21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/1

(1)

V skladu s členom 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema (2) je Evropska železniška agencija začela izvajati proces upravljanja sprememb za tehnične dokumente iz Priloge III k navedeni uredbi. Zato je Evropska železniška agencija dne 20. decembra 2011 predložila priporočilo za posodobitev Priloge III k Uredbi (EU) št. 454/2011, tako da se bo nanašala na tehnične dokumente, ki so bili spremenjeni v skladu s procesom upravljanja sprememb.

(2)

Uredbo (EU) št. 454/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so usklajeni z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 29(1) Direktive 2008/57/ES –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (3) določa skupna pravila za pošiljanje informacij in dokumentov Komisiji s strani pristojnih organov držav članic. Ta pravila se nanašajo predvsem na obveznost držav članic, da uporabljajo informacijske sisteme, ki jih zagotovi Komisija, in potrditev pravic do dostopa organov ali posameznikov, pooblaščenih za pošiljanje obvestil. Poleg tega navedena uredba določa skupna načela, ki veljajo za informacijske sisteme, da se zagotovijo dolgoročna verodostojnost, celovitost in čitljivost dokumentov, ter zagotavlja varstvo osebnih podatkov.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009 je treba obveznost uporabe informacijskih sistemov v skladu z navedeno uredbo zagotoviti v uredbah, ki uvajajo posebne obveznosti sporočanja.

(3)

Komisija je razvila informacijski sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje dokumentov in postopkov v okviru lastnih notranjih delovnih postopkov in odnosov z organi, pristojnimi za skupno kmetijsko politiko.

(4)

Šteje se, da je številne obveznosti sporočanja mogoče izpolniti prek tega sistema v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009, zlasti tiste iz uredb Komisije (ES) št. 2092/2004 z dne 8. decembra 2004 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvozne tarifne kvote za posušeno goveje meso brez kosti s poreklom iz Švice (4), (ES) št. 793/2006 z dne 12. aprila 2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (5), (ES) št. 1914/2006 z dne 20. decembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (6), (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (7), (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (8), (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (9), (EU) št. 817/2010 z dne 16. septembra 2010 o določitvi podrobnih pravilih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 glede zahtev za odobritev izvoznih nadomestil v zvezi z dobrim počutjem živega goveda med prevozom (10) ter (EU) št. 1255/2010 z dne 22. decembra 2010 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvoznih tarifnih kvot za proizvode „baby beef“ s poreklom iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije (11).

(5)

Zaradi učinkovitega upravljanja in upoštevanja izkušenj bi bilo treba nekatera obvestila v teh uredbah bodisi poenostaviti in jasno opredeliti bodisi izbrisati.

(6)

Uredbe (ES) št. 2092/2004, (ES) št. 793/2006, (ES) št. 1914/2006, (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009, (ES) št. 1122/2009, (EU) št. 817/2010 in (EU) št. 1255/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila in Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V členu 7a se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji sporočijo podrobnosti o količinah proizvodov, danih v prosti promet, v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Obvestila iz odstavka 1 se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (12), uporabijo pa se kategorije proizvodov iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(2)

Priloge IV, V in VI se črtajo.

(1)

V členu 47 se doda odstavek 3:

„3.   Obvestila iz tega člena se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (13).

(2)

V členu 48 se doda odstavek 3:

„3.   Obvestila in poročila iz člena 28(1) in (2) Uredbe (ES) št. 247/2006 se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.“

(1)

V členu 32 se doda odstavek 3:

„3.   Obvestila iz tega člena se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (14).

(2)

V členu 33 se doda odstavek 3:

„3.   Obvestila in poročila iz člena 17(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.“

(1)

Člen 4(1) se spremeni:

(2)

Vstavi se naslednji člen 94a:

„Člen 94a

Obvestila iz te uredbe se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (16).

(1)

V členu 8 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Države članice Komisiji sporočijo podrobnosti o količinah proizvodov, danih v prosti promet, v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Obveščanje iz odstavka 1 se opravi v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (19), uporabijo pa se kategorije proizvodov iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(2)

Priloge VIII, IX in X se črtajo.

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/6

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/8

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 (3) je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju perutninskega mesa s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili v prvih sedmih dneh meseca julija 2012 v zvezi s skupinami 1, 2, 4, 6, 7 in 8 vloženi za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2012, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, ki so bili v prvih sedmih dneh meseca julija 2012 v zvezi s skupino 5 vloženi za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2012, so višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/10

(1)

Količine, zajete v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili vloženi pristojnim organom od 1. do 7. julija 2012 v skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009, presegajo razpoložljivo količino po zaporedni številki 09.4321.

(2)

V teh okoliščinah je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1301/2006 za dovoljenja, ki bodo izdana glede zaporedne številke 09.4321, določiti koeficient dodelitve. V skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009 je treba vlaganje nadaljnjih zahtevkov za dovoljenja za navedeno zaporedno številko odložiti do konca tržnega leta –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/12

(1)

Odločba Komisije 2006/168/ES z dne 4. januarja 2006 o uvedbi zahtev za zdravstveno varstvo živali in izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz govejih zarodkov v Skupnost ter razveljavitvi Odločbe 2005/217/ES (2) v Prilogi I k Odločbi navaja seznam tretjih držav, iz katerih morajo države članice odobriti uvoz zarodkov domačih živali iz vrst goveda (v nadaljnjem besedilu: zarodki). Odločba določa tudi dodatna zagotovila glede posebnih živalskih bolezni, ki jih morajo predložiti nekatere tretje države iz navedene priloge.

(2)

Odločba 2006/168/ES določa tudi, da države članice dovolijo uvoz zarodkov, ki so skladni z zahtevami za zdravstveno varstvo živali iz vzorcev veterinarskih spričeval iz prilog II, III in IV k navedeni odločbi.

(3)

Zahteve za zdravstveno varstvo živali, povezane z boleznijo modrikastega jezika v vzorcih veterinarskih spričeval v prilogah II, III in IV k Odločbi 2006/168/ES, temeljijo na priporočilih poglavja 8.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), ki se ukvarja z boleznijo modrikastega jezika. V navedenem poglavju je priporočena vrsta ukrepov za zmanjšanje tveganj z zaščito sesalca gostitelja pred izpostavljenostjo prenašalcem ali inaktivacijo virusa s protitelesi.

(4)

OIE je poleg tega v Zoosanitarni kodeks za kopenske živali vključila poglavje o nadzoru živalskih bolezni, ki jih prenašajo vektorji členonožci. Navedena priporočila ne vključujejo nadzora protiteles proti virusom Simbu, kot so virusi Akabane in Aino družine Bunyaviridae, pri prežvekovalcih, ki je v preteklosti veljal za gospodarno metodo določitve razporeditve ustreznih vektorjev bolezni modrikastega jezika, dokler ni bilo na voljo več informacij o razširjenosti navedenih bolezni.

(5)

OIE poleg tega bolezni Akabane in Aino ne vključuje v Zoosanitarni kodeks za kopenske živali. Zato bi bilo treba zahtevo za letno testiranje na navedene bolezni, da bi se dokazala odsotnost vektorja, črtati iz Priloge I k Odločbi 2006/168/ES in iz vzorca veterinarskega spričevala iz Prilog II, III in IV k Odločbi.

(6)

Poleg tega so bili med Unijo in nekaterimi tretjimi državami sklenjeni dvostranski sporazumi, ki vsebujejo posebne pogoje za uvoz zarodkov v Unijo. Zato je treba zaradi doslednosti v primeru, kadar dvostranski sporazumi vsebujejo posebne pogoje in vzorce veterinarskih spričeval za uvoz, uporabljati navedene pogoje in vzorce namesto pogojev in vzorcev iz Odločbe 2006/168/ES.

(7)

Švicarski zdravstveni status živali je enakovreden zdravstvenemu statusu živali držav članic. Zato je primerno, da je zarodkom, pridobljenim in vivo in in vitro, uvoženim v Unijo iz navedene tretje države, priloženo veterinarsko spričevalo, sestavljeno v skladu z vzorcem za trgovino znotraj Unije z zarodki domačih živali vrste goveda iz Priloge C k Direktivi 89/556/EGS. To spričevalo bi moralo upoštevati prilagoditve iz točke 2 poglavja VI(B) Dodatka 2 Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, kakor je bil odobren s Sklepom 2002/309/ES, Euratom, Sveta in Komisije glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (3).

(8)

Na podlagi Direktive 89/556/EGS je bila Nova Zelandija za uvoz zarodkov, pridobljenih in vivo, prav tako priznana kot tretja država z zdravstvenim statusom živali, enakovrednim tistem držav članic.

(9)

Zato je primerno, da zarodke, pridobljene in vivo, zbrane na Novi Zelandiji in uvožene v Unijo iz navedene tretje države, spremlja poenostavljeno spričevalo, sestavljeno v skladu z ustreznim vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge IV k Odločbi Komisije 2003/56/ES z dne 24. januarja 2003 o zdravstvenih spričevalih za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora iz Nove Zelandije (4), določenem v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (5), kot je bil odobren s Sklepom Sveta 97/132/ES (6).

(10)

Odločba Komisije 2007/240/ES (7) določa, da morajo različna veterinarska in javnozdravstvena spričevala, ki se zahtevajo za uvoz živih živali, semena, zarodkov, jajčnih celic in proizvodov živalskega izvora v Unijo, temeljiti na standardnih vzorcih veterinarskih spričeval iz Priloge I k Odločbi. Zaradi doslednosti in poenostavitve zakonodaje Unije bi bilo treba za vzorce veterinarskih spričeval iz prilog II, III in IV k Odločbi 2006/168/ES upoštevati Odločbo 2007/240/ES.

(11)

Priloge I do IV k Direktivi 2006/168/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Za zagotovitev nemotene trgovine bi bilo treba v prehodnem obdobju pod nekaterimi pogoji dovoliti uporabo veterinarskih spričeval, izdanih v skladu z različico Odločbe 2006/168/ES pred spremembami, ki jih uvaja ta sklep.

(13)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/26

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2011/630/EU z dne 20. septembra 2011 o uvozu v Unijo semena domačih živali iz vrst govedi (2) določa seznam tretjih držav, iz katerih države članice odobrijo uvoz semena domačih živali iz vrst govedi, in dodatna jamstva v zvezi s posebnimi živalskimi boleznimi, ki jih zagotovijo tretje države iz Priloge I k Sklepu. Določa tudi zahteve za izdajo spričeval za uvoz takega semena v Unijo.

(2)

Vzorec veterinarskega spričevala iz oddelka A dela 1 Priloge II k Izvedbenemu sklepu 2011/630/EU vključuje zahteve za zdravstveno varstvo živali za uvoz v Unijo semena domačih živali iz vrst govedi, odvzetega, pripravljenega in skladiščenega v skladu z Direktivo 88/407/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2003/43/ES (3).

(3)

Trenutne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za bolezen modrikastega jezika v vzorcu veterinarskega spričevala iz oddelka A dela 1 Priloge II k Izvedbenemu sklepu 2011/630/EU opredeljujejo, da morajo darovalci izpolnjevati uvozne pogoje za seme goveda iz poglavja o bolezni modrikastega jezika Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE). To poglavje predlaga vrsto ukrepov za zmanjšanje tveganja z zaščito sesalca gostitelja pred izpostavljenostjo prenašalcem ali inaktivacijo virusa s protitelesi. Zaradi pravne varnosti je primerno, da navedeni vzorec veterinarskega spričevala jasno opredeli ustrezne zahteve in jamstva, ki jih zagotovi tretja država izvoznica, in sicer glede na epidemiološko stanje.

(4)

OIE je poleg tega v Zoosanitarni kodeks za kopenske živali vključila poglavje o nadzoru živalskih bolezni, ki jih prenašajo vektorji členonožci. Navedena priporočila ne vključujejo nadzora protiteles proti virusom Simbu, kot so virusi Akabane in Aino družine Bunyaviridae, pri prežvekovalcih, ki je v preteklosti veljal za gospodarno metodo določitve razporeditve ustreznih vektorjev bolezni modrikastega jezika, dokler ni bilo na voljo več informacij o razširjenosti navedenih bolezni.

(5)

OIE poleg tega bolezni Akabane in Aino ne vključuje v Zoosanitarni kodeks za kopenske živali. Zato bi bilo treba zahtevo za letno testiranje na navedene bolezni, da bi se dokazala odsotnost vektorja, črtati iz Priloge I k Izvedbenemu sklepu 2011/630/EU in iz vzorca zdravstvenega spričevala iz oddelka A dela 1 Priloge II k Sklepu.

(6)

Izvedbeni sklep 2011/630/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Za zagotovitev nemotene trgovine bi bilo treba v prehodnem obdobju pod nekaterimi pogoji dovoliti uporabo veterinarskih spričeval, izdanih v skladu z različico Izvedbenega sklepa 2011/630/EU pred spremembami, ki jih uvaja ta sklep.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/33

(1)

Točka 1 oddelka B.IV Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 določa, da se za razvrščanje trupov prašičev vsebnost pustega mesa oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija, odobrijo pa se lahko le statistično potrjene metode, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni. To odstopanje je opredeljeno v členu 23(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen (2).

(2)

Z Odločbo 97/107/ES (3) je Komisija odobrila uporabo petih metod za razvrščanje prašičjih trupov v Belgiji.

(3)

Zaradi sprememb v populaciji prašičev enačbe, ki se uporabljajo za te metode, trenutno prenizko ocenjujejo vsebnost pustega mesa. Zato je treba enačbe dovoljenih metod posodobiti ter pridobiti in uporabiti tri nove metode za ocenjevanje.

(4)

Belgija je zato Komisijo prosila, da odobri osem metod za ocenjevanje prašičjih trupov na njenem ozemlju, ter v protokolu v skladu s členom 23(4) Uredbe (ES) št. 1249/2008 predložila podroben opis preskusa z razkosanjem in navedla načela, na katerih temeljijo metode, rezultate preskusa z razkosanjem in enačbo za ocenjevanje deleža pustega mesa.

(5)

Preučitev navedene prošnje je pokazala, da so pogoji za odobritev navedenih metod za ocenjevanje izpolnjeni. Zato bi bilo treba te metode za ocenjevanje v Belgiji odobriti.

(6)

Spremembe naprav ali metod ocenjevanja ne bi smele biti dovoljene, če niso izrecno odobrene z izvedbenim sklepom Komisije.

(7)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Odločbo 97/107/ES razveljaviti.

(8)

Zaradi tehničnih okoliščin, povezanih z uvajanjem novih naprav in novih enačb, se metode za razvrščanje prašičjih trupov, odobrene z Odločbo 97/107/ES, uporabljajo do 30. septembra 2012.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

naprava, imenovana „Capteur Gras/Maigre – Sydel (CGM)“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 1 Priloge;

(b)

naprava, imenovana „Giralda Choirometer Pork Grader (PG 200)“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 2 Priloge;

(c)

naprava, imenovana „Hennessy Grading Probe (HGP 4)“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 3 Priloge;

(d)

naprava, imenovana „Fat-O-Meat’er (FOM II)“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 4 Priloge;

(e)

naprava, imenovana „OptiScan TP“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 5 Priloge;

(f)

naprava, imenovana „CSB Image-Meater“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 6 Priloge;

(g)

naprava, imenovana „VCS 2000“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 7 Priloge;

(h)

naprava, imenovana „AutoFOM III“, in z njo povezane metode za oceno, ki so podrobno opredeljene v delu 8 Priloge.

21.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/39

(1)

V Sporočilu Komisije „Evropa 2020“ (1) je kot prednostna naloga predstavljen razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah.

(2)

Cilji, določeni v strategiji Evropa 2020, so podrobneje predstavljeni zlasti v okviru vodilnih pobud „Evropska digitalna agenda“ (2) in „Unija inovacij“ (3). Eden izmed ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru „digitalne agende“, bi moralo biti splošno razširjanje javno financiranih raziskovalnih dejavnosti prek odprtega dostopa do objav znanstvenih podatkov in dokumentov. Pobuda „Unija inovacij“ poziva k vzpostavitvi okvira za Evropski raziskovalni prostor (ERP), ki bo pripomogel k premagovanju ovir za mobilnost in čezmejno sodelovanje. Navaja namreč, da je treba spodbujati prost dostop do objav in podatkov iz javno financiranih raziskav, dostop do objav pa določiti za splošno načelo projektov, ki jih financirajo raziskovalni okvirni programi EU.

(3)

Komisija je 14. februarja 2007 sprejela Sporočilo o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje (4), ki mu je priložen delovni dokument. Tako je zagotovila pregled nad stanjem v Evropi glede znanstvenih objav in arhiviranja rezultatov raziskav, saj omenjeno sporočilo obravnava ustrezne organizacijske, pravne, tehnične in finančne zadeve.

(4)

Sporočilu so novembra 2007 sledili sklepi Sveta o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje. Ti sklepi vsebujejo poziv Komisiji, naj poskusno začne izvajati načelo odprtega dostopa do znanstvenih objav, ki so rezultat projektov, financiranih iz okvirnih raziskovalnih programov EU, vključujejo pa tudi vrsto ukrepov, ki jih naj izvedejo države članice. Na nekaterih področjih, obravnavanih v sklepih, je bil sicer dosežen napredek, vendar vsi cilji niso bili doseženi, poleg tega je bil napredek neenakomeren med državami članicami. Da bi kar najbolje izkoristili evropski raziskovalni potencial, so potrebni ukrepi na ravni EU.

(5)

Namen politik odprtega dostopa je bralcem zagotoviti brezplačen dostop do strokovno pregledanih znanstvenih objav in podatkov raziskav, in sicer v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti uporabo in ponovno uporabo rezultatov znanstvenih raziskav. Take politike je treba izvajati ob upoštevanju izziva pravic intelektualne lastnine.

(6)

Politike prostega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav bi se morale uporabljati za vse raziskovalne dejavnosti, ki prejemajo javna sredstva. Take politike naj bi izboljšale pogoje za izvajanje raziskav prek zmanjšanja podvajanj prizadevanj in skrajšanja časa, ki se porabi za iskanje informacij in dostopanje do njih. To bo pospešilo znanstveni napredek in olajšalo sodelovanje v EU ter izven njenih meja. Te politike bodo tudi ustregle pozivom znanstvene skupnosti k širšemu dostopu do znanstvenih informacij.

(7)

Omogočanje družbenim akterjem, da sodelujejo v raziskovalnem ciklu, izboljšuje kakovost, ustreznost, sprejemljivosti in trajnost rezultatov inovacij s povezovanjem pričakovanj, potreb, interesov in vrednot družbe. Odprt dostop je ključni dejavnik politik držav članic pri zagotavljanju odgovornih raziskav in inovacij, saj omogoča dostop do rezultatov raziskav za vse, poleg tega pa tudi spodbuja angažiranje družbe.

(8)

Prednosti širšega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav bodo uživala tudi podjetja. Zlasti mala in srednje velika podjetja bodo izboljšala svoje zmogljivosti za inovacije. Politike za dostop do znanstvenih informacij bi zato morale tudi omogočiti dostop do znanstvenih informacij za zasebne družbe.

(9)

Internet je temeljito spremenil svet znanosti in raziskav. Raziskovalne skupnosti so na primer poskusno izvajale nove načine za registracijo, certifikacijo, razširjanje in arhiviranje znanstvenih objav. Raziskave in financiranje politik se morajo prilagoditi temu novemu okolju. Državam članicam bi bilo treba predlagati, naj prilagodijo oziroma razvijejo svoje politike v zvezi z odprtim dostopom do znanstvenih objav.

(10)

Odprt dostop do podatkov znanstvenih raziskav pomeni boljšo kakovost podatkov, manjšo potrebo po podvajanju raziskav, hitrejši znanstveni napredek in pomoč pri boju proti znanstvenim goljufijam. Skupina strokovnjakov na visoki ravni za znanstvene podatke je v svojem končnem poročilu „Jahanje vala: koristi, ki jih lahko Evropa pridobi od porasta znanstvenih podatkov“ (5), objavljenim oktobra 2010, poudarila ključni pomen deljenja in arhiviranja zanesljivih podatkov, dognanih v znanstvenem procesu. Dejavnosti s področja politike za dostop do podatkov so zato nujne in jih je treba priporočiti vsem državam članicam.

(11)

Arhiviranje rezultatov znanstvenih raziskav je v javnem interesu. Tradicionalno je spadalo med odgovornosti knjižnic, predvsem nacionalnih knjižnic za deponiranje. Obseg rezultatov, ki jih dajejo raziskave, je vse večji. Za dolgotrajno arhiviranje rezultatov raziskav v digitalni obliki bi bilo treba usposobiti mehanizme, infrastrukture in rešitve za programsko opremo. Trajnostno financiranje arhiviranja je bistvenega pomena, saj so stroški shranjevanja podatkov za digitalne vsebine še vedno razmeroma visoki. Zaradi velikega pomena arhiviranja za prihodnjo uporabo rezultatov raziskav bi bilo državam članicam treba priporočiti ustanovitev oziroma krepitev politik na tem področju.

(12)

Politike, ki jih razvijejo države članice, bi se morale opredeliti na nacionalni ali podnacionalni ravni, odvisno od ustavnopravnega položaja in razdelitve pristojnosti za opredelitev politik na področju raziskav.

(13)

Trdne e-infrastrukture, ki bodo podpirale znanstvene informacijske sisteme, bodo izboljšale dostop do znanstvenih informacij ter njihovo dolgoročno arhiviranje. To lahko spodbudi skupne raziskovalne projekte. V skladu s Sporočilom Komisije „Infrastrukture IKT za e-znanost“ (6) se e-infrastrukture razumejo kot „okolje, v katerem se lahko raziskovalni viri (strojna in programska oprema ter vsebina) nemudoma izmenjajo ali so dostopni, kadar je to potrebno za spodbujanje boljših in učinkovitejših raziskav.“ Zato bi bilo treba priporočiti nadaljnji razvoj tovrstnih infrastruktur in njihovo medsebojno povezanost na evropski ravni.

(14)

Prizadevanje za prehod na odprt dostop ima svetovne razsežnosti, kar je razvidno tudi iz „Revidirane strategije o prispevku UNESCO k spodbujanju prostega dostopa do znanstvenih informacij in raziskav“ (7) ter „OECE Deklaracije o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega financiranja“ (8). Države članice bi morale biti del teh svetovnih prizadevanj in vzor s spodbujanjem odprtega, skupnega raziskovalnega okolja, ki bo temeljilo na vzajemnosti.

(15)

Glede na to, da založniški sektor trenutno doživlja številne spremembe, se morajo zainteresirane strani združiti in s skupnimi močmi spremljati uvedbe teh sprememb ter poiskati trajnostne rešitve za postopek objavljanja znanstvenih prispevkov.

(16)

12. decembra 2011 je Komisija sprejela paket, ki vsebuje sporočilo o odprtih podatkih, predlog direktive o spremembi Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (9) in nova pravila Komisije v zvezi z dokumenti, ki jih hrani. Ta paket je strategijo Komisije v zvezi z odprtimi podatki predstavil v enotnem in skladnem okviru, ki zajema ukrepe, med katere sodi tudi to priporočilo.

(17)

Temu priporočilu je priloženo sporočilo, v katerem Komisija opredeljuje svojo politiko in vizijo v zvezi s prostim dostopom do rezultatov raziskav. Opisuje ukrepe, ki jih bo Komisija sprejela kot organ, ki zagotavlja finančna sredstva za znanstvene raziskave iz proračuna Unije.

(18)

Komisija skupaj s tem priporočilom in njemu priloženim sporočilom sprejema tudi sporočilo o „okrepitvi partnerstva Evropskega raziskovalnega prostora za odličnost in rast“, v katerem določa ključne prednostne naloge za dokončno vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora, med katere spadajo na primer optimalna izmenjava, dostop do znanstvenega znanja in njegov prenos –

1.

Opredelijo jasne politike za razširjanje in odprt dostop do znanstvenih objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav. Te politike morajo zagotoviti:

Kot rezultat teh politik zagotovijo, da:

2.

Zagotovijo, da institucije, ki financirajo raziskave in so odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, ter akademske ustanove, ki prejemajo javno financiranje, izvajajo politike prek:

3.

Opredelijo jasne politike za razširjanje podatkov, ki so rezultat javno financiranih raziskav, in za odprt dostop do njih. Te politike morajo zagotoviti:

Kot rezultat teh politik zagotovijo, da:

4.

Okrepijo arhiviranje znanstvenih informacij prek:

5.

Nadalje razvijajo e-infrastrukture, ki podpirajo sistem za razširjanje znanstvenih informacij prek:

6.

Zagotovijo sinergije med nacionalnimi e-infrastrukturami na evropski in svetovni ravni prek:

7.

Sodelujejo v dialogih med več zainteresiranimi stranmi na nacionalni, evropski in/ali mednarodni ravni o tem, kako spodbujati odprt dostop do znanstvenih informacij in njihovo arhiviranje. Udeleženci bi morali upoštevati zlasti:

8.

Do konca leta imenujejo nacionalno referenčno točko, katere naloge bodo:

9.

18 mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije in nato vsaki dve leti za tem Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih kot odziv na različne elemente tega priporočila, v skladu s formalnostmi, ki jih je treba opredeliti in doreči. Na podlagi tega bo Komisija pregledala napredek, dosežen po vsej EU, in ocenila, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za dosego ciljev iz tega priporočila.