ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.252.slv

Uradni list

Evropske unije

L 252

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
19. september 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 835/2012 z dne 18. septembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede Priloge XVII (kadmij) ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 836/2012 z dne 18. septembra 2012 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 837/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), kot krmni dodatek za perutnino, odstavljene pujske, prašiče za pitanje in svinje (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products) ( 1 )

7

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 838/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 839/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za sečnino kot krmni dodatek za prežvekovalce ( 1 )

11

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 840/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), kot krmni dodatek za vse aviarne vrste za pitanje, razen za piščance za pitanje, purane za pitanje in race za pitanje, in vse aviarne vrste nesnic, razen za kokoši nesnice (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition) ( 1 )

14

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 841/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) kot krmna dodatka za vse živalske vrste ( 1 )

17

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 842/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata kot krmni dodatek za pse (imetnik dovoljenja Bayer Animal Health GmbH) ( 1 )

21

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 843/2012 z dne 18. septembra 2012 o izdaji dovoljenja za endo-1,4-beta-ksilanazo, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), kot krmni dodatek za purane za razplod, manjše aviarne vrste za pitanje in za nesnice ali razplod ter okrasne ptice (imetnik dovoljenja BASF SE) ( 1 )

23

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 1 )

26

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 845/2012 z dne 18. septembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

33

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 846/2012 z dne 18. septembra 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

55

 

 

SKLEPI

 

 

2012/505/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. septembra 2012 o priznanju Egipta v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede sistemov za usposabljanje pomorščakov in izdajanje spričeval pomorščakom (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6297)

57

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene direktive Komisije 2012/1/EU z dne 6. januarja 2012 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 66/402/EGS v zvezi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati posevek Oryza sativa (UL L 4, 7.1.2012)

58

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 147, 6.6.2008)

58

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 835/2012

z dne 18. septembra 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede Priloge XVII (kadmij)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 494/2011 z dne 20. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede Priloge XVII (kadmij) (2) je bil obseg omejitve za kadmij in kadmijeve spojine spremenjen z uvedbo določb, ki se uporabljajo za spajke in nakit v skladu z oceno tveganja in strategijami za zmanjševanje tveganja za kadmij in kadmijev oksid (3).

(2)

Z Uredbo (EU) št. 494/2011 je bila poleg tega veljavna omejitev za uporabo kadmija in kadmijevih spojin v sintetičnih organskih polimerih (plastični material) razširjena na vse plastične materiale, obenem pa je bila določena izjema za uporabo predelanega PVC, ki vsebuje kadmij, v proizvodnji nekaterih gradbenih izdelkov. To odstopanje je bilo odobreno ob upoštevanju razprav na priložnostnem sestanku strokovnjakov o dejavnostih v zvezi z obvladovanjem tveganja v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 in rezultatov študije o socio-ekonomskem vplivu morebitne posodobitve omejitev trženja in uporabe kadmija v nakitu, spajkah in PVC, ki je bila objavljena januarja 2010 (4). O vseh elementih omejitve so bila opravljena posvetovanja s pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za izvajanje Uredbe (ES) št. 1907/2006, in z zainteresiranimi stranmi.

(3)

Po sprejetju Uredbe (EU) št. 494/2011 je bila Komisija obveščena o uporabi kadmijevih pigmentov v nekaterih vrstah plastičnih materialov, katerih uporaba je bila prvič omejena z Uredbo (EU) št. 494/2011, kadar se zdi, da kadmijevih spojin ni mogoče ustrezno nadomestiti; zaradi izjemnih okoliščin omejenega posvetovanja je v zvezi s tem zdaj primerna dodatna ocena.

(4)

Resolucija Sveta z dne 25. januarja 1988 zahteva celostno strategijo za boj proti onesnaževanju okolja s kadmijem, vključno s posebnimi ukrepi za omejitev uporabe kadmija in pospešen razvoj drugih rešitev, ki bi lahko nadomestile kadmij v pigmentih, stabilizatorjih in prevlekah, ter predlaga omejevanje uporabe kadmija v primerih, ko primerne nadomestne snovi niso na voljo.

(5)

Komisija bo v skladu s členom 69 uredbe REACH zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, da pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV v zvezi z uporabo kadmija in kadmijevih spojin pri tistih vrstah plastičnih materialov, katerih uporaba je bila prvič omejena z Uredbo (EU) št. 494/2011, ter pri tem v celoti upošteva Resolucijo Sveta z dne 25. januarja 1988.

(6)

Dokler postopek za omejitev ni končan, bi morala omejitev za uporabo kadmija in njegovih spojin veljati samo za vrste plastičnih materialov iz vnosa 23 Priloge XVII pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 494/2011.

(7)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba to uredbo uporabljati od 10. decembra 2011.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 10. decembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 134, 21.5.2011, str. 2.

(3)  UL C 149, 14.6.2008, str. 6.

(4)  http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/chemicals/files/markrestr/study-cadmium_en.pdf


PRILOGA

V Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se preglednica z oznakami snovi, skupin snovi in zmesi ter pogoji omejitve spremeni:

1.

V drugem stolpcu vnosa 23 se prvi in drugi pododstavek odstavka 1 nadomestita z naslednjim:

 

„1.

Se ne uporabljajo v zmeseh in izdelkih, ki so proizvedeni iz naslednjih sintetičnih organskih polimerov (v nadaljnjem besedilu: plastični material), kot so na primer:

polimeri ali kopolimeri vinil klorida (PVC) [3904 10] [3904 21],

poliuretan (PUR) [3909 50],

polietilen z nizko gostoto (LDPE), razen ko se ta uporablja za proizvodnjo barvane matične zmesi (masterbatch) [3901 10],

celulozni acetat (CA) [3912 11],

celulozni acetat butirat (CAB) [3912 11],

epoksidne smole [3907 30],

melaminformaldehidne (MF) smole [3909 20],

sečninsko formaldehidne (UF) smole [3909 10],

nenasičeni poliestri (UP) [3907 91],

polietilen tereftalat (PET) [3907 60],

polibutilen teraftalat (PBT),

prozorni polistiren za splošne namene [3903 11],

akrilonitril metilmetakrilat (AMMA),

visoko zamreženi polietilen (VPE),

visokoodporni polistiren,

polipropilen (PP) [3902 10].

Navedene zmesi in izdelki iz plastičnih materialov se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,01 masnega % v plastičnem materialu.“

2.

V drugi stolpec vnosa 23 se v prvem odstavku doda naslednji pododstavek:

 

„Komisija bo do 19. novembra 2012 v skladu s členom 69 zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, da pripravi dokumentacijo v skladu z zahtevami iz Priloge XV, da bo lahko ocenila, ali bi bilo treba omejiti uporabo kadmija in njegovih spojin v plastičnem materialu, z izjemo materiala iz pododstavka 1.“


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 836/2012

z dne 18. septembra 2012

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinca

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 68(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 meni, da proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v zmesi ali izdelku pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, pripravi dokumentacijo, potem ko je o tej nameri uradno obvestila Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2)

Francija je 15. aprila 2010 Agenciji predložila dokumentacijo v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006, da bi sprožila postopek za določitev omejitev v skladu s členi 69 do 73 navedene uredbe. V navedeni dokumentaciji je bilo dokazano, da so lahko otroci, zlasti v starosti do 36 mesecev, zaradi dajanja predmetov v usta vedno znova izpostavljeni svincu, ki se sprošča iz nakita. Pri takšni ponavljajoči se izpostavljenosti svincu lahko pride do resnih in trajnih nevrovedenjskih in nevrorazvojnih učinkov, ki pri otrocih pomenijo toliko večje tveganje, saj se njihov centralni živčni sistem še razvija. V skladu z dokumentacijo so potrebni ukrepi na ravni celotne Unije, ki niso omejeni na obstoječe ukrepe, da bi se čim bolj preprečila izpostavljenost svincu in njegovim spojinam v nakitu. V dokumentaciji je tako predlagana prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v nakitu, če migracija svinca presega 0,09 μg/cm2/h.

(3)

Odbor za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) je v svojem mnenju z dne 10. marca 2011 navedel, da je najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu učinkovitega zmanjševanja tveganj prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v kovinskih in nekovinskih delih nakita, če je koncentracija svinca v posameznem delu 0,05 mas. % ali več in če ni mogoče dokazati, da sproščanje svinca iz nakita ne presega mejne vrednosti 0,05 μg/cm2/h (0,05 μg/g/h).

(4)

Odbor za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) je v svojem mnenju z dne 15. septembra 2011 preučil prepoved dajanja v promet ter uporabe svinca in njegovih spojin v nakitu, če je koncentracija svinca v katerem koli delu 0,05 mas. % ali več. Menil je, da je to najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socio-ekonomskih koristi in socio-ekonomskih stroškov. Ker ustrezna preskusna metoda za migracijo svinca, ki bi posnemala dajanje izdelkov v usta, trenutno ni na voljo, je SEAC menil, da mora omejitev temeljiti na vsebnosti svinca v katerem koli delu nakita in ne na stopnji migracije svinca, ki se sprošča iz takih izdelkov. Poleg tega je SEAC priporočil, da se določijo izjeme za kristalno steklo, emajl, notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur ter nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne.

(5)

Agencija je 23. septembra 2011 Komisiji predložila mnenji RAC in SEAC.

(6)

Glede na pomanjkanje informacij o sproščanju svinca pri dajanju predmetov v usta in ker ustrezni nadomestni materiali za vse uporabe v kristalnem steklu in emajlu niso na voljo, se slednja izvzameta iz sedanjega ukrepa. Poleg tega je SEAC priporočil izjemo samo za kristalno steklo kategorij 1 in 2 (tj. „kristala z visoko vsebnostjo svinca“ in „svinčevega kristala“), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Direktivi Sveta 69/493/EGS z dne 15. decembra 1969 o približevanju zakonodaje držav članic o kristalnem steklu (2). Vendar bi bilo treba zaradi zagotovljanja skladnosti z izjemo iz Priloge k Direktivi 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (3), kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/571/EU (4), ter ker vsebujeta manj svinca v primerjavi s kategorijama 1 in 2, iz omejitve izvzeti tudi kristalno steklo kategorij 3 in 4 („kristalno steklo, kristalin“), kakor je opredeljeno v navedeni direktivi.

(7)

Iz enakih razlogov, ki veljajo za kristalno steklo in emajl, bi bilo treba iz omejitve izvzeti nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne, v katerih je svinec naravni sestavni del.

(8)

Iz omejitve bi bilo treba izvzeti notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni, saj se izpostavljenost svincu prek navedenih sestavnih delov lahko izključi.

(9)

Omejitev dajanja v promet rabljenega nakita in nakita starejšega datuma bi imela znaten socio-ekonomski učinek, saj bi taki izdelki izgubili tržno vrednost v Uniji in bi pomenili težave za izvrševanje ukrepa. Zato bi bilo treba nakit, prvič dan v promet najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti omejitve, in uvožen nakit starejšega datuma izvzeti iz omejitve.

(10)

Komisija bi morala glede na razpoložljiva znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o migraciji svinca iz navedenih izvzetih uporab, razpoložljivosti ustreznih nadomestnih materialov in razvoju preskusnih metod migracije, opraviti pregled izjeme za kristal, emajl ter drage in poldrage kamne.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.

(3)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(4)  UL L 251, 25.9.2010, str. 28.


PRILOGA

V Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se doda naslednji vnos 63:

„63.

Svinec

 

Št. CAS 7439-92-1

 

Št. ES 231-100-4

in njegove spojine

1.

Se ne daje v promet ali uporablja v katerem koli delu nakita, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v takem delu 0,05 mas. % ali več.

2.

V odstavku 1:

(i)

‚nakit‘ vključuje nakit in imitacijo nakita ter modne dodatke za lase, vključno z:

(a)

zapestnicami, ogrlicami in prstani;

(b)

nakitom za piercing;

(c)

zapestnimi urami in zapestnim nakitom;

(d)

broškami in zapestnimi gumbi;

(ii)

‚kateri koli del‘ vključuje materiale, iz katerih je nakit izdelan, in posamezne sestavne dele nakita.

3.

Odstavek 1 se uporablja tudi za posamezne dele, če se dajejo v promet ali uporabljajo za izdelavo nakita.

4.

Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za:

(a)

kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi Sveta 69/493/EGS (1);

(b)

notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni;

(c)

nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi;

(d)

emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C.

5.

Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za nakit, prvič dan v promet pred 9. oktobrom 2013, in nakit, izdelan pred 10. decembrom 1961.

6.

Do 9. oktobra 2017 Komisija ponovno oceni ta vnos glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 1, ter ga po potrebi ustrezno spremeni.


(1)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.“


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 837/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), kot krmni dodatek za perutnino, odstavljene pujske, prašiče za pitanje in svinje (imetnik dovoljenja DSM Nutritional Products)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), kot krmnega dodatka za perutnino, odstavljene pujske, prašiče za pitanje in svinje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 14. decembra 2011 (2) navedla, da 6-fitaza (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njena uporaba izboljša absorpcijo fosforja pri vseh ciljnih vrstah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Pri oceni 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), se je pokazalo, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2012; 10(1):2527.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a18

DSM Nutritional Products

6-fitaza (EC 3.1.3.26)

 

Sestava dodatka

Pripravek iz 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594), z najmanjšo aktivnostjo:

 

50 000 (1) FYT/g v trdni obliki

 

20 000 FYT/g v tekoči obliki

 

Lastnosti aktivne snovi

6-fitaza (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 22594)

 

Analitska metoda  (2)

Kolorimetrična metoda merjenja anorganskega fosfata, ki ga 6-fitaza sprosti iz fitata (ISO 30024:2009).

Perutnina

Prašiči za pitanje

Pujski (odstavljeni)

500 FYT

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Priporočeni odmerek na kilogram popolne krmne mešanice:

perutnina, pujski (odstavljeni) in prašiči za pitanje: 500–4 000 FYT,

svinje: 1 000-4 000 FYT.

3.

Za uporabo v krmi, ki vsebuje več kot 0,23 % fitinsko vezanega fosforja.

4.

Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

5.

Za uporabo pri odstavljenih pujskih do 35 kg.

9. oktober 2022

Svinje

1 000 FYT


(1)  1 FYT je količina encima, ki sprosti 1 μmol anorganskega fosfata iz fitata na minuto, če je koncentracija fitata 5,0 mM pri pH 5,5 in 37 °C.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/9


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 838/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) kot krmni dodatek za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za Lactobacillus brevis (DSMZ 21982). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) kot krmni dodatek za vse vrste živali in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 6. marca 2012 (2) navedla, da pripravek Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali, ljudi ali na okolje in da ta pripravek ponuja možnosti za izboljšanje proizvodnje silaže za vse vrste krme s povečanjem proizvodnje ocetne kisline, kar povzroči podaljšanje aerobne stabilnosti tretirane silaže. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Pri oceni Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) se je pokazalo, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2012; 10(3):2617.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg sveže snovi

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: silirni dodatki

1k20715

Lactobacillus brevis

(DSMZ 21982)

 

Sestava dodatka

pripravek Lactobacillus brevis (DSMZ 21982) z najnižjo vsebnostjo 8 × 1010 CFU/g dodatka

 

Lastnosti aktivne snovi

Lactobacillus brevis (DSMZ 21982)

 

Analitska metoda  (1)

 

Metoda štetja pri krmnem dodatku: metoda razmaza na plošči (EN 15787).

 

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE).

vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja in rok trajanja.

2.

Najnižji odmerek dodatka, kadar se ne uporablja v kombinaciji z drugimi mikroorganizmi kot silirnimi dodatki: 1 × 108 CFU/kg sveže snovi.

3.

Zaradi varnosti se pri ravnanju priporoča uporaba zaščite za dihala in rokavic.

9. oktober 2022


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 839/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za sečnino kot krmni dodatek za prežvekovalce

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da je treba ponovno oceniti proizvode, dovoljene v skladu z Direktivo Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (2).

(2)

Z Direktivo 82/471/EGS je bila sečnina odobrena brez časovne omejitve. Navedeni proizvod je bil v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisan v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno sečnine kot krmnega dodatka za prežvekovalce in njeno uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 7. marca 2012 (3) navedla, da sečnina v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da je lahko vir nebeljakovinskega dušika pri sintezi beljakovin mikroorganizmov v vampu. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena sečnine je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedene snovi, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker bodo spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za sečnino in ker ni neposrednih varnostnih tveganj, bi bilo treba določiti primerno obdobje pred izdajo dovoljenja, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja. Poleg tega je primerno, da se omogoči prehodno obdobje za porabo obstoječih zalog sečnine, kot dovoljuje Direktiva (ES) št. 82/471/EGS, in krme, ki jo vsebuje.

(7)

Za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo je nesorazmerno zapleteno, da morajo vedno znova čez noč spremeniti oznake krme, ki vsebuje različne dodatke, ki so bili naknadno odobreni v skladu s postopkom iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in za katere veljajo nova pravila o označevanju. Zato je primerno zmanjšati upravno obremenitev nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo tako, da se zagotovi čas za nemoteno spremembo oznak.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „sečnina in njeni derivati“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Zahteve glede označevanja

Krma, ki vsebuje sečnino, se označi v skladu s to uredbo najpozneje 19. maja 2013.

Vendar se lahko krma, ki vsebuje sečnino in je označena v skladu z Direktivo 82/471/EGS pred 19. majem 2013, daje na trg do porabe zalog.

Člen 3

Prehodni ukrepi

Obstoječe zaloge sečnine in krme, ki jo vsebuje, na dan začetka veljavnosti te uredbe se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo v skladu s pogoji iz Direktive 82/471/EGS do porabe zalog.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 19. novembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 213, 21.7.1982, str. 8.

(3)  EFSA Journal 2012; 10(3):2624.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: sečnina in njeni derivati

3d1

sečnina

 

Sestava dodatka:

 

vsebnost sečnine: najmanj 97 %

 

vsebnost dušika: 46 %

 

Lastnosti aktivne snovi:

diaminometanon, št. CAS 58069-82-2, kemijska formula: (NH2)2CO

 

Analitska metoda  (1):

 

za določanje skupnega dušika v dodatku: titrimetrija (metoda 2.3.3 v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003);

 

za določanje deleža biureta v skupnem dušiku v dodatku: spektrofotometrija (metoda 2.5 v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003);

 

za določanje sečnine v premiksih, krmnih mešanicah in posamičnih krmilih: spektrofotometrija (Prilogi III.D k Uredbi (ES) št. 152/2009)

prežvekovalci s funkcionalnim vampom

 

8 800

V navodilih za uporabo krmnega dodatka in krme, ki vsebuje sečnino, je treba navesti:

„S sečnino se smejo krmiti le prežvekovalci s funkcionalnim vampom. Odmerek sečnine v krmi je treba postopoma zviševati do najvišjega odmerka. Najvišji odmerek sečnine se sme dajati le kot del prehrane, bogate z lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati in z nizko vsebnostjo topnega dušika.

V dnevnem obroku sme dušik iz sečnine predstavljati največ 30 % skupnega dušika.“

19. november 2022


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/authorisation/evaluation_reports/Pages/index.aspx.


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 840/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), kot krmni dodatek za vse aviarne vrste za pitanje, razen za piščance za pitanje, purane za pitanje in race za pitanje, in vse aviarne vrste nesnic, razen za kokoši nesnice (imetnik dovoljenja Danisco Animal Nutrition)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), kot krmni dodatek za vse aviarne vrste za pitanje, razen za piščance za pitanje, purane za pitanje in race za pitanje, in vse aviarne vrste nesnic, razen za kokoši nesnice, ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 785/2007 (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 379/2009 (3) je bila za deset let dovoljena uporaba pripravka iz 6- fitaze EC 3.1.3.26 za piščance za pitanje, purane za pitanje, kokoši nesnice, odstavljene pujske, race za pitanje, prašiče za pitanje in svinje.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za 6-fitazo (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), za uporabo kot krmni dodatek za vse aviarne vrste za pitanje, razen za piščance za pitanje, purane za pitanje in race za pitanje, in vse aviarne vrste nesnic, razen za kokoši nesnice. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 7. marca 2012 (4) navedla, da 6-fitaza (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njena uporaba izboljša absorpcijo fosforja pri vseh ciljnih vrstah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233), je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 175, 5.7.2007, str. 5.

(3)  UL L 116, 9.5.2009, str. 6.

(4)  EFSA Journal 2012; 10(3):2619.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a1640

Danisco Animal Nutrition (pravna oseba Danisco (UK) Limited)

6-fitaza EC 3.1.3.26

 

Sestava dodatka

pripravek iz 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233) in ki ima najnižjo aktivnost:

v trdni in tekoči obliki: 5 000 FTU (1)/g

 

Lastnosti aktivne snovi

6-fitaza (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Schizosaccharomyces pombe (ATCC 5233)

 

Analitska metoda  (2)

 

Določanje 6-fitaze (EC 3.1.3.26) v krmnem dodatku: kolorimetrična metoda določanja količine anorganskega fosfata, ki ga encim sprošča iz natrijevega fitata.

 

Določanje 6-fitaze (EC 3.1.3.26) v premiksu in krmi: EN ISO 30024: kolorimetrična metoda določanja količine anorganskega fosfata, ki ga encim sprošča iz natrijevega fitata (po razredčitvi s toplotno obdelano polnozrnato moko).

vse aviarne vrste za pitanje, razen piščancev za pitanje, puranov za pitanje in rac za pitanje

250 FTU

 

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Za uporabo v krmni mešanici, ki vsebuje več kot 0,23 % fitinsko vezanega fosforja.

3.

Najvišji priporočeni odmerek: 1 000 FTU/kg popolne krmne mešanice.

4.

Zaradi varnosti je treba pri ravnanju uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

9. oktober 2022

vse aviarne vrste nesnic, razen kokoši nesnic

150 FTU


(1)  FTU je količina encima, ki sprosti 1 mikromol anorganskega fosfata iz natrijevega fitata na minuto pri pH 5,5 in 37 °C.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/17


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 841/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) kot krmna dodatka za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. V členu 10(7) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 10(1) do (4) navedene uredbe so določene posebne določbe za oceno proizvodov, ki se na dan začetka veljavnosti navedene uredbe uporabljajo v Uniji kot silirni dodatki.

(2)

V skladu s členom 10(1)(b) in členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila mikroorganizma Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) vpisana v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječa proizvoda iz funkcionalne skupine silirnih dodatkov za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe sta bila vložena zahtevka za dovoljenje mikroorganizmov Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste ter za njuno uvrstitev v kategorijo „tehnoloških dodatkov“ in funkcionalno skupino „silirnih dodatkov“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenima zahtevkoma priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Zahtevka zadevata dovoljenje za mikroorganizma Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) kot krmna dodatka za vse vrste živali in njuno uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 13. decembra 2011 (2) navedla, da mikroorganizma Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) v predlaganih pogojih uporabe nimata škodljivega vpliva na zdravje živali, ljudi ali na okolje in da lahko ta mikroorganizma izboljšata proizvodnjo silaže za vse vrste krme z ohranjanjem več suhe snovi in zmanjšanjem izgub beljakovin. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena mikroorganizmov Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih mikroorganizmov, kakor je opredeljeno v prilogah k tej uredbi.

(7)

Ker bodo spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za mikroorganizma Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) in Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) in ker ni neposrednih varnostnih tveganj, bi bilo treba pred izdajo dovoljenja določiti primerno obdobje, da se lahko vse zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja. Poleg tega je primerno, da se omogoči prehodno obdobje za porabo obstoječih zalog navedenih mikroorganizmov in krme, ki ju vsebuje.

(8)

Za nosilce dejavnosti poslovanja s krmo je nesorazmerno zapleteno, da morajo vedno znova čez noč spremeniti oznake krme, ki vsebuje različne dodatke, ki so bili naknadno odobreni v skladu s postopkom iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in za katere veljajo nova pravila o označevanju. Zato je primerno zmanjšati upravno obremenitev nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo tako, da se zagotovi čas za nemoteno spremembo oznak.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Mikroorganizem iz Priloge I, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Mikroorganizem iz Priloge II, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 3

Zahteve glede označevanja

Krma, ki vsebuje mikroorganizma iz členov 1 in 2, se označi v skladu s to uredbo najpozneje 19. maja 2013.

Vendar se lahko krma, ki vsebuje mikroorganizma iz členov 1 in 2 in je označena v skladu s prejšnjimi pogoji dovoljenja pred 19. majem 2013, daje na trg do porabe zalog.

Člen 4

Prehodni ukrepi

Obstoječe zaloge mikroorganizmov iz členov 1 in 2 ter krme, ki ju vsebuje, na dan začetka veljavnosti te uredbe se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo v skladu s pogoji dovoljenja do porabe zalog.

Člen 5

Ta uredba začne veljati 19. novembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2012; 10(1):2529.


PRILOGA I

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg sveže snovi

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: silirni dodatki

1k20713

Lactobacillus plantarum

(NCIMB 41028)

 

Sestava dodatka

Pripravek iz Lactobacillus plantarum (NCIMB 41028) z najnižjo vsebnostjo 7 × 1010 CFU/g dodatka

 

Lastnosti aktivne snovi

Lactobacillus plantarum NCIMB 41028

 

Analitska metoda  (1)

 

Metoda štetja pri krmnem dodatku: metoda razmaza na plošči (EN 15787)

 

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE)

Vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja in rok trajanja.

2.

Najnižji odmerek dodatka, kadar se ne uporablja v kombinaciji z drugimi mikroorganizmi kot silirnimi dodatki: 1 × 109 CFU/kg sveže snovi.

3.

Zaradi varnosti se pri ravnanju priporoča uporaba zaščite za dihala in rokavic.

19. november 2022


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


PRILOGA II

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg sveže snovi

Kategorija tehnoloških dodatkov. Funkcionalna skupina: silirni dodatki

1k20714

Lactobacillus plantarum

(NCIMB 30148)

 

Sestava dodatka

Pripravek iz Lactobacillus plantarum (NCIMB 30148) z najnižjo vsebnostjo 7 × 1010 CFU/g dodatka

 

Lastnosti aktivne snovi

Lactobacillus plantarum NCIMB 30148

 

Analitska metoda  (1)

 

Metoda štetja pri krmnem dodatku: metoda razmaza na plošči (EN 15787)

 

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE)

Vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja in rok trajanja.

2.

Najnižji odmerek dodatka, kadar se ne uporablja v kombinaciji z drugimi mikroorganizmi kot silirnimi dodatki: 1 × 109 CFU/kg sveže snovi.

3.

Zaradi varnosti se pri ravnanju priporoča uporaba zaščite za dihala in rokavic.

19. november 2022


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/21


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 842/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata kot krmni dodatek za pse (imetnik dovoljenja Bayer Animal Health GmbH)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata (št. CAS 6487-39-4). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata (št. CAS 6487-39-4) kot krmni dodatek za pse in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 163/2008 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba navedenega pripravka za mačke.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata (št. CAS 6487-39-4) za pse. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 6. marca 2012 navedla, da lantanov karbonat oktahidrat v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na ciljno vrsto (3) ter da lahko zmanjša biološko razpoložljivost fosforja pri odraslih psih. Vendar Agencija ni mogla sprejeti sklepa o dolgoročnih učinkih, potrdila pa je poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena lantanovega karbonata oktahidrata (št. CAS 6487-39-4) je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. Vendar je primerno zagotoviti poprodajni nadzor glede dolgoročnih škodljivih učinkih.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 50, 23.2.2008, str. 3.

(3)  EFSA Journal 2012; 10(3):2618.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (zmanjšanje izločanja fosforja z urinom)

4d1

Bayer Animal Health GmbH

lantanov karbonat oktahidrat

 

Sestava dodatka

 

pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata.

 

vsaj 85 % lantanovega karbonata oktahidrata kot aktivne snovi.

 

Lastnosti aktivne snovi

 

lantanov karbonat oktahidrat

 

La2 (CO3)3 · 8H2O

 

št. CAS 6487-39-4

 

Analitska metoda  (1)

 

določanje količine karbonata v krmnem dodatku:

metoda Skupnosti (glej Uredbo Komisije (ES) št. 152/2009) (2)

 

določanje količine lantana v krmnem dodatku in krmi: atomska emisijska spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-AES).

psi

1 500

7 500

Zahteva se poprodajni nadzor o dolgoročnih škodljivih učinkih.

V navodilih za uporabo dodatka se navede:

„—

za odrasle pse,

priporočeni odmerek vključitve v vlažno krmo z 20–25-odstotno vsebnostjo suhe snovi: 340 do 2 100 mg na kg,

izogibati se je treba hkratni uporabi krme z visoko vsebnostjo fosforja.“

9. oktober 2022


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija za krmne dodatke: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx.

(2)  UL L 54, 26.2.2009, str. 1.


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/23


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 843/2012

z dne 18. septembra 2012

o izdaji dovoljenja za endo-1,4-beta-ksilanazo, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), kot krmni dodatek za purane za razplod, manjše aviarne vrste za pitanje in za nesnice ali razplod ter okrasne ptice (imetnik dovoljenja BASF SE)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za endo-1,4-beta-ksilanazo (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za endo-1,4-beta-ksilanazo (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), kot krmni dodatek za piščance za nesnice, purane za razplod, manjše aviarne vrste za pitanje in za nesnice ali razplod ter okrasne ptice in njeno uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1096/2009 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba navedenega pripravka za piščance za pitanje in race, z Uredbo Komisije (ES) št. 1380/2007 (3) pa za deset let za purane za pitanje.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za endo-1,4-beta-ksilanazo (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), kot krmni dodatek za piščance za nesnice, purane za razplod, manjše aviarne vrste za pitanje in za nesnice ali razplod ter okrasne ptice. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 2. februarja 2012 (4) navedla, da endo-1,4-beta-ksilanaza (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njena uporaba izboljša razmerje med krmo in prirastom teže pri vseh ciljnih vrstah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Pri oceni endo-1,4-beta-ksilanaze (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713), se je pokazalo, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 301, 17.11.2009, str. 3.

(3)  UL L 309, 27.11.2007, str. 21.

(4)  EFSA Journal 2012; 10(2):2575.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a62

BASF SE

endo-1,4-beta-ksilanaza

ES 3.2.1.8

 

Sestava dodatka

pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713) in ki ima najnižjo aktivnost:

 

v trdni obliki: 5 600 TXU (1) /g

 

v tekoči obliki: 5 600 TXU/ml

 

Lastnosti aktivne snovi

endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 109.713)

 

Analitska metoda  (2)

Viskozimetrična metoda, ki temelji na zmanjšanju viskoznosti zaradi delovanja endo-1,4-beta-ksilanaze na substrat, ki vsebuje ksilan (arabinoksilan iz pšenice) pri pH 3,5 in 55 °C.

purani za razplod

560 TXU

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Priporočeni odmerek na kilogram popolne krmne mešanice za vse vrste, ki jih zajema ta uredba: 840 TXU

3.

Za uporabo v krmi, bogati s škrobnimi in neškrobnimi polisaharidi (večinoma beta-glukani in arabinoksilani).

9. oktober 2022

okrasne ptice, manjše aviarne vrste, razen rac in nesnic

280 TXU


(1)  1 TXU je količina encima, ki sprosti 5 mikromolov reduktivnih sladkorjev (ekvivalentov ksiloze) iz arabinoksilana iz pšenice na minuto pri pH 3,5 in 55 °C.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/26


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 844/2012

z dne 18. septembra 2012

o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 19 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1107/2009 določa, da se odobritev aktivne snovi lahko podaljša ob izteku.

(2)

Ustrezno je opredeliti določbe, potrebne za izvedbo postopka podaljšanja odobritve.

(3)

Zlasti bi bilo treba določiti obdobja za različne stopnje postopka podaljšanja odobritve in s tem zagotoviti njegovo pravilno delovanje.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila glede zaupnosti in objave vloge za podaljšanje odobritve, dopolnilne dokumentacije in njunih posodobitev.

(5)

Določiti bi bilo treba tudi pogoje predložitve vloge za podaljšanje odobritve ter njeno vsebino in obliko. Vlagatelji bi morali predložitev novih informacij utemeljiti in ločeno navesti študije, ki jih nameravajo predložiti o vretenčarjih.

(6)

Določiti bi bilo treba pravila glede preverjanja vloge s strani države članice poročevalke.

(7)

Za zagotovitev pravilnega delovanja postopka podaljšanja odobritve bi morala država članica poročevalka na zahtevo vlagatelja pred predložitvijo dopolnilne dokumentacije organizirati sestanek za obravnavanje vloge.

(8)

Dopolnilna dokumentacija, predložena za podaljšanje odobritve, bi morala zlasti vključevati potrebne nove podatke in nove ocene tveganja ter ponazoriti, zakaj so takšni podatki in ocene tveganj nujni.

(9)

Določiti bi bilo treba pravila glede ugotavljanja dopustnosti vloge s strani države članice poročevalke.

(10)

Če so vse predložene vloge nedopustne, bi morala Komisija sprejeti uredbo o zavrnitvi podaljšanja odobritve zadevne aktivne snovi.

(11)

Treba bi bilo določiti pravila, da se zagotovi neodvisno, objektivno in pregledno oceno aktivne snovi.

(12)

Vlagatelju, državam članicam, razen državi članici poročevalki, in javnosti bi bilo treba dati možnost, da predložijo pripombe na osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve.

(13)

Evropska agencija za varnost hrane bi morala sprejeti sklepe in organizirati posvetovanja strokovnjakov, razen če jo Komisija ne obvesti, da sklep ni potreben.

(14)

Treba bi bilo določiti pravila glede poročila o podaljšanju odobritve in sprejetju uredbe o podaljšanju ali zavrnitvi podaljšanja odobritve aktivne snovi.

(15)

Uredba Komisije (EU) št. 1141/2010 z dne 7. decembra 2010 o postopku za podaljšanje vključitve druge skupine aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in oblikovanju seznama navedenih snovi (2) bi se morala še naprej uporabljati glede podaljšanja odobritve aktivnih snovi, navedenih v Prilogi I k Uredbi.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

DOPUSTNOST

ODDELEK 1

Vloga za podaljšanje odobritve

Člen 1

Predložitev vloge

1.   Vlogo za podaljšanje odobritve aktivne snovi predloži proizvajalec aktivne snovi najpozneje tri leta pred iztekom odobritve državi članici poročevalki iz drugega stolpca Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 686/2012 (3) in državi članici soporočevalki iz tretjega stolpca navedene priloge.

Ob predložitvi vloge lahko vlagatelj v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zahteva, da se ohrani zaupnost nekaterih informacij. V tem primeru vlagatelj te dele vloge predloži fizično ločeno in navede razloge za zahtevano zaupno obravnavanje.

Vlagatelj hkrati predloži tudi kakršne koli zahtevke za varovanje podatkov v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.   Vlagatelj pošlje kopijo vloge Komisiji, drugim državam članicam in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), vključno z informacijami o tistih delih vloge, v zvezi s katerimi je bilo zahtevano zaupno obravnavanje, kakor je navedeno v odstavku 1.

3.   Združenje proizvajalcev, ki ga imenujejo proizvajalci za zagotovitev skladnosti s to uredbo, lahko predloži skupno vlogo.

Člen 2

Oblika in vsebina vloge

1.   Vloga se predloži v obliki, ki je določena v Prilogi.

2.   Vlagatelj v vlogi navede nove informacije, ki jih namerava predložiti. V njej dokaže, da so take informacije nujne v skladu s prvim pododstavkom člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

V vlogi se ločeno navedejo kakršne koli nove študije, ki jih vlagatelj namerava predložiti in ki vključujejo vretenčarje.

Člen 3

Preverjanje vloge

1.   Če je bila vloga predložena do datuma, določenega v prvem pododstavku člena 1(1), in vsebuje vse elemente iz člena 2, država članica poročevalka v enem mesecu od datuma prejema zahtevka obvesti vlagatelja, državo članico soporočevalko, Komisijo in Agencijo o datumu prejema vloge in o tem, da je bila predložena do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) in vsebuje vse elemente iz člena 2.

Država članica poročevalka oceni zahtevek za zaupno obravnavanje. Ob predložitvi zahteve za dostop do informacij se država članica poročevalka odloči, katere informacije bodo ostale zaupne.

2.   Če je bila vloga predložena do datuma, določenega v prvem pododstavku člena 1(1), vendar ne vsebuje enega ali več elementov iz člena 2, država članica poročevalka v enem mesecu od datuma prejema vloge obvesti vlagatelja, kateri elementi manjkajo, in določi rok 14 dni za predložitev navedenih elementov državi članici poročevalki in državi članici soporočevalki.

Če vloga ob izteku navedenega roka vsebuje vse elemente iz člena 2, država članica poročevalka nemudoma nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.

3.   Če vloga ni bila predložena do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) ali če ob izteku roka, določenega za predložitev manjkajočih elementov v skladu z odstavkom 2, še vedno ne vsebuje vseh elementov iz člena 2, država članica poročevalka nemudoma obvesti vlagatelja, državo članico soporočevalko, Komisijo, druge države članice in Agencijo, da je vloga nedopustna, in navede razloge, zakaj je nedopustna.

4.   V 14 dneh od datuma prejema obvestila, da je bila vloga predložena do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) in da vsebuje vse elemente iz člena 2, vlagatelj predloži Agenciji kopijo vloge, vključno z informacijami o tistih delih vloge, v zvezi s katerimi je zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Vlagatelj hkrati posreduje kopijo vloge Agenciji in izključi vse informacije, v zvezi s katerimi je zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

5.   Če sta za isto aktivno snov do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) ločeno predloženi dve vlogi ali več in vsaka od teh vlog vsebuje vse elemente iz člena 2, država članica poročevalka sporoči kontaktne podatke vsakega vlagatelja drugim vlagateljem.

6.   Komisija za vsako aktivno snov objavi imena in naslove vlagateljev, ki so vloge predložili do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) in vsebujejo vse elemente iz člena 2.

Člen 4

Stiki pred predložitvijo dopolnilne dokumentacije

Vlagatelj lahko zahteva sestanek z državo članico poročevalko in državo članico soporočevalko za obravnavanje vloge.

Če se zahtevajo, mora do takih stikov priti pred predložitvijo dopolnilne dokumentacije iz člena 6.

Člen 5

Dostop do vloge

Agencija po prejemu vloge, določene v členu 3(4), javnosti nemudoma zagotovi dostop do vloge, izključi pa vse informacije, v zvezi s katerimi je vlagatelj zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009, razen če prevlada javni interes za razkritje.

ODDELEK 2

Dopolnilna dokumentacija

Člen 6

Predložitev dopolnilne dokumentacije

1.   Če je država članica poročevalka vlagatelja v skladu s členom 3(1) obvestila, da je bila njegova vloga predložena do datuma iz prvega pododstavka člena 1(1) in da vsebuje vse elemente iz člena 2, vlagatelj predloži dopolnilno dokumentacijo državi članici poročevalki, državi članici soporočevalki, Komisiji in Agenciji.

2.   Vsebina povzetka dopolnilne dokumentacije in popolna dopolnilna dokumentacija mora biti skladna s členom 7.

3.   Dopolnilna dokumentacija se predloži najpozneje 30 mesecev pred iztekom odobritve.

4.   Če je podaljšanje odobritve iste aktivne snovi zahtevalo več vlagateljev, navedeni vlagatelji sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da dokumentacijo predložijo skupaj.

Če vsi zadevni vlagatelji take dokumentacije ne predložijo skupaj, je treba v dokumentaciji navesti razloge za to.

5.   Ob predložitvi dopolnilne dokumentacije lahko vlagatelj v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zaprosi, da nekatere informacije in nekateri deli dokumentacije ostanejo zaupni, in take informacije fizično loči.

Člen 7

Vsebina dopolnilne dokumentacije

1.   Povzetek dopolnilne dokumentacije vključuje naslednje:

(a)

kopijo vloge;

(b)

če je vlagatelj združen ali nadomeščen z drugim vlagateljem ali drugimi vlagatelji, ime in naslov navedenega vlagatelja ali navedenih vlagateljev in, če je primerno, ime združenja proizvajalcev iz člena 1(3);

(c)

informacije v zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, na splošno razširjenem posevku v vsaki coni, ki dokazujejo, da so izpolnjena merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009; če predložene informacije ne zajemajo vseh con ali splošno razširjenega posevka, je treba predložiti utemeljitev;

(d)

podatke in ocene tveganj, ki niso del dokumentacije za odobritev ali naknadnih dokumentacij za podaljšanje odobritve in so nujni:

(i)

da se upoštevajo spremembe pravnih zahtev, ki so se pojavile od odobritve ali zadnjega podaljšanja odobritve zadevne aktivne snovi;

(ii)

da se upoštevajo spremembe na področju znanstvenega in tehničnega znanja, ki so se pojavile od odobritve ali zadnjega podaljšanja odobritve zadevne aktivne snovi;

(iii)

da se upoštevajo spremembe reprezentativnih uporab ali

(iv)

ker je vloga za podaljšanje spremenjene odobritve;

(e)

za vsako točko zahtev po podatkih o aktivni snovi, določenih v uredbi o določitvi zahtev po podatkih za aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, za katero so potrebni novi podatki v skladu s točko (d), povzetke ter rezultate preskusov in študij, ime njihovega lastnika in osebe ali ustanove, ki so jih izvajale, in razloge, zakaj je vsak posamezni preskus ali študija nujen;

(f)

za vsako točko zahtev po podatkih o fitofarmacevtskem sredstvu, določenih v uredbi o določitvi zahtev po podatkih za fitofarmacevtska sredstva v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, za katero so potrebni novi podatki v skladu s točko (d), povzetke ter rezultate preskusov in študij, ime njihovega lastnika in osebe ali ustanove, ki so jih izvajale, za eno ali več fitofarmacevtskih sredstev, ki so reprezentativna za predvideno uporabo, in razloge, zakaj je vsak posamezni preskus ali študija nujen;

(g)

dokumentirane dokaze iz člena 4(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009, kadar je to ustrezno;

(h)

za vsak preskus ali študijo, ki vključuje vretenčarje, opis ukrepov, sprejetih za preprečitev testiranja na vretenčarjih;

(i)

kopijo vloge za mejne vrednosti ostankov iz člena 7 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (4), kadar je to ustrezno;

(j)

kopijo predloga za razvrstitev, če se šteje, da je treba snov razvrstiti ali ponovno razvrstiti v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5), kadar je to ustrezno;

(k)

oceno vseh predloženih informacij;

(l)

kontrolni seznam, ki dokazuje, da je dopolnilna dokumentacija iz odstavka 3 popolna glede na uporabo, na katero se nanaša zahtevek, z navedbo, kateri podatki so novi;

(m)

povzetke in rezultate strokovno pregledane javno dostopne znanstvene literature iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.   Uporabe iz odstavka 1(c) po potrebi vključujejo ocenjene uporabe za odobritev ali naknadna podaljšanja odobritve. Vsaj eno fitofarmacevtsko sredstvo iz odstavka 1(c) ne vsebuje nobene druge aktivne snovi, kadar obstaja tako sredstvo za reprezentativno uporabo.

3.   Popolna dopolnilna dokumentacija vsebuje celotno besedilo poročila o vsakem preskusu in študiji iz odstavka 1(e), (f) in (m).

Ne vključuje poročil o preskusih ali študijah, ki vključujejo namerno uporabo aktivne snovi ali fitofarmacevtskega sredstva, ki jo vsebuje, pri človeku.

Člen 8

Dopustnost vloge

1.   Če je bila dopolnilna dokumentacija predložena do datuma iz člena 6(3) in vsebuje vse elemente iz člena 7, država članica poročevalka v enem mesecu obvesti vlagatelja, državo članico soporočevalko, Komisijo in Agencijo o datumu prejema dopolnilne dokumentacije in dopustnosti vloge.

Država članica poročevalka oceni zahtevke za zaupno obravnavanje. V primeru zahteve za dostop do informacij se država članica poročevalka odloči, katere informacije bodo ostale zaupne.

2.   Če je bila dopolnilna dokumentacija predložena do datuma iz člena 6(3), vendar ne vsebuje enega ali več elementov iz člena 7, država članica poročevalka v enem mesecu od datuma prejema dopolnilne dokumentacije obvesti vlagatelja, kateri elementi manjkajo, in določi rok 14 dni za predložitev navedenih elementov državi članici poročevalki in državi članici soporočevalki.

Če dopolnilna dokumentacija ob izteku navedenega roka vsebuje vse elemente iz člena 7, država članica poročevalka nemudoma nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.

3.   Po prejemu obvestila, da je vloga dopustna, vlagatelj nemudoma posreduje dopolnilno dokumentacijo drugim državam članicam, Komisiji in Agenciji, vključno z informacijami o tistih delih dokumentacije, v zvezi s katerimi je vlagatelj zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Vlagatelj hkrati posreduje povzetek dopolnilne dokumentacije Agenciji in izključi vse informacije, v zvezi s katerimi je zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

4.   Agencija javnosti nemudoma zagotovi dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije, izključi pa vse informacije, za katere je vlagatelj zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009, razen če prevlada javni interes za razkritje.

5.   Vlagatelj na zahtevo Agencije ali države članice zagotovi dokumentacijo, predloženo za odobritev in naknadna podaljšanja odobritve, če ima dostop do nje.

6.   Če dopolnilna dokumentacija ni bila predložena do datuma iz člena 6(3) ali če ob izteku roka, določenega za predložitev manjkajočih elementov v skladu z odstavkom 2 tega člena, še vedno ne vsebuje vseh elementov iz člena 7, država članica poročevalka nemudoma obvesti vlagatelja, državo članico soporočevalko, Komisijo, druge države članice in Agencijo, da je vloga nedopustna, in navede razloge, zakaj je nedopustna.

Člen 9

Nadomestitev vlagatelja

Vlagatelja lahko glede vseh njegovih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, nadomesti drug proizvajalec, tako da vlagatelj in drugi proizvajalec o tem obvestita državo članico poročevalko s skupno izjavo. V tem primeru vlagatelj in drugi proizvajalec o nadomestitvi hkrati obvestita državo članico soporočevalko, Komisijo, druge države članice, Agencijo in vse druge vlagatelje, ki so predložili vlogo za isto aktivno snov.

Člen 10

Sprejetje uredbe o zavrnitvi podaljšanja odobritve

Komisija sprejme uredbo o zavrnitvi podaljšanja odobritve aktivne snovi v skladu s členom 20(1)(b) Uredbe (ES) št. 1107/2009, če so vse predložene vloge za aktivno snov nedopustne v skladu s členom 3(3) ali členom 8(6).

POGLAVJE 2

OCENA

Člen 11

Ocena države članice poročevalke in države članice soporočevalke

1.   Če je vloga dopustna v skladu s členom 8(1), država članica poročevalka po posvetovanju z državo članico soporočevalko najpozneje v 12 mesecih po datumu iz člena 6(3) pripravi poročilo o oceni, ali se za aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve), in ga predloži Komisiji, Agenciji pa predloži njegovo kopijo.

2.   Osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve vključuje tudi naslednje:

(a)

priporočilo glede podaljšanja odobritve;

(b)

priporočilo, ali se snov šteje za snov z „majhnim tveganjem“;

(c)

priporočilo, ali se snov šteje za „kandidatko za zamenjavo“;

(d)

predlog za določitev mejnih vrednosti ostankov, kadar je to ustrezno;

(e)

predlog za razvrstitev ali ponovno razvrstitev aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, kadar je to ustrezno;

(f)

ugotovitev o tem, katere od novih študij, vključenih v dopolnilno dokumentacijo, so pomembne za oceno;

(g)

priporočilo glede delov poročila, o katerih je treba v skladu s členom 13(1) organizirati posvetovanje s strokovnjaki;

(h)

točke, glede katerih se država članica soporočevalka ni strinjala z oceno države članice poročevalke, kadar je to ustrezno.

3.   Država članica poročevalka opravi neodvisno, objektivno in pregledno oceno glede na trenutna znanstvena in tehnična spoznanja. Pri tem upošteva dopolnilno dokumentacijo in po potrebi dokumentacijo, predloženo za odobritev in naknadna podaljšanja odobritve.

4.   Država članica poročevalka najprej ugotovi, ali so izpolnjena merila za odobritev iz točk 3.6.2, 3.6.3, 3.6.4 in 3.7 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

Kadar ta merila niso izpolnjena, je osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve omejen na te dele ocene, razen če se ne uporablja člen 4(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

5.   Če država članica poročevalka potrebuje dodatne informacije, vlagatelju določi rok za predložitev takih informacij. Navedeni rok ne sme pomeniti podaljšanja roka 12 mesecev iz odstavka 1. Vlagatelj lahko v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zahteva, da se ohrani zaupnost takih informacij.

6.   Država članica poročevalka se lahko posvetuje z Agencijo in zahteva dodatne tehnične ali znanstvene informacije od drugih držav članic. Taka posvetovanja in zahteve ne smejo pomeniti podaljšanja roka 12 mesecev iz odstavka 1.

7.   Informacije, ki jih je vlagatelj predložil, čeprav niso bile zahtevane, ali zagotovil po izteku roka, določenega za predložitev v skladu s prvim stavkom odstavka 5, se ne upoštevajo, razen če so bile predložene v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

8.   Država članica poročevalka ob predložitvi osnutka poročila o oceni podaljšanja odobritve Komisiji od vlagatelja zahteva, da predloži posodobljen povzetek dopolnilne dokumentacije z dodatnimi informacijami, ki jih je država članica poročevalka zahtevala v skladu z odstavkom 5 ali pa so bile v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 1107/2009 predložene državi članici soporočevalki, Komisiji, drugim državam članicam in Agenciji.

Vlagatelj lahko v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zahteva, da se ohrani zaupnost takih informacij. Vsi takšni zahtevki se naslovijo na Agencijo.

Člen 12

Pripombe k osnutku poročila o oceni podaljšanja odobritve

1.   Agencija razpošlje osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve, ki ga je prejela od države članice poročevalke, vlagatelju in ostalim državam članicam najpozneje 30 dni po prejemu.

2.   Agencija zagotovi javnosti dostop do osnutka poročila o oceni podaljšanja odobritve, vendar pred tem vlagatelju omogoči, da lahko v dveh tednih v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zahteva, da nekateri deli osnutka poročila o oceni podaljšanja odobritve ostanejo zaupni.

3.   Za predložitev pisnih pripomb določi Agencija 60-dnevni rok od dneva, ko je javnosti zagotovljen dostop do poročila. Take pripombe se sporočijo Agenciji, ki jih zbere in vključno s svojimi pripombami posreduje Komisiji.

4.   Agencija javnosti zagotovi dostop do posodobljenega povzetka dopolnilne dokumentacije, izključi pa vse informacije, za katere je vlagatelj zahteval in utemeljil zaupno obravnavanje v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009, razen če prevlada javni interes za razkritje.

Člen 13

Sklep Agencije

1.   V petih mesecih od izteka roka iz člena 12(3) Agencija na podlagi trenutnih znanstvenih in tehničnih spoznanj s pomočjo smernic, ki se uporabljajo v času predložitve dopolnilne dokumentacije, sprejme sklep, ali se za aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija po potrebi organizira posvetovanje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki iz države članice poročevalke in države članice soporočevalke. Agencija pošlje svoj sklep vlagatelju, državam članicam in Komisiji.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija nemudoma obvesti Agencijo po obdobju iz člena 12(3), da sklep ni potreben.

2.   Agencija omogoči vlagatelju, da lahko v dveh tednih v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 zahteva, da ostanejo nekateri deli sklepa zaupni, nato pa ga da na voljo javnosti, in izključi vse informacije, v zvezi s katerimi je odobrila zaupno obravnavanje, razen če prevlada javni interes za razkritje.

3.   Če Agencija meni, da mora vlagatelj predložiti dodatne informacije, po posvetovanju z državo članico poročevalko določi rok, ki ni daljši od enega meseca, v katerem mora vlagatelj predložiti takšne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka v 60 dneh po prejemu dodatnih informacij oceni prejete informacije in to oceno pošlje Agenciji.

Če se uporablja prvi pododstavek, se rok iz odstavka 1 podaljša za obdobji iz prvega pododstavka tega odstavka.

4.   Agencija lahko Komisijo zaprosi, da se posvetuje z referenčnim laboratorijem Evropske unije, ustanovljenim v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zaradi preverjanja, ali je analitska metoda za določitev ostankov, ki jo predlaga vlagatelj, ustrezna in skladna z zahtevami iz člena 29(1)(g) Uredbe (ES) št. 1107/2009. Vlagatelj na zahtevo referenčnega laboratorija Evropske unije predloži vzorce in analitske standarde.

5.   Informacije, ki jih je vlagatelj predložil, čeprav niso bile zahtevane, ali zagotovil po izteku roka, določenega za predložitev v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, se ne upoštevajo, razen če so bile predložene v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Člen 14

Poročilo o podaljšanju odobritve in uredba o podaljšanju odobritve

1.   Komisija predloži odboru iz člena 79(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 poročilo o podaljšanju odobritve in osnutek uredbe v šestih mesecih od datuma prejema sklepa Agencije ali po izteku roka iz člena 12(3) te uredbe, kadar Agencija ne sprejme takega sklepa.

V poročilu o podaljšanju odobritve in osnutku uredbe se upoštevajo osnutek poročila o oceni podaljšanja odobritve države članice poročevalke, pripombe iz člena 12(3) te uredbe in sklep Agencije, kadar je bil tak sklep predložen.

Vlagatelju se zagotovi možnost, da predloži pripombe k poročilu o podaljšanju odobritve v roku 14 dni.

2.   Na podlagi poročila o podaljšanju odobritve in ob upoštevanju pripomb, ki jih je vlagatelj predložil v roku iz tretjega pododstavka odstavka 1, Komisija v skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 sprejme uredbo.

POGLAVJE 3

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prehodne določbe

Uredba (EU) št. 1141/2010 se še naprej uporablja za podaljšanje odobritve aktivnih snovi, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi.

Člen 16

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 322, 8.12.2010, str. 10.

(3)  UL L 200, 27.7.2012, str. 5.

(4)  UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(5)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(6)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.


PRILOGA

Oblika vloge, kakor je določena v členu 2(1)

Pisno vlogo s podpisom vlagatelja je treba poslati državi članici poročevalki in državi članici soporočevalki.

Kopija vloge se pošlje Evropski komisiji na naslov: European Commission, DG Health and Consumers, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België, Evropski agenciji za varnost hrane na naslov: European Food Safety Authority, Via Carlo Magno 1/A, 43126 Parma, Italija, in drugim državam članicam.

OBRAZEC

1.   Podatki o vlagatelju

1.1

Ime in naslov vlagatelja, vključno z imenom fizične osebe, odgovorne za vlogo ter druge obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe:

1.1.1

(a)

Telefon:

(b)

E-naslov:

1.1.2

(a)

Kontaktna oseba:

(b)

Namestnik kontaktne osebe:

2.   Podatki za lažjo identifikacijo

2.1

Splošno ime snovi (predlagano ali sprejeto po ISO) z navedbo, kadar je to ustrezno, vseh njenih variant, kot so soli, estri ali amini, ki jih proizvaja proizvajalec.

2.2

Kemijsko ime (po nomenklaturi IUPAC in CAS).

2.3

Številke CAS, CIPAC in ES (če so na razpolago).

2.4

Empirična in strukturna formula, molekulska masa.

2.5

Opis čistosti aktivne snovi v g/kg, ki mora biti po možnosti enaka ali že sprejeta kot enaka tisti iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (1).

2.6

Razvrstitev in označitev aktivne snovi v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (učinki na zdravje in okolje).

3.   Nove informacije

3.1

Seznam novih informacij, ki naj bi se predložile skupaj z utemeljitvijo, iz katere je razvidno, da veljajo za nujne v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

3.2

Seznam novih študij na vretenčarjih, ki naj bi se predložile.

3.3

Časovni razpored novih in tekočih študij.

Vlagatelj potrjuje točnost zgoraj navedenih podatkov, predloženih z vlogo.

Datum in podpis (pristojnega zastopnika vlagatelja iz točke 1.1)


(1)  UL L 153, 11.6.2011, str. 1.

(2)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/33


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 845/2012

z dne 18. septembra 2012

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Komisija je 21. decembra 2011 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) v Unijo.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 7. novembra 2011 vložil Eurofer („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

2.   Strani, ki jih postopek zadeva

(3)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Komisija je obvestila tudi proizvajalce v Kanadi in Republiki Južni Afriki („Južna Afrika“), ki sta bili v obvestilu o začetku predvideni kot možni primerljivi državi. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce, je pozvala vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 v skladu z obvestilom o začetku postopka predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom.

(5)

Komisija je v zvezi s proizvajalci Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sestavljalo šest proizvajalcev Unije, ki so bili Komisiji znani, da proizvajajo podobni izdelek, izbran na podlagi prodaje, obsega proizvodnje, velikosti in zemljepisne lege v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % proizvodnje Unije in 38 % prodaje Unije. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Eden od proizvajalcev Unije je izjavil, da ne želi biti vključen v vzorec, in ga je v vzorcu nadomestil naslednji največji proizvajalec.

(6)

26 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, je Komisija najprej izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo. Vendar eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni predložil točnih podatkov o izvozu in je bil izključen iz vzorca. Druga dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila nato vključena v vzorec, sta prekinila sodelovanje. Zato se je Komisija na koncu odločila za omejitev vzorca na dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila prvotno izbrana v vzorec in katerih obseg izvoza v Unijo je bil največji. Njun obseg izvoza predstavlja več kot 30 % celotnega izvoza vseh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(7)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, kitajskim organom in drugim kitajskih proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku, poslala obrazce zahtevka. Trije kitajski proizvajalci izvozniki, med katerimi je bil eden vključen v vzorec, so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Eden od teh proizvajalcev izvoznikov, ki ni bil vključen v vzorec, je nato umaknil svoj zahtevek. Drugi proizvajalec izvoznik v vzorcu je zahteval samo IO.

(8)

Pet nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(9)

Komisija je vprašalnike poslala dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, 14 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali, štirim proizvajalcem v Kanadi, trem proizvajalcem v Južni Afriki, petim proizvajalcem v Republiki Koreji („Južna Koreja“), petim proizvajalcem v Federativni republiki Braziliji („Brazilija“) – državam kandidatkam za primerljivo državo, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim sodelujočim uvoznikom v Uniji ter znanim uporabnikom.

(10)

Odgovore je poslalo devet proizvajalcev izvoznikov in povezanih družb v LRK, en proizvajalec v Kanadi in en proizvajalec v drugi morebitni primerljivi državi, tj. Južni Koreji. Poleg tega je na vprašalnik odgovorilo šest vzorčenih proizvajalcev Unije, dva nepovezana uvoznika in deset uporabnikov.

(11)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

ArcelorMittal Belgium, Belgija, in povezana prodajna družba ArcelorMittal Flat Carbon Europe SA, Luksemburg,

ArcelorMittal Poland, Poljska,

ThyssenKrupp Steel Europe AG, Nemčija,

voestalpine Stahl GmbH in voestalpine Stahl Service Center GmbH, Avstrija,

Tata Steel Maubeuge SA (prej znan kot Myriad SA), Francija,

Tata Steel UK Ltd, Združeno kraljestvo;

(b)

proizvajalci izvozniki v LRK:

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd in njene povezane družbe: Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, Zhangjiagang Wanda Steel Strip Co., Ltd, Jiangsu Huasheng New Construction Materials Co. Ltd in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd;

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd in njena povezana družba Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd;

Union Steel China in povezana družba Wuxi Changjiang Sheet Metal Co. Ltd.;

(c)

uvoznik v Uniji:

ThyssenKrupp Mannex, Nemčija;

(d)

uporabniki v Uniji:

Steelpartners NV (v lasti družbe Joris IDE group), Belgija.

3.   Obdobje preiskave

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(13)

Zadevni izdelek zajema nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“).

(14)

Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se uporabljajo predvsem v gradbeni industriji, tudi za nadaljnjo predelavo v različnih izdelkih, ki se uporabljajo v gradbeništvu (npr. sendvič ploščah, kritinah, oblogah itd.). Druge uporabe vključujejo proizvodnjo gospodinjskih aparatov (bela tehnika in zabavna elektronika) ali opremo za gradnjo (vrata, radiatorji, luči itd.).

2.   Podobni izdelek

(15)

Preiskava je pokazala, da imajo jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu v LRK, ter jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se uvažajo v Unijo iz LRK, in jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, ki se proizvajajo in prodajajo v Kanadi, ki je uporabljena kot primerljiva država, iste osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter iste osnovne končne uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da izdelki iz LRK niso primerljivi s tistimi, ki jih je prodajala industrija Unije, ker so se prvi prodajali v drugem tržnem in cenovnem segmentu ter za drugo končno uporabo, na primer gradnjo na prostem, medtem ko so znaten del izdelkov industrije Unije izdelki visoke kakovosti, ki se uporabljajo le v niši sektorja gospodinjskih aparatov.

(17)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Unije res prodajali del svoje proizvodnje v takih tržnih segmentih, kot so gospodinjski aparati, vendar so se isti izdelki prodali tudi industriji gradbenega materiala, ki je domnevno glavni tržni segment kitajskega izvoza. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so cene v navedenih sektorjih v veliki meri primerljive za iste vrste izdelka, prodane različnim uporabnikom.

(18)

Glede na to da je zadevni izdelek večinoma standardiziran, je treba opozoriti, da ima podobne osnovne fizikalne in kemične lastnosti kot podobni izdelek, ne glede na končno uporabo. Trditev se zato začasno zavrne.

3.   Zahtevki za izključitev izdelka

(19)

Uporabniki, kitajski izvozniki in proizvajalci Unije so predložili več zahtevkov za izključitev nekaterih vrst izdelkov. Vrste izdelkov, za katere se zahteva izključitev, zajemajo na primer jeklo, prevlečeno s kromom ali kositrom, jeklene plošče, prebarvane s temeljnim premazom anorganskega cinkovega silikata ali z drugim materialom, ki ni organski.

(20)

Vendar doslej ni bila sprejeta nobena odločitev, saj nekateri od navedenih zahtevkov niso dovolj dokumentirani, da bi sprejeli premišljeno odločitev. Zato je bilo sklenjeno, da se ti zahtevki nadalje raziščejo.

C.   DAMPING

1.   Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

(21)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko opisana zaradi boljše preglednosti:

poslovne odločitve so posledica tržnih razmer, brez občutnega vmešavanja države, stroški pa odražajo tržne vrednosti;

družbe imajo jasen seznam osnovnih računovodskih izkazov, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene;

večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ni;

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata stabilnost in pravno varnost ter

valute se menjajo po tržnih tečajih.

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (8), so trije proizvajalci izvozniki iz LRK zahtevali tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) in izpolnili obrazec za TGO v predpisanem roku, pri čemer je en proizvajalec izvoznik svoj zahtevek nato umaknil.

(23)

V zvezi s preostalima sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma v LRK, ki sta zahtevala TGO, je bilo po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 2. februarja 2012 (3) odločeno, da se preučita zahtevek proizvajalca izvoznika, ki je bil vključen v vzorec (Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co. Ltd in povezane družbe), ter zahtevek proizvajalca izvoznika, ki ni bil vključen v vzorec (Union Steel China in povezana družba). Komisija je poiskala vse potrebne informacije in preverila vse informacije iz zahtevka za TGO v prostorih zadevnih družb.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da nobena od obeh sodelujočih skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK ne izpolnjuje meril za odobritev TGO, ker so stroški glavne surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, znatno izkrivljeni zaradi vmešavanja države v trg jekla v LRK in ne odražajo bistveno tržnih vrednosti, kot se zahteva v prvi alinei člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(25)

Vmešavanje kitajske države v jeklarski sektor dokazuje dejstvo, da je velika večina velikih kitajskih proizvajalcev jekla v državni lasti, ter da različni petletni industrijski načrti vplivajo na obstoječo zmogljivost in proizvodnjo jekla, zlasti trenutni dvanajsti petletni načrt (za obdobje 2011–2015) za železarski in jeklarski sektor.

(26)

Država ima tudi znaten nadzor nad trgom surovin. Za koks (skupaj z železovo rudo glavna surovina za proizvodnjo jekla) veljajo količinske omejitve pri izvozu in izvozna dajatev v višini 40 %. Zato je mogoče skleniti, da je kitajski trg jekla zaradi večjega vmešavanja države izkrivljen.

(27)

To izkrivljanje se kaže v ceni, ki jo preiskovane družbe plačajo za vroče valjano jeklo v kolobarjih v OP. Ugotovljeno je bilo, da je znatno nižja od mednarodnih cen. Zato je mogoče skleniti, da ima proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, koristi od neobičajnih cen vroče valjanega jekla v kolobarjih zaradi vmešavanja države, ki izkrivlja cene jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v LRK. To izkrivljanje pomeni pomembno stroškovno prednost za kitajske proizvajalce izvoznike, saj strošek glavne surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, predstavlja približno 80 % proizvodnih stroškov. Zato merila 1 ni mogoče šteti za izpolnjenega.

(28)

Poleg prej opisanih splošnih razmer en proizvajalec izvoznik prav tako ni izpolnil merila 2 zaradi znatnih okvar računovodskih sistemov treh povezanih družb v skupini.

(29)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(30)

Pisna stališča so predložili pritožnik, en kitajski proizvajalec izvoznik in organi LRK. Pritožnik se je strinjal z rezultati ugotovitev o TGO. Kitajski proizvajalec izvoznik je imel predvsem pomisleke, da so cene, ki jih plačujejo preiskovane družbe za vroče valjano jeklo v kolobarjih, znatno nižje od mednarodnih cen, vendar ni predložil informacij v podporo svoji trditvi. Vendar podatki Eurostata, ki jih potrjujejo drugi razpoložljivi statistični podatki (4), jasno kažejo, da so bile te cene znatno nižje od mednarodnih cen v primerjavi z ustreznimi cenami v Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki in na Japonskem. Ta trditev se zato zavrne.

(31)

Organi LRK so trdili, da obstoj morebitnega izkrivljanja cen surovine, tj. vroče valjanega jekla v kolobarjih, na ravni celotne industrije sam po sebi ne izključuje skladnosti z merilom 1, ki zahteva določitev na ravni družbe. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi (27), se izkrivljanje cene glavne surovine odraža v ceni, ki jo plačujejo vse preiskane družbe. Kot prvo, temu dejstvu ni oporekala nobena stranka, kot drugo pa je bila preiskava v zvezi s TGO opravljena na ravni družbe in ugotovitve niso vplivale na splošna horizontalna vprašanja. Ta trditev se zato zavrne.

(32)

Nadalje so organi LRK trdili, da so petletni načrti nezavezujoče smernice brez pravne veljave v LRK. Vendar pa, kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je ne glede na natančen pravni status teh načrtov neizpodbitno, da posredovanje vlade LRK prek teh načrtov znatno vpliva na nameščeno zmogljivost in proizvodnjo jekla. Ta trditev se zato zavrne.

(33)

Trdilo se je tudi, da način obravnave zahtevkov za TGO Komisije ni združljiv s sodbama Sodišča Evropske unije z dne 2. februarja 2012 (5) („sodba Brosmann“) in 19. julija 2012 (6) („sodba Zhejiang Xinan Chemical“). V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da je bil postopek izveden v skladu s sodbo Brosmann, kot v svojem stališču priznavajo tudi organi LRK. Poleg tega je bilo vprašanje v sodbi Zhejiang vmešavanje države v odločitve družbe. Vendar je bil v tem postopku glavni razlog za zavrnitev TGO ta, da cena glavne surovine ni odražala tržne vrednosti. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(34)

Trdilo se je tudi, da bi morala Komisija upoštevati tudi dokaze iz vzporednega protisubvencijskega postopka, v okviru katerega je bilo preučeno tudi vprašanje izkrivljanja stroškov proizvodnje. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da se je v okviru sedanjega protidampinškega postopka med preiskavo v zvezi s TGO preučilo, ali stroški glavnih surovin odražajo tržne vrednosti. Sklepna ugotovitev, da ima proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v LRK koristi od neobičajno nizke cene vroče valjanega jekla v kolobarjih, kot je navedeno v uvodni izjavi (27), je v zvezi s tem torej popolnoma veljavna in na noben način ne vpliva na morebitne ugotovitve protisubvencijskega postopka ali obratno. Morebitne ugotovitve protisubvencijskih postopkov ne vplivajo na določitev TGO. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(35)

Organi LRK so trdili tudi, da jim Komisija ni razkrila ugotovitev o TGO. Vendar pa to ne drži, saj so službe Komisije Kitajski misiji pri EU z verbalno noto z dne 12. julija 2012 posredovale dokument o razkritju o TGO.

(36)

Poleg tega se je trdilo, da Komisija za uvedbo začasnih dajatev uporablja nepreverjene podatke proizvajalca iz primerljive države. Vendar to ne drži, saj je Komisija uporabila podatke, ki jih je analizirala in spoznala za zanesljive, kakor je jasno navedeno v uvodni izjavi (48). Komisija je morala prositi za sodelovanje kanadskega primerljivega proizvajalca, saj je korejski primerljivi proizvajalec umaknil svoje sodelovanje tik pred načrtovanim in dogovorjenim preveritvenim obiskom, kot je razloženo v uvodni izjavi (45). Preiskava v prostorih proizvajalca bo zato opravljena po začasni fazi postopka. Trdilo se je tudi, da je korejska družba iz primerljive države umaknila sodelovanje zaradi odločitve o TGO. Vendar to ne drži, saj je do umika prišlo 3. julija, medtem ko so bile ugotovitve o TGO razkrite 12. julija 2012.

(37)

Nobeden od predloženih argumentov ni bil tak, da bi spremenil ugotovitve glede določitve TGO.

(38)

Glede na navedeno nobena od obeh skupin sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki sta zahtevali TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

2.   Individualna obravnava („IO“)

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko določena zaradi boljše preglednosti:

v primeru podjetij ali skupnih podjetij, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, lahko izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino,

izvozne cene in obseg izvoza ter prodajni pogoji se svobodno določajo,

večina delnic je v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki so člani upravnih odborov ali zasedajo ključne vodstvene položaje, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države,

valute se menjajo po tržnem tečaju, ter

vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom odobrijo drugačne stopnje dajatve.

(40)

Proizvajalec izvoznik, ki je bil vključen v vzorec in je zahteval TGO, je zahteval tudi IO, če mu TGO ne bi bila odobrena. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je bil vključen v vzorec, je zahteval samo IO. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno sklenjeno, da sta ta proizvajalca izvoznika v LRK izpolnila merila za odobritev IO.

3.   Individualna preiskava

(41)

Zahtevke za individualno preiskavo je predložilo šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, med katerimi je samo eden zaprosil za TGO. Začasno je bilo odločeno, da se opravi individualna preiskava za proizvajalca izvoznika, ki je zahteval TGO, tj. družbo Union Steel China, saj to ni bilo preveč obremenjujoče, ker je bil ta proizvajalec izvoznik že pregledan v okviru preiskave njegovega zahtevka za TGO.

(42)

Ta proizvajalec izvoznik je zahteval TGO, vendar tudi IO, če mu TGO ne bi bila odobrena. Po preučitvi tega zahtevka je bilo začasno določeno, da se IO odobri družbi Union Steel China, saj je izpolnila merila za odobritev IO.

4.   Normalna vrednost

4.1.   Izbira primerljive države

(43)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(44)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da uporabi Kanado ali Južno Afriko kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(45)

Komisija je preučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, in vprašalniki so bili poslani proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Kanadi in Južni Afriki, vendar tudi proizvajalcem v Braziliji in Južni Koreji. Samo dva proizvajalca jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, eden v Kanadi in eden v Južni Koreji, sta odgovorila na vprašalnike. Pri obeh državah je bilo videti, da imata odprte trge brez uvoznih dajatev in z znatnim uvozom iz več tretjih držav. Poleg tega je imela Južna Koreja vsaj štiri druge domače proizvajalce zadevnega izdelka, kar omogoča visoko raven konkurence na domačem trgu. Vendar je 3. julija 2012, v zelo pozni fazi postopka in tik pred preveritvenim obiskom služb Komisije, južnokorejski proizvajalec iz nerazložljivih razlogov preklical sodelovanje.

(46)

Glede na navedeno je bila za primerljivo državo izbrana Kanada. Kanada ima vsaj štiri druge domače proizvajalce zadevnega izdelka, kar omogoča visoko raven konkurence na domačem trgu. Pri preiskavi ni bil ugotovljen noben razlog, da se Kanada ne bi štela za ustrezno za določitev normalne vrednosti.

(47)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da stroškovne strukture kanadskega proizvajalca ni mogoče primerjati s stroškovno strukturo kitajskega proizvajalca izvoznika. Vendar niso bile ugotovljene nobene večje razlike v stroškovni strukturi in zato je bil ta argument zavrnjen.

(48)

Podatki iz odgovora sodelujočega kanadskega proizvajalca so bili analizirani in ugotovljeni za zanesljive, tako da bi na njih lahko temeljila normalna vrednost.

(49)

Zato se začasno sklene, da je Kanada ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

4.2.   Določitev normalne vrednosti

(50)

Ker ena družba, izbrana v vzorec, in družba, katere zahtevek za individualno preiskavo je bil odobren, nista mogli dokazati, da izpolnjujeta merila za TGO, ter ker druga družba, ki je bila izbrana za vzorec, ni zahtevala TGO, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi.

(51)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Kanadi reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da se je podobni izdelek kanadskega sodelujočega proizvajalca prodajal v reprezentativnih količinah na domačem trgu Kanade v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga v Unijo izvažali proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, in proizvajalec izvoznik, katerega zahtevek za individualno preiskavo je bil odobren.

(52)

Komisija je nato preučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Tako so se določili proizvodni stroški kanadskega proizvajalca v OP.

(53)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(54)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(55)

Za vrste izdelka, ki niso bile donosne, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov kanadskega proizvajalca ter PSA-stroškov in stopnje dobička za donosne vrste izdelka.

4.3.   Izvozne cene za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO

(56)

Ker vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila IO odobrena in so zadevni izdelek izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

4.4.   Primerjava

(57)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Pri stroških prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških, stroških pakiranja, kredita in bančnih stroških so se po potrebi vnesle prilagoditve v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

5.   Stopnje dampinga

(58)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako tehtano povprečno izvozno ceno družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(59)

Tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je bilo izračunano za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili izbrani v vzorec. Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za nevzorčene proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 61,1%.

(60)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za nesodelujoče ali neznane proizvajalce izvoznike v LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so jo prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovredno Eurostatovo statistiko.

(61)

Glede na približno 70-odstotno stopnjo sodelovanja LRK je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, določena na podlagi najvišje stopnje dampinga, določene za reprezentativne vrste izdelkov proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 77,9% cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(62)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd, Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, Zhangjiagang Wanda Steel Strip Co., Ltd, Jiangsu Huasheng New Construction Materials Co. Ltd) in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd

67,4 %

Zhejiang Huadong Light Steel Material Co. Ltd in Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd

54,6 %

Union Steel China in Wuxi Changjiang Sheet Metal Co. Ltd

59,2 %

Tehtano povprečje vzorca

61,1 %

Stopnja dampinga na ravni države

77,9 %

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Unije in industrija Unije

(63)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(64)

V OP je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo 22 proizvajalcev Unije. Na podlagi navedenega iz prejšnje uvodne izjave je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 3 645 298 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

2.   Določitev zadevnega trga Unije

(65)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil precejšen del vzorčene proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za lastno uporabo, tj. pogosto enostavno prenesene (brez računa) in/ali dostavljene po transfernih cenah znotraj istega podjetja ali skupine podjetij, in sicer za nadaljnjo predelavo.

(66)

Za ugotovitev, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določitev potrošnje in različnih gospodarskih kazalnikov, povezanih s stanjem industrije Unije, je bilo preučeno, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Unije.

(67)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazali razmere industrije Unije, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pozneje pa se je ugotavljalo, ali so izdelki namenjeni za lastno porabo ali za prosti trg.

(68)

V zvezi z gospodarskimi kazalci, povezanimi z industrijo Unije, je bilo ugotovljeno, da se je treba za smiselno analizo in oceno osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu: obseg in cene prodaje na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg ter cene izvoza; tako so bili kazalniki škode popravljeni zaradi upoštevanja znane lastne uporabe in prodaje v industriji Unije, poleg tega sta bili lastna poraba in prodaja analizirani ločeno.

(69)

Glede drugih gospodarskih kazalcev pa je bilo s preiskavo ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno proučiti le glede na celotno dejavnost. Dejansko so proizvodnja (za omejeni in prosti trg), zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlitev, produktivnost, plače in sposobnost zbiranja kapitala odvisne od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali se izdelki prodajajo na omejenem ali prostem trgu.

3.   Potrošnja Unije

(70)

Industrija Unije podobni izdelek prodaja nepovezanim strankam in povezanim družbam oziroma ga na slednje prenaša za nadaljnjo predelavo, npr. v storitvenih centrih za jeklo.

(71)

K izračunu očitne potrošnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji je Komisija dodala skupni obseg uvoza jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Unijo, kakor je o njem poročal Eurostat, in obseg prodaje in lastne uporabe podobnega izdelka v Uniji, ki ga proizvaja industrija Unije, kot je navedeno v pritožbi in kot je bilo preverjeno med preveritvenimi obiski za vzorčene proizvajalce Unije.

(72)

V zvezi s podatki Eurostata o uvozu je treba omeniti, da opis zadevnih oznak KN (glej uvodno izjavo (13)) ni omejen na opis izdelka v preiskavi in zato uvoz pod temi oznakami, o katerem poroča Eurostat, lahko vključuje druge izdelke. Vendar zaradi pomanjkanja informacij o morebitnih prizadetih količinah takega drugega uvoza ali dokazil, da bi take količine lahko bile pomembne, je bilo začasno sklenjeno, da se uporabijo vsi podatki Eurostata o uvozu pod zadevnimi oznakami KN.

(73)

Na tej podlagi se je celotna potrošnja Unije razvijala tako:

 

2008

2009

2010

OP

Potrošnja (v tonah)

5 691 713

4 327 650

4 917 068

5 177 970

Indeks (2008 = 100)

100

76

86

91

(74)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 se je zaradi svetovnih negativnih učinkov gospodarske krize zmanjšala za približno 24 %, zlasti v gradbeni industriji. Po tem je potrošnja začela ponovno rasti in se od leta 2009 do OP v celoti povečala za 20 %, vendar je bila še vedno pod začetno ravnjo iz leta 2008.

4.   Uvoz iz zadevne države in tržni delež

(75)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

 

2008

2009

2010

OP

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

472 988

150 497

464 582

702 452

Indeks (2008 = 100)

100

32

98

149

Tržni delež

8,3 %

3,5 %

9,4 %

13,6 %

Indeks (2008 = 100)

100

42

114

163

Vir: Eurostat

(76)

Ne glede na razvoj potrošnje se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer za 49 % v obravnavanem obdobju. Zaradi negativnih učinkov gospodarske krize se je tudi obseg uvoza iz LRK v letu 2009 močno zmanjšal. Vendar se je uvoz iz LRK zelo hitro popravil, tako da se je od leta 2009 do OP povečal za izjemnih 367 %.

(77)

Podobno se je tržni delež navedenega uvoza povečal za 63 % v obravnavanem obdobju. Čeprav se je od leta 2008 do leta 2009 zmanjšal za več kot polovico, je od leta 2009 do OP izjemno naraščal in se povečal za 290 %.

4.1.   Cene uvoza in nelojalno nižanje prodajnih cen

Uvoz iz LRK

2008

2009

2010

OP

Povprečna cena v EUR/tono

875

728

768

801

Indeks (2008 = 100)

100

83

88

91

Vir: Eurostat

(78)

Povprečna uvozna cena iz LRK se je v obravnavanem obdobju znižala za 9 %. Med letoma 2008 in 2009 se je občutno znižala za 17 %, nato se je med letoma 2009 in 2010 povečala za pet odstotnih točk, v OP pa za nadaljnje 3 odstotne točke.

(79)

V celem obravnavanem obdobju so bile uvozne cene iz LRK vseskozi nižje od prodajnih cen industrije Unije. Zgornja razpredelnica prikazuje, da leta 2009 na višku gospodarske krize celo znižanje cen za 17 % ni moglo pomagati kitajskemu uvozu, da bi ohranil tržni delež v času nenadnega zmanjševanja potrošnje in znatnega upočasnjevanja gospodarstva, stalno nelojalno nižanje cen v naslednjih letih pa pojasnjuje stalno izrazito povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK med letom 2009 in OP.

(80)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvožene vrste izdelka sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu.

(81)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal do 25,9-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1.   Uvodne opombe

(82)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(83)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (5), je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(84)

Predloženi in preverjeni podatki šestih vzorčenih proizvajalcev EU so bili uporabljeni z namenom, da se vzpostavijo mikroekonomski kazalniki, kot so cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in zaloge.

(85)

Podatki, ki jih je predložil pritožnik za vse proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji in ki so se navzkrižno preverjali z drugimi razpoložljivimi viri in preverjenimi podatki vzorčenih proizvajalcev Unije, so bili uporabljeni za določitev makroekonomskih kazalnikov, kot so proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost in produktivnost.

5.2.   Podatki, ki se nanašajo na celotno industrijo Unije

5.2.1.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(86)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

 

2008

2009

2010

OP

Obseg proizvodnje (v tonah)

4 218 924

3 242 741

3 709 441

3 645 298

Indeks (2008 = 100)

100

77

88

86

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

5 649 268

5 754 711

5 450 138

5 431 288

Indeks (2008 = 100)

100

102

96

96

Izkoriščenost zmogljivosti

75 %

56 %

68 %

67 %

Indeks (2008 = 100)

100

75

91

90

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki

(87)

Zgornja razpredelnica prikazuje, da se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer za 14 %. V skladu z zmanjšanjem povpraševanja se je proizvodnja leta 2009 močno zmanjšala, leta 2010 je delno okrevala, nato pa je v OP rahlo upadla kljub povečanju potrošnje.

(88)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 %. Izkoriščenost zmogljivosti je sledila gibanju proizvodnje in se je zmanjšala za 10 % v obravnavanem obdobju.

5.2.2.   Obseg prodaje, tržni delež in rast

 

2008

2009

2010

OP

Obseg prodaje (v tonah)

3 355 766

2 707 611

3 003 917

2 936 255

Indeks (2008 = 100)

100

81

90

87

Tržni delež (v tonah)

59,0 %

62,6 %

61,1 %

56,7 %

Indeks (2008 = 100)

100

106

104

96

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki

(89)

Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam močno zmanjšal, in sicer za 19 %. Leta 2010 se je obseg prodaje povečal za 9 odstotnih točk, nato pa se je v OP zmanjšal za 3 odstotne točke.

(90)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %. Po začetnem povečanju tržnega deleža industrije Unije leta 2009 se je njen delež leta 2010 in v OP zmanjšal, zaradi česar je bil njen tržni delež v OP za 6 % nižji kot leta 2009; to se je zgodilo ob več kot 20-odstotnem povečanju potrošnje v istem obdobju. Industrija Unije tako ni uspela izkoristiti naraščajoče potrošnje in ponovno pridobiti obsega prodaje in nekaj izgubljenega tržnega deleža.

(91)

Medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 9 % v obravnavanem obdobju in se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 13 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 2,3 odstotne točke, in sicer z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP.

5.2.3.   Zaposlenost in produktivnost

 

2008

2009

2010

OP

Zaposlenost (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

6 790

5 953

5 723

5 428

Indeks (2008 = 100)

100

88

84

80

Produktivnost (ton/FTE)

621

545

648

672

Indeks (2008 = 100)

100

88

104

108

Vir: Pritožba, izpolnjeni vprašalniki, Eurofer

(92)

Zaposlenost v industriji Unije se je postopoma zniževala. Skupno število zaposlenih v industriji, ki se meri v ekvivalentu polnega delovnega časa (FTE), se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 20 % in doseglo najnižjo raven v OP. Vendar se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, kar kaže, da si je tudi industrija prizadevala racionalizirati proizvodne stroške.

5.3.   Podatki, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije

5.3.1.   Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji in proizvodni stroški

(93)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v EU se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. V obdobju od 2009 do OP so se cene ob naraščajoči potrošnji in obsegu prodaje zvišale za 23 %, vendar niso dosegle ravni iz leta 2008.

(94)

Hkrati so se v obravnavanem obdobju povprečni stroški za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka povečali za 6 % zaradi povečanja proizvodnih stroškov na enoto, pri čemer so se PSA-stroški na enoto zmanjšali za 34 %.

(95)

Po znižanju cene na enoto za 21% leta 2009 za nepovezane stranke in s tem povezanimi izgubami je cena na enoto začela ponovno rasti. Leta 2010 in v OP so se za industrijo Unije povečali stroški in da bi jih pokrila, je lahko le rahlo dvignila cene, in sicer za ravno toliko, da se je dobičkonosnost leta 2010 in v OP ohranila na isti ravni. Vendar je to povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so bile cene kitajskega uvoza ves čas nižje od cen industrije Unije.

 

2008

2009

2010

OP

Cena na enoto v EU za nepovezane stranke (EUR/tono)

1 023

805

911

994

Indeks (2008 = 100)

100

79

89

97

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono)

925

884

893

978

Indeks (2008 = 100)

100

95

97

106

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

5.3.2.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

 

2008

2009

2010

OP

Dobičkonosnost prodaje v EU nepovezanim strankam (% prihodka od prodaje)

6,7 %

–9,3 %

2,8 %

2,6 %

Indeks (2008 = 100)

100

– 138

41

39

Denarni tok (EUR)

328 190 880

211 298 356

152 030 083

204 650 414

Indeks (2008 = 100)

100

64

46

62

Naložbe (v EUR)

55 717 957

4 537 128

12 530 132

15 302 264

Indeks (2008 = 100)

100

8

22

27

Donosnost naložb

13,8 %

–13,9 %

5,9 %

6 %

Indeks (2008 = 100)

100

– 101

43

44

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(96)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim potrošnikom izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Leta 2009 v času gospodarske krize se je dobičkonosnost industrije Unije močno zmanjšala, kar je povzročilo 13,9-odstotno izgubo. Od leta 2010 se izboljšuje, vendar zaradi povečanja proizvodnih stroškov ni mogla doseči ravni, ki velja za zdravo in vzdržno za industrijo (6,7 % – glej uvodno izjavo (156)). V celotnem obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost zmanjšala za 61 %.

(97)

Denarni tok je v veliki meri sledil negativnemu gibanju dobičkonosnosti. Najnižjo raven je dosegel leta 2010. Podobno se je zmanjšala tudi donosnost naložb, in sicer za 56 % – od 13,8 % leta 2008 na 6 % v OP.

(98)

Razvoj dobičkonosnosti, denarnih tokov in donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je zmanjšal zmožnost industrije Unije za naložbe v svoje dejavnosti in oslabil njen razvoj. Industriji Unije so v začetku obravnavanega obdobja uspele znatne naložbe, vendar so se nato leta 2009 naložbe močno zmanjšale in se v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšale za 73 %.

(99)

Kot je bilo navedeno, se je finančna uspešnost industrije Unije zmanjšala, vendar ni bilo odkrito, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena v obravnavanem obdobju.

5.3.3.   Zaloge

 

2008

2009

2010

OP

Končne zaloge (v tonah)

116 852

97 533

124 848

130 593

Indeks (2008 = 100)

100

83

107

112

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(100)

Za šest vzorčenih proizvajalcev Unije so zaloge predstavljale približno 8 % obsega proizvodnje v OP. Raven končnih zalog se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Čeprav je treba opozoriti, da zaloge niso pomemben kazalnik za industrijo, saj proizvodnja v glavnem poteka po naročilu, so se zaloge najbolj povečale od leta 2009 do OP, kar je sovpadalo z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza iz LRK.

5.3.4.   Stroški dela

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR, vzorčeni proizvajalci EU)

60 959

57 892

58 637

62 347

Indeks (2008 = 100)

100

95

96

102

(101)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za samo 2 %, kar je manj od stopnje inflacije. Preiskava je pokazala, da so vzorčeni proizvajalci močno zmanjšali stroške, zlasti splošne in administrativne, ter strogo nadzorovali učinkovitost.

5.3.5.   Lastna uporaba in lastna prodaja

(102)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (65), obstaja za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, v EU pomemben trg, za katerega je značilna nadaljnja uporaba jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s strani industrije Unije. Pri analizi tega trga se je upošteval celoten obseg lastne uporabe in prodaje povezanim strankam (lastna prodaja) vzorčenih proizvajalcev Unije in drugih proizvajalcev Unije.

(103)

Ugotovljeno je bilo, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja namenjeni nadaljnjemu preoblikovanju družb samih ali njihovih povezanih družb znotraj skupin vzorčenih proizvajalcev Unije, ki se ukvarjajo predvsem s posli z gradbenim materialom, tj. da so končni uporabniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(104)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da sta lastna uporaba in lastna prodaja proizvajalcev Unije predstavljali 27 % celotnega obsega proizvodnje v OP. V obravnavanem obdobju sta se lastna uporaba in s tem povezani obseg prodaje zmanjšala za 19 %, tržni delež pa se je zmanjšal za 11 %.

 

2008

2009

2010

OP

Lastna uporaba in lastna prodaja (v tonah)

1 225 686

935 374

994 933

993 701

Indeks (2008 = 100)

100

76

81

81

Tržni delež

22 %

22 %

20 %

19 %

Indeks (2008 = 100)

100

100

94

89

Vir: Pritožba in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(105)

Vrednost lastne uporabe in lastne prodaje je bila analizirana na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci in so bili preverjeni med preveritvenimi obiski pri njih. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni bistvene razlike med lastno uporabo in lastno prodajo v smislu končne uporabe izdelka. O lastni uporabi so poročale družbe, pri katerih je nadaljnji proizvodni proces potekal v okviru istega pravnega subjekta, lastna prodaja pa je prodaja drugim povezanim pravnim subjektom s predložitvijo računa. Poleg tega je bila metoda oblikovanja cen za lastno uporabo in za prodajo povezanim strankam podobna, tj. poštena vrednost (metoda „cost plus“) izdelka se je zaračunala povezanim družbam in tudi notranjim enotam vzorčenih družb za nadaljnji proizvodni proces.

(106)

Zato se je v obravnavanem obdobju povprečna vrednost na tono povečala za 1 % in bila tako v OP za 2 % nižja od prodajne cene za nepovezane stranke vzorčenih proizvajalcev Unije.

 

2008

2009

2010

OP

Lastna uporaba in lastna prodaja (EUR/tono)

967

787

910

975

Indeks (2008 = 100)

100

81

94

101

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(107)

Ker je bila večina lastne prodaje in lastne uporabe namenjene nadaljnji proizvodnji v poslih z gradbenim materialom proizvajalcev Unije, sta bili navedena prodaja in lastna uporaba posredno izpostavljeni tudi konkurenci drugih akterjev na trgu, vključno z dampinškim uvozom iz LRK. Domače povpraševanje po nadaljnjem proizvodnem procesu bi bilo odvisno od možnosti za prodajo izdelkov na koncu proizvodne verige na prostem trgu, na katerega dampinški uvoz ne vpliva. Zato je mogoče zaključiti, da je zmanjšanje obsega in tržnega deleža v obravnavanem obdobju posledica konkurence dampinškega uvoza iz LRK.

5.3.6.   Učinki preteklega dampinga ali subvencioniranja

(108)

Ker je to prvi protidampinški postopek v zvezi z zadevnim izdelkom, ni na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga ali subvencioniranja.

6.   Višina dejanske stopnje dampinga

(109)

Vse stopnje, določene in opredeljene zgoraj v oddelku o dampingu, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

7.   Sklep o škodi

(110)

Preiskava je pokazala, da so se vsi kazalniki škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšali ali se niso razvijali v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju.

(111)

V obravnavanem obdobju se je ob zmanjšani potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečeval. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 13 %, njen tržni delež pa je padel z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP. Čeprav se je potrošnja od leta 2009 do OP izboljšala za 20 %, se je po letu gospodarske krize, ki je vplivala na povpraševanje, tržni delež industrije Unije zmanjševal. Ob znatnem povečanju dampinškega uvoza iz LRK na trg EU industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju naraščal in nenehno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(112)

Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložbe.

(113)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvod

(114)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se ta lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   Učinek dampinškega uvoza

(115)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal (za približno 49 %), prav tako pa njegov tržni delež, in sicer za 63 % – z 8,3 % leta 2008 na 13,6 % v OP. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 13 %, tržni delež navedene prodaje pa se je zmanjšal za 4 %, in sicer z 59 % leta 2008 na 56,7 % v OP.

(116)

Medtem ko je uvoz iz LRK tudi prizadela gospodarska kriza in se je zmanjšal za 68 % od leta 2008 do leta 2009, se je od leta 2009 do OP zelo hitro okrepil in se na koncu OP povečal za 367 %, čeprav se je v tem obdobju potrošnja Unije povečala za samo 20 %. Z znižanjem cene na enoto za 9 % v primerjavi z letom 2008 in nelojalnim nižanjem cen industrije Unije za 25,9 % v OP se je tržni delež kitajskega uvoza od leta 2008 do OP povečal za 63 %, in sicer do 13,6 %.

(117)

Hkrati se je od leta 2008 do OP obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na splošno zmanjšal za 13 %. V času okrevanja trga, od leta 2009 do OP, je lahko industrija Unije povečala svoj obseg prodaje nepovezanim strankam za samo 8 %, vendar je izgubila tržni delež za 9 %, zaradi česar je imela le v omejenem obsegu koristi od povečanja potrošnje. Od povečanja potrošnje je imel dejansko največ koristi kitajski uvoz, ki je druge akterje na trgu pustil daleč za sabo.

(118)

Povprečne cene uvoza iz LRK so v obravnavanem obdobju padle za 9 %. Čeprav se po ostrem padcu leta 2009 spet višajo, so od leta 2009 do OP ostale pod ravnmi, ki jih je zaračunavala industrija Unije. Cena na enoto za nepovezane stranke v EU se je zmanjšala za samo 3 %, kar kaže na določeno odpornost na cenovne pritiske, ki jih povzroča kitajski uvoz. Vendar pa so se te cene očitno vzdrževale na račun manjšega obsega prodaje in zmanjšane dobičkonosnosti te prodaje, ki se je zmanjšala za 61 %, in sicer s 6,7 % leta 2008 na 2,6 % v OP, pri čemer so proizvodni stroški naraščali.

(119)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da je imela nenadna rast dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale cene industrije Unije, odločilno vlogo pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila povečanje potrošnje Unije.

3.   Učinek drugih dejavnikov

3.1.   Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2008

2009

2010

OP

Južna Koreja

Obseg (v tonah)

228 123

226 568

173 935

237 164

 

Indeks (2008 = 100)

100

99

76

104

 

Tržni delež (%)

4 %

5,2 %

3,5 %

4,6 %

 

Indeks (2008 = 100)

100

131

88

114

 

Povprečna cena

901

727

846

903

 

Indeks (2008 = 100)

100

81

94

100

Indija

Obseg (v tonah)

159 999

149 138

155 384

141 391

 

Indeks (2008 = 100)

100

93

97

88

 

Tržni delež (%)

2,8 %

3,4 %

3,2 %

2,7 %

 

Indeks (2008 = 100)

100

123

112

97

 

Povprečna cena

932

667

773

824

 

Indeks (2008 = 100)

100

72

83

88

Druge države

Obseg (v tonah)

249 151

158 461

124 319

167 007

 

Indeks (2008 = 100)

100

64

50

67

 

Tržni delež (%)

4,4 %

3,7 %

2,5 %

3,2 %

 

Indeks (2008 = 100)

100

84

58

74

 

Povprečna cena

951

809

924

955

 

Indeks (2008 = 100)

100

85

97

100

Skupno vse tretje države, razen LRK

Obseg (v tonah)

637 274

534 167

453 637

545 562

 

Indeks (2008 = 100)

100

84

71

86

 

Tržni delež (%)

11,2 %

12,3 %

9,2 %

10,5 %

 

Indeks (2008 = 100)

100

110

82

94

 

Povprečna cena

929

735

842

898

 

Indeks (2008 = 100)

100

79

91

97

Vir: Eurostat

(120)

Medtem ko je uvoz iz LRK v OP predstavljal 56 % vsega uvoza v EU, sta bila druga pomembna vira uvoza iz Republike Indije („Indija“) (11 %) in Južne Koreje (19 %). Za razliko od uvoza iz LRK se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju kljub močnemu znižanju povprečne cene za 12 % na splošno zmanjšal za 12 % in izgubil tržni delež za 3 %. Uvoz iz Južne Koreje se je povečal za samo 4 %, pri čemer je povprečna cena ostala na isti ravni kot leta 2008. Tržni delež uvoza iz Indije je v OP znašal 2,7 %, medtem ko je bil delež uvoza iz Južne Koreje 4,6 %.

(121)

Drug uvoz, ki znaša 14 % skupnega uvoza, se je zmanjšal za 33 %, njegova povprečna cena pa je ostala na isti ravni kot leta 2008.

(122)

Čeprav je bila povprečna cena celotnega drugega uvoza nižja od ravni cen industrije Unije, je bil učinek tega uvoza, če je obstajal, lahko samo neznaten. Prvič ni nobenega dokaza, da so bile pri uvozu iz drugih virov prisotne nepravične trgovinske prakse. Drugič, v nasprotju s kitajskim uvozom, je splošna raven cene od glavnih virov drugega uvoza ostala precej stabilna v celotnem obravnavanem obdobju, kar torej kaže, da industrija Unije lahko uspešno tekmuje na tržnih segmentih z navedenim uvozom. Tretjič, uvoz iz drugih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal in je še vedno na nizki ravni, in sicer na splošno in ločeno za glavne države izvoznice. Poleg tega zmanjšani tržni delež drugega uvoza potrjuje, da navedeni uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

3.2.   Izvoz industrije Unije

 

2008

2009

2010

OP

Izvoz, Eurostat (v tonah)

669 790

612 204

580 477

605 760

Indeks (2008 = 100)

100

91

87

90

Povprečna cena (EUR/tono)

1 068

937

995

1 092

Indeks (2008 = 100)

100

88

93

102

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

53 542

46 516

48 102

46 228

Indeks (2008 = 100)

100

87

90

86

Povprečna prodajna cena (EUR/tono)

1 086

826

984

1 132

Indeks (2008 = 100)

100

76

91

104

Vir: Eurostat in preverjeni izpolnjeni vprašalniki

(123)

Po podatkih Eurostata se je v obravnavanem obdobju celotni izvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, industrije Unije v tretje države zmanjšal za 10 %. Vendar je bila povprečna cena razmeroma visoka in se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %. Izvoz je predstavljal 17 % celotne proizvodnje EU in je tako pomagal industriji Unije, da doseže ekonomijo obsega in zmanjša skupne stroške proizvodnje. Zato se lahko sklene, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo.

(124)

To splošno sliko kažejo razmere pri izvozu nepovezanim strankam v tretjih državah s strani vzorčenih proizvajalcev Unije. V obravnavanem obdobju se je izvoz zmanjšal za 14 %, vendar je bila tudi tu izvozna cena na enoto stalno višja od cene v EU (v povprečju za 2 % do 12%, odvisno od leta). Ker je obseg izvoza znašal le 3 % celotne proizvodnje, ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpel trg EU.

3.3.   Lastni uvoz industrije Unije iz LRK

(125)

Med preiskavo se je trdilo, da so bili pritožniki (prek povezanih družb) sami vključeni v uvažanje zadevnega izdelka iz LRK in da je navedeni uvoz predstavljal 20 % do 40 % celotnega uvoza iz LRK. Vendar niso bili predloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi. Po preučitvi teh trditev je bilo ugotovljeno, da je bilo v OP uvoženih samo približno 10 000 ton s strani proizvajalcev Unije, kar je bilo večinoma v skladu s podatki, ki jih je na začetku predložil pritožnik. Ugotovljeno je bilo, da so približno podobno količino, ki ni bila razkrita v skladu s členom 19 osnovne uredbe, uvozile povezane družbe proizvajalcev Unije. Ta uvoz je skupaj predstavljal samo približno 2 % do 3 % skupnega uvoza iz LRK. Zato ni mogoče skleniti, da je industrija Unije uvažala iz LRK take količine in po takem vzorcu, (1) da bi ogrozila svoj status proizvajalca Unije v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe ali (2) da bi sama sebi povzročila škodo. Trditev se zato začasno zavrne.

3.4.   Lastna uporaba in lastna prodaja

(126)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škoda industriji Unije nastala zaradi njenega sodelovanja v nadaljnji proizvodnji gradbenega materiala (npr. sendvič plošč, trapeznih pločevin itd.) bodisi neposredno bodisi prek povezanih družb v skupinah. Še posebej so trdile, da je dala industrija Unije jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na voljo svoji lastni nadaljnji proizvodnji po nižjih cenah kot nepovezanim družbam, s čimer jih je „subvencionirala“ znotraj skupine in jim omogočila, da so nelojalno nižale cene svojih konkurentov v segmentu nadaljnje proizvodnje.

(127)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah (102) do (107), je bila v OP povprečna vrednost lastne uporabe in lastne prodaje na tono za samo 2 % nižja od prodajne cene nepovezanim strankam. Poleg tega je preiskava pokazala, da sta bili lastna uporaba in lastna prodaja najverjetneje sami posredno prizadeti zaradi nelojalne konkurence dampinškega uvoza. Če bi imela nadaljnja proizvodnja proizvajalcev Unije res kakršne koli koristi, kakor se je trdilo, bi se to moralo pokazati v razvoju tega kazalnika škode. Ta trditev se zato začasno zavrne.

3.5.   Gospodarska kriza

(128)

Gospodarska kriza in njen učinek na gradbeništvo vsaj delno pojasnita zmanjšanje povpraševanja in cenovne pritiske v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja leta 2009 zmanjšala za 24 %. Vendar je od leta 2010 trg začel okrevati in do konca OP se je potrošnja povečala za 20 %.

(129)

Vendar je bila v analizi škode in vzročnosti razčlenitev trga za leto 2009 ločena od naknadnega okrevanja od leta 2009 do OP. Iz analize škode in vzročnosti je jasno razvidno, da je uvoz iz LRK popolnoma izkoristil povečanje potrošnje in poleg tega stalno nelojalno nižal cene industrije Unije, zaradi česar je potencial enakih možnosti za vse akterje, da si opomorejo od upada, spremenil v nenehen boj za preživetje.

3.6.   Strukturna presežna zmogljivost

(130)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzrok za škodo, povzročeno industriji Unije, ki so večinoma vertikalno integrirani proizvajalci jekla, ni bil uvoz iz LRK, ampak da je to posledica strukturnih težav jeklarske industrije EU, na primer presežnih zmogljivosti. Trdile so tudi, da je konsolidacija jeklarske industrije, ki je potekala pred obravnavanim obdobjem, povzročila presežne zmogljivosti in da je vsa nastala škoda posledica preveč proizvodnih obratov.

(131)

Proizvodnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je dejansko kapitalsko intenzivna industrija z razmeroma visokimi fiksnimi stroški. Vendar ni mogoče sklepati, da je konsolidacija jeklarske industrije, ki je potekala pred obravnavanim obdobjem, povzročila presežno zmogljivost. Ugotovitve kažejo, da je industrija po manjšem povečanju obstoječe zmogljivosti leta 2009 svoje zmogljivosti leta 2010 in ponovno v OP zmanjšala. Raven zmogljivosti v OP je bila nižja od dejanske potrošnje leta 2008, tj. preden so se čutili vsi učinki gospodarske krize. Potrošnja v EU se še ni vrnila na raven iz leta 2008.

(132)

Poleg tega ugotovitve preiskave kažejo, da je negativni učinek presežne zmogljivosti mogoče samo v minimalnem obsegu pripisati proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v EU. Prvič, preiskava je pokazala, da je industrija Unije očitno sprejela ukrepe za ohranjanje učinkovitosti – PSA-stroški so se znatno zmanjšali, in sicer za 34 %, produktivnost pa je narasla za 8 % za celotno industrijo in za 6 % za vzorčene družbe. Drugič, nadaljnje naložbe v proizvodne linije in prožnost pri njihovi uporabi za proizvodnjo drugih izdelkov so pomagale doseči ekonomijo obsega in zmanjšati končne fiksne stroške. Tako so se z zmanjšanjem izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih družb za 18 % v zadevnem obdobju povprečni proizvodni stroški povečali za samo 9 %, vključno s stroški surovin. Zato ni mogoče sklepati, da bi presežna zmogljivost pretrgala vzročno zvezo. Ta argument je zato začasno zavrnjen.

4.   Sklep o vzročni zvezi

(133)

Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju, zlasti od leta 2009 do OP, bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP.

(134)

Povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je sovpadalo z negativnim razvojem gospodarskega položaja industrije Unije. Ta položaj se je poslabšal v OP, ko industrija Unije kljub povečanju potrošnje ni mogla pridobiti izgubljenega tržnega deleža in so dobičkonosnost in drugi finančni kazalci, kot sta denarni tok in donosnost naložb, obtičali na ravni iz leta 2010, zaposlenost pa je dosegla najnižjo stopnjo.

(135)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES UNIJE

1.   Uvodne opombe

(137)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje začasnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

2.   Interes industrije Unije

(138)

Industrijo Unije kot celoto sestavlja 22 znanih proizvajalcev, ki po navedbah zveze Eurofer predstavljajo vso proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in neposredno zaposlujejo več kot 5.400 ljudi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(139)

Nobeden od proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano zgoraj z makroekonomskimi kazalniki, se je položaj celotne industrije EU poslabšal in je dampinški uvoz nanj vplival negativno.

(140)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da so v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode zabeležili negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo sodelujočih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(141)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile pravične razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na dobičkonosnost in njen celoten finančni položaj.

(142)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala. To srednje- in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Prav tako je verjetno, da bodo nekateri posamezni proizvajalci morali zapreti svoje proizvodne obrate, saj so imeli v obravnavanem obdobju zelo velike izgube. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo na začetku obravnavanega obdobja je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev Unije brez uvedbe ukrepov ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(143)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

3.   Interes uporabnikov in uvoznikov

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), se je javilo pet uvoznikov, vendar sta le dva izpolnila vprašalnik. Od približno 100 uporabnikov, navedenih v pritožbi, jih je svoje zanimanje za postopek izrazilo 19. Nato je deset družb predložilo izpolnjene vprašalnike.

(145)

Najbolj dejavni uporabniki in uvozniki so predložili skupna pisna stališča, med preiskavo pa je bilo organiziranih več zaslišanj. Njihovi glavni argumenti v zvezi z uvedbo ukrepov so analizirani v nadaljevanju.

3.1.   Konkurenca na trgu EU

(146)

Trdili so, da trg EU z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ni dovolj konkurenčen in da je potreben uvoz iz LRK, da družbe, ki uvažajo in uporabljajo jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, dobijo več pogajalske moči. Poleg tega so trdili, da je bila industrija Unije vpletena v oligopolne ureditve za nadzor trga. Preiskava v začasni fazi teh trditev ni potrdila. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci Unije konkurirali na istih trgih in pogosto prodajali istim strankam ali medsebojnim gradbenim podjetjem. Glede na to, da niso bili predloženi nobeni dokazi razen nepreverjenih pritožb o težavah pri pogajanjih o ceni in da poleg petih skupin proizvajalcev Unije, ki so se pritožili, drugih 11 proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, posluje v EU, med katerimi so nekateri proizvajalci zelo veliki, ter glede na raznolikost drugih virov uvoza se ta trditev ne zdi utemeljena in se začasno zavrne.

3.2.   Pomanjkanje dobave

(147)

Trdili so tudi, da bi uvedba ukrepov za kitajski uvoz ustvarila pomanjkanje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na trgu EU. Vendar glede na zgoraj opisano veliko raznolikost virov dobave in prosto proizvodno zmogljivost industrije Unije ni verjetno, da bi prišlo do takega pomanjkanja. Trditev se zato začasno zavrne.

3.3.   Sklep o interesu uporabnikov in uvoznikov

(148)

Deset sodelujočih uporabnikov je predstavljalo 7 % skupnega uvoza iz Kitajske v OP. Preiskava je pokazala, da imajo vsi uporabniki različne vire dobave. V povprečju so nakupi od Kitajske predstavljali približno 15 % vseh nakupov jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi; poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bili vir največjega obsega proizvajalci EU (73 %), uvoz iz drugih tretjih držav pa je predstavljal 12 %. Ker je zadevni izdelek zelo standardiziran, je pomen zavezanosti strank precej relativen in tako uporabniki kot uvozniki lahko precej enostavno spremenijo vire dobave, kar zadeva kakovost izdelka.

(149)

Preiskava je pokazala, da so imeli vsi sodelujoči uporabniki, razen enega, dobiček v sektorju, ki uporablja zadevni izdelek, in njihova dobičkonosnost v OP se je gibala od 1 % do 13 %, odvisno od družbe. Poleg tega dobičkonosnost navedenih družb ni bila bistveno odvisna od uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(150)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov je bil ocenjen verjetni učinek predlaganih ukrepov. Zato tudi če predpostavimo, da v malo verjetnem najslabšem primeru sodelujoči uporabniki ne bi mogli prenesti povišanja cen in bi bili zavezani, da prejšnje količine uvažajo iz Kitajske, bi bil učinek dajatve povečanje njihovih proizvodnih stroškov od 1 % do 5 %, dobičkonosnost pa bi se lahko zmanjšala od 1 do 2,8 odstotne točke za večino uvoza in za približno 4 odstotne točke za uvoz po preostali dajatvi. Vendar je bolj verjeten scenarij znatno manjši učinek, saj uvoz iz Kitajske predstavlja razmeroma majhen del poslovanja uporabnikov, zato se lahko pričakuje, da se bo povečanje stroškov zaradi protidampinških ukrepov razmeroma zlahka preneslo naprej. Poleg tega se glede na to, da so poleg številnih proizvajalcev EU tudi drugi znatni viri uvoza, za katere ukrepi ne veljajo, na primer Indija in Južna Koreja, pričakuje, da bodo cene na trgu po uvedbi ukrepov upoštevale tudi te dejavnike.

(151)

Sodelujoča uvoznika sta v OP predstavljala približno 6 % celotnega uvoza iz Kitajske, pri čemer točna količina ni bila razkrita v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Podobno kot uporabniki so tudi uvozniki imeli različne vire dobave poleg LRK. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi ukrepi lahko bolj vplivali na dobičkonosnost uvoznikov kot uporabnikov, če bi ohranili vzorec uvoza, ki so ga izvajali v OP. Vendar so v praksi uvozniki in trgovci običajno celo prožnejši od uporabnikov in se bodo verjetno prej obrnili na alternativne vire dobave.

(152)

V tem okviru je treba tudi upoštevati, da je del koristi od kitajskega uvoza za uporabnika in uvoznika dejansko nastal in bil omogočen zaradi diskriminacije na podlagi nepoštenih cen, ki jo izvajajo kitajski izvozniki, in ne zaradi naravne konkurenčne prednosti. Zato bo s ponovno vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev na trgu EU z odpravo izkrivljanja trgovine, ki nastane zaradi dampinškega uvoza, dejansko omogočeno, da se na trg z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, povrne zdrava tržnogospodarska dinamika in gibanje cen ter da se ne postavi v slabši položaj drugih akterjev (uporabnikov, proizvajalcev, končnih potrošnikov), ki niso sposobni takoj koristiti ugodnosti dampinškega uvoza.

4.   Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(153)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

G.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode

(154)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(155)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(156)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Šteje se, da bi moral dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza, temeljiti na letu 2008, ko je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Unije. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 6,7 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza.

(157)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem navedene 6,7-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(158)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine z neškodljivo ceno industrije Unije na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

2.   Začasni ukrepi

(159)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(160)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(161)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (7) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(162)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(163)

Na podlagi navedenega so ugotovljene stopnje dampinga in škode ter stopnje začasne dajatve naslednje:

Družba

Stopnja dampinga

Stopnja škode

Začasna dajatev

Zhejiang Huadong Light Steel Material Co. Ltd in Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd

54,6 %

29,2 %

29,2 %

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd, Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, Zhangjiagang Wanda Steel Strip Co., Ltd, Jiangsu Huasheng New Construction Materials Co. Ltd) in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd

67,4 %

55,3 %

55,3 %

Union Steel China in Wuxi Changjiang Sheet Metal Co. Ltd

59,2 %

13,2 %

13,2 %

Druge sodelujoče družbe

61,1 %

42,5 %

42,5 %

Vse druge družbe

77,9 %

57,8 %

57,8 %

H.   KONČNA DOLOČBA

(164)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, in z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba

Dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Union Steel China; Wuxi Changjiang Sheet Metal Co. Ltd

13,2 %

B311

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd; Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd; Zhangjiagang Wanda Steel Strip Co., Ltd; Jiangsu Huasheng New Construction Materials Co. Ltd; Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd

55,3 %

B312

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd; Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd

29,2 %

B313

Angang Steel Company Limited

42,5 %

B314

Anyang Iron Steel Co. Ltd

42,5 %

B315

Baoshan Iron & Steel Co. Ltd

42,5 %

B316

Baoutou City Jialong Metal Works Co. Ltd.

42,5 %

B317

Changshu Everbright Material Technology Co.Ltd.

42,5 %

B318

Changzhou Changsong Metal Composite Material Co.Ltd.

42,5 %

B319

Cibao Modern Steel Sheet Jiangsu Co Ltd.

42,5 %

B320

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co.Ltd.

42,5 %

B321

Jiangyin Ninesky Technology Co.Ltd.

42,5 %

B322

Jiangyin Zhongjiang Prepainted Steel Mfg Co.Ltd.

42,5 %

B323

Jigang Group Co., Ltd.

42,5 %

B324

Maanshan Iron&Steel Company Limited

42,5 %

B325

Qingdao Hangang Color Coated Sheet Co. Ltd.

42,5 %

B326

Shandong Guanzhou Co. Ltd.

42,5 %

B327

Shenzen Sino Master Steel Sheet Co.Ltd.

42,5 %

B328

Tangshan Iron And Steel Group Co.Ltd.

42,5 %

B329

Tianjin Xinyu Color Plate Co.Ltd.

42,5 %

B330

Wuhan Iron And Steel Company Limited

42,5 %

B331

Wuxi Zhongcai New Materials Co.Ltd.

42,5 %

B332

Xinyu Iron And Steel Co.Ltd.

42,5 %

B333

Zhejiang Tiannu Color Steel Co. Ltd.

42,5 %

B334

Vse druge družbe

57,8 %

B999

3.   Uporaba začasnih protidampinških stopenj dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge. Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za vse druge družbe.

4.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane strani v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zaprosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

2.   V skladu s členom 21(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 lahko zadevne stranke predložijo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 373, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 373, 21.12.2011, str. 16.

(3)  Zadeva C-249/10 P. Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu Evropske Unije.

(4)  SBB/Worldsteelprice.com.

(5)  Zadeva C-249/10 P. Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu Evropske Unije.

(6)  Zadeva C-337/09 Svet Evropske unije proti Zhejiang Xinan Chemical Industrial Group Co. Ltd.

(7)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.


PRILOGA

Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) v naslednji obliki:

(1)

Ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

(2)

Naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) [zadevni izdelek], prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v/na (zadevna država). Izjavljam, da so informacije, navedene na tem računu, popolne in resnične.“

(3)

Datum in podpis.


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/55


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 846/2012

z dne 18. septembra 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

50,7

XS

59,9

ZZ

55,3

0707 00 05

MK

31,3

TR

106,4

ZZ

68,9

0709 93 10

TR

116,5

ZZ

116,5

0805 50 10

AR

93,8

BO

100,6

CL

89,9

TR

97,0

UY

76,0

ZA

95,7

ZZ

92,2

0806 10 10

MK

41,5

TN

197,3

TR

122,2

ZZ

120,3

0808 10 80

AR

201,7

BR

89,7

CL

158,8

NZ

122,8

US

119,9

ZA

111,4

ZZ

134,1

0808 30 90

CN

65,0

TR

112,6

ZA

145,4

ZZ

107,7

0809 30

TR

153,9

ZZ

153,9

0809 40 05

BA

60,9

IL

63,3

TR

107,6

XS

74,4

ZZ

76,6


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/57


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 17. septembra 2012

o priznanju Egipta v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede sistemov za usposabljanje pomorščakov in izdajanje spričeval pomorščakom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6297)

(2012/505/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (1) in zlasti prvega pododstavka člena 19(3) Direktive,

ob upoštevanju zahtevka Cipra z dne 13. maja 2005, Združenega kraljestva z dne 25. septembra 2006 in Helenske republike z dne 26. oktobra 2006,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2008/106/ES se lahko države članice odločijo, da overijo ustrezna spričevala pomorščakov, ki so jih izdale tretje države, če je zadevno tretjo državo priznala Komisija. Navedene tretje države morajo izpolnjevati vse zahteve Konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz leta 1978 (Konvencija STCW) (2), kakor je bila revidirana leta 1995.

(2)

Zahtevki za priznanje Egipta so bili predloženi z dopisom Cipra z dne 13. maja 2005, dopisom Združenega kraljestva z dne 25. septembra 2006 in dopisom Helenske republike z dne 26. oktobra 2006. Na podlagi navedenih zahtevkov je Komisija ocenila sistem za usposabljanje in izdajanje spričeval v Egiptu, da bi preverila, ali ta država izpolnjuje vse zahteve Konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje goljufij v zvezi s spričevali. Ocena je temeljila na rezultatih inšpekcijskega pregleda, ki so ga decembra 2006 opravili izvedenci Evropske agencije za pomorsko varnost. Med navedenim inšpekcijskim pregledom so bile v sistemu za usposabljanje in izdajanje spričeval odkrite nekatere pomanjkljivosti.

(3)

Komisija je državam članicam predložila poročilo o rezultatih ocene.

(4)

Komisija je z dopisi z dne 16. februarja 2009, 21. septembra 2010 in 20. decembra 2011 od Egipta zahtevala predložitev dokazov, da so bile odkrite pomanjkljivosti odpravljene.

(5)

Egipt je v dopisih z dne 12. novembra 2009, 25. novembra 2010 in 28. februarja 2012 predložil zahtevane informacije in dokaze glede izvajanja ustreznih in zadostnih korektivnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med oceno skladnosti.

(6)

Rezultat ocene skladnosti in ocena informacij, ki jih je predložil Egipt, kažeta, da ta država izpolnjuje zahteve Konvencije STCW in da je sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij v zvezi s spričevali.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Egipt se prizna za namene člena 19 Direktive 2008/106/ES glede sistemov za usposabljanje pomorščakov in izdajanje spričeval pomorščakom.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 17. septembra 2012

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik


(1)  UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(2)  Sprejela jo je Mednarodna pomorska organizacija.


Popravki

19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/58


Popravek Izvedbene direktive Komisije 2012/1/EU z dne 6. januarja 2012 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 66/402/EGS v zvezi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati posevek Oryza sativa

( Uradni list Evropske unije L 4 z dne 7. januarja 2012 )

Stran 8, člen 1, zadnja alinea v točki A:

besedilo:

„1 na 100 m2 pri proizvodnji certificiranega semena druge množitve.“

se glasi:

„1 na 100 m2 pri proizvodnji certificiranega semena prve in druge množitve.“


19.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/58


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah

( Uradni list Evropske unije L 147 z dne 6. junija 2008 )

Stran 5, člen 1, odstavek 2:

besedilo:

„ ‚Program‘ pomeni niz koherentnih ukrepov v obsegu, ki zadošča za izboljšanje obveščenosti o zadevnih proizvodih in o njihovi prodaji.“

se glasi:

„ ‚Program‘ pomeni niz koherentnih ukrepov v obsegu, ki zadošča za izboljšanje obveščenosti o zadevnih proizvodih in njihove prodaje.“