ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.196.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 196 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 55 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/1 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 672/2012
z dne 16. julija 2012
o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 13 Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Obstoječi ukrepi
(1) |
Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 62,9 % na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) za vse družbe, ki niso navedene v členu 1(2) in Prilogi I k navedeni uredbi. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „veljavni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“. |
1.2 Zahtevek
(2) |
Komisija je 27. septembra 2011 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, da razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, in uvede registracijo uvoza nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. |
(3) |
Zahtevek so vložile družbe Saint-Gobain Adfors CZ s.r.o., Tolnatext Fonalfeldolgozó és Műszakiszövet-gyártó Bt., Valmieras stikla šķiedra AS in Vitrulan Technical Textiles GmbH, štirje proizvajalci nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Uniji. |
(4) |
Zahtevek je vseboval zadostne dokaze prima facie, da se je po uvedbi veljavnih ukrepov znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz LRK in Malezije v Unijo, ter da za tako spremembo razen uvedbe veljavnih ukrepov ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno posledica pretovarjanja nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK prek Malezije. |
(5) |
Poleg tega dokazi kažejo, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količine in cene. Iz dokazov je razvidno, da se je povečal uvoz iz Malezije po cenah, ki so nižje od neškodljive cene, določene v prvotni preiskavi. |
(6) |
Dokazano pa je bilo tudi, da so bile cene nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije, dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, določeno za podoben izdelek v prvotni preiskavi. |
1.3 Začetek
(7) |
Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 13(3) in člena 14(5) osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo Komisije (EU) št. 1135/2011 (3) („uredba o začetku preiskave“). Komisija je v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe z uredbo o začetku preiskave carinskim organom tudi naložila, da registrirajo uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije. |
1.4 Preiskava
(8) |
Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pristojne organe LRK in Malezije, proizvajalce izvoznike v navedenih državah, uvoznike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Unije. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v LRK in Maleziji, ki so bili Komisiji znani ali ki so se sami javili v rokih iz uvodne izjave 14 uredbe o začetku preiskave. Vprašalniki so bili poslani tudi uvoznikom v Uniji. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. |
(9) |
Trije proizvajalci izvozniki v Maleziji in trije nepovezani uvozniki v Uniji so se javili in predložili izpolnjene vprašalnike. |
(10) |
Izpolnjene vprašalnike so predložili naslednji proizvajalci izvozniki, nato pa so bili v njihovih prostorih opravljeni preveritveni obiski. Proizvajalci izvozniki v Maleziji:
|
1.5 Obdobje preiskave
(11) |
Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2011 („OP“). Za OP so se med drugim zbirali podatki za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja. Za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje poročanja“) so bili zbrani podrobnejši podatki, da bi se preverila morebitna oslabitev popravljalnega učinka veljavnih ukrepov in obstoj dampinga. |
2. REZULTATI PREISKAVE
2.1 Splošni premisleki
(12) |
V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je obstoj izogibanja ukrepom ugotavljal z zaporedno analizo, v kateri se je ugotavljalo, ali je prišlo v vzorcu trgovanja med LRK, Malezijo in Unijo do spremembe; ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena; ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da je bil popravljalni učinek dajatve oslabljen v smislu cene in/ali količine podobnega izdelka; in ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno določenimi za podobni izdelek, po potrebi v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe. |
2.2 Zadevni izdelek in izdelek v preiskavi
(13) |
Zadevni izdelek je opredeljen v prvotni preiskavi: tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00. |
(14) |
Izdelek v preiskavi je enak izdelku, kakor je opredeljen v predhodni uvodni izjavi, vendar je dobavljen iz Malezije, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji ali ne. |
(15) |
Preiskava je pokazala, da imajo tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, kakor so opredeljene zgoraj, izvožene v Unijo iz LRK, in tiste, poslane v Unijo iz Malezije, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.3 Stopnja sodelovanja in določitev obsega trgovanja
(16) |
Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 10, so trije proizvajalci izvozniki iz Malezije predložili izpolnjene vprašalnike. |
(17) |
Nato so bili pri teh treh proizvajalcih izvoznikih opravljeni preveritveni obiski na kraju samem. |
(18) |
Po podatkih COMEXT (4) so trije malezijski proizvajalci izvozniki zajemali 75 % celotnega izvoza izdelka v preiskavi iz Malezije v Unijo v obdobju poročanja. Celoten obseg izvoza je bil določen na podlagi podatkov COMEXT. |
(19) |
Eden od treh malezijskih proizvajalcev izvoznikov je po prvem dnevu preveritvenega obiska prekinil sodelovanje, zato je bil pri njem uporabljen člen 18 osnovne uredbe. |
(20) |
Za drugi dve družbi je bilo ugotovljeno, da je uporaba člena 18(1) osnovne uredbe upravičena iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 34 in 52 do 59. |
(21) |
Proizvajalci izvozniki iz LRK niso bili pripravljeni sodelovati. Zato je bilo treba ugotovitve v zvezi z uvozom nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK v Unijo ter izvozom zadevnega izdelka iz LRK v Malezijo delno sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Celoten obseg uvoza iz LRK v Unijo je bil določen na podlagi podatkov COMEXT. Celoten izvoz iz LRK v Malezijo je bil določen na podlagi nacionalnih statističnih podatkov LRK in Malezije. Podatki so bili tudi navzkrižno preverjeni in potrjeni s podrobnimi uvoznimi in izvoznimi podatki, ki so jih poslali carinski organi Malezije. |
(22) |
Obseg uvoza, evidentiran v malezijskih statističnih podatkih in statističnih podatkih LRK, je vključeval skupino izdelkov, ki je večja od zadevnega izdelka ali izdelka v preiskavi. Vendar pa je bilo na podlagi podatkov COMEXT in podatkov, ki so jih predložili trije malezijski proizvajalci izvozniki, mogoče določiti, da je zadevni izdelek zajemal znatni del obsega tega uvoza. Zato je bilo te podatke mogoče uporabiti za ugotovitev spremembe vzorca trgovanja. |
2.4 Sprememba vzorca trgovanja
(23) |
Uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo je po uvedbi začasnih ukrepov februarja 2011 (5) in dokončnih ukrepov avgusta 2011 (prvotna uredba) močno upadel. |
(24) |
Po drugi strani pa se je leta 2011 znatno povečal skupni izvoz izdelka v preiskavi iz Malezije v Unijo. Na podlagi podatkov COMEXT se je izvoz iz Malezije v Unijo v primerjavi z nepomembno ravnijo iz prejšnjih let v zadnjem letu močno povečal. Trend potrjujejo tudi ustrezni malezijski statistični podatki v zvezi z izvozom tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz Malezije v Unijo. |
(25) |
Preglednica 1 kaže uvožene količine nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK in Malezije v Unijo v obdobju od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2011.
|
(26) |
Zgornji podatki jasno kažejo, da je bila raven uvoza iz Malezije v Unijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 zanemarljiva. Vendar pa se je v letu 2011, po uvedbi ukrepov, uvoz nenadoma povečal in po količini v določeni meri nadomestil izvoz iz LRK na trg Unije. Poleg tega se je po uvedbi veljavnih ukrepov izvoz iz LRK v Unijo znatno zmanjšal (26 %). |
(27) |
Poleg tega je bilo za isto obdobje značilno tudi močno povečanje izvoza tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK v Malezijo. Izvoz, ki je bil leta 2008 sorazmerno majhen (4,65 milijona m2), se je v obdobju poročanja povečal na 32,78 milijona m2. Trend potrjujejo tudi ustrezni malezijski statistični podatki za uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK v Malezijo. Preglednica 2 Izvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK v Malezijo v obdobju od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2011
|
(28) |
Pri določitvi gibanja trgovinskega toka nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK v Malezijo so se upoštevali malezijski statistični podatki in statistični podatki LRK. Podatki iz teh virov pa so na voljo samo na ravni skupine izdelkov, ki presega raven zadevnega izdelka. Vendar pa je bilo na podlagi podatkov COMEXT in podatkov, ki so jih predložili trije prvotno sodelujoči malezijski izvozniki, mogoče določiti, da je zadevni izdelek zajemal znatni del obsega. Zato so se ti podatki lahko upoštevali. |
(29) |
Preglednici 1 in 2 jasno kažeta, da je strmemu padcu kitajskega izvoza tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Unijo sledilo znatno povečanje kitajskega izvoza tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Malezijo ter posledično močno povečanje malezijskega izvoza tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v Unijo v OP. Preiskava je poleg tega pokazala, da so bile med uvozom iz LRK v Malezijo napačno deklarirane dodatne količine tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, in sicer pod drugačnimi oznakami, kot jih je zajemala preiskava. Glede na uvozne carinske deklaracije so bile te dodatne količine deklarirane pod oznakama 7019 11 000 in 7019 40 000. |
(30) |
Tri prvotno sodelujoče družbe so bile ustanovljene med novembrom 2010 in marcem 2011 ter so začele proizvajati in izvažati v Unijo šele po uvedbi začasnih ukrepov februarja 2011. Pred februarjem 2011 v Maleziji ni bilo proizvodnje tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken. |
2.5 Sklep glede spremembe vzorca trgovanja
(31) |
Splošno zmanjšanje izvoza iz LRK v Unijo ter vzporedno povečanje izvoza iz Malezije v Unijo in izvoza iz LRK v Malezijo po uvedbi začasnih ukrepov februarja 2011 in dokončnih ukrepov avgusta 2011 sta pomenila spremembo vzorca trgovanja med prej navedenima državama na eni strani in Unijo na drugi. |
2.6 Narava izogibanja ukrepom
(32) |
V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe morajo spremembo vzorca trgovanja povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katere razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko upravičeni. Praksa, postopek ali dejavnost med drugim vključujejo pošiljanje izdelka, za katerega veljajo ukrepi, prek tretjih držav ter sestavljanje delov z dejavnostjo sestavljanja v Uniji ali tretji državi. V ta namen je obstoj dejavnosti sestavljanja izdelka določen v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe. |
(33) |
Napovedani izvoz prvotno sodelujoče malezijske družbe je znašal približno 75 % celotnega malezijskega izvoza v Unijo. Preostali izvoz je mogoče pripisati malezijskim proizvajalcem, ki niso sodelovali v preiskavi, ali pretovarjanju. Eden od sodelujočih uvoznikov v Uniji je pridobil tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken od malezijskega izvoznika, ki ni sodeloval v tej preiskavi. |
(34) |
Kot je podrobno določeno v uvodnih izjavah 52 do 59, so bile tri prvotno sodelujoče družbe obveščene na kraju samem, da se lahko pri njih uporabi člen 18 osnovne uredbe, saj je bilo ugotovljeno, da so predložile zavajajoče informacije. Iz dokazov je še zlasti razvidno, da dva prvotno sodelujoča proizvajalca izvoznika nista razkrila svoje povezanosti. Poleg tega so družbe priredile in spremenile dokumente, kot so bančni izpiski, dvomljiva pa je tudi pristnost nekaterih računov za nakup in dokazil o bančnih plačilih. Ob tem dve od omenjenih družb nista navedli izvora surovin za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki se izvažajo v Unijo. Na podlagi informacij, ki so jih predložili pristojni malezijski organi, je blago med izvozom upravičeno do potrdila o poreklu, če se zamenja klasifikacijska oznaka med uvoženimi surovinami, uporabljenimi v proizvodnem postopku, in izvoženimi končnimi izdelki. Iz dokazov na podlagi preveritvenih obiskov je razvidno, da so bile nekatere količine tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken iz LRK napačno deklarirane pod oznakami, ki jih preiskava med njihovim uvozom v Malezijo ni zajemala, medtem ko so bile med izvozom v Unijo deklarirane pod dvema kodama KN, kot ju zajema preiskava. To pojasnjuje dodatne količine tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki so bile izvožene iz Malezije v Unijo, kot potrjujejo ugotovitve glede spremembe vzorca trgovanja, opisane v uvodni izjavi 29. |
(35) |
Zato je potrjen obstoj pretovarjanja izdelkov porekla iz LRK prek Malezije. |
(36) |
Ker je bil pri vseh treh prvotno sodelujočih družbah uporabljen člen 18 osnovne uredbe, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so vključene v dejavnosti sestavljanja. |
2.7 Nezadosten drug vzrok ali gospodarska utemeljitev razen uvedbe protidampinške dajatve
(37) |
S preiskavo ni bil za pretovarjanje ugotovljen noben drug ustrezen vzrok ali gospodarska upravičenost razen izogibanja veljavnim ukrepom za nekatere tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK. Razen dajatve ni bilo nikakršnih elementov, ki bi se lahko šteli za nadomestilo za stroške pretovarjanja, še zlasti glede prevoza in natovarjanja zadevnega izdelka iz LRK prek Malezije. |
2.8 Slabitev popravljalnega učinka protidampinške dajatve
(38) |
Za oceno, ali so uvoženi izdelki v smislu količine in cene oslabili popravljalne učinke veljavnih ukrepov glede uvoza nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, so se uporabili podatki COMEXT kot najboljši razpoložljivi podatki o količini in ceni izvoza treh prvotno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, pri katerih je bil uporabljen člen 18 osnovne uredbe, in nesodelujočih družb. Tako določene cene so se primerjale z ravnijo, ki je bila določena za odpravo škode za proizvajalce v Uniji v uvodni izjavi 74 prvotne uredbe. |
(39) |
Povečanje izvoza iz Malezije v Unijo z 20 000 m2 v letu 2010 na 76 milijonov m2 v obdobju med aprilom in septembrom 2011 se je štelo za znatno v smislu količine. |
(40) |
Primerjava stopnje odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi, in tehtane povprečne izvozne cene (prilagojene za stroške po uvozu in prilagoditve kakovosti, ugotovljene v prvotni preiskavi) je pokazala znatno nelojalno nižanje ciljnih cen. Zato je bilo sklenjeno, da je popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količine in cene. |
2.9 Dokazi o dampingu
(41) |
Na koncu se je v skladu s členom 13(1) in (2) osnovne uredbe preučilo, ali obstajajo dokazi o dampingu glede na normalno vrednost, predhodno določeno za podoben izdelek. |
(42) |
V prvotni uredbi je bila normalna vrednost določena na podlagi cen v Kanadi, za katero je bilo v navedeni preiskavi ugotovljeno, da je ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za LRK. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je zdelo ustrezno uporabiti normalno vrednost, predhodno določeno v prvotni preiskavi. |
(43) |
Izvozne cene iz Malezije so temeljile na razpoložljivih dejstvih, tj. na povprečni izvozni ceni nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v obdobju poročanja po podatkih COMEXT. To je bila posledica uporabe člena 18 osnovne uredbe pri vseh treh prvotno sodelujočih izvoznikih, zato podatkov ni bilo mogoče uporabili za določitev izvoznih cen. |
(44) |
Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno se je vrednost popravila s prilagoditvami za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, s tem povezanih stroških, stroških pakiranja in bančnih stroških. Ob upoštevanju, da je bil člen 18 osnovne uredbe uporabljen pri vseh treh prvotno sodelujočih proizvajalcih, je bilo treba prilagoditve določiti na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev. Tako so te prilagoditve temeljile na odstotku, izračunanem na podlagi razlike med celotno vrednostjo CIF in celotno vrednostjo franko tovarna za vse transakcije, ki so jih predložili trije malezijski proizvajalci v obdobju poročanja. |
(45) |
V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena v prvotni uredbi, in tehtanih povprečnih izvoznih cen v obdobju poročanja te preiskave ter izražen kot delež cene CIF meja Unije, dajatev neplačana. |
(46) |
Primerjava tako določene tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene je pokazala damping. |
3. UKREPI
(47) |
Glede na navedeno je bilo ugotovljeno izogibanje dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, s pretovarjanjem prek Malezije v okviru člena 13(1) osnovne uredbe. |
(48) |
V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe bi bilo treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK razširiti na uvoz enakega izdelka, dobavljenega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. |
(49) |
Zaradi nesodelovanja v tej preiskavi bi morali biti ukrepi, ki jih je treba razširiti, ukrepi iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 791/2011 za vse druge družbe, kar je dokončna protidampinška dajatev v višini 62,9 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve. |
(50) |
V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da bi se moral vsak razširjeni ukrep uporabljati za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, bi bilo treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije. |
4. ZAHTEVKI ZA IZVZETJE
(51) |
Tri družbe v Maleziji, ki so predložile izpolnjene vprašalnike, so zaprosile za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe. |
(52) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je ena od družb prekinila sodelovanje po prvem dnevu preveritvenega obiska. Njeno sodelovanje pa se je izkazalo za nezadovoljivo že med prvim dnevom preveritve. Družbi namreč ni uspelo predložiti večine zahtevanih spremnih dokumentov, kot so proizvodni listi, zaloge in računi za porabo energije. Po drugi strani pa je bil obseg surovin, ki jih družba hrani v svojem obratu, zelo nizek in ni upravičeval navedene ravni proizvodnje, v skladišču pa ni bilo nobenih končnih izdelkov. Poleg tega so bili predloženi računi o nakupu enake oblike kot zvezek računov z vnaprej natisnjenimi številkami, odkrit v prostorih družbe. Ta podobnost nakazuje, da računi družbe o nakupu morda niso pristni. Poleg tega dokazi kažejo, da družba ni razkrila svoje povezave z drugim malezijskim izvoznikom, ki je prav tako sodeloval v preiskavi. V prostorih prve družbe so bili namreč odkriti dokumenti, povezani z drugim prvotno sodelujočim malezijskim proizvajalcem, navedeni družbi pa medsebojne povezave nista razkrili. |
(53) |
V skladu s členom 18(4) osnovne uredbe je bila družba obveščena, da se informacije, ki jih je predložila, ne bodo upoštevale, odobren pa ji je bil tudi rok za predložitev pripomb. Ker družba ni predložila pripomb, so bile v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve glede te družbe utemeljene z razpoložljivimi dejstvi. |
(54) |
Sodelovanje druge družbe med preveritvenim obiskom ni bilo zadovoljivo. Družba je večkrat zavrnila dostop do bistvenih podatkov, kot so poročila o proizvodnji in evidenci zalog. Obseg surovin v obratu družbe je bil zelo nizek v primerjavi z navedeno ravnijo proizvodnje in zalogo končnih izdelkov, shranjenih v skladišču. Družba poleg tega ni predložila dokazov o izvoru surovin za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki se izvažajo v Unijo. |
(55) |
V skladu s členom 18(4) osnovne uredbe je bila družba obveščena, da se informacije, ki jih je predložila, ne bodo upoštevale, odobren pa ji je bil tudi rok za predložitev pripomb. V svojih pripombah je družba trdila, da trije dnevi za preveritveni obisk niso dovolj, da bi lahko družba predložila vse podatke in dokumente, ki jih je zahtevala preiskovalna skupina. Poleg tega je družba priznala, da je preiskovalni skupini večkrat zavrnila dostop do podatkov, in potrdila, da so morale osebe, ki so predstavljale družbo med preveritvenim obiskom, za pridobitev dovoljenja za dostop do podatkov za preiskovalno skupino v večini primerov zaprositi svoje direktorje. Družba je priznala tudi, da njeni predstavniki niso bili povezani z računovodsko službo, in potrdila, da direktorji niso bili pripravljeni sodelovati zaradi domnevne zasedenosti. |
(56) |
Pojasnila družbe potrjujejo ugotovitev, da je družba resno ovirala preiskavo. Družba je bila obveščena o datumu preveritvenega obiska dovolj vnaprej in se je z njim strinjala. Kljub temu da je izvoz v Unijo poglavitna dejavnost družbe, njeni direktorji niso bili navzoči. Med preveritvenim obiskom je prišlo do namernih in neupravičenih zamud pri zagotavljanju zahtevanih podatkov in dokumentov, medtem ko je zavrnitev dostopa do podatkov povzročila nadaljnje zamude in ovire pri zaključku preverjanja v predvidenem časovnem okviru. Zato so bile v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve glede te družbe utemeljene z razpoložljivimi dejstvi. |
(57) |
Sodelovanje tretje družbe med preveritvenim obiskom ni bilo zadovoljivo, poleg tega pa je družba predložila zavajajoče informacije. Ugotovljeno je bilo, da je družba priredila bančne izpiske in ni dokazala pristnosti dokazil o bančnih plačilih. Njene računovodske evidence so se štele za nezanesljive, saj so vsebovale številna resna odstopanja v začetnem in končnem saldu, prenesenem naprej. Zaloge surovin so bile na nižji ravni v primerjavi z navedeno ravnijo proizvodnje in zalogami končnih izdelkov, shranjenih v skladišču. Družba poleg tega ni predložila dokazov o izvoru surovin za proizvodnjo tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki se izvažajo v Unijo. Poleg tega dokazi kažejo, da družba ni razkrila svoje povezanosti s prvim malezijskim izvoznikom, saj so bili v prostorih prve družbe odkriti nekateri dokumenti, ki pripadajo tretji družbi. |
(58) |
V skladu s členom 18(4) osnovne uredbe je bila družba poleg tega obveščena, da se informacije, ki jih je predložila, ne bodo upoštevale, odobren pa ji je bil tudi rok za predložitev pripomb. V svojih pripombah je družba trdila, da nima izkušenj s takšnimi preveritvenimi obiski, kar po njenem mnenju pojasnjuje ugotovljene pomanjkljivosti. Trdila je tudi, da je bila previdnejša pri zahtevanih dokumentih, ki so bili predloženi preiskovalni skupini, še zlasti pri bančnih izpiskih in dokazilih o plačilu, saj je pristojni malezijski organi niso uradno obvestili o identiteti preiskovalne skupine. Družba pa je kljub temu priznala, da je njeno osebje spremenilo vsebino bančnih izpiskov, vendar je to domnevno storilo zaradi velike verjetnosti, da bi dokumenti prišli v javnost ali da bi prišlo do sabotaže oziroma kršenja zaupnosti podatkov. |
(59) |
Dodatna pojasnila, ki jih je predložila družba, niso mogla spremeniti ugotovitev, da je družba med preiskavo posredovala zavajajoče informacije. Zato so bile v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve glede te družbe utemeljene z razpoložljivimi dejstvi. |
(60) |
Glede na ugotovitve v zvezi s spremembami vzorca trgovanja in pretovarjanja, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 31 in 35, ter ob upoštevanju narave zavajajočih informacij, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 52 do 59, izvzetij, kakor so jih zahtevale te tri družbe, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče odobriti. |
(61) |
Brez poseganja v člen 11(3) osnovne uredbe bodo morali drugi proizvajalci v Maleziji, ki se niso javili v tem postopku in v obdobju poročanja niso izvažali izdelka v preiskavi v Unijo ter bi hoteli vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe, izpolniti vprašalnik, s pomočjo katerega bo Komisija določila, ali se jim lahko odobri izvzetje. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnega nadaljevanja praks, za katere ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko upravičene, ter dokazov o dampingu. Komisija običajno opravi tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek je treba nemudoma nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo in prodajo. |
(62) |
Kadar je izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s tem predlagala spremembo veljavnih razširjenih ukrepov. Nato se bo vsako odobreno izvzetje spremljalo, da se zagotovi skladnost s pogoji iz tega izvzetja. |
5. RAZKRITJE
(63) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih sklepnih ugotovitev, ter bile pozvane, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani. Nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo dokončnih ugotovitev. |
(64) |
En sodelujoči uvoznik je prosil, da bi bila uvoznikom, ki so sodelovali v postopku, in tistim, ki niso, dodeljena različna stopnja dajatve na registrirani uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken. Zahtevek je bil zavrnjen, saj osnovna uredba ne daje pravne podlage za tako razlikovanje – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Dokončna protidampinška dajatev, uporabljena za vse druge družbe in uvedena s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 791/2011 na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se razširi na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00 (oznaki TARIC 7019510011 in 7019590011).
2. Dajatev, razširjena z odstavkom 1 tega člena, se pobira za uvoz, dobavljen iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Malezije ali ne, ki je registriran v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1135/2011 ter členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009.
3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zahtevki za izvzetje iz dajatve, razširjene s členom 1, se predložijo v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije, podpiše pa jih oseba, pooblaščena za zastopanje družbe, ki je zaprosila za izvzetje. Zahtevek je treba poslati na naslov:
European Commission |
Directorate-General for Trade |
Directorate H |
Office: N-105 04/92 |
1049 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
Telefaks: +32 22956505 |
2. Komisija lahko v skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 po posvetovanju s svetovalnim odborom s sklepom odobri izvzetje uvoza iz družb, ki se ne izogibajo protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011, iz dajatve, razširjene s členom 1.
Člen 3
Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1135/2011.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. julija 2012
Za Svet
Predsednik
S. ALETRARIS
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 204, 9.8.2011, str. 1.
(3) UL L 292, 10.11.2011, str. 4.
(4) COMEXT je podatkovna zbirka statističnih podatkov o zunanji trgovini, ki jih vodi Eurostat.
(5) UL L 43, 17.2.2011, str. 9.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/8 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 673/2012
z dne 23. julija 2012
o izvajanju člena 32(1) Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 36/2012 (1) in zlasti člena 32(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012. |
(2) |
Glede na resnost razmer v Siriji in v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/424/SZVP z dne 23. julija 2012 o izvajanju Sklepa Sveta 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (2) bi bilo treba na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012 dodati dodatne osebe in subjekte – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Osebe in subjekti s seznama iz Priloge k tej uredbi se dodajo na seznam iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 16, 19.1.2012, str. 1.
(2) Glej stran 81 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Osebe in subjekti iz člena 1
Osebe
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
1. |
brigadni general Sha’afiq Masa |
|
Vodja sektorja 215 (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. Vpleten v zatiranje civilnega prebivalstva. |
24.7.2012 |
2. |
brigadni general Burhan Qadour |
|
Vodja sektorja 291 (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
3. |
brigadni general Salah Hamad |
|
Namestnik vodje sektorja 291 v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
4. |
brigadni general Muhammad (ali: Mohammed) Khallouf (alias Abou Ezzat) |
|
Vodja sektorja 235 "Palestina" (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske, ki je osrednji represivni vojaški organ. Neposredno vpleten v zatiranje nasprotnikov režima. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
5. |
generalmajor Riad al-Ahmed |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje in usmrtitev nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
6. |
brigadni general Abdul Salam Fajr Mahmoud |
|
Vodja sektorja Bab Touma (Damask) v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
7. |
brigadni general Jawdat al-Ahmed |
|
Vodja sektorja v Homsu v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
8. |
poveljnik Qusay Mihoub |
|
Vodja sektorja v Dari (ko so se v Dari začeli protesti, je bil poslan iz Damaska v Daro) v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
9. |
polkovnik Suhail Al-Abdullah |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
10. |
brigadni general Khudr Khudr |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru splošne obveščevalne službe. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
11. |
brigadni general Ibrahim Ma’ala |
|
Vodja sektorja 285 (Damask) v okviru splošne obveščevalne službe (konec leta 2011 zamenjal brigadnega generala Hussama Fendija). Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
12. |
brigadni general Firas Al-Hamed |
|
Vodja sektorja 318 (Homs) v okviru splošne obveščevalne službe. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
13. |
brigadni general Hussam Luqa |
|
Od aprila 2012 vodja sektorja v Homsu (nasledil brigadnega generala Nasra al'Alija) v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
14. |
brigadni general Taha Taha |
|
Odgovoren za sedež sektorja v Latakiji v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
15. |
brigadni general Nasr al-Ali |
|
Od aprila 2012 odgovoren za sedež sektorja v Dari (nekdanji vodja sektorja v Homsu) v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
16. |
Bassel Bilal |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
17. |
Ahmad Kafan |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
18. |
Bassam al-Misri |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
19. |
Ahmed al-Jarroucheh |
Leto rojstva: 1957 |
Vodja zunanjega sektorja v okviru splošne obveščevalne službe (sektor 279). V okviru te funkcije je odgovoren za splošne obveščevalne dejavnosti na sirskih veleposlaništvih. Neposredno je vpleten v zatiranje, ki ga izvajajo sirske oblasti zoper nasprotnike režima, med drugim vodi zatiranje sirske opozicije zunaj države. |
24.7.2012 |
20. |
Michel Kassouha (alias Ahmed Salem; alias Ahmed Salem Hassan) |
Datum rojstva: 1. februar 1948 |
Od začetka 70-ih let član sirskih varnostnih služb. Vpleten je v boje proti nasprotnikom v Franciji in Nemčiji. Od marca 2006 je odgovoren za odnose s sektorjem 273 v okviru sirske splošne obveščevalne službe. Glede na njegovo ozadje ima tesne stike z vodjo splošne obveščevalne službe Alijem Mamloukom, eno od glavnih oseb tega režima na področju varnosti, za katerega od 9. maja 2011 veljajo omejevalni ukrepi. Neposredno je vpleten v zatiranje, ki ga izvaja režim zoper nasprotnike, med drugim vodi zatiranje sirske opozicije zunaj države. |
24.7.2012 |
21. |
general Ghassan Jaoudat Ismail |
Leto rojstva: 1960 Kraj izvora: Derikich, regija Tartous. |
Odgovoren za sektor za misije v okviru obveščevalne službe letalskih sil, ki skupaj s sektorjem za posebne operacije vodi elitne čete obveščevalne službe letalskih sil. Te imajo pomembno vlogo pri zatiranju s strani režima. V okviru te funkcije je Ghassan Jaoudat Ismail ena od odgovornih vojaških oseb, ki neposredno izvršujejo zatiranje, ki ga izvaja režim zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
22. |
general Amer al-Achi (alias Amis al Ashi; alias Ammar Aachi; alias Amer Ashi) |
|
Diplomiral na vojaški šoli v Alepu. Vodja obveščevalnega sektorja v okviru obveščevalne službe letalskih sil (od leta 2012), v tesnih stikih s sirskim ministrom za obrambo Daoudom Rajahom. V okviru svoje funkcije v obveščevalni službi letalskih sil je vpleten v zatiranje sirske opozicije. |
24.7.2012 |
23. |
general Mohammed Ali Nasr (ali: Mohammed Ali Naser) |
Leto rojstva: približno leta 1964 |
V tesnih stikih z mlajšim predsednikovim bratom Maherjem al-Assadom. Večji del svojih poklicnih izkušenj je pridobil v republikanski gardi. Leta 2010 se je vključil v notranji sektor (ali sektor 251) v okviru splošne obveščevalne službe, ki je odgovoren za boj proti politični opoziciji. General Mohammed Ali kot eden glavnih odgovornih ljudi neposredno sodeluje v zatiranju nasprotnikov režima. |
24.7.2012 |
24. |
general Issam Hallaq |
|
Od leta 2010 načelnik štaba letalskih sil. Poveljuje zračnim operacijam zoper nasprotnike režima. |
24.7.2012 |
25. |
Ezzedine Ismael |
Leto rojstva: sredi 1940-ih (verjetno 1947) Kraj rojstva: Bastir, regija Jableh |
Upokojeni general in eden prvih članov obveščevalne službe letalskih sil, ki jo je vodil od leta 2000. Leta 2006 je bil imenovan za političnega in varnostnega svetovalca sirskega predsednika. V tej funkciji je vpleten v represivno politiko režima zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
26. |
Samir Joumaa (alias Abou Sami) |
Leto rojstva: približno leta 1962 |
Skoraj 20 let je že vodja kabineta Mohammada Nassifa Kheira Beka, enega glavnih svetovalcev za varnost Bacharja al-Assada (ki je uradno namestnik podpredsednika Farouka al-Chareha). Zaradi tesnih odnosov z Bacharjem al-Asadom in Mohammedom Nassifom Kheirom Bekom je vpleten v represivno politiko režima zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
Subjekti
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
||||
1. |
Drex Technologies S.A. |
Datum registraci 4. julij 2000 Številka registracije: 394678 Direktor: Rami Makhlouf Registrirani agent: Mossack Fonseca & Co (BVI) Ltd |
Drex Technologies je v celoti v lasti Ramija Makhloufa, zoper katerega je EU uvedla sankcije zaradi zagotavljanja finančne podpore sirskemu režimu. Rami Makhlouf prek podjetja Drex Technologies omogoča delovanje svojih finančnih holdingov in jih upravlja, vključno z večinskim deležem v podjetju SyriaTel, ki ga je EU že uvrstila na seznam zaradi zagotavljanja finančne podpore sirskemu režimu. |
24.7.2012 |
||||
2. |
Cotton Marketing Organisation |
|
Podjetje v državni lasti, ki zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
|
||||
3. |
Syrian Arab Airlines (alias SAA, alias Syrian Air) |
|
Javno podjetje pod nadzorom režima. Režimu zagotavlja finančno pomoč. |
24.7.2012 |
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/12 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 674/2012
z dne 23. julija 2012
o spremembi Uredbe (ES) št. 1418/2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo v nekatere države, ki niso članice OECD
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (1) in zlasti člena 37 Uredbe,
po posvetovanju z zadevnimi državami,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priloga IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 664/2011 z dne 11. julija 2011 (2) o pošiljkah odpadkov za vključitev nekaterih mešanic odpadkov. Komisija je posledično v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1013/2006 vsem državam, za katere se Sklep OECD (3) ne uporablja, poslala pisno zahtevo za pisno potrditev, da se navedene mešanice odpadkov, katerih izvoz ni prepovedan v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 1013/2006, lahko izvozijo iz Evropske unije za predelavo v tej državi, ter podatke o tem, kateri kontrolni postopek, če sploh, se bo v ciljni državi uporabil. Prilogo k Uredbi Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja, (4) bi zato bilo treba spremeniti, da se upoštevajo prejeti odgovori. |
(2) |
Komisija je iz več držav prav tako prejela dodatne informacije v zvezi z drugimi odpadki iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006. Prilogo k Uredbi (ES) št. 1418/2007 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1418/2007 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati štirinajsti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 190, 12.7.2006, str. 1.
(2) UL L 182, 12.7.2011, str. 2.
(3) Sklep Sveta OECD C(2001)107/konč. o spremembah Sklepa OECD C(92)39/konč. o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja.
(4) UL L 316, 4.12.2007, str. 6.
PRILOGA
Priloga k Uredbi (ES) št. 1418/2007 se spremeni:
(1) |
Po odstavku, ki navaja: „Če sta dve oznaki ločeni s podpičjem, pomeni, da sta zajeti obe oznaki“, se vstavijo naslednji odstavki: „V primeru, da sta istemu vnosu pripisana tako možnost iz stolpca B kot možnost iz stolpca D, se poleg postopkov nadzora iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1013/2006 uporabijo tudi postopki lokalnega nadzora. Kadar določen odpadek ali mešanica odpadkov za posamezno državo ni navedena, to pomeni, da ta država ni dovolj jasno potrdila, ali se ta odpadek ali mešanica odpadkov lahko izvozi za predelavo v navedeno državo, ter navedla podatkov, kateri kontrolni postopek, če sploh, se bo uporabil v navedeni državi. V skladu s členom 37(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 se v takih primerih uporabi postopek predhodne pisne prijave in soglasja iz člena 35 navedene uredbe.“ |
(2) |
Po abecednem redu se za Albanijo vstavi naslednji vnos: „Albanija
|
(3) |
Vnos za Andoro se nadomesti z naslednjim: „Andora
|
(4) |
Vnos za Argentino se nadomesti z naslednjim: „Argentina
|
(5) |
Po abecednem redu se za Azerbajdžan vstavi naslednji vnos: „Azerbajdžan
|
(6) |
Po abecednem redu se za Benin vstavi naslednji vnos: „Benin
|
(7) |
Po abecednem redu se za Burkino Faso vstavi naslednji vnos: „Burkina Faso
|
(8) |
Po abecednem redu se za Burundi vstavi naslednji vnos: „Burundi
|
(9) |
Po abecednem redu se za Curaçao vstavi naslednji vnos: „Curaçao
|
(10) |
Po abecednem redu se za Čad vstavi naslednji vnos: „Čad
|
(11) |
Vnos za Čile se nadomesti z naslednjim: „Čile
|
(12) |
Vnos za Egipt se spremeni: “Egipt
|
(13) |
Vnos za Filipine se nadomesti z naslednjim: „Filipini
|
(14) |
Po abecednem redu se za Gabon vstavi naslednji vnos: „Gabon
|
(15) |
Vnos za Gruzijo se nadomesti z naslednjim: „Gruzija
|
(16) |
Vnos za Gvajano se nadomesti z naslednjim: „Gvajana
|
(17) |
Po abecednem redu se za Gvatemalo vstavi naslednji vnos: „Gvatemala
|
(18) |
Po abecednem redu se za Honduras vstavi naslednji vnos: „Honduras
|
(19) |
Vnos za Hongkong (Kitajska) se nadomesti z naslednjim: „Hongkong (Kitajska)
|
(20) |
Vnos za Hrvaško se nadomesti z naslednjim: „Hrvaška
|
(21) |
Po abecednem redu se za Katar vstavi naslednji vnos: „Katar
|
(22) |
Po abecednem redu se za Kazahstan vstavi naslednji vnos: „Kazahstan
|
(23) |
Vnos za Kenijo se nadomesti z naslednjim: „Kenija
|
(24) |
Vnos za Kirgizistan se nadomesti z naslednjim: „Kirgizistan
|
(25) |
Vnos za Kitajsko se nadomesti z naslednjim: „Kitajska
|
(26) |
Vnos za Kitajski Tajpej se nadomesti z naslednjim: „Kitajski Tajpej
|
(27) |
Po abecednem redu se za Kolumbijo vstavi naslednji vnos: „Kolumbija
|
(28) |
Po abecednem redu se za Kongo (Demokratično republiko Kongo) vstavi naslednji vnos: „Kongo (Demokratična republika Kongo)
|
(29) |
Vnos za Kostariko se spremeni: „Kostarika
|
(30) |
Po abecednem redu se za Kuvajt vstavi naslednji vnos: „Kuvajt
|
(31) |
Vnos za Liberijo se nadomesti z naslednjim: „Liberija
|
(32) |
Vnos za Macau (Kitajska) se nadomesti z naslednjim: „Macau (Kitajska)
|
(33) |
Po abecednem redu se za Madagaskar vstavi naslednji vnos: „Madagaskar
|
(34) |
Vnos za Malezijo se nadomesti z naslednjim: „Malezija
|
(35) |
Po abecednem redu se za Mauritius (Republika Mauritius) vstavi naslednji vnos: „Mauritius (Republika Mauritius)
|
(36) |
Vnos za Moldavijo (Republika Moldavija) se nadomesti z naslednjim: „Moldavija (Republika Moldavija)
|
(37) |
Po abecednem redu se za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo vstavi naslednji vnos: „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
|
(38) |
Po abecednem redu se za Novo Zelandijo vstavi naslednji vnos: „Nova Zelandija
|
(39) |
Po abecednem redu se za Ruando vstavi naslednji vnos: „Ruanda
|
(40) |
Po abecednem redu se za Senegal vstavi naslednji vnos: „Senegal
|
(41) |
Vnos za Srbijo se nadomesti z naslednjim: „Srbija
|
(42) |
Po abecednem redu se za Tadžikistan vstavi naslednji vnos: „Tadžikistan
|
(43) |
Vnos za Tajsko se nadomesti z naslednjim: „Tajska
|
(44) |
Po abecednem redu se za Tanzanijo vstavi naslednji vnos: „Tanzanija
|
(45) |
Vnos za Tunizijo se nadomesti z naslednjim: „Tunizija
|
(46) |
Vnos za Vietnam se nadomesti z naslednjim: „Vietnam
|
(47) |
Po abecednem redu se za Zambijo vstavi naslednji vnos: „Zambija
|
(48) |
Po abecednem redu se za Zelenortske otoke vstavi naslednji vnos: „Zelenortski otoki
|
(49) |
Po abecednem redu se za Združene arabske emirate vstavi naslednji vnos: „Združeni arabski emirati
|
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/52 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 675/2012
z dne 23. julija 2012
o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe smukca (E 553b) in karnauba voska (E 903) na neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajcih ter uporabe šelaka (E 904) na neolupljenih trdo kuhanih jajcih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) ter zlasti člena 10(3) in člena 30(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe. |
(2) |
Navedeni seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2). |
(3) |
V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka seznam Unije aditivov za živila posodobi. |
(4) |
Vložen je bil zahtevek za odobritev uporabe smukca (E 553b) in karnauba voska (E 903) na neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajcih ter uporabe šelaka (E 904) na neolupljenih trdo kuhanih jajcih in dan na voljo državam članicam. |
(5) |
Pri uporabi na površini neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajc lahko aditivi za živila smukec (E 553b), karnauba vosek (E 903) in šelak (E 904) služijo za dekoracijo za zagotavljanje bolj ali manj izrazitega sijaja. Poleg tega lahko šelak (E 904) pri površinski uporabi pripomore k boljšemu konzerviranju vseh neolupljenih trdo kuhanih jajc. |
(6) |
Zaradi netopnosti in velike molekulske mase navedenih aditivov za živila se ne pričakuje, da bi ti lahko prešli v užitni notranji del jajc. Uporaba navedenih aditivov za živila ne vpliva na zdravje ljudi, saj njihovi voski ostanejo na jajčni lupini. Zato je primerno, da se dovoli uporaba smukca (E 553b) in karnauba voska (E 903) na neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajcih ter uporaba šelaka (E 904) na obarvanih in neobarvanih neolupljenih trdo kuhanih jajcih. |
(7) |
V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Ker odobritev uporabe smukca (E 553b), karnauba voska (E 903) in šelaka (E 904) na neolupljenih trdo kuhanih jajcih pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, Evropske agencije za varnost hrane ni treba zaprositi za mnenje. |
(8) |
V skladu s prehodnimi določbami Uredbe Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila (3) se Priloga II s seznamom Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji uporabe uporablja od 1. junija 2013. Da bi se lahko uporaba smukca (E 553b) in karnauba voska (E 903) na neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajcih ter uporaba šelaka (E 904) na neolupljenih trdo kuhanih jajcih dovolila pred navedenim datumom, je treba opredeliti zgodnejši datum začetka uporabe za navedene aditive za živila. |
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.
(2) UL L 354, 31.12.2008, str. 1.
(3) UL L 295, 12.11.2011, str. 1.
PRILOGA
V delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se v kategorijo živil 10.2 „Predelani jajca in jajčni proizvodi“ za vnosom E 520–523 vstavijo naslednji vnosi:
|
„E 553b |
smukec |
5 400 |
|
samo na površini neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajc |
Obdobje uporabe: od 13. avgusta 2012 |
|
E 903 |
karnauba vosek |
3 600 |
|
samo na površini neolupljenih obarvanih trdo kuhanih jajc |
Obdobje uporabe: od 13. avgusta 2012 |
|
E 904 |
šelak |
quantum satis |
|
samo na površini neolupljenih trdo kuhanih jajc |
Obdobje uporabe: od 13. avgusta 2012“ |
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/55 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 676/2012
z dne 23. julija 2012
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0707 00 05 |
TR |
95,4 |
ZZ |
95,4 |
|
0709 93 10 |
TR |
95,4 |
ZZ |
95,4 |
|
0805 50 10 |
AR |
76,8 |
BO |
97,8 |
|
TR |
52,0 |
|
UY |
101,4 |
|
ZA |
101,1 |
|
ZZ |
85,8 |
|
0808 10 80 |
AR |
182,4 |
BR |
89,7 |
|
CL |
107,3 |
|
CN |
126,4 |
|
NZ |
134,8 |
|
US |
160,2 |
|
UY |
52,1 |
|
ZA |
108,5 |
|
ZZ |
120,2 |
|
0808 30 90 |
AR |
158,6 |
CL |
150,6 |
|
ZA |
112,8 |
|
ZZ |
140,7 |
|
0809 10 00 |
TR |
170,8 |
ZZ |
170,8 |
|
0809 29 00 |
TR |
359,0 |
ZZ |
359,0 |
|
0809 30 |
TR |
174,4 |
ZZ |
174,4 |
|
0809 40 05 |
BA |
71,0 |
IL |
84,6 |
|
ZZ |
77,8 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/57 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 677/2012
z dne 23. julija 2012
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka odstavka 2 člena 36 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2011/2012 so določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 971/2011 (3). Navedene cene in uvozne dajatve so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 655/2012 (4). |
(2) |
Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 951/2006. |
(3) |
Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011, se spremenijo v skladu s prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
(3) UL L 254, 30.9.2011, str. 12.
(4) UL L 188, 18.7.2012, str. 13.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 24. julija 2012
(v EUR) |
||
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
1701 12 10 (1) |
45,28 |
0,00 |
1701 12 90 (1) |
45,28 |
1,02 |
1701 13 10 (1) |
45,28 |
0,00 |
1701 13 90 (1) |
45,28 |
1,32 |
1701 14 10 (1) |
45,28 |
0,00 |
1701 14 90 (1) |
45,28 |
1,32 |
1701 91 00 (2) |
53,44 |
1,44 |
1701 99 10 (2) |
53,44 |
0,00 |
1701 99 90 (2) |
53,44 |
0,00 |
1702 90 95 (3) |
0,53 |
0,20 |
(1) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
SKLEPI
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/59 |
SKLEP SVETA 2012/420/SZVP
z dne 23. julija 2012
o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 1. decembra 2011 sprejel Sklep 2011/782/SZVP. (1) |
(2) |
Da bi dodatno okrepili izvajanje ukrepov iz Sklepa 2011/782/SZVP, bi morale države članice v svojih pristaniščih, na svojih letališčih ter v svojem teritorialnem morju pregledati vsa plovila in zrakoplove, ki so namenjeni v Sirijo in sicer, če je to potrebno v skladu z mednarodnim pravom, z dovoljenjem države članice zastave, če ima zadevna država članica informacije, na podlagi katerih se utemeljeno sumi, da tovor na teh plovilih in zrakoplovih vsebuje orožje ali opremo, blago ali tehnologijo, ki se lahko uporabi za notranjo represijo in katere dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan ali pogojen z dovoljenjem na podlagi Sklepa 2011/782/SZVP. |
(3) |
Poleg tega bi moralo biti vključeno odstopanje od zamrznitve sredstev in gospodarskih virov v zvezi s prenosom sredstev pri zagotavljanju finančne podpore sirskim državljanom, ki se izobražujejo, poklicno usposabljajo ali so vključeni v akademske raziskave v Uniji. |
(4) |
Sklep 2011/782/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2011/782/SZVP se spremeni:
(1) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 17b 1. Če ima država članice informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumi, da tovor na plovilih in zrakoplovih, namenjenih v Sirijo,vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan na podlagi člena 1 ali je pogojen z dovoljenjem na podlagi člena 1a, v skladu z nacionalno zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti pomorskega prava in ustreznih mednarodnih sporazumov o civilnem letalstvu in sporazumih o pomorskem prometu pregleda vsa takšna plovila in zrakoplove v svojih pristaniščih in na svojih letališčih ter v svojem teritorialnem morju vodah, v skladu z odločitvami in zmožnostmi svojih pristojnih organov ter, če je to potrebno v skladu z mednarodnim pravom za teritorialno morje, z dovoljenjem države članice zastave. 2. Države članice, ki odkrijejo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je na podlagi člena 1 ali 1a prepovedan, jih v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju mednarodnega prava zasežejo in odstranijo. 3. Države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sodelujejo pri pregledih in odstranjevanju na podlagi odstavkov 1 in 2. 4. Od zrakoplovov in plovil, ki prevažajo tovor v Sirijo, se za vse blago, ki se prinese v državo članico ali iz nje, pred prihodom ali pred odhodom zahtevajo dodatne informacije.“; |
(2) |
v členu 19 se doda naslednji odstavek: „10. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prenos zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov s strani finančnega subjekta iz seznama v prilogi I ali II ali prek njega, če se prenos nanaša na plačilo s strani osebe ali subjekta, ki nista uvrščena na seznam v prilogi I ali II, v povezavi z zagotavljanjem finančne podpore sirskim državljanom, ki se izobražujejo, poklicno usposabljajo ali so vključeni v akademske raziskave v Uniji, če se zadevna država članica v posamičnem primeru prepriča, da plačilo ne bo neposredno ali posredno prejela oseba ali subjekt iz odstavka 1.“ |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 319, 2.12.2011, str. 56.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/61 |
SKLEP SVETA 2012/421/SZVP
z dne 23. julija 2012
v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov za preprečevanje širjenja tega orožja. |
(2) |
Unija dejavno izvaja to Strategijo EU in ukrepe iz Poglavja III te strategije, zlasti tiste ukrepe, ki so povezani z okrepitvijo, izvajanjem in splošno uporabo Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (v nadaljnjem besedilu: BTWC). |
(3) |
Svet je 27. februarja 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/184/SZVP (1) v podporo BTWC v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki je prenehal veljati 26. avgusta 2007. Po sprejetju Skupnega ukrepa 2006/184/SZVP je k BTWC pristopilo še sedem držav, ki so tako postale države pogodbenice. |
(4) |
Svet je 20. marca 2006 sprejel Akcijski načrtu EU glede biološkega in toksičnega orožja, ki dopolnjuje Skupni ukrep 2006/184/SZVP v podporo BTWC (2). V akcijskih načrtih je bilo določeno, da je treba učinkovito uporabljati ukrepe za krepitev zaupanja in mehanizem generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) za preiskovanje morebitne uporabe biološkega orožja. |
(5) |
Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/858/SZVP (3) v podporo BTWC v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Po sprejetju Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP so k BTWC pristopile še tri države, več držav pa je prejelo pomoč strokovnjakov Unije. |
(6) |
Na šesti konferenci za pregled BTWC je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi enote za podporo izvajanju s petletnim mandatom (2007–2011) v okviru Urada ZN za razoroževanje v Ženevi, da bi zagotovili upravno podporo za srečanja, dogovorjena na šesti pregledni konferenci, podporo celovitemu izvajanju in splošni uporabi BTWC ter izmenjavo v zvezi z ukrepi za krepitev zaupanja. |
(7) |
Svet je 18. julija 2011 sprejel Sklep 2011/429/SZVP (4) o stališču Evropske unije na sedmi konferenci držav pogodbenic o pregledu BTWC. |
(8) |
Na sedmi konferenci za pregled BTWC je bila sprejeta odločitev, da se mandat enote za podporo izvajanju podaljša še za obdobje petih let (2012–2016), njene naloge pa razširijo na izvajanje sklepa o ustanovitvi in upravljanju zbirke podatkov o prošnjah za pomoč in ponudbah pomoči ter pospeševanje s tem povezane izmenjave informacij med državami pogodbenicami, po potrebi pa tudi na podporo državam pogodbenicam pri izvajanju sklepov in priporočil sedme konference za pregled BTWC. |
(9) |
Komisiji bi bilo treba poveriti nadzor pravilnega izvajanja financiranja iz sredstev Unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Za namene takojšnje in praktične uporabe nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje Evropska unija podpira BTWC z naslednjimi cilji:
— |
spodbujanje splošne uporabe BTWC, |
— |
podpora izvajanju BTWC, vključno s predložitvijo ukrepov za krepitev zaupanja s strani držav pogodbenic, |
— |
podpora izvajanju programa v obdobju med zasedanji (2012–2015), da bi izboljšali izvajanje in učinkovitost BTWC. |
2. Ukrepom iz Strategije EU ustrezajo tisti projekti, katerih namen je:
— |
ozaveščanje v zvezi z izvajanjem BTWC, intenzivnejše regionalne razprave o temah, obravnavanih v obdobju med zasedanji, in njihova uporaba ter podpora ključnim regionalnim akterjem pri opredeljevanju potreb in zahtev za izvajanje na nacionalni ravni, |
— |
pomoč tako državam pogodbenicam kot državam, ki niso pogodbenice BTWC, da bi zagotovili, da države pogodbenice prenesejo svoje mednarodne obveznosti v nacionalno zakonodajo in upravne ukrepe, in vzpostavili dobre odnose med vsemi nacionalnimi interesnimi skupinami. Pomoč vključuje podporo državam pogodbenicam pri vzpostavljanju procesa ukrepov za krepitev zaupanja na nacionalni ravni in določanju nacionalnih točk za stike. Pomoč državam, ki niso pogodbenice BTWC, vključuje podporo pri pristopu k ali ratifikaciji BTWC, |
— |
podpora pri razvoju različnih orodij in dejavnosti, ki bodo pomagala državam pogodbenicam pri izvajanju na nacionalni ravni, med drugim tudi pri predložitvi ukrepov za krepitev zaupanja, omogočala predstavnikom držav pogodbenic dejavno sodelovanje v mednarodnem procesu BTWC in izboljšala seznanjenost držav pogodbenic z razpoložljivo mednarodno podporo. |
Navedeni projekti so podrobno opisani v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).
2. Tehnično izvedbo dejavnosti iz člena 1 se poveri Uradu ZN za razoroževanje. Urad ZN za razoroževanje svojo nalogo opravlja pod odgovornostjo VP. V ta namen VP sklene potrebne dogovore z Uradom ZN za razoroževanje.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 1 700 000 EUR.
2. Odhodki, financirani z zneskom iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za splošni proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z Uradom ZN za razoroževanje sklene sporazum o financiranju. V sporazumu je določeno, da Urad ZN za razoroževanje zagotovi prepoznavnost prispevka Unije.
4. Po začetku veljavnosti tega sklepa si Komisija prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 takoj, ko je to mogoče. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma.
Člen 4
VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu v rednih poročilih, ki jih pripravi Urad ZN za razoroževanje. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep preneha veljati 24 mesecev po dnevu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali šest mesecev po dnevu sprejetja tega sklepa, če sporazum o financiranju v tem času ni sklenjen.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 65, 7.3.2006, str. 51.
(2) UL C 57, 9.3.2006, str. 1.
(3) UL L 302, 13.11.2008, str. 29.
(4) UL L 188, 19.7.2011, str. 42.
PRILOGA
1. SPLOŠNI OKVIR
Ta sklep, ki temelji na uspešnem izvajanju Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP, je operativni politični instrument za uresničevanje ciljev iz Sklepa 2011/429/SZVP, obravnava pa predvsem tiste vidike, o katerih je bilo doseženo soglasje na sedmi pregledni konferenci, kakor je navedeno v sklepnem dokumentu.
Ta sklep temelji na naslednjih načelih:
(a) |
kar najboljša uporaba izkušenj, pridobljenih s Skupnim ukrepom 2008/858/SZVP; |
(b) |
preučevanje posebnih potreb držav pogodbenic BTWC in držav, ki niso njene pogodbenice, v zvezi z boljšim izvajanjem in splošno uporabo BTWC; |
(c) |
spodbujanje lokalnega in regionalnega prevzemanja odgovornosti za projekte, da bi zagotovili njihovo dolgoročno vzdržnost ter vzpostavili partnerstvo med Unijo in tretjimi stranmi v okviru BTWC; |
(d) |
usmerjanje v dejavnosti, ki prinašajo konkretne rezultate in/ali prispevajo k temu, da se čim prej razvije skupno razumevanje, pomembno za pregled BTWC v letu 2016; |
(e) |
podpora predsedujočemu na sejah držav pogodbenic in najboljša možna izraba mandata enote za podporo izvajanju, kot je bil dogovorjen na šesti pregledni konferenci ter podaljšan in razširjen na sedmi pregledni konferenci. |
2. PROJEKTI
2.1 Projekt 1: Regionalne delavnice za boljšo ozaveščenost in opredelitev potreb
2.1.1 Namen projekta
Izboljšati ozaveščenost zadevnih nacionalnih uradnikov in strokovnjakov glede različnih vidikov izvajanja BTWC (vključno z ukrepi za krepitev zaupanja), razpravljati o temah, obravnavanih v obdobju med zasedanji, in njihovi uporabi v regionalnem okviru, opredeliti ključno osebje, nacionalne potrebe in zahteve ter potencialne države prejemnice razširjene pomoči za izvajanje na nacionalni ravni (glej projekt 2) z organizacijo regionalnih delavnic na podlagi izkušenj in stikov, pridobljenih pri izvajanju Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP.
Ta projekt bo podpiral izvajanje sklepov in priporočil sedme pregledne konference v zvezi s členom IV BTWC (zlasti odstavkov 13 in 14 končne izjave) in program v obdobju med zasedanji 2012–2015.
2.1.2 Pričakovani rezultati projekta
(a) |
Večja zavezanost BTWC v vseh geografskih regijah. |
(b) |
Boljše razumevanje BTWC med zadevnimi nacionalnimi organi in/ali okrepitev podregionalnega povezovanja v mreže v zvezi z BTWC, da bi spodbujali pristop k BTWC in njeno izvajanje. |
(c) |
Opredelitev potreb za intenzivnejše regionalne in nacionalne dejavnosti za izvajanje BTWC. |
(d) |
Spodbujanje ustanavljanja nacionalnih in regionalnih združenj za biološko varnost in pristopa k takšnim organizacijam ter podpora temu. |
(e) |
Prošnje za razširjeno pomoč v okviru projekta 2. |
2.1.3 Opis in izvajanje projekta
Organizirane bodo največ štiri regionalne ali podregionalne delavnice, kjer je primerno v sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter usklajeno s programom v obdobju med zasedanji konference o BTWC 2012–2015.
Na delavnice bodo povabljene države pogodbenice in države, ki niso pogodbenice BTWC, ter zadevne mednarodne in regionalne organizacije, nacionalna in regionalna združenja za biološko varnost, akademski strokovnjaki in nevladne organizacije (NVO).
Regije ali podregije, v katerih bodo organizirane delavnice, bodo izbrane na podlagi meril, kot so predhodne dejavnosti v okviru skupnih ukrepov 2006/184/SZVP in 2008/858/SZVP ter Skupnega stališča Sveta 2006/242/SZVP (1), druge dejavnosti Unije (vključno v okviru projekta „centri odličnosti“), dejavnosti drugih izvajalcev pomoči ter ocenjene potrebe in interesi za intenzivnejše izvajanje procesov BTWC v regijah.
Delavnice bodo namenjene vzpostavljanju stikov ter pridobivanju informacij o programu razširjene pomoči in razpoložljivih podpornih dejavnostih.
2.2 Projekt 2: Programi razširjene pomoči za izvajanje na nacionalni ravni
2.2.1 Namen projekta
Spodbujati splošno spoštovanje BTWC in okrepiti nacionalne zmogljivosti za izvajanje v BTWC določenih obveznosti, vključno s predložitvijo ukrepov za krepitev zaupanja, z zakonodajo ter upravnimi in izvršilnimi ukrepi, ozaveščanjem, kodeksom ravnanja, standardi na področju biološke varnosti in biološke zaščite ter vzpostavitvijo različnih načinov za usklajevanje na nacionalni ravni s programi razširjene pomoči.
2.2.2 Pričakovani rezultati projekta
(a) |
Večje število držav pogodbenic BTWC. |
(b) |
Prostovoljno izvajanje BTWC s strani držav že pred pristopom k BTWC. |
(c) |
Sprejetje ustreznih zakonodajnih ali upravnih ukrepov, med drugim tudi kazenskopravnih predpisov, ki vključujejo celotno področje prepovedi in preventivnih ukrepov, določenih v BTWC in natančneje opredeljenih v okviru sedme pregledne konference. |
(d) |
Učinkovito izvajanje in izvrševanje, da bi preprečili kršitve BTWC in predpisali kazni v primeru kršitev. |
(e) |
Vzpostavitev ali okrepitev nacionalnih mehanizmov za zbiranje zahtevanih informacij in letnih predložitev ukrepov za krepitev zaupanja, da bi povečali število držav pogodbenic, ki sodelujejo pri izmenjavi ukrepov za krepitev zaupanja. |
(f) |
Boljše usklajevanje in povezovanje v mreže vseh interesnih skupin, udeleženih v procesu BTWC, vključno z nacionalnimi in regionalnimi združenji za biološko varnost in zasebnim sektorjem, da bi spodbujali učinkovito izvajanje. |
(g) |
Spodbujanje izvajanja programov ozaveščanja, kodeksov ravnanja ter standardov na področju biološke varnosti in biološke zaščite. |
2.2.3 Opis projekta
Na sedmi pregledni konferenci je bilo ponovno potrjeno, da bi z uzakonitvijo in izvajanjem potrebnih nacionalnih ukrepov lahko izboljšali učinkovitost BTWC. Države članice so bile na konferenci pozvane, da sprejmejo zakonodajne, upravne, sodne in druge ukrepe za intenzivnejše izvajanje BTWC na nacionalni ravni ter zagotovijo varnost in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi dejavniki ali toksini. Na tej konferenci je bilo poudarjeno, da je treba zagotoviti izmenjavo informacij med državami pogodbenicami preko ukrepov za krepitev zaupanja in povečati število držav pogodbenic, ki sodelujejo pri ukrepih za krepitev zaupanja. Na tej konferenci je bilo doseženo je bilo soglasje o tem, da so za spodbujanje splošne uporabe BTWC potrebna dodatna usklajena prizadevanja držav pogodbenic v okviru dvostranskih, regionalnih in večstranskih dejavnosti.
Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP, bodo zagotovljeni programi razširjene pomoči za izvajanje na nacionalni ravni za največ osem držav, ki bodo ocenjene kot primerne na regionalnih delavnicah v okviru projekta 1.
Posamezen program se bo izvajal približno 12 mesecev in bo vključeval sodelovanje delegacij EU v državah upravičenkah in po potrebi regionalnih uradov ZN za razoroževanje ter bo vseboval:
— |
začetno nacionalno delavnico, na kateri bodo sodelovale vse zadevne nacionalne agencije in interesne skupine; na tej delavnici bodo predstavljeni različni koncepti BTWC, opredeljeni motivirani in zanesljivi lokalni partnerji ter izvedena začetna ocena potreb in prednostnih nalog, |
— |
razvoj strukturiranega načrta za izvajanje pomoči (akcijski načrt), prilagojenega državi upravičenki, ki bo vključeval obiske in/ali delavnice različnih izvajalcev pomoči ves čas trajanja programa, pa tudi usposabljanje v državah članicah EU ali drugod, |
— |
izvajanje akcijskega načrta z izvajalci, kot so Interpol, WHO, VERTIC, države članice EU, enota za podporo izvajanju BTWC in akademske institucije, ki izvajajo posamezne dejavnosti pomoči (npr. priprava zakonodaje, usposabljanje na področju biološke varnosti in biološke zaščite, priprava ukrepov za krepitev zaupanja, usposabljanje uslužbencev policije, ozaveščanje znanstvenikov, načrtovanje odzivanja v izrednih razmerah itd.), |
— |
zaključna delavnica ob koncu dejavnosti, kjer bodo zbrane vse informacije, agencije bodo poročale o svojih dejavnosti in napredku, ocenjene pa bodo tudi morebitne potrebe za dodatno ali nadaljnjo pomoč, |
— |
da bi podprli splošno uporabo BTWC, bi lahko, kjer je primerno, zagotovili programe razširjene pomoči za izvajanje na nacionalni ravni za države, ki niso pogodbenice BTWC; v katerem primeru bo pristop k BTWC vključen v akcijski načrt, dogovorjen z državo prejemnico, |
— |
da bi zagotovili učinkovito in plodno pomoč, bo v okviru projekta 2 organizirana delavnica EU za strokovnjake EU, ki pomagajo državam upravičenkam, namenjena pa bo razpravi o najboljših praksah in ustreznih pripravah na dejavnosti pomoči. |
2.3 Projekt 3: Orodja omogočanja in dejavnosti
2.3.1 Namen projekta
Zagotoviti različna orodja in dejavnosti, ki bodo omogočala in podpirala učinkovito nacionalno izvajanje BTWC, vključno s predložitvijo ukrepov za krepitev zaupanja.
2.3.2 Pričakovani rezultati projekta
(a) |
Priročnik za izvajanje na nacionalni ravni. |
(b) |
Revidirani priročnik v zvezi z ukrepi za krepitev zaupanja. |
(c) |
Sistem za elektronsko predložitev ukrepov za krepitev zaupanja. |
(d) |
Intenzivnejše sodelovanje držav v razvoju pri izvajanju programa v obdobju med zasedanji konference o BTWC. |
(e) |
Izboljšanje zmogljivosti mehanizma generalnega sekretarja ZN za preiskovanje domnevne uporabe biološkega in toksičnega orožja. |
2.3.3 Opis projekta
Na sedmi pregledni konferenci je bilo odločeno, da bo intenzivnejše izvajanje na nacionalni ravni stalna točka dnevnega reda programa v obdobju med zasedanji 2012–2015. Vprašanja, ki jih bo treba obravnavati, vključujejo posebne ukrepe za popolno in celovito izvajanje BTWC, zlasti členov III in IV, ter načinov in sredstev za intenzivnejše izvajanje na nacionalni ravni ter boljšo izmenjavo najboljših praks in izkušenj.
Na sedmi pregledni konferenci je bilo odločeno, da se sprejme revidirani obrazec za predložitev ukrepov za krepitev zaupanja. Prav tako je bilo odločeno, da bo enota za podporo izvajanju v sodelovanju z državami pogodbenicami preučila in pripravila možnosti za elektronsko predložitev ukrepov za krepitev zaupanja.
Na sedmi pregledni konferenci so se tudi nadaljevale razprave in bile sprejete odločitve v zvezi s posebnimi ukrepi za podporo in intenzivnejše sodelovanje držav pogodbenic v razvoju na srečanjih v okviru programa v obdobju med zasedanji.
Na sedmi pregledni konferenci so potekale razprave o mehanizmu generalnega sekretarja ZN za preiskovanje domnevne uporabe kemičnega in biološkega orožja. Koristno bi bilo, da bi spodbujali njegovo uporabo, vključno tudi na specializiranih tečajih za usposabljanje strokovnjakov.
Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP, in kot nadaljevanje zaključenih in/ali potekajočih dejavnosti bodo izvedeni naslednji ukrepi:
(a) |
priprava obsežne dokumentacije (priročnika za izvajanje), ki bo vključevala pregled obveznosti držav pogodbenic BTWC ter zajemala nacionalne ukrepe za polno in celovito izvajanje BTWC. Priročnik bo oblikovan kot „komplet orodij“ za izvajanje ukrepov in bo vključeval tudi primere najboljših praks ter upošteval razlike med nacionalnimi postopki. Med pripravo priročnika bodo izvedena posvetovanja s strokovnjaki iz držav članic EU, držav pogodbenic BTWC, zadevnih mednarodnih organizacij in nevladnega sektorja, ki se ukvarja z izvajanjem BTWC. Priročnik bo izdan v vseh uradnih jezikih ZN. Za celotno usklajevanje priprave priročnika bo odgovoren Urad ZN za razoroževanje; |
(b) |
revizija in nadaljnji razvoj priročnika v zvezi z ukrepi za krepitev zaupanja, pripravljenega na podlagi Skupnega ukrepa 2008/858/SZVP, v skladu z odločitvijo, sprejeto na sedmi pregledni konferenci; |
(c) |
oblikovanje in vzdrževanje elektronskega orodja za predložitev ukrepov za krepitev zaupanja ter njihova obdelava in razširjanje (elektronska oprema za ukrepe za krepitev zaupanja); |
(d) |
nadaljnji razvoj spletne strani enote za podporo izvajanju ter z njo povezanih informacijskih in komunikacijskih orodij; |
(e) |
sponzoriranje udeležbe strokovnjakov iz največ desetih držav v razvoju v programu v obdobju med zasedanji konference o BTWC; |
(f) |
organizacija mednarodne vaje v zvezi z mehanizmom generalnega sekretarja ZN za preiskovanje domnevne uporabe biološkega orožja, vključno s sponzoriranjem sodelovanja strokovnjakov. |
3. POSTOPKOVNI VIDIKI, USKLAJEVANJE
Projekti se bodo izvajali na pobudo usmerjevalnega odbora z namenom določiti postopke in načine sodelovanja. Usmerjevalni odbor bo redno in vsaj enkrat na šest mesecev, pregledoval izvajanje projektov, med drugim tudi z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev.
V usmerjevalnem odboru bodo predstavniki VP in Urada ZN za razoroževanje.
Države pogodbenice, ki niso države članice EU, bodo vse zahtevke za pomoč in sodelovanje v skladu s tem sklepom naslovile na Urad ZN za razoroževanje. Urad ZN za razoroževanje bo te zahtevke na primeren način preučil in ocenil ter usmerjevalnemu odboru predložil priporočila. Usmerjevalni odbor bo preučil zahtevke za pomoč ter akcijske načrte in njihovo izvajanje. Na predlog VP in ob upoštevanju izidov razprav v usmerjevalnem odboru, bo končno odločitev o državah upravičenkah sprejel VP po posvetovanju s pristojnimi delovnimi skupinami Sveta.
Da se s strani držav upravičenk zagotovi močno prevzemanje odgovornosti za ukrepe, ki jih je začela izvajati EU, in da bi zagotovili vzdržnost teh ukrepov, je predvideno, da se – vedno, kadar je to potrebno in mogoče – od izbranih upravičenk zahteva, da pripravijo akcijske načrte, v katerih med drugim navedejo časovni načrt za izvajanje financiranih dejavnosti (vključno s tistimi, ki so financirane preko nacionalnih sredstev), obseg in trajanje projekta ter glavne interesne skupine. Pri pripravah teh akcijskih načrtov, kot je primerno, sodelujejo Urad ZN za razoroževanje in države članice EU. Projekti se bodo izvajali v skladu z akcijskimi načrti.
4. POROČANJE IN OCENA
Urad UN za razoroževanje bo VP predložil redna šest-mesečna poročila o napredku pri izvajanju projektov. Poleg tega bo treba predložiti poročila o posameznih dejavnostih pomoči v okviru vzpostavljenih akcijskih načrtov za države upravičenke. Poročila bodo poslana pristojni delovni skupini Sveta, ki bo ocenila napredek, na splošno ovrednotila projekte in določila morebitne nadaljnje ukrepe.
Države pogodbenice BTWC bodo vedno, kadar bo to mogoče, obveščene o izvajanju projektov, vključno z elektronskimi sredstvi.
5. SODELOVANJE STROKOVNJAKOV IZ DRŽAV ČLANIC EU
Za uspešno izvajanje tega sklepa je potrebno dejavno sodelovanje strokovnjakov iz držav članic EU. Urad UN za razoroževanje se bo spodbujalo, da te strokovnjake vključi. Stroški njihovih službenih potovanj, povezanih z izvajanjem projektov, se bodo krili na podlagi tega sklepa.
Pričakuje se, da bodo predvideni obiski za zagotavljanje pomoči (kot je pravna pomoč, pomoč pri ukrepih za krepitev zaupanja) običajno vključevali skupino največ treh strokovnjakov za največ pet dni.
6. TRAJANJE
Izvajanje projektov naj bi skupaj trajalo 24 mesecev.
7. UPRAVIČENKE
Upravičenke do pomoči v zvezi s spodbujanjem splošne uporabe so države, ki niso pogodbenice BTWC (tako države podpisnice kot države, ki niso podpisnice).
Upravičenci izvajanja dejavnosti na nacionalni ravni so tako države pogodbenice in države, ki niso pogodbenice BTWC, pa tudi reprezentativna nacionalna in regionalna združenja za biološko varnost, zasebni sektor, akademski strokovnjaki in NVO.
Upravičenci ukrepov v zvezi z izvajanjem so države pogodbenice BTWC.
8. PREDSTAVNIKI TRETJIH STRANI
Da bi spodbujali prevzemanje odgovornosti za projekte na regionalni ravni in zagotovili trajnost projektov, se bo na podlagi tega sklepa financiralo sodelovanje strokovnjakov, ki niso iz EU, vključno s strokovnjaki iz ustreznih regionalnih in mednarodnih organizacij. Financirano bo sodelovanje Urada ZN za razoroževanje na delavnicah o BTWC. Lahko se financira sodelovanje predsedujočega na sejah držav pogodbenic BTWC, odločitev o tem pa se sprejme za vsak posamezen primer posebej.
9. IZVAJALEC – VPRAŠANJA GLEDE OSEBJA
Glede na to, da izpolnjevanje nalog, predvidenih za Urad ZN za razoroževanje, ni predvideno v proračunu, bo potrebno dodatno osebje.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/67 |
SKLEP SVETA 2012/422/SZVP
z dne 23. julija 2012
o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28 in 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Unija aktivno izvaja Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 12. decembra 2003 in udejanja ukrepe iz njenega poglavja III, kot sta pospeševanje učinkovitosti večstranskega pristopa ter spodbujanje stabilnega mednarodnega in regionalnega okolja. |
(2) |
Unija se je zavezala, da bo sodelovala v sistemu večstranskih pogodb, ki zagotavlja pravno podlago in pravila za vsa prizadevanja v zvezi z neširjenjem orožja. Politika Unije je usmerjena v nadaljnje uveljavljanje in univerzalizacijo obstoječih pravil v zvezi z razoroževanjem in neširjenjem orožja. Unija pomaga tretjim državam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz večstranskih konvencij in ureditev. |
(3) |
V Skupni izjavi pariškega vrha za Sredozemlje z dne 13. julija 2008, s katero je bila ustanovljena Unija za Sredozemlje, so bila ponovno potrjena skupna prizadevanja za mir in regionalno varnost v skladu z barcelonsko deklaracijo, sprejeto na evro-sredozemski konferenci 27.-28. novembra 1995, ki med drugim spodbuja regionalno varnost tako, da se zavzema za neširjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, in sicer s pridružitvijo nekaterim mednarodnim in regionalnim ureditvam za neširjenje orožja in nadzor oboroževanja ter razorožitvenim sporazumom, kot so Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT), Konvencija o kemičnem orožju, Konvencija o biološkem orožju in strupih in Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, in/ali regionalnim ureditvam, kot so območja brez jedrskega orožja, vključno z njihovimi sistemi preverjanja ter z dobronamernim izpolnjevanjem obveznosti iz konvencij o nadzoru oboroževanja, razoroževanju in neširjenju orožja. |
(4) |
Pogodbenice Unije za Sredozemlje si bodo na Bližnjem vzhodu prizadevale vzpostaviti območje brez orožja za množično uničevanje ter jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in pripadajočih nosilcev, ki ga bo mogoče vzajemno in dejansko preverjati. Ob tem bodo pogodbenice preučile, kako bi lahko v praksi preprečevali širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter prekomernega kopičenja konvencionalnega orožja. |
(5) |
Evropska unija je 19. in 20. junija 2008 v Parizu pripravila seminar o varnosti, neširjenju orožja za množično uničevanje in razoroževanju na Bližnjem vzhodu, na katerem so se sešli predstavniki držav iz regije, držav članic Unije, akademiki in nacionalne agencije za jedrsko energijo. Udeleženci so spodbudili Unije, naj pospešuje nadaljnje razprave v okviru različnih forumov in postopno preide na bolj formalen okvir, ki bi na podlagi barcelonskega okvira vključeval razprave med vladnimi uradniki, vendar z geografskega vidika na bolj vključujoč način. |
(6) |
Na konferenci o pregledu NPT leta 2010 je bil poudarjen pomen procesa, s katerim naj bi v celoti uresničili njene resolucije o Bližnjem vzhodu iz leta 1995 (t. i. resolucija iz leta 1995). Konferenca je v ta namen odobrila praktične ukrepe, med drugim obravnavo vseh prispevkov za uresničevanje resolucije iz leta 1995, vključno s ponudbo Unije, da bi gostila seminar, ki bi bil nadaljevanje seminarja, organiziranega junija 2008. |
(7) |
Poleg tega je bila na konferenci o pregledu NPT leta 2010 poudarjena pomembna vloga civilne družbe k uresničevanju resolucije iz leta 1995, udeleženci pa so spodbudili k nadaljnjim prizadevanjem v tej smeri. |
(8) |
Unija je 6. in 7. julija 2011 v Bruslju organizirala seminar za "krepitev zaupanja in podporo procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu", na katerem so se sešli visoki predstavniki držav iz regije, treh držav depozitark NPT, držav članic Unije, drugih zainteresiranih držav ter akademiki in uradni predstavniki glavnih regionalnih in mednarodnih organizacij. Udeleženci so odločno spodbudili Unijo, naj še naprej podpira proces za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, vključno z drugimi podobnimi pobudami pred konferenco, ki naj bi jo v letu 2012 sklicali generalni sekretar ZN in ostali sponzorji resolucije iz leta 1995. |
(9) |
Generalni sekretar Združenih narodov ter vlade Ruske federacije, Združenega kraljestva in Združenih držav, ki so tudi sponzorji resolucije NTP o Bližnjem vzhodu iz leta 1995 in države depozitarke Pogodbe, so v posvetovanju z državami iz regije za posrednika imenovali državnega podsekretarja Jaakka Laajavo, Finsko vlado pa določili za gostiteljico konference o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu. |
(10) |
Unija se je od novembra 2011 tesno posvetovala s posrednikom in njegovo ekipo, da bi dodatno podprla proces za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Da bi nadgradili seminar za "krepitev zaupanja in podporo procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu", ki je potekal leta 2011, Unija podpira dejavnosti za uresničevanje naslednjih ciljev:
(a) |
podpreti delo posrednika za Konferenco o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu leta 2012; |
(b) |
povečati razpoznavnost Unije kot globalnega akterja na področju neširjenja orožja na tem območju; |
(c) |
spodbujati regionalni politični in varnostni dialog znotraj civilnodružbenih in vladnih krogov, zlasti med strokovnjaki, uradniki in akademiki; |
(d) |
določiti konkretne ukrepe za krepitev zaupanja, ki bi lahko služili kot praktični koraki v prizadevanjih, da Bližnji vzhod postane območje brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev; |
(e) |
spodbuditi razprave o univerzalizaciji in uveljavitvi ustreznih mednarodnih pogodb in drugih instrumentov za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev; |
(f) |
razpravljati o vprašanjih v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije ter o mednarodnem in regionalnem sodelovanju v tej zvezi. |
2. Glede na navedeno projekti, ki jih podpira Unija, vključujejo naslednje posebne dejavnosti:
(a) |
zagotovitev sredstev za organizacijo dogodka, ki bo nadaljevanje seminarjev Unije iz leta 2008 in 2011 in bo organiziran pred konferenco leta 2012 v obliki drugotirnega seminarja; |
(b) |
zagotovitev sredstev za pripravo referenčnih dokumentov o temah nadaljevalnega seminarja; |
(c) |
zagotovitev sredstev za vzpostavitev temu namenjene spletne strani na spletnem mestu konzorcija možganskih trustov EU za neširjenje orožja; |
(d) |
zagotovitev sredstev za sodelovanje nevladnih strokovnjakov iz Unije – če je to potrebno, ter v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) – v ustreznih uradnih, nevladnih in drugotirnih pobudah, kot je amanski okvir. |
Projekti so podrobneje opisani v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).
2. Tehnične projekte iz člena 1(2) izvaja konzorcij EU za neširjenje orožja, ki opravlja to nalogo v okviru odgovornosti VP. V ta namen se VP dogovori s konzorcijem EU za neširjenje orožja o potrebnih podrobnostih.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 352 000.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen s konzorcijem EU za neširjenje orožja sklene sporazum o financiranju. V tem sporazumu je določeno, da konzorcij EU za neširjenje orožja zagotovi razpoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovemu obsegu.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3, kakor hitro je to mogoče po začetku veljavnosti tega sklepa. Komisija obvesti Svet o vseh težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma.
Člen 4
1. VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu z rednimi poročili, ki jih pripravi konzorcij EU za neširjenje orožja. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.
2. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep preneha veljati 18 mesecev po datumu sklenitve sporazumov o financiranju iz člena 3(3). Vendar pa preneha veljati 6 mesecev po začetku veljavnosti Sklepa, če v tem času ni bil sklenjen sporazum o financiranju.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
PRILOGA
Projekti v podporo procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu
1. CILJI
Z Barcelonsko deklaracijo, ki je bila sprejeta na evro-sredozemski konferenci 27.-28. novembra 1995, so se Unija in njeni sredozemski partnerji dogovorili, da si bodo na Bližnjem vzhodu prizadevali vzpostaviti območje brez orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, ki bi ga bilo mogoče dejansko preverjati. Skupna izjava Pariškega vrha za Sredozemlje je leta 2008 potrdila pripravljenost Unije, da preuči in domisli praktične korake za pripravo ustreznih temeljev za polno izvajanje resolucije konference o pregledu NPT o Bližnjem vzhodu iz leta 1995 (resolucija iz leta 1995) ter za vzpostavitev takšnega območja. Takšni praktični koraki so bili prvič obravnavani na seminarju EU o varnosti, neširjenju orožja za množično uničevanje in razoroževanju na Bližnjem vzhodu, ki je bil junija 2008 v Parizu, in so bili nato opredeljeni na seminarju EU za krepitev zaupanja in podporo procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu, ki je bil julija 2011 v Bruslju.
Unija meni, da bi morali praktični koraki med drugim pospešiti vsesplošno pridruževanje vsem večstranskim sporazumom in instrumentom na področju neširjenja orožja, nadzora oboroževanja ter razoroževanja, kot so Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT), Konvencija o kemičnem orožju, Konvencija o biološkem orožju in strupih, Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov ter tudi celoviti sporazumi o nadzornih ukrepih v okviru MAAE in Dodatni protokol in ravnanje v skladu z njimi. Začetek pogajanj glede Pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih materialov bi bil še en bistven korak v tej smeri. Tovrstna dejanja bi lahko predstavljala pomemben ukrep za krepitev zaupanja v regiji s ciljem vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev, ki bi ga bilo mogoče dejansko preverjati.
Unija želi nadaljevati in poglobiti politični in varnostni dialog med ustreznimi partnerji iz Unije za Sredozemlje in vsemi drugimi državami Bližnjega vzhoda o vprašanjih v zvezi z vzpostavitvijo območja brez orožja za množično uničevanje. Evropska unija je prepričana, da bi s pripravo in izvedbo konkretnih ukrepov za krepitev zaupanja lahko pospešili napredek v smeri območja brez orožja za množično uničevanje.
V luči vse večjega zanimanja za razvoj miroljubne uporabe jedrske energije v regiji bi si bilo treba prizadevati tudi za to, da se zagotovi, da razvoj miroljubne uporabe jedrske energije v regiji poteka v skladu z najboljšimi standardi varnosti, zaščite in neširjenja. Unija še naprej podpira sklepe in resolucijo o Bližnjem vzhodu, ki so bili sprejeti na konferenci o pregledu in podaljšanju NPT leta 1995, ter zaključne dokumente konferenc o pregledu NPT leta 2000 in leta 2010. Na konferenci o pregledu NTP leta 2010 je bilo sprejetih več praktičnih ukrepov, ki med drugim vključujejo sklic konference o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu ter obravnavo vseh drugih pobud za podporo izvajanju resolucije iz leta 1995.
Po uspehu seminarja EU julija 2011 je Unija prepričana, da bi bilo treba za boljše uresničevanje teh ciljev organizirati še en seminar v podporo konferenci 2012.
Unija želi podpreti navedene cilje, in sicer z:
— |
organizacijo nadaljevalnega seminarja pred konferenco 2012; |
— |
zagotovitvijo sredstev za pripravo referenčnih strateških dokumentov, ki jo izvedejo strokovnjaki iz tega in širšega območja, v podporo nadaljevalnemu seminarju; |
— |
zagotovitvijo sredstev za vzpostavitev temu namenjene spletne strani na spletnem mestu Konzorcija EU za neširjenje orožja (www.non-proliferation.eu); |
— |
zagotovitvijo sredstev za sodelovanje nevladnih strokovnjakov iz Unije, če je to potrebno, ter v tesnem sodelovanju z ESZD, v zadevnih uradnih, nevladnih in drugotirnih pobudah, kot je amanski okvir. |
2. OPIS PROJEKTOV
2.1. Projekt 1: Seminar v podporo procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu pred konferenco 2012
2.1.1.
(a) |
nadaljevanje seminarja EU za spodbujanje procesa za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu, ki je bil 6. in 7. julija 2011 v Bruslju, v obliki splošnega drugotirnega seminarja, pred konferenco 2012; |
(b) |
razprava o vprašanjih regionalne varnosti na Bližnjem vzhodu, tudi o širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcih ter o klasičnih temah; |
(c) |
preučitev možnosti uvedbe ukrepov za krepitev zaupanja, da bi pospešili proces za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu; |
(d) |
razprava o možnostih za univerzalizacijo in izvajanje mednarodnih pogodb in drugih instrumentov o neširjenju orožja in razoroževanju; |
(e) |
preučitev dolgoročnih možnosti za miroljubno jedrsko sodelovanje in z njim povezanimi podpornimi dejavnostmi. |
2.1.2.
(a) |
podpora posredniku za konferenco o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu leta 2012 pri pripravah na organizacijo tega dogodka; |
(b) |
poglobitev dialoga in zaupanja v civilnodružbenih in vladnih krogih, da bi dosegli nadaljnji napredek pri podpori procesu kot podlagi za vzpostavljanje območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu; |
(c) |
izboljšanje obojestranskega razumevanja problemov, ki vplivajo na varnostne razmere v regiji, vključno z orožjem za množično uničevanje in pripadajočimi nosilci in klasičnimi temami; |
(d) |
širša ozaveščenost, znanje in razumevanje v zvezi s praktičnimi koraki, ki jih je treba napraviti za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem Vzhodu; |
(e) |
prispevek k prizadevanjem za univerzalizacijo in uveljavitev mednarodnih pogodb in drugih instrumentov o neširjenju orožja in razoroževanju; |
(f) |
lažje mednarodno in regionalno sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije v skladu z najkakovostnejšimi standardi jedrske varnosti, varovanja in neširjenja orožja. |
2.1.3.
Projekt vključuje organizacijo dvodnevnega seminarja, ki bo najverjetneje v Bruslju ali na Bližnjem vzhodu. Med udeleženci bodo predstavniki ustreznih institucij Unije, držav članic, vseh bližnjevzhodnih držav, držav z jedrskim orožjem, ustreznih mednarodnih organizacij in strokovnjaki iz akademskih krogov. Sodelovalo naj bi približno 150 predstavnikov.
Razprave bodo vodili akademski strokovnjaki. Glede na občutljivost načrtovanih tem bodo razprave potekale po Chatham House Rule, da bodo lahko bolj neformalne in odprte, pri čemer udeleženci ne bodo navajali virov informacij, ki jih bodo prejeli na srečanju.
Zagotovljeno je kritje stroškov za povabljene udeležence in govornike (akademike in uradnike, ki niso zaposleni v Uniji), in sicer za potovanje, nastanitev in dnevnice. Na podlagi sklepa Sveta so zagotovljena tudi finančna sredstva za kritje vseh drugih stroškov, vključno s konferenčno dvorano in opremo ter kosili, večerjami in odmori za kavo. Delovni jezik na seminarju bo angleščina.
Za povabila na seminar bo poskrbel konzorcij EU za neširjenje orožja v tesnem sodelovanju s predstavnikom VP in državami članicami, ki bo tudi pripravil dnevni red konference.
Konzorcij EU za neširjenje orožja bo pripravil poročilo o sestankih in ga predložil predstavniku VP in posredniku. S tem poročilom se lahko seznanijo tudi pristojna telesa Unije, bližnjevzhodne države, druge zainteresirane države in pristojne mednarodne organizacije.
2.2. Projekt 2: referenčni dokumenti
2.2.1.
(a) |
zagotoviti dvajset referenčnih dokumentov v zvezi z vprašanji, obravnavanimi na seminarju o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu; |
(b) |
zagotoviti orodja za razumevanje varnostnih razmer v regiji, tudi v zvezi s širjenjem orožja za množično uničevanje in pripadajočimi nosilci ter klasičnimi temami; |
(c) |
določiti možne ukrepe za krepitev zaupanja, ki bi lahko služili kot praktični koraki v prizadevanjih, da Bližnji vzhod postane območje brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev; |
(d) |
orisati možnosti za nadaljnji napredek pri univerzalizaciji in izvajanju mednarodnih pogodb in drugih instrumentov o neširjenju orožja in razoroževanju; |
(e) |
orisati izglede za sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije v smislu energetskih politik in potreb posameznih držav. |
2.2.2.
(a) |
obogatitev seminarja z zamislimi in predlogi v podporo procesu krepitve zaupanja kot podlagi za vzpostavitev območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu ter prispevek k osredotočeni in strukturirani razpravi o vseh pomembnih vprašanjih; |
(b) |
širša ozaveščenost, znanje in razumevanje v civilnodružbenih in vladnih krogih, kar zadeva vprašanja, povezana z območjem brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev na Bližnjem vzhodu; |
(c) |
predstavitev političnih in/ali operativnih strateških opcij vladam in mednarodnih organizacijam, kar bo olajšalo proces vzpostavljanja območja brez orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter regionalne varnosti na Bližnjem vzhodu. |
2.2.3.
V okviru projekta bo pripravljenih do dvajset referenčnih dokumentov (5 do 10 strani za posamezen dokument). Te referenčne dokumente bo pripravil ali naročil konzorcij EU za neširjenje orožja in ne bodo nujno predstavljali stališč institucij Unije ali držav članic. Konzorcij EU za neširjenje orožja bo objavil razpis za te dokumente z namenom, da bi k sodelovanju spodbudili strokovnjake s tega območja.
V referenčnih dokumentih bodo obravnavana vprašanja, o katerih bodo potekale razprave na seminarju o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu. V vsakem dokumentu bodo orisane politične in/ali operativne strateške opcije.
Referenčni dokumenti bodo razdeljeni udeležencem seminarja, pristojnim telesom v Unije in državam članicam, vsem bližnjevzhodnim državam, drugim zainteresiranim državam in pristojnim mednarodnim organizacijam. Referenčni dokumenti bi lahko bili objavljeni tudi na spletni strani konzorcija EU za neširjenje orožja.
Prav tako bi jih po seminarju lahko zbrali v enem zvezku in jih objavili v enotni publikaciji.
2.3. Projekt 3: Vzpostavitev posebne spletne strani na spletnem mestu Konzorcija možganskih trustov EU za neširjenje orožja
2.3.1.
(a) |
spodbujati razprave in interakcijo med vladnimi uradniki in civilno družbo ter nevladnimi organizacijami in akademiki; |
(b) |
vzpostaviti posebno spletno stran, na kateri bodo možganski trusti za neširjenje orožja lahko izražali neodvisna mnenja in analize v zvezi z vprašanji, obravnavanimi na seminarju. |
2.3.2.
Pospešiti izmenjavo mnenj in omogočiti večji prispevek civilne družbe, nevladnih organizacij in akademikov v procesu vzpostavljanja območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu.
2.3.3.
Projekt vključuje vzpostavitev posebne, srečanju namenjene, spletne strani na spletnem mestu konzorcija EU za neširjenje orožja. Na tej spletni strani bo možno brezplačno prenašanje vseh zadevnih dokumentov, vključno z dokumenti v zvezi z vprašanji, obravnavanimi na seminarju, ki jih bodo pripravile in objavile neodvisne skupine možganskih trustov, če bodo te želele seznaniti druge z rezultati svojih raziskav.
2.4. Projekt 4: Sodelovanje nevladnih strokovnjakov iz Unije, če je to potrebno, ter v tesnem sodelovanju z ESZD, v zadevnih uradnih, nevladnih in drugotirnih pobudah, kot je amanski okvir. Financiranje zadevne ad hoc tematske pobude
2.4.1.
Zagotoviti ustrezno sodelovanje in polno zastopanost strokovnjakov Unije, med drugim tudi s financiranjem tematskih pobud, v zadevnih mednarodnih ali regionalnih uradnih, nevladnih in drugotirnih pobudah, ki se že izvajajo (amanski okvir) ali se bodo v kratkem začele izvajati, da bi prispevali k procesu za vzpostavljanje območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu.
2.4.2.
Zbrati informacije in tematske objave, ohraniti uporabno omrežje in pozitivno vplivati na celotni proces za vzpostavljanje območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu.
2.4.3.
Podpirati sodelovanje nevladnih strokovnjakov iz Unije, kadar uradniki Unije ne sodelujejo v zadevnih mednarodnih ali regionalnih uradnih, nevladnih in drugotirnih pobudah.
3. TRAJANJE
Projekti naj bi bili izvedeni v skupnem obdobju 18 mesecev.
4. UPRAVIČENCI
Upravičenci tega projekta so:
(a) |
države Bližnjega vzhoda; |
(b) |
druge zainteresirane države; |
(c) |
pristojne mednarodne organizacije; |
(d) |
civilna družba. |
5. POSTOPKOVNI VIDIKI, USKLAJEVANJE IN USMERJEVALNI ODBOR
Usmerjevalni odbor bosta sestavljala predstavnik VP in predstavnik izvajalca posameznega projekta. Usmerjevalni odbor bo redno, vsaj na šest mesecev, pregledoval izvajanje Sklepa Sveta, pri čemer se bo opiral tudi na elektronska sredstva sporazumevanja.
6. IZVAJALCA
Tehnična izvedba tega sklepa Sveta bo zaupana konzorciju EU za neširjenje orožja:
Konzorcij EU za neširjenje orožja opravlja to nalogo v okviru odgovornosti VP. Pri svojih dejavnostih bo ustrezno sodeloval z VP, državami članicami EU, drugimi sodelujočimi državami oziroma z mednarodnimi organizacijami.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/74 |
SKLEP SVETA 2012/423/SZVP
z dne 23. julija 2012
v podporo neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje in Skupnega stališča Sveta 2003/805/SZVP
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28 in 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v Evropski uniji, pa tudi v tretjih državah. |
(2) |
Unija dejavno izvaja navedeno strategijo in uveljavlja ukrepe, naštete v poglavjih II in III strategije, med drugim sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranske ukrepe za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks ali HKR) je sestavni del tega sistema, njegov cilj pa je preprečevanje in omejevanje širjenja sistemov balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje in z njim povezane tehnologije. |
(3) |
Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1) o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. V skupnem stališču med drugim poziva k spodbuditvi čim več držav k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja in za pospeševanje tesnejše povezave kodeksa s sistemom ZN, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja. |
(4) |
Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta in dokument z naslovom "Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov", v katerem je zapisano, da širjenje orožja za množično uničevanje ostaja eden največjih varnostnih izzivov in da je politika neširjenja bistveni element skupne zunanje in varnostne politike. Na podlagi doseženega napredka in stalnih prizadevanj za izvajanje novih smernic za ukrepanje se je Svet decembra 2010 dogovoril, da bo obdobje izvajanja podaljšal do konca leta 2012. |
(5) |
Svet je 18. decembra 2008 sprejel Sklep 2008/974/SZVP (2) v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Navedeni sklep je omogočil uspešno uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel. Nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami je prednostna naloga Unije, saj je njej cilj, da še naprej spodbuja vsesplošno uporabo kodeksa ter njegovo boljše izvajanje in okrepitev. Ta sklep o nadaljnjem ukrepanju naj bi prispeval k temu procesu. |
(6) |
Nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, je kljub HKR razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in južni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo. |
(7) |
Varnostni svet ZN je najprej poudaril v svoji Resoluciji (VS ZN) št. 1540 (2004), nato pa znova opozoril v Resoluciji št. VS ZN 1977 (2011), da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev ogroža mednarodni mir in varnost, države pa so se med drugim zavezale, da ne bodo z ničemer podpirale nedržavnih akterjev pri razvoju, nakupu, izdelavi, posedovanju, prevozu, prenosu in uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilnih sistemov. Grožnja mednarodnemu miru in varnosti, ki jo predstavljajo jedrsko, kemično in biološko orožje ter njegovi nosilci, je bila potrjena tudi v Resoluciji VS ZN št. 1887 (2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi. Poleg tega je Varnostni svet ZN v Resoluciji št. 1929 (2010), ki med drugim temelji na navedenih resolucijah Varnostnega Sveta ZN, zapisal, da Iran ne bi smel izvajati nobenih dejavnosti, povezanih z balističnimi izstrelki, ki lahko nosijo jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem izstrelkov z uporabo tehnologije balističnih izstrelkov, in da bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo prenos tehnologije ali tehnične pomoči Iranu v zvezi s temi dejavnostmi. Ta sklep bi moral na splošno podpirati različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Da bi zagotovili stalno in dejansko izvajanje nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, Unija:
(a) |
podpira dejavnosti v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov, pri čemer so njeni glavni cilji:
|
(b) |
na splošno podpira različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene boljšemu seznanjanju s to grožnjo, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza. |
2. Glede na to zajemajo projekti, ki jih bo podprla Unija, naslednje posebne dejavnosti:
(a) |
dejavnosti v podporo kodeksu:
|
(b) |
splošne dejavnosti v podporo neširjenju balističnih izstrelkov:
|
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).
2. Za tehnično izvajanje projektov iz člena 1(2) je pristojni organ Fondation pour la recherche stratégique (Fundacija za strateške raziskave – FRS), ki to nalogo opravlja v okviru odgovornosti VP. VP v ta namen s FRS sprejme ustrezne dogovore.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 930 000 EUR.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen s FRS sklene sporazum o financiranju. V njem je določeno, da mora FRS zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije v skladu z njegovo višino.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav pri tem postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma.
Člen 4
1. VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi FRS. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno.
2. Komisija poroča o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep preneha veljati 24 mesecev po datumu sklenitve sporazumov o financiranju iz člena 3(3). Če sporazum o financiranju do tega datuma ni sklenjen, preneha veljati šest mesecev po začetku veljavnosti.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 302, 20.11.2003, str. 34.
(2) UL L 345, 23.12.2008, str.91
PRILOGA
Podpora EU neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje in Skupnega stališča Sveta 2003/805/SZVP
1. CILJI
Evropska unija odločno spodbuja neširjenje izstrelkov (Strategija EU z dne 12. decembra 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje; Skupno stališče Sveta 2003/805/SZVP z dne 17. novembra 2003 o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev; "Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov", ki jih je 8. decembra 2008 potrdil Svet; podpora EU resoluciji VS ZN 1540 (2004), na katero se sklicuje resolucija VS ZN 1977 (2010)).
Unija že od samega začetka odločno podpira Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks ali HKR) ter stalno izraža zaskrbljenost zaradi širjenja balističnih izstrelkov. Evropska unija šteje kodeks za pomemben večstranski instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje sistemov za balistične izstrelke in z njimi povezanih tehnologij. Kodeks so podpisale vse države članice Evropske unije in ga tudi izvajajo v dobri veri.
Unija je v preteklosti skušala odpraviti še preostale vrzeli pri izvajanju kodeksa in njegovi vsesplošni uporabi z organiziranjem delavnice za države podpisnice in nepodpisnice kodeksa ob robu letnega srečanja leta 2007.
Na podlagi dobrih rezultatov te delavnice Evropska unija nadaljuje pobudo in podpira tri vidike kodeksa:
— |
vsesplošno uporabo kodeksa; |
— |
izvajanje kodeksa; |
— |
uveljavljanje kodeksa in izboljšanje njegovega delovanja. |
Te dejavnosti se izvajajo v skladu s Sklepom Sveta 2008/974/SZVP z dne 18. decembra 2008, na podlagi katerega je bilo mogoče razviti več pobud v podporo HKR, med drugim:
— |
oblikovanje namenske zaščitene spletne strani; |
— |
organizacijo več spremljajočih dejavnosti za spodbujanje kodeksa med državami nepodpisnicami na Dunaju in v New Yorku; |
— |
delavnice ozaveščanja za afriške države in države Bližnjega vzhoda v Parizu; |
— |
obisk opazovalcev na lokaciji za lansiranje nosilnih raket v Francoski Gvajani (Kourou); |
— |
pripravo gradiva za razmislek. |
Naveden sklep Sveta je prispeval k večji ozaveščenosti o kodeksu in k njegovi promociji v tretjih državah. Z njim so bile podprte dejavnosti Kostarike, Madžarske, Francije in Romunije, ki skupaj predsedujejo HKR. Zaradi večje prepoznavnosti HKR je bila pridružitev novih članic h kodeksu lažja.
Na podlagi doseženih rezultatov ter ob upoštevanju stalnega širjenja balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, kar je razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na trenutne raketne programe na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni in južni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo, bodo izvedeni naslednji ukrepi:
— |
podpora HKR; |
— |
podpora neširjenju balističnih izstrelkov; |
— |
organizacija srečanj za ozaveščanje o HKR in neširjenju balističnih izstrelkov. |
Ta novi sklep presega dejavnosti, katerih cilj je zgolj spodbujati pridruževanje h kodeksu, omogoča poglobljene mednarodne razprave o širjenju izstrelkov ter vključuje nova regionalna območja in nove skupnosti.
2. OPIS PROJEKTA
2.1. Projekt 1: Podpora HKR
2.1.1. Cilj projekta
Kodeks je pomemben instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje balističnih izstrelkov in z njimi povezanih tehnologij, vendar je treba sprejeti dodatne ukrepe za podporo kodeksu, zlasti da bi dosegli naslednje:
— |
uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa, zlasti spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične izstrelke k podpisu kodeksa; |
— |
podpiranje izvajanja vseh vidikov kodeksa; |
— |
večjo prepoznavnost kodeksa, zlasti v počastitev desete obletnice njegovega podpisa. |
2.1.2. Opis projekta
Projekt predvideva tri vrste dejavnosti:
(a) |
pripravo in objavo "paketa dobrodošlice" v obliki natisnjene knjižice ter na zgoščenki ali na ključku USB v okviru dejavnosti ozaveščanja držav nepodpisnic in opozarjanja držav podpisnic na njihove obveznosti. Ta paket bo na voljo tudi prek spleta ter bo zajemal vse potrebne informacije o kodeksu in ustreznih kontaktnih točkah; |
(b) |
podporo spletnemu informacijskemu in komunikacijskemu mehanizmu HKR ( elektronski izvršni sekretariat - electronic Immediate Central Contact (e-ICC)), tudi prek zagotavljanja tehnično zmogljivejše spletne strani v tesnem sodelovanju z avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve; |
(c) |
organizacijo dogodka ob deseti obletnici HKR. Izvajalec zagotovi finančno podporo za dejavnosti ob počastitvi te obletnice. To naj bi potekalo predvsem v obliki mednarodne konference, ki bo najverjetneje organizirana pozimi 2012-2013 v Haagu, New Yorku ali na Dunaju (določi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojnih delovnih skupin Sveta). |
2.1.3. Pričakovani rezultati projekta
— |
uporaba "paketa dobrodošlice" s strani predsedstva HKR, avstrijskega sekretariata (ICC – Immediate Central Contact – izvršni sekretariat), Unije oziroma drugih partnerjev v okviru dejavnosti ozaveščanja o HKR; |
— |
razdeljevanje večjega števila "paketov dobrodošlice" v okviru različnih dogodkov; |
— |
dodatni razvoj in posodobitev spletne strani HKR; |
— |
širjenje mednarodne razsežnosti HKR s pripravo mednarodnega dogodka ob deseti obletnici. |
2.1.4. Upravičenci projekta
Projekt je namenjen državam podpisnicam in državam nepodpisnicam HKR.
2.2. Projekt 2: Podpora neširjenju balističnih izstrelkov
2.2.1. Cilj projekta
Nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, je kljub HKR razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na trenutne programe izstrelkov na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni in južni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo.
Na splošno bo projekt namenjen podpori vrste dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene ozaveščanju o tej grožnji, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo te specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.
2.2.2. Opis projekta
Projekt predvideva tri vrste ukrepov:
(a) |
objavo gradiva za razmislek. Morebitni ukrepi bi lahko vključevali:
|
(b) |
organizacijo treh srečanj za ozaveščanje o tehnologiji z dvojno rabo in vprašanjih prenosa tehnologije, da bi preprečili njihovo uporabo na področju balističnih izstrelkov. Ta srečanja bodo omogočila obravnavo obeh trendov glede prenosa tehnologije za balistične izstrelke in vprašanja, kaj je mogoče storiti, da bi to preprečili že v zgodnji fazi. FRS bo v ta namen organizirala tri delavnice za strokovnjake iz znanstvene, vesoljske in industrijske skupnosti iz držav podpisnic in nepodpisnic HKR; |
(c) |
specializirane strokovne misije zunaj Unije. V sodelovanju s centri odličnosti Evropske unije bosta strokovnjaka za neširjenje balističnih izstrelkov izvedla misije na terenu v ciljnih državah. Morebitne destinacije so lahko med drugim Malezija, Združeni arabski emirati, Kitajska, Alžirija, Južna Afrika, Indija, Brazilija, Tajska in Mehika. Končni seznam držav bo določen v tesnem sodelovanju s ESZD, pa tudi na podlagi skupnih demarš v okviru prizadevanj za ozaveščanje Odbora ZN iz Resolucije 1540. |
2.2.3. Pričakovani rezultati projekta
— |
pospeševanje neširjenja izstrelkov; |
— |
spodbujanje večstranskih prizadevanj za omejevanje širjenja izstrelkov, vključno s HKR; |
— |
spodbujanje razprave o novih pobudah za omejevanje širjenja izstrelkov; |
— |
ozaveščanje o vprašanjih prenosa tehnologije z dvojno rabo in znanja, da bi ga preprečili na področju balističnih izstrelkov, v obliki informativnih srečanj. |
2.2.4. Upravičenci projekta
Unija in njene države članice bodo lahko uporabile gradivo za razmislek; o širši distribuciji slednjega bo odločil VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Končna odločitev bo temeljila na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2).
Srečanja za ozaveščanje bodo omogočila vključitev širše skupnosti strokovnjakov za vesoljska in raketna vprašanja, saj bodo organizirani posebni sestanki za predstavnike industrije, raziskovalne skupnosti in širši krog zainteresiranih.
Specializirane strokovne misije se bodo osredotočile na ključne države nepodpisnice HKR ali regionalne akterje, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu tehnologije in dejavnostih na področju vesolja.
2.3. Projekt 3: Organizacija dejavnosti za ozaveščanje o HKR in neširjenju balističnih izstrelkov
2.3.1. Cilj projekta
Projekt bo namenjen ozaveščanju o neširjenju izstrelkov in HKR, in sicer z organizacijo številnih dejavnosti, katerih cilj je vzpostavitev dialoga z državami nepodpisnicami HKR. V ta namen bodo organizirani dogodki na Dunaju, v Ženevi in v New Yorku, da bi ob robu zadevnih srečanj vzpostavili dialog z delegacijami držav članic ZN.
2.3.2. Opis projekta
Projekt predvideva dve vrsti dejavnosti:
(a) |
financiranje šestih srečanj za ozaveščanje v podporo HKR in neširjenju balističnih izstrelkov, ki bodo potekala v treh mestih:
Ta srečanja so lahko v obliki:
V ta namen bo izvajalec za vsako srečanje VP predlagal seznam držav, med katerimi bodo tudi države nepodpisnice. To bo omogočilo sestajanje visokih predstavnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji neširjenja; |
(b) |
financiranje treh regionalnih seminarjev za ozaveščanje, ki bi lahko potekali v Latinski Ameriki (npr. Čilu, Mehiki, Argentini ali Braziliji), na Bližnjem vzhodu (npr. v zalivskih državah, Združenih arabskih emiratih ali Jordaniji) in v Aziji (npr. Singapuru ali Vietnamu). Lokacija bo izbrana v dogovoru z VP in v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Seminarji bodo posvečeni aktualnemu dogajanju na področju širjenja izstrelkov s poudarkom na regionalnih vprašanjih, na njih pa bodo obravnavali HKR in praktične informacije o statusu države podpisnice. |
2.3.3. Pričakovani rezultati projekta
— |
ozaveščanje o aktualnem dogajanju glede širjenja izstrelkov in zlasti Haaškega kodeksa ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (HKR) v zvezi z državami nepodpisnicami ter spodbujanje razprav o nadaljnjih prizadevanjih za spodbujanje neširjenja izstrelkov; |
— |
spodbujanje razprave v okviru Unije in zunaj nje o prihodnjih pobudah na tem področju; |
— |
povečanje ozaveščenosti o strateškem izzivu širjenja izstrelkov. |
2.3.4. Upravičenci projekta
Glavna ciljna skupina za ta srečanja so države nepodpisnice HKR, čeprav bi lahko iz političnih razlogov na nekaterih srečanjih sodelovale tudi države podpisnice. Udeleženci bi morali biti predvsem vladni strokovnjaki in visoki uradniki.
Končna izbira držav upravičenk se bo določila v posvetovanju med izvajalcem in VP v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Končna odločitev bo temeljila na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2).
3. TRAJANJE
Projekt naj bi se predvidoma izvajal 24 mesecev.
4. IZVAJALEC
Za tehnično izvajanje projektov je pooblaščena FRS.
Izvajalec bo pripravil:
(a) |
četrtletna poročila o izvajanju projektov; |
(b) |
končno poročilo najpozneje en mesec po koncu izvajanja projektov. |
Poročila bodo poslana VP.
FRS bo zagotavljala prepoznavnost prispevka Unije v skladu z njegovo višino.
5. UDELEŽENE TRETJE OSEBE
Projekti bodo v celoti financirani v okviru tega sklepa. Strokovnjaki iz držav podpisnic in nepodpisnic kodeksa se lahko štejejo za udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih FRS.
24.7.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 196/81 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA 2012/424/SZVP
z dne 23. julija 2012
o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,
ob upoštevanju Sklepa 2011/782/SZVP (1) in zlasti člena 21(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 1. decembra 2011 sprejel Sklep 2011/782/SZVP. |
(2) |
Glede na resnost razmer v Siriji bi bilo treba na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Sklepu 2011/782/SZVP vključiti še druge osebe in subjekte – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Osebe in subjekti s seznama iz Priloge k temu sklepu se dodajo na seznam iz Priloge I k Sklepu 2011/782/SZVP.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 23. julija 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 319, 2.12.2011, str. 56.
PRILOGA
Osebe in subjekti iz člena 1
Osebe
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
1. |
brigadni general Sha’afiq Masa |
|
Vodja sektorja 215 (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. Vpleten v zatiranje civilnega prebivalstva. |
24.7.2012 |
2. |
brigadni general Burhan Qadour |
|
Vodja sektorja 291 (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
3. |
brigadni general Salah Hamad |
|
Namestnik vodje sektorja 291 v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
4. |
brigadni general Muhammad (ali: Mohammed) Khallouf (alias Abou Ezzat) |
|
Vodja sektorja 235 "Palestina" (Damask) v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske, ki je osrednji represivni vojaški organ. Neposredno vpleten v zatiranje nasprotnikov režima. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
5. |
generalmajor Riad al-Ahmed |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru obveščevalne službe teritorialne vojske. Odgovoren za mučenje in usmrtitev nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
6. |
brigadni general Abdul Salam Fajr Mahmoud |
|
Vodja sektorja Bab Touma (Damask) v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
7. |
brigadni general Jawdat al-Ahmed |
|
Vodja sektorja v Homsu v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
8. |
poveljnik Qusay Mihoub |
|
Vodja sektorja v Dari (ko so se v Dari začeli protesti, je bil poslan iz Damaska v Daro) v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
9. |
Polkovnik Suhail Al-Abdullah |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru obveščevalne službe letalskih sil. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
10. |
brigadni general Khudr Khudr |
|
Vodja sektorja v Latakiji v okviru splošne obveščevalne službe. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
11. |
brigadni general Ibrahim Ma’ala |
|
Vodja sektorja 285 (Damask) v okviru splošne obveščevalne službe (konec leta 2011 zamenjal brigadnega generala Hussama Fendija). Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
12. |
brigadni general Firas Al-Hamed |
|
Vodja sektorja 318 (Homs) v okviru splošne obveščevalne službe. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
13. |
brigadni general Hussam Luqa |
|
Od aprila 2012 vodja sektorja v Homsu (nasledil brigadnega generala Nasra al'Alija) v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
14. |
brigadni general Taha Taha |
|
Odgovoren za sedež sektorja v Latakiji v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
15. |
brigadni general Nasr al-Ali |
|
Od aprila 2012 odgovoren za sedež sektorja v Dari (nekdanji vodja sektorja v Homsu) v okviru direktorata za politično varnost. Odgovoren za mučenje nasprotnikov režima v priporu. |
24.7.2012 |
16. |
Bassel Bilal |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
17. |
Ahmad Kafan |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
18. |
Bassam al-Misri |
|
Policijski uradnik v osrednjem zaporu Idlib. Neposredno vpleten v mučenje nasprotnikov režima, pridržanih v tem zaporu. |
24.7.2012 |
19. |
Ahmed al-Jarroucheh |
Leto rojstva: 1957 |
Vodja zunanjega sektorja v okviru splošne obveščevalne službe (sektor 279). V okviru te funkcije je odgovoren za splošne obveščevalne dejavnosti na sirskih veleposlaništvih. Neposredno je vpleten v zatiranje, ki ga izvajajo sirske oblasti zoper nasprotnike režima, med drugim vodi zatiranje sirske opozicije zunaj države. |
24.7.2012 |
20. |
Michel Kassouha (alias Ahmed Salem; alias Ahmed Salem Hassan) |
Datum rojstva: 1. februar 1948 |
Od začetka 70-ih let član sirskih varnostnih služb. Vpleten je v boje proti nasprotnikom v Franciji in Nemčiji. Od marca 2006 je odgovoren za odnose s sektorjem 273 v okviru sirske splošne obveščevalne službe. Glede na njegovo ozadje ima tesne stike z vodjo splošne obveščevalne službe Alijem Mamloukom, eno od glavnih oseb tega režima na področju varnosti, za katerega od 9. maja 2011 veljajo omejevalni ukrepi. Neposredno je vpleten v zatiranje, ki ga izvaja režim zoper nasprotnike, med drugim vodi zatiranje sirske opozicije zunaj države. |
24.7.2012 |
21. |
general Ghassan Jaoudat Ismail |
Leto rojstva: 1960 Kraj izvora: Derikich, regija Tartous. |
Odgovoren za sektor za misije v okviru obveščevalne službe letalskih sil, ki skupaj s sektorjem za posebne operacije vodi elitne čete obveščevalne službe letalskih sil. Te imajo pomembno vlogo pri zatiranju s strani režima. V okviru te funkcije je Ghassan Jaoudat Ismail ena od odgovornih vojaških oseb, ki neposredno izvršujejo zatiranje, ki ga izvaja režim zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
22. |
general Amer al-Achi (alias Amis al Ashi; alias Ammar Aachi; alias Amer Ashi) |
|
Diplomiral na vojaški šoli v Alepu. Vodja obveščevalnega sektorja v okviru obveščevalne službe letalskih sil (od leta 2012), v tesnih stikih s sirskim ministrom za obrambo Daoudom Rajahom. V okviru svoje funkcije v obveščevalni službi letalskih sil je vpleten v zatiranje sirske opozicije. |
24.7.2012 |
23. |
general Mohammed Ali Nasr (ali: Mohammed Ali Naser) |
Leto rojstva: približno leta 1964 |
V tesnih stikih z mlajšim predsednikovim bratom Maherjem al-Assadom. Večji del svojih poklicnih izkušenj je pridobil v republikanski gardi. Leta 2010 se je vključil v notranji sektor (ali sektor 251) v okviru splošne obveščevalne službe, ki je odgovoren za boj proti politični opoziciji. General Mohammed Ali kot eden glavnih odgovornih ljudi neposredno sodeluje v zatiranju nasprotnikov režima. |
24.7.2012 |
24. |
general Issam Hallaq |
|
Od leta 2010 načelnik štaba letalskih sil. Poveljuje zračnim operacijam zoper nasprotnike režima. |
24.7.2012 |
25. |
Ezzedine Ismael |
Leto rojstva: sredi 1940-ih (verjetno 1947) Kraj rojstva: Bastir, regija Jableh |
Upokojeni general in eden prvih članov obveščevalne službe letalskih sil, ki jo je vodil od leta 2000. Leta 2006 je bil imenovan za političnega in varnostnega svetovalca sirskega predsednika. V tej funkciji je vpleten v represivno politiko režima zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
26. |
Samir Joumaa (alias Abou Sami) |
Leto rojstva: približno leta 1962 |
Skoraj 20 let je že vodja kabineta Mohammada Nassifa Kheira Beka, enega glavnih svetovalcev za varnost Bacharja al-Assada (ki je uradno namestnik podpredsednika Farouka al-Chareha). Zaradi tesnih odnosov z Bacharjem al-Asadom in Mohammedom Nassifom Kheirom Bekom je vpleten v represivno politiko režima zoper nasprotnike. |
24.7.2012 |
Subjekti
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
||||
1. |
Drex Technologies S.A. |
Datum registracije: 4. julij 2000 Številka registracije: 394678 Direktor: Rami Makhlouf Registrirani agent: Mossack Fonseca & Co (BVI) Ltd |
Drex Technologies je v celoti v lasti Ramija Makhloufa, zoper katerega je EU uvedla sankcije zaradi zagotavljanja finančne podpore sirskemu režimu. Rami Makhlouf prek podjetja Drex Technologies omogoča delovanje svojih finančnih holdingov in jih upravlja, vključno z večinskim deležem v podjetju SyriaTel, ki ga je EU že uvrstila na seznam zaradi zagotavljanja finančne podpore sirskemu režimu. |
24.7.2012 |
||||
2. |
Cotton Marketing Organisation |
|
Podjetje v državni lasti, ki zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
|
||||
3. |
Syrian Arab Airlines (alias SAA, alias Syrian Air) |
|
Javno podjetje pod nadzorom režima. Režimu zagotavlja finančno pomoč. |
24.7.2012 |