26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/1

(1)

Direktiva 2010/30/EU zahteva, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi z označevanjem izdelkov, povezanih z energijo, ki imajo velik potencial za prihranke energije in med katerimi so velike razlike v ravneh učinkovitosti pri enakovrednem delovanju.

(2)

Določbe o energijskem označevanju gospodinjskih sijalk so bile opredeljene v Direktivi Komisije 98/11/ES (2).

(3)

Poraba električne energije za električne sijalke predstavlja pomemben delež v celotni porabi električne energije v Uniji. Poleg že doseženih izboljšav na področju energijske učinkovitosti so možnosti za nadaljnje zmanjšanje porabe energije električnih sijalk precejšnje.

(4)

Direktivo 98/11/ES bi bilo treba preklicati in s to uredbo predpisati nove določbe, s čimer bi zagotovili, da bi energijske nalepke dobaviteljem predstavljale dinamično spodbudo za dodatno izboljšanje energijske učinkovitosti električnih sijalk, in pospešili preoblikovanje trga v smeri energijsko učinkovitih tehnologij. Področje uporabe Direktive 98/11/ES je omejeno na le nekatere tehnologije na področju gospodinjskih sijalk. Da bi zagotovili, da bo uporaba nalepk izboljšala energijsko učinkovitost drugih tehnologij na področju sijalk, tudi na področju razsvetljave za strokovno uporabo, bi moralo področje uporabe te uredbe obsegati tudi usmerjene sijalke, sijalke za zelo nizko napetost, svetleče diode in sijalke, ki se uporabljajo pretežno za razsvetljavo za strokovno uporabo, kot so na primer visokointenzivnostne razelektritvene sijalke.

(5)

Svetilke se pogosto prodajajo z vgrajenimi ali priloženimi sijalkami. Ta uredba bi morala zagotoviti, da bodo potrošnikom na voljo ustrezni podatki glede združljivosti svetilk z varčnimi sijalkami in glede energijske učinkovitosti sijalk, ki so se prodajajo skupaj s svetilkami. Obenem ta uredba ne bi smela povzročiti nesorazmernih upravnih bremen proizvajalcem in prodajalcem svetilk ter ne bi smela razlikovati med svetilkami z vidika obveznosti zagotavljanja podatkov o njihovi energijski učinkovitosti potrošnikom.

(6)

Podatki, navedeni na nalepki, bi morali biti zbrani na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih postopkov, ki upoštevajo najsodobnejše priznane merilne metode, vključno z usklajenimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), če so na voljo.

(7)

Ta uredba bi morala določiti enotno obliko in vsebino nalepk za električne sijalke in svetilke.

(8)

Ta uredba bi morala določiti tudi zahteve glede tehnične dokumentacije električnih sijalk in svetilk ter standardnih podatkov za električne sijalke.

(9)

Ta uredba bi morala poleg tega določiti tudi zahteve glede podatkov, ki jih je treba zagotoviti za kakršno koli obliko prodaje na daljavo, oglaševanja in tehničnega promocijskega gradiva za električne sijalke in svetilke.

(10)

Ob upoštevanju tehničnega napredka je primerno predpisati revizijo določb te uredbe.

(11)

Za pospešitev prehoda z Direktive 98/11/ES na to uredbo bi se morale gospodinjske sijalke, označene v skladu s to uredbo, upoštevati kot skladne z Direktivo 98/11/ES.

(12)

Direktivo 98/11/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

(a)

žarnice z nitko;

(b)

fluorescenčne sijalke;

(c)

visokointenzivnostne razelektritvene sijalke in

(d)

LED-sijalke in LED-moduli.

(a)

sijalk in LED-modulov, katerih svetlobni tok je manjši od 30 lumnov;

(b)

sijalk in LED-modulov, ki so namenjeni delovanju z baterijskim napajanjem;

(c)

sijalk in LED-modulov, ki se tržijo za uporabo, kjer njihov prvotni namen ni razsvetljevanje, temveč na primer:

Te sijalke in LED-moduli niso izključeni iz področja uporabe te uredbe, kadar se jih oglašuje kot izdelke za razsvetljavo;

(d)

sijalk in LED-modulov, ki se tržijo kot del svetilke in naj jih končni uporabnik ne bi odstranil iz svetilke, razen kadar se jih ponuja za prodajo, najem ali najemni nakup ali so končnemu uporabniku predstavljeni ločeno, na primer kot rezervni deli;

(e)

svetilk in LED-modulov, ki se tržijo kot del izdelka, katerega prvotni namen ni razsvetljevanje. Vendar so, če se jih ponuja za prodajo, najem ali najemni nakup ali so predstavljeni ločeno, na primer kot rezervni deli, prav tako vključeni v področje uporabe te uredbe;

(f)

sijalk in LED-modulov, ki niso skladni z zahtevami, ki se začnejo uporabljati v letih 2013 in 2014 v skladu z uredbami, s katerimi se izvaja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/125/ES (4);

(g)

svetilk, ki so zasnovane za delovanje izključno s sijalkami in LED-moduli, navedenimi v točkah (a) do (c).

1.

„svetlobni vir“ pomeni površino ali predmet, zasnovan za oddajanje predvsem vidnega optičnega sevanja, ki nastaja zaradi pretvorbe energije. Izraz „vidno“ pomeni 380–780 nm;

2.

„razsvetljava“ pomeni dovajanje svetlobe v prostor, na predmete ali njihovo okolico, da postanejo vidni ljudem;

3.

„poudarjena osvetlitev“ pomeni obliko razsvetljave, pri kateri je svetloba usmerjena tako, da poudari predmet ali del prostora;

4.

„sijalka“ pomeni enoto, sestavljeno iz enega ali več svetlobnih virov, katere učinkovitost je mogoče neodvisno oceniti. Vključuje lahko dodatne dele, potrebne za vklop, napajanje ali stabilno delovanje enote ali oddajanje, filtriranje ali pretvarjanje optičnega sevanja, če teh delov ni mogoče odstraniti, ne da bi se enota trajno poškodovala;

5.

„vznožek“ pomeni del sijalke, ki prek okova sijalke omogoča povezavo z električnim napajanjem in je lahko namenjen tudi pritrditvi sijalke v okov;

6.

„okov sijalke“ ali „priključek“ pomeni pripravo, s katero se sijalka pritrdi, običajno tako, da vanj vstavimo vznožek, kar omogoča tudi povezavo sijalke z električnim napajanjem;

7.

„usmerjena sijalka“ pomeni sijalko, ki najmanj 80 % izhodne svetlobe oddaja v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);

8.

„neusmerjena sijalka“ pomeni sijalko, ki ni usmerjena sijalka;

9.

„žarnica z nitko“ pomeni sijalko, v kateri svetlobo proizvaja nitki podoben prevodnik, ki se pri pretoku električnega toka segreje do žarenja. Taka sijalka lahko vsebuje pline, ki vplivajo na nastajanje žarenja;

10.

„žarnica“ pomeni sijalko z nitko, pri kateri nitka žari v steklenem balonu z izsesanim zrakom ali je obkrožena z inertnim plinom;

11.

„halogenska žarnica (z volframovo nitko)“ pomeni žarnico, v kateri je žarilna nitka iz volframa, ki jo obdaja plin s halogeni ali halogenskimi spojinami. Lahko se dobavlja z vdelanim napajalnikom;

12.

„razelektritvena sijalka“ pomeni sijalko, ki posredno ali neposredno proizvaja svetlobo z električno razelektritvijo v plinu, kovinski pari ali zmesi plinov ali hlapov;

13.

„fluorescenčna sijalka“ pomeni nizkotlačno razelektritveno živosrebrovo sijalko, v kateri večino svetlobe oddajajo ena ali več plasti fosforja, ki jih vzbuja ultravijolično sevanje pri razelektritvi. Fluorescenčne sijalke se lahko dobavljajo z vdelano predstikalno napravo;

14.

„fluorescenčna sijalka brez vdelane predstikalne naprave“ pomeni fluorescenčno sijalko z enim ali dvema vznožkoma brez vdelane predstikalne naprave;

15.

„visokointenzivnostna razelektritvena sijalka“ pomeni razelektritveno električno sijalko, v kateri se svetlobni oblok stabilizira s temperaturo stene, obremenitev stene balona pa je večja od 3 W na kvadratni centimeter;

16.

„svetleča dioda (LED)“ pomeni svetlobni vir, sestavljen iz trdnega telesa, ki vključuje pn-spoj. Slednji ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

17.

„paket LED“ pomeni sklop ene ali več svetlečih diod. Paket lahko vključuje optični element ter toplotne, mehanske in električne vmesnike;

18.

„LED-modul“ pomeni sklop brez vznožka z enim ali več paketi LED na tiskanem vezju. Sklop ima lahko električne, optične, mehanske in toplotne dele, vmesnike ter krmilno napravo;

19.

„LED-sijalka“ pomeni sijalko z enim ali več LED-moduli. Sijalka je lahko opremljena z vznožkom;

20.

„krmilna naprava za sijalko“ pomeni napravo, ki je nameščena med električnim napajanjem ter eno ali več sijalkami in zagotavlja funkcijo, povezano z delovanjem sijalke (sijalk), kot je spreminjanje napajalne napetosti, omejevanje toka sijalke (sijalk) na zahtevano vrednost, zagotavljanje začetne napetosti in toka predogrevanja, preprečevanje hladnega zagona, korekcijo faktorja moči ali zmanjšanje radijskih motenj. Naprava je lahko zasnovana tako, da se za izvajanje teh funkcij poveže z drugo krmilno napravo za sijalke. Izraz ne vključuje:

21.

„kontrolna naprava“ pomeni elektronsko ali mehansko napravo, ki nadzoruje ali spremlja svetlobni tok sijalke brez pretvorbe energije za sijalko s sredstvi, kot so časovna stikala, tipala za zaznavanje prisotnosti, tipala za zaznavanje svetlobe in naprave za prilagajanje osvetlitve jakosti dnevne svetlobe. Dodatno se kot kontrolne naprave obravnavajo tudi fazno regulirani zatemnilniki;

22.

„zunanja krmilna naprava za sijalko“ pomeni krmilno napravo za sijalko, ki ni vdelana in je zasnovana za namestitev zunaj ohišja sijalke ali svetilke ali odstranitev iz ohišja, ne da bi se sijalka ali svetilka pri tem trajno poškodovala;

23.

„predstikalna naprava“ pomeni krmilno napravo za sijalke, ki je vstavljena med napajanje in eno ali več razelektritvenih sijalk ter z indukcijo, kapacitivnostjo ali kombinacijo indukcije in kapacitivnosti predvsem omejuje tok sijalke (sijalk) na zahtevano vrednost;

24.

„krmilna naprava za halogenske žarnice“ pomeni krmilno napravo za sijalke, ki pretvarja omrežno napetost na zelo nizko napetost za halogenske žarnice;

25.

„kompaktna fluorescenčna sijalka“ pomeni fluorescenčno sijalko, ki vsebuje vse sestavne dele, potrebne za vklop in stabilno delovanje sijalke;

26.

„svetilka“ pomeni napravo, ki oddaja, filtrira ali pretvarja svetlobo, ki prihaja iz ene ali več sijalk, in vključuje vse dele, potrebne za podporo, pritrditev in zaščito sijalk, ter po potrebi obsega pomožno opremo s sredstvi za povezavo te opreme z virom električnega napajanja;

27.

„prodajno mesto“ pomeni fizično lokacijo, kjer je izdelek razstavljen ali ponujen v prodajo, najem ali najemni nakup končnemu uporabniku;

28.

„končni uporabnik“ pomeni fizično osebo, ki kupi ali namerava kupiti izdelek za namene, ki so zunaj njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

29.

„končni lastnik“ pomeni osebo ali subjekt, ki je lastnik izdelka v obdobju uporabe njegovega življenjskega cikla, ali vsako osebo ali subjekt, ki deluje v imenu takšne osebe ali subjekta.

(a)

so na voljo standardni podatki o izdelku v skladu s Prilogo II;

(b)

je organom držav članic in Komisiji na zahtevo na voljo tehnična dokumentacija iz Priloge III;

(c)

je v vsakršnih oglasih, uradnih predračunih ali prijavi na javni razpis, v okviru katerega se razkriva podatke, povezane z energijsko učinkovitostjo, ali podatke o ceni posamezne sijalke, naveden razred energijske učinkovitosti;

(d)

vsakršno tehnično promocijsko gradivo, ki zadeva določeno sijalko in opisuje njene tipične tehnične parametre, navaja tudi razred energijske učinkovitosti te sijalke;

(e)

če je sijalka namenjena prodaji na prodajnih mestih, se nalepka, pripravljena v takšni obliki in s takšnimi informacijami, kot je določeno v Prilogi I.1, namesti ali natisne ali pritrdi na zunanjo stran embalaže vsakega posameznega izdelka, na embalaži pa mora biti zunaj same nalepke prikazana tudi nazivna moč sijalke.

(a)

je organom držav članic in Komisiji na zahtevo na voljo tehnična dokumentacija iz Priloge III;

(b)

se podatki na nalepki v skladu s Prilogo I.2 zagotovijo v naslednjih primerih:

V navedenih primerih se lahko te podatke da na voljo v drugačni obliki, kot je določeno v Prilogi I.2, na primer kot golo besedilo;

(c)

če je svetilka namenjena prodaji na prodajnih mestih, se nalepka, pripravljena v takšni obliki in s takšnimi informacijami, kot je določeno v Prilogi I, prodajalcem da na voljo brezplačno, v elektronski ali tiskani obliki. Če dobavitelj uporablja sistem dobave, pri katerem nalepke posreduje le na zahtevo prodajalcev, na zahtevo te nalepke nemudoma dobavi;

(d)

če se svetilka na trgu končnim uporabnikom ponuja v embalaži, ki vsebuje električne sijalke, ki jih končni uporabnik v svetilki lahko nadomesti, mora embalaža svetilke vsebovati tudi originalno embalažo teh sijalk. Če je ne vsebuje, morajo biti na zunanji ali notranji strani embalaže svetilke v takšni ali drugačni obliki predstavljene informacije, ki so podane na originalni embalaži teh sijalk ter so zahtevane s to uredbo in uredbami Komisije, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo sijalk v skladu z Direktivo 2009/125/ES.

(a)

se, kadar ni mogoče pričakovati, da bi končni lastnik videl razstavljen izdelek, vsak model, ponujen v prodajo, najem ali najemni nakup, trži s podatki, ki jih morajo zagotoviti dobavitelji v skladu s Prilogo IV;

(b)

je v vsakršnih oglasih, uradnih predračunih ali prijavah na javni razpis, v okviru katerih se razkriva podatke, povezane z energijsko učinkovitostjo, ali podatke o ceni posameznega modela, naveden razred energijske učinkovitosti;

(c)

vsakršno tehnično promocijsko gradivo, ki zadeva posamezen model in opisuje njegove tipične tehnične parametre, navaja tudi razred energijske učinkovitosti tega modela.

(a)

se podatki na nalepki v skladu s Prilogo I.2 zagotovijo v naslednjih primerih:

V navedenih primerih se lahko te podatke da na voljo v drugačni obliki, kot je določena v Prilogi I.2, na primer kot golo besedilo;

(b)

je vsak model, predstavljen na prodajnem mestu, opremljen z nalepko iz Priloge I.2. Nalepka mora biti prikazana na enega od ali oba spodaj opisana načina:

(c)

če je svetilka naprodaj v embalaži za končne uporabnike, ki vsebuje električne sijalke, ki jih končni uporabnik v svetilki lahko nadomesti, embalaža svetilke vsebuje tudi originalno embalažo teh sijalk. Če je ne vsebuje, morajo biti na zunanji ali notranji strani embalaže svetilke v takšni ali drugačni obliki predstavljene informacije, ki so podane na originalni embalaži teh sijalk ter so zahtevane s to uredbo in uredbami Komisije, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo sijalk v skladu z Direktivo 2009/125/ES.

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/21

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter da uvede registracijo uvoza koles, poslanega iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne.

(2)

Zahtevek je 14. avgusta 2012 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles („EBMA“) v imenu treh proizvajalcev koles Unije, in sicer družb In Cycles – Montagem e Comercio de Bicicletas, Ldo, SC., EUROSPORT DHS S.A. in MAXCOM Ltd.

(3)

Izdelek, ki ga zadeva možno izogibanje, zajema dvokolesa in druga podobna kolesa (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki so trenutno uvrščena pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaka TARIC 8712007090), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(4)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, kakor je opredeljen v predhodni uvodni izjavi, vendar je poslan iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, trenutno uvrščen pod isti oznaki KN kot zadevni izdelek („izdelek v preiskavi“).

(5)

Trenutno veljavni ukrepi, ki so predmet možnega izogibanja, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009, uvedena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1524/2000 (3) in spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1095/2005 (4).

(6)

Zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, da se protidampinškim ukrepom na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske izogiba s pretovarjanjem prek Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ter z dejavnostmi sestavljanja nekaterih delov koles iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe v Indoneziji, Šrilanki in Tuniziji.

(7)

Predloženi so naslednji dokazi prima facie:

(8)

Zahtevek navaja, da se je po povečanju protidampinške dajatve na zadevni izdelek, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1095/2005, občutno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije v Unijo, za takšno spremembo pa razen uvedbe dajatve ni dovolj ustreznih vzrokov ali utemeljitev.

(9)

Zdi se, da ta sprememba izhaja iz pretovarjanja koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske prek Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije v Unijo ter iz dejavnosti sestavljanja v Indoneziji, Šrilanki in Tuniziji.

(10)

Poleg tega zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, da popravljalni učinki obstoječih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek slabijo v smislu količine in cene. Zdi se, da so uvoz zadevnega izdelka nadomestile znatne količine uvoza izdelka v preiskavi. Obstajajo tudi zadostni dokazi, da so cene uvoza izdelka v preiskavi nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(11)

Zahtevek vsebuje tudi zadostne dokaze prima facie, da so cene izdelka v preiskavi dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena za zadevni izdelek.

(12)

Če se med preiskavo razen pretovarjanja in dejavnosti sestavljanja ugotovijo prakse izogibanja prek Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, zajete v členu 13 osnovne uredbe, se lahko v preiskavo vključijo tudi te prakse.

(13)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe ter uvedbo registracije za uvoz izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom z Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne.

(14)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Indoneziji, Maleziji, Šrilanki in Tuniziji, znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski, znanim uvoznikom in znanim združenjem uvoznikov v Uniji ter organom Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije. Informacije se lahko po potrebi pridobijo tudi od industrije Unije.

(15)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da takoj vzpostavijo stik s Komisijo, vendar najpozneje v roku iz člena 3 te uredbe, in po potrebi zahtevajo vprašalnik v roku iz člena 3(1) te uredbe, saj rok iz člena 3(2) te uredbe velja za vse zainteresirane strani.

(16)

Organi Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije bodo obveščeni o začetku preiskave.

(17)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in predložijo ustrezna dokazila. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če vložijo zahtevek v pisni obliki in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(18)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe je lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzet iz registracije ali ukrepov, če pri uvozu ne gre za izogibanje.

(19)

Ker do možnega izogibanja prihaja zunaj Unije, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje proizvajalcem dvokoles in drugih koles (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, v Indoneziji, Maleziji, Šrilanki in Tuniziji, ki lahko dokažejo, da niso povezani (5) z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi (6), in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v členih 13(1) in 13(2) osnovne uredbe. Proizvajalci, ki želijo biti izvzeti, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku iz člena 3(3) te uredbe.

(20)

Če bi preiskava pokazala izogibanje, mora v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe za uvoz izdelka v preiskavi veljati registracija, da se lahko zagotovi zaračunanje protidampinških dajatev v ustreznem znesku od datuma registracije takega uvoza, poslanega z Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije.

(21)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, znotraj katerih:

(22)

Opozoriti je treba na dejstvo, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stran javi v roku iz člena 3 te uredbe.

(23)

Kadar katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(24)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

(25)

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

(26)

Preiskava se v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe zaključi v devetih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

(27)

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7).

(28)

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje iz Generalnega direktorata za trgovino. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

(29)

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente.

(30)

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD Trade: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/hearing-officer/index_en.htm –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N105 08/020

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks: +32 22985353

E-naslov: TRADE-R563-BICYCLES-CIRC@ec.europa.eu

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/25

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/27

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2011/2012 so določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 971/2011 (3). Navedene cene in uvozne dajatve so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 860/2012 (4).

(2)

Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 951/2006.

(3)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/29

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Angela ZUBBANIJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Leoluca ORLANDO, Sindaco del Comune di Palermo.

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/30

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandatov Savvasa ELIOFOTOUJA in Evyeniosa MICHAILA sta se sprostili dve mesti članov Odbora regij. Zaradi izteka mandatov Andreasa MOUSEOSA, Andreasa HADZILOIZOUJA in Christofisa ANTONIOUJA so se sprostila tri mesta nadomestnih članov Odbora regij –

(a)

za člana:

ter

(b)

za nadomestne člane:

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/31

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Jacka CZERNIAKA in Marcina JABŁOŃSKEGA sta se sprostili mesti nadomestnih članov –

—

Piotr CAŁBECKI, Marszałek Województwa Kujawsko-Pomorskiego

—

Jarosław DWORZAŃSKI, Marszałek Województwa Podlaskiego.

26.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/32

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi konca mandata Barbare BONINO se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Mattia TARSI, Consigliere, Provincia di Pesaro.