijonov NOK podjetju Norsk Film AS za nadgradnjo, posodobitev in razvoj produkcijskih prostorov, imenovanih „Filmparken“. Subvencija je bila dodeljena prek dela državnega proračuna za subvencije nacionalnim kulturnim objektom. Znesek se je dodelil v obdobju dveh let, pri čemer je bilo 10 milijonov NOK izplačanih leta 1998, preostalih 26 milijonov NOK pa leta 1999. S subvencijo so bili delno pokriti stroški posodobitve in nadgradnje studijskih prostorov, delno pa stroški razvoja novih upravnih prostorov.

Nadzorni organ je v Odločbi št. 491/09/COL izrazil mnenje, da je plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK temeljilo na drugačni proračunski dodelitvi, pri čemer je bil zadevni znesek namenjen posebnemu cilju (prenova dvorane za posebne učinke) ter bi zato lahko pomenil novo pomoč. Nadzorni organ je imel pomisleke glede tega, ali je bil ta prispevek del obstoječega sistema pomoči oziroma je šlo pri njem za nov ukrep pomoči.

3.2    Prednostna davčna obravnava

Podjetji Norsk Film AS in Norsk FilmStudio AS sta bili od leta 1995 oproščeni plačila davka. Oprostitev je temeljila na točki (k) prvega odstavka oddelka 26 nekdanjega zakona o davku št. 8 z dne 18. avgusta 1911, ki ga je nadomestil zakon o davku št. 14 z dne 26. marca 1999 (4).

V skladu z oddelkom 2-32 norveškega zakona o davku, ki v veljavni obliki določa pravila glede tega režima prednostne davčne obravnave, so neprofitne organizacije, ustanove in podjetja oproščeni plačila davka od dobička pravnih oseb, če poslujejo na neprofitni osnovi.

Ali je ustanova oziroma podjetje neprofitno v skladu z oddelkom 2-32, se določi na podlagi objektivnih meril, pri čemer je odločilni dejavnik namen podjetja. Dobrodelni namen tako nakazuje, da gre za neprofitno podjetje. Pri določanju namena podjetja davčni organi med drugim upoštevajo njegove statute, vključno s predpisanim namenom in dejavnostjo, ki jo podjetje dejansko izvaja. Prav tako se upošteva, ali podjetje opravlja konkurenčne dejavnosti. Če podjetje opravlja gospodarske ali trgovinske dejavnosti in konkurira z obdavčljivimi profitnimi podjetji, to kaže, da je tudi samo obdavčljivo. Poleg tega se upošteva tudi, kako je podjetje financirano. Financiranje podjetja z zasebnimi darili ali drugimi prispevki nakazuje njegov neprofitni namen.

Neprofitna organizacija je oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb za dobiček, ki izhaja iz neprofitnega namena podjetja. Pod določenimi pogoji se ji za prihodek iz trgovinskih dejavnostih zaračuna davek od dobička pravnih oseb (5).

Davčni organi v okviru običajnega letnega postopka ocenjevanja določijo, ali za podjetje ali organizacijo velja oddelek 2-32. Lokalni davčni organi določijo veljavni davčni režim na podlagi informacij, ki jih predložijo davkoplačevalci v davčni napovedi, in ostalih razpoložljivih informacij.

Podjetja Norsk Film AS, Norsk FilmStudio AS in ScanCam AS so bila oproščena plačila davka zaradi svojega neprofitnega namena. Podjetji Norsk Film AS in Norsk FilmStudio AS do leta 1995 nista zaprosili za posebni režim. Po vložitvi zahtevka jima je bil takšen režim odobren za obdobje med letoma 1995 in 2001.

Leta 2001 se je podjetje Norsk Film AS razdelilo na dve ločeni podjetji: podjetje za filmsko produkcijo Norsk Film AS in podjetje za infrastrukturo Filmparken AS. Po letu 2002 podjetji nista bili več financirani z vladnimi subvencijami in sta opravljali običajne poslovne dejavnosti. Zato sta se šteli za običajni profitni podjetji, za kateri je posledično veljal običajni davek od dobička pravnih oseb.

Do leta 1998 sta imeli podjetji Norsk Film AS in Schibsted ASA vsako v lasti 50 % delnic podjetja ScanCam AS. Podjetje ScanCam AS zato ni veljalo za sestavni del poslovanja podjetja Norsk Film AS. Po decembru 1998 je bilo podjetje ScanCam AS najprej v 100-odstotni lasti podjetja Norsk Film AS, od leta 1999 pa v lasti podjetja Norsk FilmStudio AS (hčerinsko podjetje v popolni lasti podjetja Norsk Film AS). Po tej spremembi so davčni organi menili, da je podjetje ScanCam AS sestavni del dejavnosti podjetja Norsk Film AS in bi se zato zanj v letih od 1998 do 2000 lahko uporabljal enak davčni režim. Podjetje ScanCam AS je v letih 1998, 1999, 2000 in 2001 ustvarilo dobiček (6).

Davčni organi so v svoji oceni menili, da bi podjetja lahko imela korist od statusa neprofitne organizacije na podlagi naslednjih elementov: statutov podjetja Norsk Film AS, ki so dokazovali njegov neprofitni namen; dejstva, da je bilo 97,7 % delnic v državni lasti in lasti lokalnih občin; ter dejstva, da je bilo podjetje financirano predvsem z državnimi subvencijami.

Poleg tega so davčni organi navedli, da je bila davčna oprostitev odobrena pod pogojem, da se morebitni dobiček v celoti porabi za doseganje namena podjetja v okviru njegovega neprofitnega delovanja. Hčerinsko podjetje Norsk FilmStudio AS se je štelo za sestavni del dejavnosti podjetja Norsk Film AS in zanj je veljala enaka davčna oprostitev. Norveški organi so navedli, da podjetje Norsk FilmStudio AS v obdobju 1995–2001 ni ustvarilo dobička, zato uporaba ugodnega davčnega režima ni imela učinka.

Za vsa podjetja zdaj velja običajni davek od dobička pravnih oseb.

Nadzorni organ je v Odločbi št. 491/09/COL menil, da ni jasno, ali uporaba oprostitve od davka od dobička pravnih oseb na osnovi logike oprostitve neprofitnih organizacij lahko upraviči oprostitev od davka v primeru podjetij, ki pripadajo skupini Norsk Film.

Pomoč v obliki oprostitve od davka od dobička pravnih oseb je pomoč za poslovanje. Taka pomoč je dovoljena le v posebnih primerih, zlasti kadar so izpolnjena merila iz smernic Nadzornega organa (npr. za posebne vrste okoljske ali regionalne pomoči). Nadzorni organ je zato dvomil, da je posebna davčna pravila, ki so veljala za nekatera podjetja, ki pripadajo skupini Norsk Film, mogoče upravičiti na podlagi določb Sporazuma EGP o državni pomoči.

4.   Pripombe norveških organov

4.1    Plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK

4.1.1   Plačilo subvencije ne pomeni državne pomoči

Norveški organi trdijo, da plačilo 36 milijonov NOK ne pomeni državne pomoči.

Norveški organi so z uporabo pristopa na podlagi učinkov trdili, da subvencija, ki se pregleduje, prejemniku dejansko ni zagotovila nobene gospodarske prednosti.

Norveški organi menijo, da zaradi subvencij za nadgradnjo in posodobitev prostorov Filmparken nobeno od podjetij ni pridobilo gospodarske prednosti. Podjetje Norsk FilmStudio AS je oddajalo prostore v najem vsem produkcijskim podjetjem na Norveškem. V skupini Norsk Film so bile dejavnosti filmske produkcije in dejavnosti oddajanja produkcijskih prostorov v najem jasno pravno razmejene. Dostop do produkcijskih prostorov je bil pod enakimi pogoji omogočen vsem norveškim produkcijskim podjetjem (vključno s podjetjem Norsk Film AS). Dejavnosti oddajanja v najem niso bile dobičkonosne in podjetje Norsk FilmStudio AS je z njimi ustvarilo izgubo.

Norveški organi trdijo, da ni mogoče trditi, da so ukrepi skupini Norsk Film zagotovili gospodarsko prednost, saj je jasno, da to ni bila posledica subvencije. Namen in učinek ukrepa sta bila norveškim filmskim producentom omogočiti dostop do produkcijskih prostorov. Poudarjajo, da je bilo zgolj zaradi tržne pomanjkljivosti podjetje Norsk FilmStudio AS edini najemodajalec studijskih prostorov, kjer je bilo mogoče snemati filme določene dolžine in kakovosti. Podjetje je tako ravnalo v korist vseh producentov in ni pridobilo gospodarske prednosti.

4.1.2   Ukrep bi v vsakem primeru pomenil obstoječo pomoč

Norveški organi trdijo, da tudi če bi se subvencija v višini 36 milijonov NOK štela za državno pomoč, bi v vsakem primeru pomenila obstoječo pomoč.

Norveški organi vsekakor menijo, da je bilo plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK del obstoječega sistema pomoči v obliki plačila letnih subvencij.

Norveški organi trdijo, da dejstvo, da je bila subvencija izplačana iz drugega proračuna in ne iz proračuna, iz katerega se izplačujejo letne subvencije, ni zadosten dokaz, da je sama subvencija pomenila ločen in nov ukrep. Pojasnjujejo, da je bil razlog, da je bila subvencija v letih 1998 in 1999 dodeljena prek drugega proračuna, „zgolj naključje in tehnično vprašanje, pri čemer bi se plačilo 36 milijonov NOK lahko dodelilo tudi prek dela proračuna za financiranje filmov in bi se lahko razporedilo v desetletnem obdobju, s čimer bi se ‚spojilo‘ z letnimi plačili podjetju Norsk Film AS, ki so vključevala pomoč za poslovanje in naložbe. Dejstvo, da je bila subvencija za leti 1998 in 1999 dodeljena prek druge proračunske postavke, je bila posledica novega načina organizacije delov [državnega] proračuna za prispevke za gradnjo nacionalnih objektov.“ Poleg tega so norveški organi trdili, da je treba upoštevati dejstvo, da je bilo plačilo del sistematične in stalne verige plačil istemu prejemniku, pri čemer se vrsta pomoči ni spreminjala. Shema naj bi že od nekdaj obsegala del za naložbe in del za poslovanje.

Postopek nadgradnje in posodobitve je potekal že nekaj časa, pri čemer je do leta 1998/1999 nastalo za okoli 13 milijonov NOK stroškov. V ta znesek so bili vključeni prispevki norveške države, dodeljeni prek obstoječe sheme za podporo, ki je bila uvedena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1997 pa je postalo jasno, da 13 milijonov NOK ne bo zadostovalo za dokončanje del, zato je bila sprejeta odločitev, da se za dokončanje nadgradnje dodeli dodatnih 36 milijonov NOK.

Norveški organi so Nadzornemu organu predložili podatke, ki so potrjevali dejstvo, da so bili tudi v preteklosti dodeljeni namenski zneski za nadgradnjo in posodobitev infrastrukture, potrebne za vzdrževanje pogojev za filmsko produkcijo.

Norveški organi tudi trdijo, da dejstvo, da je znesek subvencije bistveno višji od letnih plačil iz preteklosti, ne dokazuje, da gre za novo pomoč. Sklicujejo se na sodbo Sodišča v zadevi Namur-Les-Assurances  (7): „nastanka nove pomoči ali spremembe obstoječe pomoči ni mogoče ocenjevati glede na obseg pomoči ali zlasti njen znesek v finančnem smislu v katerem koli obdobju delovanja podjetja, če se pomoč dodeli v skladu s predhodnimi zakonskimi določbami, ki se niso spremenile.“

4.1.3   Nova pomoč bi bila v vsakem primeru združljiva

Norveški organi trdijo, da bi bil ukrep, če bi Nadzorni organ sklenil, da gre za novo pomoč, v vsakem primeru združljiv z delovanjem Sporazuma EGP. Vsekakor menijo, da bi bil ukrep združljiv s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, saj je bil namen subvencije ohranjanje kulture, pri čemer je bil ukrep potreben in sorazmeren za dosego takega cilja.

Po mnenju norveških organov filmska produkcija predstavlja pomembno kulturno izražanje in je del nacionalne dediščine. Brez ustreznih produkcijskih prostorov filmska produkcija ne bi bila mogoča. Poleg tega je bila zaradi tržne pomanjkljivosti subvencija nujen ukrep. Norveški organi tudi poudarjajo, da je Nadzorni organ odobril podporne ukrepe za avdiovizualne sheme, ki brez potrebne infrastrukture za produkcijo avdiovizualnih del ne bi imeli učinka.

4.2    Prednostna davčna obravnava

4.2.1   Uporaba prednostne davčne obravnave ne pomeni državne pomoči

Norveški organi uvodoma poudarjajo, da Nadzorni organ v Odločbi št. 491/09/COL ni izrazil dvomov glede dejanskega davčnega režima, po katerem so neprofitna podjetja oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb, pač pa je preučil uporabo takega režima za nekatera podjetja, ki pripadajo skupini Norsk Film. Pregleduje se torej dejanska ali neustrezna uporaba davčnega režima pri nekaterih podjetjih.

Norveški organi nadalje trdijo, da sami niso preučili, ali se oddelek 2-32 zakona o davku pravilno uporablja za podjetja, ki pripadajo skupini Norsk Film, saj niso organ za odmero davka.

Vendar so navedli, da „morebitna neustrezna uporaba splošnih davčnih določb s strani davčnih organov v korist davkoplačevalca ne pomeni državne pomoči. (…) V primeru neustrezne uporabe nacionalnih davčnih določb morajo to v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo popraviti predvsem davčni organi ali sodišča. (…) Če bi vsaka neustrezna uporaba nacionalnih davčnih določb, katere posledica je neupravičena prednost za določenega davkoplačevalca, pomenila državno pomoč, bi nastala nerešljiva situacija.“

Norveški organi poudarjajo, da so posledice napačne obdavčitve lahko različne, razen kadar gre za stalno neustrezno uporabo, zato je treba popravne ukrepe sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo in ne pa se pregledovati v skladu s pravili EGP o državni pomoči.

4.2.2   Uporaba prednostne davčne obravnave je v vsakem primeru temeljila na obstoječem sistemu pomoči

Norveški organi tudi trdijo, da uporaba davčnih določb, ki izvirajo iz časa pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, v nobenem primeru ne bi pomenila nove pomoči, temveč zgolj uporabo obstoječega sistema pomoči.

Menijo, da „običajna uporaba splošnega pravila in ocena, ali v določenem primeru velja ali ne, v nobenem primeru ne moreta pomeniti nove pomoči, zato ju tudi ni bilo treba priglasiti Nadzornemu organu. Vsekakor bi posamezni primeri uporabe obstoječega sistema pomoči pomenili novo pomoč, pri čemer bi se obseg pomena nove pomoči nerazumljivo razširil, hkrati pa bi postal ohlapen obseg združljive pomoči v smislu obstoječe pomoči v smislu pravil o državni pomoči.“

II.   OCENA

1.   Prisotnost državne pomoči

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

1.1    Prisotnost državnih sredstev

Ukrep mora odobriti država ali mora biti odobren prek državnih sredstev.

1.1.1   Plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK

Subvencija v višini 36 milijonov NOK je bila izplačana iz dela državnega proračuna, namenjenega subvencijam za nacionalne kulturne objekte.

Zato Nadzorni organ meni, da je pogoj glede vključenosti državnih sredstev izpolnjen.

1.1.2   Prednostni davčni režim

Podjetje Norsk Film AS in njegovo hčerinsko podjetje Norsk FilmStudio AS sta bili v letih od 1995 do 2001 oproščeni plačila davka. V dopisu z dne 18. marca 1996 je bærumski davčni urad odobril oprostitev davka za fiskalno leto 1995 pod pogojem, da se morebitni dobiček v celoti uporabi za doseganje namena podjetja v okviru njegovega neprofitnega delovanja.

Podjetje ScanCam AS (hčerinsko podjetje, ki oddaja v najem kamere) je bilo plačila davka na isti osnovi oproščeno med letoma 1998 in 2001.

Zaradi ugodnega davčnega režima se je država odpovedala davčnemu prihodku, ki bi ga sicer prejela od zadevnih podjetij. Odsotnost teh sredstev je pomenila obremenitev državnih sredstev, ki ustreza stroškom, ki običajno izhajajo iz proračunov zadevnih podjetij (8).

Dejstvo, da so oceno opravili lokalni davčni organi, ne vpliva na ugotovitev glede vključenosti državnih sredstev (9).

1.2    Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

1.2.1   Plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK

Prvič, ukrep je moral podjetjema Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS dodeliti prednosti, na podlagi katerih sta bili oproščeni stroškov, ki običajno bremenijo njun proračun. S subvencijo v višini 36 milijonov NOK sta upravičenca pridobila finančno ugodnost, ki je v običajnem poslovanju ne bi. Na ta način se je v primerjavi z drugimi podjetji iz EGP, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo, finančni položaj podjetij Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS okrepil.

Poleg tega mora biti ukrep pomoči selektiven, s tem da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“.

Nadzorni organ meni, da je bilo plačilo 36 milijonov NOK za nadgradnjo studijskih prostorov selektivno, ker je bil upravičenec izrecno določen.

1.2.2   Prednostni davčni režim

Nekatera podjetja iz skupine Norsk Film so bila oproščena plačila običajno veljavnega davka od dobička pravnih oseb, s čimer so bila oproščena stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun. Te prednosti v običajnem poslovanju ne bi bila deležna.

Vendar Nadzorni organ priznava, da sta Sodišče in Sodišče Efte vztrajno menila, da ukrepi, ki nekaterim prejemnikom zagotavljajo prednosti, niso selektivni, če jih je mogoče upravičiti z naravo in splošno shemo sistema, iz katerega izhajajo.

Poleg tega je v smernicah Nadzornega organa o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi z neposredno obdavčitvijo podjetij izrecno navedeno, da „[s]eveda davka od dobička ni mogoče zaračunati, če dobička ni. Narava davčnega sistema torej lahko upravičuje, da so neprofitna podjetja, kot so fundacije ali združenja, še posebej oproščena davka od dobička, če dobička dejansko ne morejo ustvariti.“

Nadzorni organ v Odločbi št. 491/09/COL ni izpodbijal dejstva, da je prednostni davčni režim kot tak mogoče upravičiti z naravo in logiko sistema. Pomisleke je imel glede uporabe režima za zadevna podjetja. Ta podjetja so bila oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb na podlagi točke (k) prvega odstavka oddelka 26 nekdanjega zakona o davku št. 8 z dne 18. avgusta 1911, ki ga je nadomestil zakon o davku št. 14 z dne 26. marca 1999. Z uporabo tega režima so organizacije, ki izpolnjujejo določena merila, predvsem v zvezi z njihovim neprofitnim namenom, oproščene plačila davka od dobička pravnih oseb.

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, so bila podjetja Norsk Film AS, Norsk FilmStudio AS in ScanCam AS plačila davka oproščena zaradi svojega neprofitnega namena. Nadzorni organ v svoji oceni ne more delovati enako kot norveški lokalni davčni organi. Na podlagi prejetih informacij Nadzorni organ meni, da nima zadostnih dokazov glede neustrezne uporabe prednostnega režima za tri zadevna podjetja in da zato ne more skleniti, da je ukrep selektiven.

Zato Nadzorni organ ne more skleniti, da uporaba prednostne davčne obravnave za podjetja Norsk FilmStudio AS, Filmparken AS in ScanCam AS na podlagi meril, prvotno določenih v zakonu o davku iz leta 1911, pomeni državno pomoč.

1.3    Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

Za državno pomoč določenim podjetjem velja, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami, če prejemnik opravlja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med pogodbenicami. Kinematografske filme je mogoče ustvarjati na različnih lokacijah v EGP. Pogodbenice Sporazuma EGP lahko nato z njimi trgujejo. Podpora podjetju, ki se ukvarja s produkcijo celovečernih igranih filmov in ponuja studijske storitve, lahko spremeni obstoječo konkurenco med različnimi lokacijami za ustvarjanje filmov. Zato se lahko za ukrep, ki se preiskuje, šteje, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami.

1.4    Sklepna ugotovitev

Na podlagi pregledanih elementov Nadzorni organ ugotavlja, da je plačilo 36 milijonov NOK pomenilo državno pomoč ter da odobritev ugodne davčne obravnave za podjetja Norsk FilmStudio AS, Filmparken AS in ScanCam AS ni pomenila državne pomoči.

Nadzorni organ bo zato v nadaljevanju analiziral le plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK.

2.   Postopek

Postopek za novo pomoč je določen v členu 1(3) dela I Protokola 3. Če ima Nadzorni organ pomisleke glede združljivosti takega ukrepa pomoči, začne formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 in člena 4(4) dela II Protokola 3.

Ločen postopek za obstoječo pomoč je določen v členu 1(1) dela I Protokola 3. V skladu s to določbo Nadzorni organ v sodelovanju z državami Efte stalno pregleduje vse sisteme pomoči, ki so na voljo v navedenih državah. Slednjim predlaga ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje Sporazuma EGP.

Vsaka ocena v okviru odločitve o začetku formalnega postopka preiskave glede tega, ali morebitni ukrep pomoči pomeni novo ali obstoječo pomoč, je nujno zgolj predhodna ocena. Tudi če se je Nadzorni organ na podlagi informacij, ki jih je imel takrat, odločil začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 1(3) in (2) dela I Protokola 3, lahko v odločitvi o končanju navedenega postopka še vedno ugotovi, da ukrep dejansko pomeni obstoječo pomoč (10). Kadar gre za obstoječo pomoč, mora Nadzorni organ uporabiti postopek za obstoječo pomoč (11). Skladno s tem bi moral Nadzorni organ v takem primeru končati formalni postopek preiskave in, odvisno od posameznega primera, začeti postopek za obstoječo pomoč iz členov 17–19 dela II Protokola 3 (12).

Informacije, ki jih je Nadzorni organ imel ob odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave, niso upravičile začasne sklepne ugotovitve, da gre pri kateri koli zadevni pomoči za obstoječo pomoč, zato je Nadzorni organ te ukrepe obravnaval v okviru pravil, ki se nanašajo na novo pomoč.

Nadzorni organ bo obstoj in združljivost novih ukrepov pomoči ugotavljal v okviru formalnega postopka preiskave. Ker sta se ukrepa, ki se preiskujeta, zaključila, bo v primeru, da gre za obstoječo pomoč, zaključil formalni postopek preiskave, ne da bi začel postopek za obstoječo pomoč, saj bi bil tak postopek brezpredmeten.

3.   Plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK – obstoječa pomoč

V skladu s členom 1(b)(i) dela II Protokola 3 obstoječa pomoč vključuje: „vso pomoč, ki je v zadevnih državah Efte obstajala pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, to je programe pomoči in individualno pomoč, ki so začeli veljati pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP in se uporabljajo tudi po začetku njegove veljavnosti.“ V skladu s členom 1(c) spremembe take pomoči pomenijo novo pomoč.

Norveški organi so s pripombami k Odločbi št. 491/09/COL predložili dodatne informacije (glej točko 4.1.2).

Kot je navedeno v Odločbi št. 491/09/COL, so po mnenju Nadzornega organa letna plačila, ki jih je norveška država od sedemdesetih let prejšnjega stoletja izplačevala podjetjema Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS za produkcijo celovečernih igranih filmov in vzdrževanje infrastrukture, potrebne za filmsko produkcijo, temeljila na obstoječem sistemu pomoči.

Nadzorni organ meni, da je bilo 36 milijonov NOK izplačanih v okviru obstoječega sistema pomoči.

Prvič, zdi se, da so vsa letna plačila vključevala del pomoči za naložbe in del pomoči za poslovanje (13). Norveški organi so tako navedli, da se je postopek nadgradnje in posodobitve že začel ter je bil do leta 1998/1999 ocenjen na 13 milijonov NOK, ki so se krili z letnimi subvencijami. Norveški organi so predložili izvlečke osnutkov proračuna, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo podjetju Norsk Film AS dodeljenih več večjih zneskov za nadgradnjo in posodobitev infrastrukture, potrebne za filmsko produkcijo (14). Dejstvo, da je bila posebna subvencija namenjena prenovi dvorane za posebne učinke, zato ne more pomeniti spremembe obstoječega sistema pomoči.

Drugič, dejstvo, da je bila subvencija izplačana iz drugega proračuna in ne iz proračuna, ki se uporablja za letne subvencije, v okoliščinah zadevnega primera ni pomembno. To je bila zgolj posledica proračunske tehnike in nove organizacije proračuna.

Končno, dejstvo, da je bil znesek subvencije bistveno višji od letnih plačil, ne pomeni, da gre pri subvenciji za novo pomoč. Sodišče je menilo, da: „nastanka nove pomoči ali spremembe obstoječe pomoči ni mogoče ocenjevati glede na obseg pomoči ali zlasti njen znesek v finančnem smislu v katerem koli obdobju delovanja podjetja, če se pomoč dodeli v skladu s predhodnimi zakonskimi določbami, ki se niso spremenile.“ (15)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da je bilo glede na navedeno plačilo 36 milijonov NOK del obstoječega sistema pomoči, ki se je zaključil leta 2006 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ Efte meni, da je bila subvencija v višini 36 milijonov NOK del obstoječega sistema pomoči. Formalni postopek preiskave, ki se uporablja za novo pomoč, se zato konča.

Člen 2

Nadzorni organ Efte meni, da uporaba prednostne davčne obravnave za podjetja Norsk Film AS, Norsk FilmStudio AS in ScanCam AS ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 4

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

---

(1)  UL C 174, 1.7.2010, in Dopolnilo EGP št. 34, 1.7.2010.

(2)  The Chimney Pot Oslo AS, Dagslys AS, Egg & Bacon AS, Grip Teknikk AS, Bob Aas Carho ENK, Kamerautleien AS, Lydhodene AS, Megaphon AS in Krypton Film AS.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Ta režim določa oprostitev od davka od dobička pravnih oseb pri tako imenovanih „idealnih organizacijah“.

(5)  Oddelek 2-32(2) norveškega zakona o davku določa, da se za prihodek plačuje davek od dobička pravnih oseb, če je letni promet iz trgovinskih dejavnostih večji od 70 000 NOK ali 140 000 NOK, odvisno od posameznega primera.

(6)  Glej dopis norveških organov z dne 11. avgusta 2006 (ev.št. 383774).

(7)  Zadeva C-44/93, Namur-Les Assurances du Crédit SA proti Office National du Ducroire in Belgijski državi. Recueil, str. I-3829, točka 28.

(8)  Zadeva C-156/98, Nemčija proti Komisiji, Recueil, str. I-6857, točka 26.

(9)  Zadeva C 248/84, Nemčija proti Komisiji, Recueil, str. I-4013, točka 17.

(10)  Zadeva C-400/99, Italija proti Komisiji, ZOdl., str. I-3657, točke 47, 54 in 55.

(11)  Zadeva T-190/00, Regione Siciliana proti Komisiji, Recueil, str. II-5015, točka 48.

(12)  Zadeva C-312/90, Kraljevina Španija proti Komisiji, Recueil, str. I-4117, točke 14–17, in zadeva C-47/91, Italija proti Komisiji, Recueil, str. I-4145, točke 22–25.

(13)  Glej pripombe norveških organov k odločbi Nadzornega organa Efte o začetku formalnega postopka preiskave v zadevi št. 67377 – domnevna državna pomoč podjetjem, ki pripadajo skupini Norsk Film (ev. št. 545244).

(14)  Glej St. prp. nr. 1 (1976–1977): 1 313 000 NOK, St. prp. nr. 1 (1977–1978): 4 milijoni NOK, St. prp. nr. 1 (1978–1979): 3,9 milijona NOK.

(15)  Zadeva C-44/93, Namur-Les-Assurances du Credit SA proti Office National du Ducroire in Belgijski državi, Recueil, str. I-3829, točka 28.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/21

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 189/12/COL

z dne 22. maja 2012

o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije na Norveškem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju akta iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa postopke za oddajo javnih naročil v sektorju gospodarskih javnih služb (Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1)) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES), in zlasti člena 30 akta,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti členov 1 in 3 Protokola k Sporazumu,

ob upoštevanju zahtevka, ki so ga pri Nadzornem organu 24. januarja 2012 vložila podjetja Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS in Østfold Energi AS (v nadaljnjem besedilu: vložniki),

ob upoštevanju odločbe Nadzornega organa Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) z dne 19. aprila 2012, ki članu s posebno odgovornostjo za javna naročila daje pooblastila za sprejemanje nekaterih odločitev na tem področju (Odločba št. 138/12/COL),

po posvetu z Odborom Efte za javna naročila, ki pomaga Nadzornemu organu Efte,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Nadzorni organ je 24. januarja 2012 prejel zahtevek podjetij Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS in Østfold Energi AS v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES za potrditev, da se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES uporablja za dejavnosti proizvodnje in veleprodaje hidroenergije na Norveškem. Nadzorni organ je z dopisi z dne 17. februarja 2012 zahteval dodatne informacije od norveških organov (št. dogodka: 624270) in vložnikov (št. dogodka: 624258). Nadzorni organ je odgovore na to zahtevo prejel od norveških organov z dopisom z dne 20. marca 2012 in od vložnikov z dopisom z dne 22. marca 2012.

(2)	Zahtevek vložnikov, ki jih je treba obravnavati kot javna podjetja v smislu Direktive 2004/17/ES, se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo hidroenergije, kot je opisano v zahtevku.

II.   PRAVNI OKVIR

(3)	Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi Efte, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.

(4)

V skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES lahko naročniki zaprosijo za uporabo člena 30(1), kadar tako določa zakonodaja zadevne države EGP. Iz odstavka 2 oddelka 15-1 Uredbe št. 403 z dne 7. aprila 2006 o javnih naročilih v sektorju gospodarskih javnih služb (Forskrift nr. 403 av 7. April 2006 om innkjøp i forsyningssektorene) izhaja, da naročniki lahko pri Nadzornem organu zaprosijo za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES, če so prej pridobili mnenje norveškega urada za konkurenco.

(5)	Vložniki so 16. marca 2011 pridobili mnenje norveškega urada za konkurenco, v katerem urad ugotavlja, da so zadevne dejavnosti neposredno izpostavljene konkurenci na trgu, do katerega dostop ni omejen.

(6)

Dostop do trga se šteje za neomejenega, če je država pri odprtju zadevnega sektorja ali njegovega dela prenesla in uporablja ustrezno zakonodajo EGP. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem (2) sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo. Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/54/ES), ki je vključena v točko 22 Priloge IV k Sporazumu EGP. Zato se šteje, da je dostop do trga neomejen, če je Norveška prenesla Direktivo 2003/54/ES v svojo zakonodajo in jo pravilno uporablja.

(7)

Izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi različnih kazalnikov, od katerih nobeden sam zase ni odločilen. V zvezi s trgi, ki jih zadeva ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.

III.   OCENA

(8)

Upoštevni proizvodni trg zajema proizvodnjo in veleprodajo električne energije (4). Trg torej zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah in uvoz električne energije prek povezovalnih vodov za nadaljnjo prodajo neposredno velikim industrijskim odjemalcem ali podjetjem, ki se ukvarjajo z maloprodajo.

(9)

Norveški veleprodajni trg električne energije je močno integriran v nordijski trg (Danska, Norveška, Švedska in Finska). Z velikim delom proizvodnje električne energije v nordijski regiji se trguje na skupni nordijski borzi prek pogodb za fizično dobavo električne energije, ki jo upravlja podjetje Nord Pool Spot AS (v nadaljnjem besedilu: Nord Pool). Nordijska borza električne energije, ki jo upravlja Nord Pool, zajema veleprodajne energetske trge na Norveškem, Švedskem, Danskem, Finskem in v Estoniji.

(10)

Nord Pool upravlja dva trga za fizično trgovanje z električno energijo na debelo: promptni trg Elspot, kjer se dnevno trguje z urnimi pogodbami o fizični dobavi električne energije v 24 urah naslednjega dne, in trg Elbas za kontinuirano čezmejno trgovanje, kjer so možne prilagoditve poslov, opravljenih na promptnem trgu, do ene ure pred izvršitvijo posla. Ta dva trga sta v letu 2010 skupaj pokrila 74 % porabe električne energije v nordijski regiji v obsegu 307 TWh. O preostali količini električne energije, s katero se trguje, se dvostransko pogajata dobavitelj in odjemalec.

(11)

Nordijski trg je razdeljen na več območij ponudnikov, ki so povezana s povezovalnimi vodi. Trgovalna cena na trgu Elspot temelji na ponujenih nakupnih in prodajnih cenah vseh udeležencev na trgu in je določena tako, da sta ponudba in povpraševanje na trgu vsako uro v 24-urnem obdobju uravnotežena. Mehanizem določanja cen na trgu Elspot prilagaja pretok električne energije prek povezovalnih vodov na trgu glede na razpoložljivo zmogljivost trgovanja, ki jo sporočijo operaterji nordijskega prenosnega sistema.

(12)

Omejitve prenosnih zmogljivosti znotraj nordijske regije lahko povzročijo začasno prezasedenost, zaradi česar se nordijsko območje geografsko razdeli na manjše trge. Na povezovalnih vodih med nordijskimi državami in znotraj Norveške se za zmanjšanje prezasedenosti omrežja z uporabo mehanizmov določanja cen uvedejo različne cene za posamezna območja trga Elspot. Zato so cene po cenovnih območjih lahko različne, kar omogoča uravnoteženost ponudbe in povpraševanja na zadevnem območju.

(13)	Posledično se upoštevni geografski trg lahko iz ure v uro spreminja. V primeru prezasedenosti je upoštevni geografski trg manjši od nordijskega območja in lahko ustreza domačim območjem ponudnikov.

(14)	Trenutno je na Norveškem pet območij ponudnikov (5).

(15)

Vendar je delež ur, v katerih prihaja do cenovnih razlik med območji v nordijski regiji, nizek: Cenovno območje % ločenih ur št. 1 – Oslo 1,4 % št. 2 – Kristiansand 16,4 % št. 3 – Trondheim 6,2 % št. 4 – Tromsø 6,6 % št. 5 – Bergen 4,1 % 15.3.2010–11.3.2011 Večino časa so cenovna območja povezana: Niz cenovnih območij % povezanih ur št. 1 – št. 2 77,7 % št. 1 – št. 3 48,0 % št. 1 – št. 5 94,9 % št. 2 – št. 5 76,6 % št. 3 – št. 4 89,9 % št. 1 – št. 2 – št. 5 75,7 % št. 3 – št. 4 – Švedska 76,3 % 15.3.2010–11.3.2011 Norveška cenovna območja so večinoma integrirana s Švedsko.

(16)

Možnost nastanka prezasedenosti lahko vzbuja zaskrbljenost zaradi morebitnega izkoriščanja začasnih ozkih grl, kar bi lahko povečalo lokalno tržno moč. Na tej osnovi so norveški organi za konkurenco opredelili upoštevni geografski trg kot nordijsko območje v urah brez prezasedenosti ter kot manjše območje od nordijskega v urah prezasedenosti (6).

(17)	Vprašanje, ali trg zajema nordijsko regijo ali manjše območje, bo ostalo odprto, saj rezultat analize ostaja enak ne glede na to, ali temelji na ožji ali širši opredelitvi trga.

(18)

Ob upoštevanju trenutno razpoložljivih informacij in za potrebe te odločbe se zdi, da je Norveška v celoti prenesla Direktivo 2003/54/ES v svojo zakonodajo in jo v celoti izvaja. Na podlagi te ugotovitve in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) se šteje, da dostop do trga na celotnem ozemlju Norveške ni omejen.

(19)	Nadzorni organ bo v soglasju z Evropsko komisijo (7) analiziral tržni delež treh glavnih proizvajalcev, stopnjo koncentracije na trgu in stopnjo likvidnosti trga.

(20)	Evropska komisija meni, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih […] skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“ (8).

(21)	Skupni tržni delež v smislu proizvodne zmogljivosti treh največjih proizvajalcev v nordijski regiji je v letu 2010 znašal 45,1 % (Vattenfall: 18,8 %, Statkraft: 13,3 % in Fortum: 13 %), kar je sprejemljiva raven.

(22)	Stopnja koncentracije na Norveškem, izmerjena s Hirschmann-Herfindahlov indeksom (HHI) glede na zmogljivost, je v letu 2008 znašala 1 826 (9).

(23)

Nordijski veleprodajni trg električne energije je treba obravnavati kot konkurenčnega. Prehod na odprt trg je bil v nordijski regiji zelo uspešen. Od odprtja skupnega norveško-švedskega trga leta 1996 so se pozneje na trg vključile še druge nordijske države: Finska leta 1998, Danska leta 1999/2000 in Estonija leta 2010. S približno 74 % porabe električne energije v nordijski regiji se je v letu 2010 trgovalo prek borze. Na borzi je registriranih več kot 300 trgovcev.

(24)

Kot je bilo pojasnjeno prej, so ozka grla zaradi prezasedenosti redka in začasna. Torej obstaja nenehen konkurenčni pritisk zaradi možnosti pridobivanja električne energije iz območij zunaj norveškega ozemlja. Med nordijskimi državami se ne zaračunavajo pristojbine za prenos. Povezave med Norveško in drugimi cenovnimi območji so redko prezasedene, zato naložbe v sektor električne energije znotraj norveškega ozemlja niso možne brez upoštevanja drugih proizvajalcev na nordijskem trgu. Poleg tega veleprodajne cene električne energije določa Nord Pool, ki upravlja visoko likvidno trgovalno platformo.

(25)

Poleg tega je kot enega od kazalnikov treba upoštevati tudi delovanje izravnalnih trgov, ne samo v zvezi s proizvodnjo, ampak tudi za veleprodajni trg. Dejansko je lahko vsak udeleženec na trgu, ki svoj proizvodni portfelj težko prilagodi lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnega sistema prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljavcem prenosnih omrežij neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot druga rešitev uporabi tržni mehanizem, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol. V nordijski regiji obstaja skoraj popolnoma integriran izravnalni trg za dobavo izravnalne energije, njegove glavne značilnosti (tržno določanje cen ter majhne razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnega omrežja in prodajno ceno) pa kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci.

(26)	Zato je treba te dejavnike upoštevati kot pokazatelje neposredne izpostavljenosti konkurenci na upoštevnem trgu, ki je predmet pregleda, ne glede na to, ali geografski obseg trga zajema celotno nordijsko regijo ali manjše območje.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(27)

Na podlagi zgoraj navedenih pokazateljev je mogoče ugotoviti, da je pri proizvodnji in veleprodaji električne energije na Norveškem pogoj glede neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjen. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, se šteje, da je izpolnjen tudi pogoj glede prostega dostopa do dejavnosti. Zato se Direktiva 2004/17/ES ne bi smela uporabljati, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje proizvodnje ali veleprodaje električne energije na teh geografskih območjih, niti kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti na teh območjih.

(28)

Ta odločba temelji na pravni podlagi in dejanskem stanju na dan 24. januarja 2012, razvidnih iz informacij, ki so jih predložili vložniki. Odločba se lahko spremeni, če bi pomembne spremembe pravne podlage ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(29)	Ta odločba se izdaja samo za namen odobritve izvzetja v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES in ne vpliva na uporabo pravil o konkurenci.

(30)	Ta odločba se uporablja za proizvodnjo in veleprodajo električne energije na Norveškem in ne zadeva dejavnosti prenosa, distribucije in maloprodaje električne energije na Norveškem.

(31)	Ukrepi, določeni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora Efte za javna naročila, ki pomaga Nadzornemu organu Efte –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Akt iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa postopke za oddajo javnih naročil v sektorju gospodarskih javnih služb (Direktiva 2004/17/ES), se za naročila naročnikov, ki so namenjena omogočanju dejavnosti proizvodnje in veleprodaje električne energije na Norveškem, ne uporablja.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

---

(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(3)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva 2003/54/EC je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 146/2005 z dne 2. decembra 2005 (UL L 53, 23.2.2006, str. 43) in je za države Efte začela veljati 1. junija 2007.

(4)  Glej odločbe Evropske komisije z dne 26. januarja 2011 v zadevi COMP/M.5978 – GDF Suez/International Power, z dne 22. decembra 2008 v zadevi COMP/M.5224 – EDF/British Energy, z dne 14. novembra 2006 v zadevi COMP/M.4180 – Gaz de France/Suez in z dne 9. decembra 2004 v zadevi M.3440 – EDP/ENI/GDP. Glej tudi odločbi Komisije o izvzetju proizvodnje in prodaje električne energije na Švedskem in Finskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES: odločba z dne 19. junija 2006, ki določa, da se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES uporablja za proizvodnjo in prodajo električne energije na Finskem, razen na Ålandskih otokih, in odločba z dne 29. oktobra 2007, s katero sta bili proizvodnja in prodaja električne energije na Švedskem izvzeti iz uporabe Direktive 2004/17/ES.

(5)  Oslo – št. 1, Kristiansand – št. 2, Trondheim – št. 3, Tromsø – št. 4 in Bergen – št. 5. Meja med območjema ponudnikov št. 2 in št. 5 je bila 5. septembra 2011 pomaknjena proti severu, ker je začela obratovati nova povezava. V podatkih, navedenih v zahtevku, ta sprememba še ni upoštevana.

(6)  Glej sklepa Ministrstva za državno upravo z dne 14. oktobra 2002Statkraft – Agder Energi in z dne 7. februarja 2003Statkraft – Trondheim Energiverk.

(7)  V odločbi z dne 19. junija 2006 je ugotovljeno, da se člen 30(1) Direktive 2004/17/EC uporablja za proizvodnjo in prodajo električne energije na Finskem, razen na Ålandski otokih, z odločbo z dne 29. oktobra 2007 pa sta bili proizvodnja in prodaja električne energije na Švedskem izvzeti iz uporabe Direktive 2004/17/ES (odstavki 7–13).

(8)  Glej Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo, COM(2005) 568 final z dne 15. novembra 2005, in Odločbo z dne 29. oktobra 2007 o izvzetju proizvodnje in prodaje električne energije na Švedskem pri izvajanju Direktive 2004/17/ES.

(9)  Glej delovni dokument služb Komisije, Tehnična priloga k Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije, COM(2010) 84 final, str. 12.

---

18.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/25

---

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 771/2012 z dne 23. avgusta 2012 o registraciji uvoza bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike ob uporabi člena 24(5) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

( Uradni list Evropske unije L 229 z dne 24. avgusta 2012 )

Stran 21, člen 1(1), prvi pododstavek se glasi:

---