17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/3

UREDBA SVETA (EU) št. 641/2012

z dne 16. julija 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 356/2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215(1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/231/SZVP z dne 26. aprila 2010 o omejitvenih ukrepih proti Somaliji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 356/2010 (2) določa omejitvene ukrepe proti osebam, subjektom in organom iz Priloge I k navedeni uredbi, kakor je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: RVSZN)1844 (2008).

(2)	Varnostni svet Združenih narodov je 22. februarja 2012 sprejel RVSZN 2036 (2012), s katero je v odstavku 23 potrdil svojo oceno, da lahko izvoz oglja iz Somalije lahko ogroža mir, varnost ali stabilnost v Somaliji.

(3)	Odbor za sankcije Varnostnega sveta, ustanovljen v skladu s RVSZN 751(1992) glede Somalije, je 17. februarja 2012 posodobil seznam oseb in subjekotv, za katere veljajo omejitveni ukrepi.

(4)	Svet je z namenom izvajanja RVSZN 751(1992) 16. julija 2012 sprejel Sklep 2012/388/SZVP (3), tako da dodaja dodatno osebo na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejitveni ukrepi iz Sklepa 2010/231/SZVP.

(5)	Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem zaradi zagotovitve, da ga bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(6)

Poleg tega je bila z RVSZN 2002 (2011) razjasnjena izjema, ki je že bila določena z Uredbo (EU) št. 356/2010 in omogoča dajanje na razpolago sredstev, drugih finančnih sredstev ali gospodarskih virov, ki jih za pravočasno dostavo nujno potrebne humanitarne pomoči v Somalijo potrebujejo Združeni narodi, specializirane agencije ali programi Združenih narodov ter humanitarne organizacije s statusom opazovalk pri Generalni skupščini Združenih narodov, ki zagotavljajo humanitarno pomoč, in njihovi izvajalski partnerji. To razjasnitev bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 356/2010.

(7)	Uredbo Sveta (EU) št. 356/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 356/2010 se spremeni:

(1)

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. V Prilogi I so navedene fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki jih določi Varnostni svet ali Odbor za sankcije v skladu z RVSZN 1844 (2008), ker:

(a)

sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Somalije, vključno z dejanji, ki ogrožajo ali kršijo sporazum iz Džibutija z dne 18. avgusta 2008 ali politični proces, ali s silo grozijo prehodnim zveznim institucijam Somalije (TFI) ali misiji Afriške unije v Somaliji (AMISOM), ali za navedena dejanja zagotavljajo podporo;

(b)	so kršili embargo na orožje in s tem povezane ukrepe, kot je ponovno potrjeno v odstavku 6 RVSZN 1844 (2008);

(c)	ovirajo dostavo humanitarne pomoči Somaliji, dostop do nje ali njeno razdeljevanje v Somaliji;

(d)	so politični ali vojaški voditelji, ki novačijo ali uporabljajo otroke v oboroženih spopadih v Somaliji in s tem kršijo veljavno mednarodno pravo; ali

(e)	so odgovorni za kršitve veljavnega mednarodnega prava v Somaliji z dejanji, katerih tarča so civilisti, tudi otroci in ženske v oboroženih spopadih, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim in seksističnim nasiljem, napadi na šole in bolnišnice, ugrabitvami in prisilnim razseljevanjem.“.

(2)

V členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Člen 2(1) in (2) se ne uporablja za dajanje na voljo sredstev ali gospodarskih virov, ki so potrebni za pravočasno dostavo nujne humanitarne pomoči v Somaliji s strani Združenih narodov, njihovih specializiranih agencij ali programov, humanitarnih organizacij, ki imajo status opazovalke pri Generalni skupščini Združenih narodov in zagotavljajo humanitarno pomoč, in njihovi izvajalski partnerji, vključno z dvostransko in večstransko financiranimi NVO, ki sodelujejo pri skupnem pozivu Združenih narodov za Somalijo.“

(3)	Oseba s seznama iz Priloge II k tej uredbi se doda na seznam oseb v oddelku I iz Priloge I.

(4)	Priloga II se nadomesti z besedilom Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 105, 27.4.2010, str. 17.

(2) UL L 105, 27.4.2010, str. 1.

(3) Glej stran 38 tega Uradnega lista.

PRILOGA I

„PRILOGA II

Spletne strani za informacije o pristojnih organih in naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji

BELGIJA

http://www.diplomatie.be/eusanctions

BOLGARIJA

http://www.mfa.bg/en/pages/view/5519

ČEŠKA

http://www.mfcr.cz/mezinarodnisankce

DANSKA

http://um.dk/da/politik-og-diplomati/retsorden/sanktioner/

NEMČIJA

http://www.bmwi.de/BMWi/Navigation/Aussenwirtschaft/Aussenwirtschaftsrecht/embargos.html

ESTONIJA

http://www.vm.ee/est/kat_622/

IRSKA

http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id=28519

GRČIJA

http://www1.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html

ŠPANIJA

http://www.maec.es/es/MenuPpal/Asuntos/Sanciones%20Internacionales/Paginas/Sanciones_%20Internacionales.aspx

FRANCIJA

http://www.diplomatie.gouv.fr/autorites-sanctions/

ITALIJA

http://www.esteri.it/MAE/IT/Politica_Europea/Deroghe.htm

CIPER

http://www.mfa.gov.cy/sanctions

LATVIJA

http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539

LITVA

http://www.urm.lt/sanctions

LUKSEMBURG

http://www.mae.lu/sanctions

MADŽARSKA

http://www.kulugyminiszterium.hu/kum/hu/bal/Kulpolitikank/nemzetkozi_szankciok/

MALTA

http://www.doi.gov.mt/EN/bodies/boards/sanctions_monitoring.asp

NIZOZEMSKA

http://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-vrede-en-veiligheid/sancties

AVSTRIJA

http://www.bmeia.gv.at/view.php3?f_id=12750&LNG=en&version=

POLJSKA

http://www.msz.gov.pl

PORTUGALSKA

http://www.min-nestrangeiros.pt

ROMUNIJA

http://www.mae.ro/node/1548

SLOVENIJA

http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/mednarodna_varnost/omejevalni_ukrepi/

SLOVAŠKA

http://www.foreign.gov.sk

FINSKA

http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet

ŠVEDSKA

http://www.ud.se/sanktioner

ZDRUŽENO KRALJESTVO

www.fco.gov.uk/competentauthorities

Naslov za pošiljanje obvestil Evropski komisiji:

European Commission

Service for Foreign Policy Instruments (FPI)

Office EEAS 02/309

B-1049 Bruxelles/Brussel (Belgium)

E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu“.

PRILOGA II

Oseba iz točke 3 člena 1

Jim’ale, Ali Ahmed Nur (tudi (a) Jim’ale, Ahmed Ali; tudi (b) Jim’ale, Ahmad Nur Ali; tudi (c) Jim’ale, Sheikh Ahmed; tudi (d) Jim’ale, Ahmad Ali; tudi (e) Jim’ale, Shaykh Ahmed Nur)

Letnica rojstva: 1954. Kraj rojstva: Eilbur, Somalija. Državljanstvo: Somalija. Drugo državljanstvo: Džibuti. Št. potnega lista: A0181988 (Somalija), datum poteka: 23. januar 2011. Lokacija: Džibuti, Republika Džibuti. Datum uvrstitve na seznam ZN: 17. februar 2012.

Ali Ahmed Nur Jim’ale (Jim’ale) je imel vodilno vlogo v nekdanjem Somalskem svetu islamskih sodišč, imenovanem tudi Somalska zveza islamskih sodišč, ki je bil skrajno islamistično telo. Najbolj skrajni elementi Somalske zveze islamskih sodišč so se sčasoma oblikovali v skupino, znano pod imenom Al-Shabaab. Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z resolucijama 751(1992) in 1907(2009) o Somaliji in Eritreji (v nadaljnjem besedilu: odbor za sankcije za Somalijo in Eritrejo), je aprila 2010 Al-Shabaab uvrstil na seznam za ciljno usmerjene sankcije. Odbor je Al-Shabaab uvrstil na seznam kot subjekt, ki izvaja dejavnosti, s katerimi neposredno ali posredno ogroža mir, varnost ali stabilnost Somalije, zlasti dejavnosti, ki ogrožajo somalsko prehodno zvezno vlado.

Jim’ale je v poročilu nadzorne skupine odbora za sankcije za Somalijo in Eritrejo z dne 18. julija 2011 (S/2011/433) opisan kot pomemben poslovnež in pomembna osebnost pri trgovanju z ogljem in sladkorjem pod nadzorom skupine Al-Shabaab ter kot oseba, ki ima s to skupino privilegiran odnos.

Jim’ale je opredeljen kot ena od glavnih oseb, ki zagotavlja finančna sredstva skupini Al-Shabaab in ji ideološko pripada. Jim’ale je zagotovil tudi ključna sredstva in politično podporo Hassanu Dahiru Aweysu (v nadaljnjem besedilu: Aweys), ki je bil prav tako uvrščen na seznam odbora za sankcije za Somalijo in Eritrejo. Muktar Robow, nekdanji namestnik poveljnika organizacije Al-Shabaab, naj bi sredi leta 2011 domnevno še naprej sodeloval pri političnih dejavnostih te organizacije. Robow je Aweysa in Jim’aleja zaprosil, naj se mu pridružita pri uresničevanju njihovih skupnih ciljev in utrjevanju njihovega položaja zaradi razklanosti vodstva skupine Al-Shabaab.

Jim’ale je jeseni 2007 v Džibutiju za namen skrajnih dejavnosti ustanovil navidezno podjetje Investors Group, da bi kratkoročno s financiranjem skrajnih dejavnosti in nakupi orožja destabilizirali Somaliland. Podjetje je pomagalo pri tihotapljenju lahkega orožja iz Eritreje prek Džibutija v peto etiopijsko regijo, kjer so skrajneži prevzemali pošiljke. Jim’ale je v sredini leta 2008 še naprej vodil Investors Group.

Jim’ale je konec septembra 2010 ustanovil podjetje ZAAD za nakazovanje denarja z mobilnimi telefoni in sklenil posel s skupino Al-Shabaab, da bi postalo nakazovanje denarja še bolj anonimno, tako da je odpravil zahtevo po identifikaciji.

Konec leta 2009 je Jim’ale upravljal znan sklad za prenos sredstev (hawala), v katerega je pobiral islamski davek zakat, ki ga je nato prejela skupina Al-Shabaab.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/8

UREDBA SVETA (EU) št. 642/2012

z dne 16. julija 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 147/2003 o nekaterih omejitvenih ukrepih v zvezi z Somalijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/231/SZVP z dne 26. aprila 2010 o omejitvenih ukrepih proti Somaliji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 147/2003 (2) uvaja splošno prepoved zagotavljanja tehničnih nasvetov, pomoči, usposabljanja, financiranja ali finančne pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi kateri koli osebi, subjektu ali organu v Somaliji.

(2)	Varnostni svet Združenih narodov je 22. februarja 2012 sprejel Resolucijo 2036 (2012), s katero v odstavku 22 vse države članice Združenih narodov poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe proti neposrednemu ali posrednemu uvozu oglja iz Somalije.

(3)	Svet je 16 julija 2012 sprejel Sklep 2012/388/SZVP (3), ki spreminja Sklep 2010/231/SZVP, tako da določa prepoved neposrednega ali posrednega uvoza oglja iz Somalije v Unijo.

(4)	Ta ukrep spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije predvsem zaradi zagotovitve, da ga bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(5)	Uredbo (ES) št. 147/2003 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EC) št. 147/2003 se spremeni:

(1)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3b

1. Prepovedano je:

(a)

uvažati oglje v Unijo, kadar:

(i)	izvira iz Somalije ali

(ii)	je bilo izvoženo iz Somalije;

(b)	kupovati oglje, ki se nahaja v Somaliji ali izvira iz Somalije;

(c)	prevažati oglje, kadar izvira iz Somalije ali kadar se iz Somalije izvaža v katero koli drugo državo;

(d)	neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč ter zavarovanje in pozavarovanje, povezano z uvozom, prevozom ali nakupom oglja iz Somalije iz točk (a), (b) in (c); in

(e)	prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje v dejavnostih, katerih cilj ali posledica je neposredno ali posredno izogniti se prepovedim iz točk (a), (b), (c) in (d).

2. Za namene tega člena „oglje“ pomeni proizvode iz Priloge II.

3. Prepovedi iz prvega odstavka se ne uporabljajo za nakup ali prevoz oglja, ki je bilo iz Somalije izvoženo pred 22. februarjem 2012.“.

(2)	V členu 2a, členu 6a in členu 7a(1) se sklicevanja na Prilogo nadomestijo s sklicevanji na Prilogo I.

(3)	Priloga se preimenuje v Priloga I in se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

(4)	Besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 105, 27.4.2010, str. 17.

(2) UL L 24, 29.1.2003, str. 2.

(3) Glej stran 38 tega Uradnega lista.

PRILOGA I

„PRILOGA I

Spletne strani za informacije o pristojnih organih in naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji

BELGIJA

http://www.diplomatie.be/eusanctions

BOLGARIJA

http://www.mfa.bg/en/pages/view/5519

ČEŠKA

http://www.mfcr.cz/mezinarodnisankce

DANSKA

http://um.dk/da/politik-og-diplomati/retsorden/sanktioner/

NEMČIJA

http://www.bmwi.de/BMWi/Navigation/Aussenwirtschaft/Aussenwirtschaftsrecht/embargos.html

ESTONIJA

http://www.vm.ee/est/kat_622/

IRSKA

http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id = 28519

GRČIJA

http://www1.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html

ŠPANIJA

http://www.maec.es/es/MenuPpal/Asuntos/Sanciones%20Internacionales/Paginas/Sanciones_%20Internacionales.aspx

FRANCIJA

http://www.diplomatie.gouv.fr/autorites-sanctions/

ITALIJA

http://www.esteri.it/MAE/IT/Politica_Europea/Deroghe.htm

CIPER

http://www.mfa.gov.cy/sanctions

LATVIJA

http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539

LITVA

http://www.urm.lt/sanctions

LUKSEMBURG

http://www.mae.lu/sanctions

MADŽARSKA

http://www.kulugyminiszterium.hu/kum/hu/bal/Kulpolitikank/nemzetkozi_szankciok/

MALTA

http://www.doi.gov.mt/EN/bodies/boards/sanctions_monitoring.asp

NIZOZEMSKA

http://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-vrede-en-veiligheid/sancties

AVSTRIJA

http://www.bmeia.gv.at/view.php3?f_id=12750&LNG=en&version=

POLJSKA

http://www.msz.gov.pl

PORTUGALSKA

http://www.min-nestrangeiros.pt

ROMUNIJA

http://www.mae.ro/node/1548

SLOVENIJA

http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/mednarodna_varnost/omejevalni_ukrepi/

SLOVAŠKA

http://www.foreign.gov.sk

FINSKA

http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet

ŠVEDSKA

http://www.ud.se/sanktioner

ZDRUŽENO KRALJESTVO

www.fco.gov.uk/competentauthorities

Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:

European Commission

Service for Foreign Policy Instruments (FPI)

Office EEAS 02/309

B-1049 Bruxelles/Brussel (Belgium)

E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu“.

PRILOGA II

„PRILOGA II

Proizvodi, zajeti v pomen besede „oglje“

Oznaka HS	Opis
4402	Lesno oglje (vključno oglje iz lupin ali luščin), aglomerirano ali neaglomerirano“.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/13

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 643/2012

z dne 16. julija 2012

o izvajanju člena 11(1) in (4) Uredbe (EU) št. 753/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 753/2011 z dne 1. avgusta 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu (1) ter zlasti člena 11(1) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 1. avgusta 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 753/2011.

(2)	Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 11. junija 2012 s seznama posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, črtal dve osebi.

(3)	Odbor je 27. junija 2012 na seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, dodal eno osebo.

(4)	Odbor je 28. junija 2012 poleg tega na seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, dodal še dve osebi in dva subjekta.

(5)	Prilogo I k Uredbi (EU) št. 753/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na seznam v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 753/2011 se dodajo vnosi za osebe in subjekte iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

S seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 753/2011 se črtata vnosa za osebi iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 199, 2.8.2011, str. 1.

PRILOGA I

Vnosi iz člena 1

A. Posamezniki, povezani s talibani

(1)

Bakht Gul (alias (a) Bakhta Gul (b) Bakht Gul Bahar (c) Shuqib).

Leto rojstva: 1980. Kraj rojstva: vas Aki, okrožje Zadran, provinca Paktiya, Afganistan. Državljanstvo: afganistansko. Naslov: Miram Shah, Severni Vaziristan, plemenska območja pod zvezno upravo, Pakistan. Drugi podatki: (a) pomočnik Badruddina Haqqanija za komunikacije, (b) usklajuje tudi gibanje Haqqanijevih upornikov, tujih borcev in orožja na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom, (c) pripadnik plemena Zadran. Datum uvrstitve na seznam ZN: 27. 6. 2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Sodeluje tudi z uradniki mreže Haqqani, vključno z Badruddinom Haqqanijem, s katerimi usklajujejo gibanje upornikov mreže Haqqani, tujih bojevnikov in orožja na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom ter v vzhodnem Afganistanu. Leta 2010 je sporočal operativne ukaze Badruddina Haqqanija bojevnikom v Afganistanu. Konec leta 2009 je razdeljeval denarna sredstva podpoveljnikom mreže Haqqani, ki so potovali med Miram Shahom in Afganistanom.

(2)

Abdul Satar Abdul Manan (alias (a) Haji Abdul Sattar Barakzai (b) Haji Abdul Satar (c) Haji Satar Barakzai (d) Abdulasattar).

Naziv: hadži. Leto rojstva: 1964. Kraj rojstva: (a) vas Mirmandaw, okrožje Nahr-e Saraj, provinca Helmand, Afganistan, (b) vas Mirmadaw, okrožje Gereshk, provinca Helmand, Afganistan, (c) Qilla Abdullah, provinca Balučistan, Pakistan. Številka potnega lista: AM5421691 (pakistanski potni list, poteče 11. avgusta 2013). Nacionalna identifikacijska št.: (a) pakistanska nacionalna identifikacijska številka 5420250161699, (b) afganistanska nacionalna identifikacijska številka 585629. Naslov: (a) Kachray Road, Pashtunabad, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan, (b) Nasrullah Khan Chowk, območje Pashtunabad, provinca Balučistan, Pakistan, (c) Chaman, provinca Balučistan, Pakistan, (d) prehrambena trgovina Abdul Satar, Ayno Mina 0093, provinca Kandahar, Afganistan. Drugi podatki: (a) solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar, (b) povezan tudi z Khairullahom Barakzaijem, (c) pripadnik plemena Barakzai, (d) ime očeta Hajji ‚Abd-al-Manaf. Datum uvrstitve na seznam ZN: 29. 6. 2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Abdul Satar Abdul Manan je solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar (HKHS), ki jo tudi upravlja. Satar in Khairullah Barakzai Khudai Nazar sta solastnika in skupaj upravljata „hawale“ (podjetja, ki ponujajo neuradne storitve v plačilnem prometu), ki so po vsem Afganistanu, Pakistanu in Dubaju znane kot HKHS. Upravljata poslovalnico HKHS na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Konec leta 2009 sta imela Satar in Khairullah enak lastniški delež v HKHS. Satar je ustanovil HKHS, stranke pa so se deloma odločale za HKHS, ker sta imeni Satar in Khairullah dobro poznani. Satar je talibanom doniral več tisoč dolarjev kot podporo njihovim dejavnostim v Afganistanu in jim zagotavljal sredstva prek hawale. Leta 2010 je Satar zagotavljal finančno pomoč talibanom, nek talibanski poveljnik in njegovi pripadniki pa naj bi nakazali več tisoč dolarjev prek Satarja kot pomoč (talibanskim) uporniškim skupinam. Konec leta 2009 je Satar gostil visoke talibanske pripadnike, zagotovil je več deset tisoč dolarjev pomoči za talibanski boj proti koalicijskim silam v Marjahu, okrožje Nad’Ali, provinca Helmand, Afganistan, ter pomagal prepeljati talibanskega pripadnika v Marjah. Leta 2008 sta Satar in Khairullah od donatorjev zbrala finančna sredstva, ki sta jih nato prek svoje hawale dodelila talibanom.

(3)

Khairullah Barakzai Khudai Nazar (alias (a) Haji Khairullah (b) Haji Khair Ullah (c) Haji Kheirullah (d) Haji Karimullah (e) Haji Khair Mohammad).

Naziv: hadži. Leto rojstva: 1965. Kraj rojstva: (a) vas Zumbaleh, okrožje Nahr-e Saraj, provinca Helmand, Afganistan, (b) vas Mirmadaw, okrožje Gereshk, provinca Helmand, Afganistan, (c) Qilla Abdullah, provinca Balučistan, Pakistan. Številka potnega lista: BP4199631 (pakistanski potni list, poteče 25. junija 2014). Nacionalna identifikacijska št.: pakistanska identifikacijska številka 5440005229635. Naslov: Abdul Manan Chowk, Pashtunabad, Quetta, provinca Balučistan. Drugi podatki: (a) solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar, (b) povezan tudi z Abdulom Satarjem Abdulom Mananom, (b) pripadnik plemena Barakzai, (d) ime očeta: Haji Khudai Nazar, (e) drugo ime očeta: Nazar Mohammad. Datum uvrstitve na seznam ZN: 29. 6. 2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Khairullah Barakzai Khudai Nazar je solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar (HKHS), ki jo tudi upravlja. Konec leta 2009 sta imela Khairullah in Abdul Satar Abdul Manan enak lastniški delež v HKHS. Skupaj sta upravljala „hawale“, ki so po vsem Afganistanu, Pakistanu in Dubaju znane kot HKHS. Upravljala sta poslovalnico HKHS na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Na začetku leta 2010 je bil Khairullah vodja poslovalnice HKHS v Kabulu. Leta 2010 je bil „hawaladar“ talibanskega visokega vodstva in talibanom zagotavljal pomoč. Khairullah je skupaj s svojim poslovnim partnerjem Satarjem zagotovil več tisoč dolarjev podpore za talibanske dejavnosti v Afganistanu. Leta 2008 sta Khairullah in Satar od donatorjev zbrala finančna sredstva, ki sta jih nato prek svoje hawale dodelila talibanom.

B. Subjekti ter druge skupine in podjetja, povezana s talibani

(1)

Menjalnica Haji Khairullah Haji Sattar (alias (a) Haji Khairullah-Haji Sattar Sarafi (b) Haji Khairullah and Abdul Sattar and Company (c) Haji Khairullah Money Exchange (d) Haji Khair Ullah Money Service (e) Haji Salam Hawala (f) Haji Hakim Hawala (g) Haji Alim Hawala)

Naslov: (a) poslovalnica št. 1: (i) Chohar Mir Road, Kandahari Bazaar, Quetta City, provinca Balučistan, Pakistan; (ii) soba številka 1, Abdul Sattar Plaza, Hafiz Saleem Street, Munsafi Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (iii) trgovina številka 3, Dr. Bano Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (iv) številka pisarne 3, blizu Fatima Jinnah Road, Dr. Bano Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (v) Kachara Road, Nasrullah Khan Chowk, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (vi) Wazir Mohammad Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (b) poslovalnica št. 2: Pešavar, provinca Khyber Paktunkhwa, Pakistan; (c) poslovalnica št. 3: Moishah Chowk Road, Lahore, provinca Pandžab, Pakistan; (d) poslovalnica št. 4: Karači, provinca Sindh, Pakistan; (e) poslovalnica št. 5: (i) Larran Road številka 2, Chaman, provinca Balučistan, Pakistan; (ii) Chaman Central Bazaar, Chaman, provinca Balučistan, Pakistan; (f) poslovalnica št. 6: (i) trgovina številka 237, trg Shah Zada (znan tudi kot Sarai Shahzada), Kabul, Afganistan; (ii) trgovina številka 257, 3. nadstropje, trg Shah Zada (znan tudi kot Sarai Shahzada), Kabul, Afganistan; (g) poslovalnica št. 7: (i) trgovini številka 21 in 22, 2. nadstropje, trg Kandahar City Sarafi, Kandahar, provinca Kandahar, Afganistan; (ii) trg New Sarafi, 2. nadstropje, Kandahar, provinca Kandahar, Afganistan; (iii) trg Safi, Kandahar, provinca Kandahar, Afganistan; (h) poslovalnica št. 8: Gereshk, okrožje Nahr-e Saraj, provinca Helmand, Afganistan; (i) poslovalnica št. 9: (i) Lashkar Gah Bazaar, Lashkar Gah, okrožje Lashkar Gah, provinca Helmand, Afganistan; (ii) trg Haji Ghulam Nabi, 2. nadstropje, okrožje Lashkar Gah, provinca Helmand, Afganistan; (j) poslovalnica št. 10: (i) apartmaja številka 196 in 197, 3. nadstropje, trg Khorasan, Herat, provinca Herat, Afganistan; (ii) trg Khorasan, Shahre Naw, okrožje 5, Herat, provinca Herat, Afghnistan; (k) poslovalnica št. 11: (i) trg Sarafi, okrožje Zaranj, provinca Nimroz, Afganistan; (ii) trg Ansari, 2. nadstropje, provinca Nimroz, Afganistan; (l) poslovalnica št. 12: trg Sarafi, Wesh, okrožje Spin Boldak, Afganistan; (m) poslovalnica št. 13: trg Sarafi, Farah, Afganistan; (n) poslovalnica št. 14: Dubaj, Združeni arabski emirati; (o) poslovalnica št. 15: Zahedan, Iran; (p) poslovalnica št. 16: Zabul, Iran. Davčna številka in številka dovoljenja: (a) pakistanska nacionalna davčna številka: 1774308; (b) pakistanska nacionalna davčna številka: 0980338; (c) pakistanska nacionalna davčna številka: 3187777; (d) afganistanska številka dovoljenja za opravljanje storitev ponudnika denarnih storitev: 044. Drugi podatki: (a) talibanski voditelji so leta 2011 menjalnico Haji Khairullah Haji Sattar uporabljali za nakazovanje denarja talibanskim poveljnikom, da so lahko financirali bojevnike in operacije v Afganistanu, (b) povezana je z Abdulom Sattarjem Abdulom Mananom in Khairullahom Barakzaijem Khudaijem Nazarjem. Datum uvrstitve na seznam ZN: 29. 6. 2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Solastnika menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar (HKHS) sta Abdul Satar Abdul Manan in Khairullah Barakzai Khudai Nazar. Satar in Khairullah sta skupaj opravljala dejavnost menjave denarja v Afganistanu, Pakistanu in Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Talibanski voditelji so prek HKHS pošiljali denar talibanskim guvernerjem v senci in poveljnikom ter za talibane prejemali nakazila v obliki hawale (neuradne storitve v plačilnem prometu). Leta 2011 so talibanski voditelji prek HKHS nakazovali denar talibanskim poveljnikom v Afganistanu. Konec leta 2011 je bil prek poslovalnice HKHS v mestu Lashkar Gah, provinca Helmand, Afganistan, nakazan denar talibanskemu guvernerju v senci province Helmand. Sredi leta 2011 je talibanski poveljnik prek poslovalnice HKHS na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom financiral bojevnike in operacije v Afganistanu. Talibani so vsak mesec položili večji znesek pri tej poslovalnici HKHS, talibanski poveljniki pa so tako prek katere koli poslovalnice HKHS imeli dostop to teh sredstev. Talibansko osebje je leta 2010 prek HKHS nakazalo denar za hawale v Afganistanu, kjer so operativni poveljniki imeli dostop do sredstev. Konec leta 2009 je vodja poslovalnice HKHS v mestu Lashkar Gah nadzoroval prenos talibanskih sredstev prek HKHS.

(2)

Roshan Money Exchange (alias (a) Roshan Sarafi (b) Roshan Trading Company (c) Rushaan Trading Company (d) Roshan Shirkat (e) Maulawi Ahmed Shah Hawala (f) Mullah Ahmed Shah Hawala (g) Haji Ahmad Shah Hawala (h) Ahmad Shah Hawala).

Naslov: (a) poslovalnica št. 1: (i) trgovina številka 1584, Furqan (tudi Fahr Khan) Center, Chalhor Mal Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (ii) stanovanje številka 4, Furqan Center, Jamaluddin Afghani Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (iii) pisarna številka 4, 2. nadstropje, stavba Muslim Plaza, Doctor Banu Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (iv) Cholmon Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (v) Munsafi Road, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (vi) trgovina številka 1, 1. nadstropje, Kadari Place, Abdul Samad Khan Street (poleg Fatima Jena Road), Quetta, provinca Balučistan, Pakistan; (b) poslovalnica št. 2: (i) Safar Bazaar, okrožje Garmser, provinca Helmand, Afganistan; (ii) Main Bazaar, Safar, provinca Helmand, Afganistan; (c) poslovalnica št. 3: (i) trg Haji Ghulam Nabi, Lashkar Gah, provinca Helmand, Afganistan; (ii) menjalnica, Lashkar Gah, provinca Helmand, Afganistan; (iii) Lashkar Gah Bazaar, provinca Helmand, Afganistan; (d) poslovalnica št. 4: Hazar Joft, okrožje Garmser, provinca Helmand, Afganistan; (e) poslovalnica št. 5: Ismat Bazaar, okrožje Marjah, provinca Helmand, Afganistan; (f) poslovalnica št. 6: Zaranj, provinca Nimruz, Afganistan; (g) poslovalnica št. 7: (i) apartma številka 8, 4. nadstropje, trg Sarafi, okrožje številka 1, Kandahar, provinca Kandahar, Afganistan; (ii) trgovina številka 25, 5. nadstropje, trg Sarafi, Kandahar, okrožje Kandahar, provinca Kandahar, Afganistan; (h) poslovalnica št. 8: Lakri, provinca Helmand, Afganistan; (i) poslovalnica št. 9: Gerd-e-Jangal, okrožje Chaghi, provinca Balučistan, Pakistan; (j) poslovalnica št. 10: Chaghi, okrožje Chaghi, provinca Balučistan, Pakistan; (k) poslovalnica št. 11: trg Aziz, pred banko Azizi Bank, Waish Border, okrožje Spin Boldak, provinca Kandahar, Afganistan. Drugi podatki: Menjalnica Roshan Money Exchange hrani in nakazuje sredstva za podporo talibanskim vojaškim operacijam in trgovini z drogami v Afganistanu. Datum uvrstitve na seznam ZN: 29. 6. 2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Menjalnica Roshan Money Exchange (RMX) hrani in nakazuje sredstva za podporo talibanskim vojaškim operacijam in vlogi talibanov v trgovini z drogami v Afganistanu. Leta 2011 je bila RMX ena prvih hawal (podjetje, ki ponuja neuradne storitve v plačilnem prometu), ki so jo talibanski uradniki uporabljali v provinci Helmand. Leta 2011 je visoki pripadnik talibanov v poslovalnici RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom dvignil več sto tisoč dolarjev, namenjenih talibanskim guvernerjem provinc v senci. Talibanski guverner v senci province Helmand je RMX poslal več sto tisoč dolarjev za financiranje talibanskega napada spomladi 2011. Pripadnik talibanov je leta 2011 od RMX prejel več deset tisoč dolarjev kot podporo za vojaške operacije. Poslovalnica RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom je hranila več deset tisoč dolarjev, ki naj bi jih prevzel talibanski poveljnik. Leta 2010 je talibanski pripadnik v imenu talibanskega guvernerja v senci province Helmand prek RMX nakazal več tisoč dolarjev na mejno območje med Afganistanom in Pakistanom. Talibani prek poslovalnice RMX v mestu Lashkar Gah, provinca Helmand, nakazujejo sredstva za lokalne operacije. Leta 2011 je talibanski podpoveljnik prek poslovalnice RMX v mestu Lashkar Gah nakazal več deset tisoč dolarjev talibanskemu poveljniku. Talibani so leta 2010 prenesli sredstva na poslovalnico RMX v mestu Lashkar Gah, ki so bila namenjena talibanskim poveljnikom. Pripadnik talibanov je v imenu talibanskega guvernerja v senci province Helmand prav tako leta 2010 prek RMX prenesel več deset tisoč dolarjev, namenjenih provincama Helmand in Herat v Afganistanu.

Leta 2009 je visoki predstavnik talibanov v poslovalnici RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom dvignil več sto tisoč dolarjev za financiranje talibanskih vojaških operacij v Afganistanu. Denar, poslan RMX, je prišel iz Irana. Talibanski vodja je leta 2008 prek RMX iz Pakistana v Afganistan nakazal več deset tisoč dolarjev. rek RMX krepijo svojo vlogo v afganistanski trgovini z drogami. Talibanski uradniki, tudi guverner v senci province Helmand, so leta 2011 prenesli več sto tisoč dolarjev s poslovalnice RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom v hawale v Afganistanu za nabavo drog v imenu talibanskih uradnikov. Talibanski uradnik je prav tako leta 2011 naročil talibanskim poveljnikom v provinci Helmand, naj posle v zvezi z opijem opravijo prek RMX. Vodja talibanov v enem od okrožij je nakazal več tisoč dolarjev iz Marjaha v provinci Helmand v Afganistanu na poslovalnico RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom.

PRILOGA II

Vnosa iz člena 2

(1)	Mohammad Homayoon Mohammad Yonus Kohistani (alias Mohammad Homayoon Kohistani).

(2)	Mohammad Sharif Masood Mohammad Akbar.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 644/2012

z dne 16. julija 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 206/2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval v zvezi z Rusijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (1) ter zlasti prvega in drugega pododstavka člena 3(1), prvega pododstavka člena 6(1), člena 7(e), člena 8(d) in člena 13(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2004/68/ES določa zahteve glede zdravstvenega varstva živali za tranzit živih kopitarjev skozi Unijo. Predpisuje, da se lahko določijo posebne določbe, vključno z vzorci veterinarskih spričeval, za tranzit živih kopitarjev iz odobrenih tretjih držav skozi Unijo, pod pogojem, da te živali ozemlje Unije prečkajo z odobritvijo in pod nadzorom carinske in uradne veterinarske službe ter prek odobrenih mejnih kontrolnih točk, brez postankov v Uniji, razen tistih, potrebnih za dobro počutje živali.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (2) določa zahteve za izdajo veterinarskih spričeval za vnos nekaterih pošiljk živih živali, vključno s kopitarji, v Unijo. Priloga I k navedeni uredbi določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos takih pošiljk v Unijo, ter vzorce veterinarskih spričeval, ki morajo biti priloženi navedenim pošiljkam.

(3)

Komisija je na prošnjo Rusije za dovoljenje za tranzit živega goveda za vzrejo in proizvodnjo iz regije Kaliningrad (Kaliningradskaya oblast) čez ozemlje Litve opravila pregled v Kaliningradu. Ugotovila je, da se zdi zdravstveno stanje živali v navedeni regiji dobro. Na podlagi tega bi bilo treba dovoliti vnos pošiljk takih živali v Unijo z izključnim namenom tranzita iz regije Kaliningrad v druge dele ozemlja Rusije čez ozemlje Litve s cestnimi prevoznimi sredstvi.

(4)

Poleg tega Litva lahko zagotovi izvajanje ukrepov iz člena 8(1) Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (3) glede tistih živali iz regije Kaliningrad, ki zaradi zunanjih okoliščin tranzita ne morejo opraviti brez iztovarjanja.

(5)	Rusija je potrdila tudi sporazum z Belorusijo v okviru carinske unije, ki vključuje obe državi in pomeni, da v obeh državah veljajo enake standardne veterinarsko-sanitarne zahteve za uvoz.

(6)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 206/2010 spremeniti tako, da se zagotovi tranzit živega goveda za vzrejo in proizvodnjo iz regije Kaliningrad. Sezam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je v Unijo dovoljen vnos nekaterih živali iz dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 206/2010, bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)	Določiti je treba tudi vzorec veterinarskega spričevala za tranzit navedenih živali. Vzorec veterinarskega spričevala „BOV-X-TRANSIT-RU“ bi bilo zato treba ustrezno vstaviti v del 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 206/2010.

(8)	Uredbo (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 se spremeni:

(1)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Odstopanje za tranzit nekaterih pošiljk živega goveda za vzrejo in proizvodnjo skozi Litvo

1. Tranzit pošiljk živega goveda za vzrejo in proizvodnjo iz ruske regije Kaliningrad po cesti skozi Litvo, ki se pošilja v namembni kraj zunaj Unije, se odobri, če je v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	živali vstopijo v Litvo na mejni kontrolni točki na cesti Kybartai in iz nje izstopijo na mejni kontrolni točki Medininkai;

(b)	živali se prevažajo v kontejnerjih s cestnimi prevoznimi sredstvi, ki jih veterinarske službe pristojnega litovskega organa na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo na cesti Kybartai zapečatijo z zalivko s serijsko številko;

(c)

uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za mejno kontrolno točko na cesti Kybartai, dokumente iz tretje alinee člena 7(1) Direktive Sveta 91/496/EGS, vključno z ustrezno izpolnjenim veterinarskim spričevalom v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala „BOV-X-TRANSIT-RU“ iz dela 2 Priloge I k tej uredbi, ki je priloženo živalim od mejne kontrolne točke na cesti Kybartai do mejne kontrolne točke Medininkai, na vsaki strani opremi z napisom „SAMO ZA TRANZIT IZ RUSKE REGIJE KALINIGRAD SKOZI LITVO;

(d)	zahteve iz člena 9 Direktive Sveta 91/496/EGS so izpolnjene;

(e)	uradni veterinar na mejni kontrolni točki na cesti Kybartai pošiljko na skupnem vstopnem veterinarskem dokumentu iz člena 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 282/2004 (4) potrdi kot sprejemljivo za tranzit skozi Litvo in dokument podpiše;

(f)	živali spremlja zdravstveno spričevalo, ki dovoljuje neoviran vstop v Belorusijo, in veterinarsko spričevalo, izdano za namembni kraj živali v Rusiji.

2. Pošiljke se ne iztovarjajo v Uniji in se prepeljejo neposredno na mejno kontrolno točko izstopa Medininkai.

Ko izstopna kontrola potrdi, da je pošiljka ista kot ob vstopu v Litvo na mejni kontrolni točki na cesti Kybartai, uradni veterinar na mejni kontrolni točki Medininkai, izpolni del 3 skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta.

3. V primeru nepravilnosti ali v izrednih primerih med tranzitom država članica tranzita uporabi ukrepe iz druge alinee člena 8(1)(b) Direktive 90/425/EGS (5), kakor je primerno.

4. Pristojni litovski organ redno preverja, da se število pošiljk ob vstopu in izstopu z ozemlja Unije ujema.

(2)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL 139, 30.4.2004, str. 321.

(2) UL L 73, 20.3.2010, str. 1.

(3) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(4) UL L 49, 19.2.2004, str. 11.

(5) UL L 224, 18.8.1990, str. 29“.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (EU) št. 206/2010 se spremeni:

(1)

dela 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„DEL 1

Seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov (1)

Oznaka ISO in ime tretje države

Oznaka ozemlja

Opis tretje države, njenega ozemlja ali dela

Veterinarsko spričevalo

Posebni pogoji

Vzorci

CA – Kanada

CA-0

Celotno ozemlje države

POR-X

IVb

CA-1

Celotno ozemlje države, razen doline Okanagan v Britanski Kolumbiji:

—	od točke na meji Kanade in Združenih držav, 120° 15′ ZD, 49° ZŠ

—	na severu do točke 119° 35′ ZD, 50° 30′ ZŠ

—	na severovzhodu do točke 119° ZD, 50° 45′ ZŠ

—	na jugu do točke na meji Kanade in Združenih držav, 118° 15′ ZD, 49° ZŠ

BOV-X OVI-X, OVI-Y: RUM (2)

CH – Švica

CH-0

Celotno ozemlje države

(3)

CL – Čile

CL-0

Celotno ozemlje države

BOV-X,OVI-X, RUM

POR-X, SUI

GL – Grenlandija

GL-0

Celotno ozemlje države

OVI-X, RUM

HR – Hrvaška

HR-0

Celotno ozemlje države

BOV-X, BOV-Y, RUM OVI-X, OVI-Y

IS – Islandija

IS-0

Celotno ozemlje države

BOV-X, BOV-Y, RUM OVI-X, OVI-Y

POR-X, POR-Y

ME – Črna gora

ME-0

Celotno ozemlje države

MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)

MK-0

Celotno ozemlje države

NZ – Nova Zelandija

NZ-0

Celotno ozemlje države

BOV-X, BOV-Y, RUM POR-X, POR-Y OVI-X, OVI-Y

III

PM – St Pierre in Miquelon

PM-0

Celotno ozemlje države

BOV-X, BOV-Y, RUM OVI-X, OVI-Y, CAM

RS – Srbija (5)

RS-0

Celotno ozemlje države

RU – Rusija

RU-0

Celotno ozemlje države

RU-1

Celotno ozemlje države, razen regije Kaliningrad

RU-2

Regija Kaliningrad

BOV-X-TRANSIT-RU

Posebni pogoji (glej opombe v posameznem spričevalu):

„I“	:	kadar se čez ozemlje tretje države opravlja tranzit živih živali za takojšnji zakol ali živega goveda za pitanje iz ene države članice in namenjene v drugo državo članico v tovornjakih, zapečatenih s serijsko številko zalivke. Številka zalivke se mora vnesti v veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS (6) za živo govedo za zakol in pitanje ter v skladu z vzorcem I iz Priloge E k Direktivi 91/68/EGS (7) za ovce in koze za zakol. Poleg tega mora biti zalivka ob prihodu na določeno vhodno mejno kontrolno točko v Unijo nepoškodovana, številka zalivke pa mora biti vpisana v celovit računalniški veterinarski sistem Unije (TRACES). Spričevalo mora na izhodni točki iz Unije pred tranzitom čez tretjo državo ali več tretjih držav pristojni veterinarski organ opremiti z naslednjim besedilom: „SAMO ZA TRANZIT MED RAZLIČNIMI DELI EVROPSKE UNIJE ČEZ NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO/ČRNO GORO/SRBIJO (8) (9)“. Govedo za pitanje mora biti prepeljano neposredno na namembno gospodarstvo, ki ga določi pristojni veterinarski organ v namembnem kraju. Navedene živali ne smejo biti premeščene z navedenega gospodarstva, razen za takojšnji zakol.
„II“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim tuberkuloze za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem BOV-X.
„III“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim bruceloze, za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem BOV-X.
„IVa“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim enzootske goveje levkoze (EGL), za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem BOV-X.
„IVb“	:	ozemlje s čredami, priznanimi kot uradno prostimi enzootske goveje levkoze (EGL), enako zahtevam iz Priloge D k Direktivi 64/432/EGS za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem BOV–X.
„V“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim bruceloze, za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem OVI-X.
„VI“	:	geografske ovire:
„VII“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim tuberkuloze, za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem RUM.
„VIII“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim bruceloze, za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem RUM.
„IX“	:	ozemlje s statusom, uradno prostim bolezni Aujeszkega, za izvoz živih živali v Unijo, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem POR-X.
„X“	:	samo za tranzit goveda za vzrejo in/ali proizvodnjo iz regije Kaliningrad skozi Litvo v druge ruske regije.

DEL 2

Vzorci veterinarskih spričeval

Vzorci:

„BOV-X“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače govedo (vključno z vrstami bivolov (Bubalus) in bizonov (Bison) ter njihovimi križanci), namenjeno za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu.
„BOV-Y“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače govedo (vključno z vrstami bivolov(Bubalus) in bizonov (Bison) ter njihovimi križanci), namenjeno za takojšnji zakol po uvozu.
„BOV-X-TRANSIT-RU“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače govedo (vključno z vrstami bivolov (Bubalus) in bizonov (Bison) ter njihovimi križanci), namenjeno za tranzit iz regije Kaliningrad v druge ruske regije čez ozemlje Litve.
„OVI-X“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače ovce (Ovis aries) in domače koze (Capra hircus), namenjene za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu.
„OVI-Y“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače ovce (Ovis aries) in domače koze (Capra hircus), namenjene za takojšnji zakol po uvozu.
„POR-X“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače prašiče (Sus scrofa), namenjene za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu.
„POR-Y“	:	vzorec veterinarskega spričevala za domače prašiče (Sus scrofa), namenjene za takojšnji zakol po uvozu.
„RUM“	:	vzorec veterinarskega spričevala za živali iz reda Artiodactyla (razen goveda (vključno z vrstami bivolov (Bubalus) in bizonov (Bison) ter njihovimi križanci), ovc (Ovis aries), koz (Capra hircus), prašičev (Suidae) in pekarjev (Tayassuidae)) ter družin nosorogov (Rhinocerotidae) in slonov (Elephantidae).
„SUI“	:	vzorec veterinarskega spričevala za nedomače prašiče (Suidae), pekarje (Tayassuidae) in tapirje (Tapiridae).
„CAM“	:	vzorec posebnega potrdila za živali, uvožene iz St. Pierra in Miquelona pod pogoji iz dela 7 Priloge I.

PJ (Posebna jamstva):

„A“	:	jamstva glede testov za prisotnost bolezni modrikastega jezika in epizootske hemoragične bolezni pri živalih, certificiranih v skladu z vzorci veterinarskih spričeval BOV-X (točka II.2.8 B), OVI-X (točka II.2.6 D) in RUM (točka II.2.6).
„B“	:	jamstva glede testov za prisotnost vezikularne bolezni prašičev in klasične prašičje kuge pri živalih, certificiranih v skladu z vzorcema veterinarskih spričeval POR-X (točka II.2.4 B) in SUI (točka II.2.4 B).
„C“	:	jamstva glede testa za prisotnost bruceloze pri živalih, certificiranega v skladu z vzorcema veterinarskih spričeval POR-X (točka II.2.4 C) in SUI (točka II.2.4 C).“

(2)	Med vzorca veterinarskih spričeval „BOV-Y“ in „OVI-X“ se vstavi naslednji vzorec veterinarskega spričevala:

(1) Brez poseganja v posebne zahteve v zvezi z izdajo spričeval, ki so določene v ustreznih sporazumih med Unijo in tretjimi državami.

(2) Izključno za žive živali, ki ne spadajo v vrste jelenov (cervidae).

(3) Spričevala v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

(4) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: dokončna nomenklatura za to državo bo sprejeta po koncu pogajanj, ki trenutno potekajo na ravni ZN.

(5) Brez Kosova, kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99.

(6) UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

(7) UL L 46, 19.2.1991, str. 19.

(8) Neustrezno državo prečrtajte.

(9) Srbija brez Kosova, v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/26

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 645/2012

z dne 16. julija 2012

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1122/2009 in Uredbe (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro za leto 2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (2) ter zlasti člena 142(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 23(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (3), določa, da se v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč ter listin, pogodb ali izjav, ki so bistvene za upravičenost do zadevne pomoči, uporabi znižanje.

(2)

V skladu s členom 8(3) Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (4) se na podlagi naslova I dela II Uredbe (EU) št. 65/2011 za zahtevke za plačila smiselno uporabita člena 22 in 23 Uredbe (ES) št. 1122/2009.

(3)

Portugalska izvaja sistem enotnega zahtevka za pomoč, ki na podlagi člena 19(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 zajema več shem podpore. Del enotnega zahtevka predstavljajo zlasti zahtevki v zvezi s shemo enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, zahtevki za premije za ovce samice in koze iz člena 35 Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (5) ter nekateri zahtevki za pomoč, dodeljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(4)

V skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 in členom 8(1) Uredbe (EU) št. 65/2011 je Portugalska kot najpoznejši datum, do katerega se lahko predložijo enotni zahtevki za leto 2012, določila 15. maj 2012. V zvezi z enotnimi zahtevki, vključno z zahtevkom za premije za ovce samice in koze, je Portugalska v skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 1121/2009 kot najpoznejši datum, do katerega se lahko predložijo zahtevki za premije za ovce samice in koze za leto 2012, določila 30. april leta predložitve zahtevka.

(5)	Člen 6 Uredbe (ES) št. 1122/2009 zahteva, da države članice zagotovijo, da se kmetijske enote rabe oziroma poljine zanesljivo opredelijo, ter da je enotni zahtevek opremljen z dokumenti, ki enote rabe oziroma poljine opredeljujejo tako, da se lahko izvaja sistem nadzora.

(6)

Za odpravo pomanjkljivosti v zvezi z opredelitvijo kmetijskih enot rabe oziroma poljin, ki so se v preteklosti redno beležile, je Portugalska v sodelovanju s Komisijo začela izvajati „akcijski načrt“. Ta zaveza zlasti vključuje posodobitev identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) na Portugalskem.

(7)

Na Portugalskem so pri obravnavi enotnih zahtevkov za leto 2012 v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro nastopile izjemne okoliščine. V drugi fazi „akcijskega načrta“ bi morala Portugalska pregledati približno 1 600 000 enot rabe. To delo je zapleteno, poleg tega pa je bilo zaradi nadzora kakovosti treba opraviti nove analize nekaterih enot rabe, zaradi česar prihaja do zamud. Ker je do zamud prišlo tudi pri delu opravil, ki so bila predana zunanjim izvajalcem, LPIS ni bilo mogoče posodobiti v skladu s predvidenim časovnim razporedom. Kmetje so posodobljene podatke o enotah rabe zato prejeli pozneje, kot je bilo predvideno.

(8)

Ob upoštevanju tehničnih zmogljivosti na Portugalskem, ki je bila povečana že v pričakovanju izvajanja „akcijskega načrta“, so te okoliščine vplivale na zmožnost prosilcev, da enotne zahtevke za pomoč za celinski del Portugalske in Madeiro predložijo v rokih, določenih v členu 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 in členu 35(2) Uredbe (ES) št. 1121/2009.

(9)

Te težave se še povečujejo zaradi postopka za predložitev zahtevkov na Portugalskem, ki je zlasti dolgotrajen zaradi popravkov mej referenčnih enot rabe, ki jih morajo kmetje po posodobitvi LPIS natančno preveriti. Ob upoštevanju splošne vsebine „akcijskega načrta“ in zaveze Portugalske, da bo izboljšala svoj integrirani upravni in nadzorni sistem, rokov, ki sta potekla 15. maja 2012 in 30 aprila 2012, ni bilo mogoče upoštevati.

(10)	Poleg tega je izvajanje dodatnih ukrepov zaradi izjemne suše povzročilo še intenzivnejšo uporabo informacijskega sistema. Ker so se ti ukrepi upravljali v okviru istega informacijskega sistema kot „akcijski načrt“, se je zmogljivost za upravljanje „akcijskega načrta“ še dodatno zmanjšala.

(11)

Zaradi omenjenih težav se je postopek za predložitev zahtevkov v letu 2012 lahko začel šele po datumu, na katerega se je začel v letu 2011 in letih pred tem. Iz enakih razlogov je predložitev zahtevkov potekala počasneje kot leta 2011. Podatki, ki so jih v zvezi z zmogljivostjo informacijskega sistema portugalski organi posredovali Komisiji, kažejo, da je potrebno odstopanje v dolžini 25 dni, da bi svoje zahtevke lahko predložili vsi kmetje in zadevni upravičenci.

(12)

Zato je primerno, da se znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov iz Uredbe (ES) št. 1122/2009 ne uporabijo za kmete, ki so svoje enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro predložili največ 25 koledarskih dni po 15. maju 2012 ali, v primeru premij za ovce samice in koze, največ 25 koledarskih dni po 30. aprilu 2012.

(13)

Prav tako je z odstopanjem od člena 8(3) Uredbe (EU) št. 65/2011 in ob upoštevanju zahtevkov za plačilo v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro iz naslova I dela II Uredbe (EU) št. 65/2011 primerno, da se ne uporabijo znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov, ki so bili predloženi največ 25 koledarskih dni po 15. maju 2012.

(14)

V skladu s členom 3(4) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (6) se, če je zadnji dan roka, ki je določen drugače kakor v urah, dela prost dan, nedelja ali sobota, rok konča z iztekom zadnje ure naslednjega delovnega dne. Ker je 11. junij 2012 prvi delovni dan po 9. juniju 2012, je primerno, da se znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov ne uporabijo za kmete, ki so svoje enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro predložili najpozneje 11. junija 2012 ali, v primeru premij za ovce samice in koze, najpozneje 25. maja 2012.

(15)	Ker bi moralo predlagano odstopanje zajemati enotne zahtevke, predložene za leto pomoči 2012, je primerno, da se ta uredba uporablja retroaktivno.

(16)	Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Odbora za razvoj podeželja in Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Z odstopanjem od člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009 se za leto predložitve 2012 ne uporabijo znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov za kmete, ki so svoje enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro predložili najpozneje 11. junija 2012.

2. Z odstopanjem od člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009 se v primerih, kjer enotni zahtevki za leto 2012 vključujejo zahtevek za premije za ovce samice in koze, ne uporabijo znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov za navedene premije za kmete, ki so svoje enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro predložili najpozneje 25. maja 2012.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 8(3) Uredbe (EU) št. 65/2011 se za leto predložitve zahtevkov 2012 za zahtevke za plačilo iz naslova I dela II Uredbe (EU) št. 65/2011 v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro ne uporabijo znižanja zaradi pozne predložitve enotnih zahtevkov iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009, če so bili ti zahtevki predloženi najpozneje 11. junija 2012.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se v skladu s Pogodbama neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(2) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(3) UL L 316, 2.12.2009, str. 65.

(4) UL L 25, 28.1.2011, str. 8.

(5) UL L 316, 2.12.2009, str. 27.

(6) UL L 124, 8.6.1971, str. 1–2.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/29

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 646/2012

z dne 16. julija 2012

o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 25(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Cilj Uredbe (ES) št. 216/2008 je vzpostaviti in ohranjati visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi. Navedena uredba določa sredstva za doseganje tega cilja in drugih ciljev na področju varnosti civilnega letalstva.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 je Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) odgovorna za certificiranje nekaterih proizvodov, oseb in podjetij. Na teh področjih, za katera je odgovorna, mora Agencija skrbeti za skladnost teh proizvodov, oseb in podjetij z veljavnimi zahtevami, vključno z določbami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.

(3)

V primerih, ko ugotovljene morebitne pomanjkljivosti niso primerno odpravljene med obstoječim izvajanjem nadzora, člen 25 Uredbe (ES) št. 216/2008 daje Komisiji pristojnost, da na zahtevo Agencije imetnikom certifikatov, ki jih je izdala Agencija, naloži globe ali periodične denarne kazni zaradi namerne ali malomarne kršitve katere koli obveznosti, ki jo določajo določbe Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njena izvedbena pravila.

(4)	Z uvedbo glob in periodičnih denarnih kazni bi Komisija dobila dopolnilno orodje, s katerim bi se lahko bolj raznovrstno, prožno in postopoma odzivala na kršitve pravil v primerjavi z odvzemom certifikata, ki ga je izdala Agencija.

(5)

Določiti bi bilo treba pravila glede postopkov, preiskav, povezanih ukrepov in poročanja s strani Agencije ter pravila pri postopkih odločanja, vključno z določbami o določanju višine glob in periodičnih denarnih kazni ter njihovi izterjavi. Prav tako bi bilo treba določiti podrobna merila za določitev višine globe ali periodične denarne kazni.

(6)	Ta pravila in postopki bi morali temeljiti na zagotavljanju najvišjih možnih standardov za varnost in varstvo okolja, na spodbujanju učinkovite izvedbe preiskave in faz odločanja ter na potrebi po zagotavljanju pravičnosti in preglednosti postopkov ter naložitve glob in periodičnih denarnih kazni.

(7)

Določbe te uredbe je mogoče učinkovito izvrševati samo v okviru tesnega sodelovanja med državami članicami, Komisijo in Agencijo. V ta namen je treba vzpostaviti ureditve za posvetovanje in medsebojno sodelovanje, da bi bilo mogoče zagotoviti učinkovito izvedbo preiskave in postopek odločanja pri domnevnih kršitvah.

(8)	Za začetek in vodenje postopka za ugotavljanje neskladnosti ter za določanje višine glob in periodičnih denarnih kazni je primerno, da Komisija in Agencija upoštevata druge postopke proti istemu imetniku certifikata, ki jih je začela ali izvedla država članica ali tretja država.

(9)	Komisija in Agencija bi morali upoštevati tudi vse odprte postopke, ki jih je Agencija začela, ali sklepe, ki jih je sprejela glede spremembe, omejitve, začasne ukinitve ali odvzema zadevnega certifikata v skladu z Uredbo (ES) št 216/2008.

(10)

Brez poseganja v pravo Unije, ki preprečuje uporabo informacij o varnosti za ugotavljanje krivde ali odgovornosti, zlasti v člen 16(2) Uredbe (ES) št. 216/2008, člen 19(2) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (2) in člen 7 Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (3), je vse pristojnosti za nadzor, ki jih pravo Unije podeljuje Komisiji ali Agenciji glede certifikatov, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008, mogoče uporabiti med samo preiskavo ali med fazami odločanja pri postopku za ugotavljanje neskladnosti. Sklep Komisije o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni mora temeljiti na preiskavi Agencije, pripombah imetnika certifikata, ki je v postopku za ugotavljanje neskladnosti, in, kadar je to primerno, drugih informacijah, predloženih Agenciji in Komisiji.

(11)

Imetniku certifikata je primerno dati priložnost, da v določenem roku prostovoljno zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, Komisija pa mu v tem primeru ne naloži globe ali periodične denarne kazni. Vendar bi morala biti možnost za prostovoljno zagotovitev skladnosti časovno omejena.

(12)	Sklepi o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni morajo temeljiti izključno na osnovi, na katero je zadevni imetnik certifikata lahko podal svoje pripombe.

(13)	Naložene globe ali periodične denarne kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne glede na okoliščine posameznega primera.

(14)	Zdi se, da je smiselno predvideti posebni postopek v primerih, ko namerava Komisija imetniku certifikata, ki je v postopku za ugotavljanje neskladnosti, zaradi nesodelovanja s Komisijo ali Agencijo pri preiskovalnih ukrepih ali drugih zahtevah za informacije naložiti periodične denarne kazni.

(15)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do obrambe in načelo zaupnosti v skladu s splošnimi pravnimi načeli in sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(16)	Za namene zagotavljanja pravne varnosti pri vodenju postopka za ugotavljanje neskladnosti je treba določiti natančna pravila za računanje rokov in zastaralnih rokov za naložitev in izvršitev glob in periodičnih denarnih kazni.

(17)	Sklepi o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni morajo biti izvršljivi v skladu s členom 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pregledati pa jih mora Sodišče Evropske unije.

(18)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z meril za določitev višine glob ali periodičnih denarnih kazni, postopke preiskave, povezane ukrepe in poročanje ter pravila pri postopkih odločanja, vključno z določbami o pravici do obrambe, dostopu do dokumentacije, pravnem zastopanju, zaupnosti, začasnih določbah in določanju višine glob in periodičnih denarnih kazni ter njihovi izterjavi.

2. Ta uredba se uporablja za naložitev:

glob osebam in podjetjem, katerim je Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izdala certifikat (v nadaljnjem besedilu: imetnik certifikata), če so namerno ali iz malomarnosti kršili določbe Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njena izvedbena pravila in gre za interese Unije;

b)	periodičnih denarnih kazni imetnikom certifikata iz točke (a), da se jih prisili v spoštovanje Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njenih izvedbenih pravil.

POGLAVJE II

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE NESKLADNOSTI

ODDELEK 1

Preiskava

Člen 2

Postopek za ugotavljanje neskladnosti

1. Postopek za ugotavljanje neskladnosti, določen v tem poglavju, pokriva vse upravne faze preiskave morebitnih kršitev Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njenih izvedbenih pravil.

2. Agencija lahko začne postopek za ugotavljanje neskladnosti na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali države članice.

3. Kadar Agencija začne postopek za ugotavljanje neskladnosti na zahtevo Komisije ali države članice, Komisijo ali državo članico obvešča o poteku zahteve.

Člen 3

Zahteve za informacije

1. Agencija lahko za začetek in izvedbo postopka za ugotavljanje neskladnosti uporabi vse informacije, pridobljene z uporabo pristojnosti za nadzor, ki jih je zakonodaja Unije podelila Agenciji glede certifikatov, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008. Ta pooblastila ne posegajo v zakonodajo Unije, ki preprečuje uporabo informacij za ugotavljanje krivde ali odgovornosti.

2. Pred začetkom postopka za ugotavljanje neskladnosti lahko Agencija od zadevnega imetnika certifikata zahteva določene informacije, povezane z domnevno kršitvijo.

Agencija navede namen zahteve in dejstvo, da je zahteva v skladu s to uredbo, ter določi rok za predložitev informacij.

Člen 4

Obvestilo

1. Agencija pošlje pisno obvestilo o začetku postopka za ugotavljanje neskladnosti imetniku certifikata, Komisiji in nacionalnim letalskim organom držav članic ali tretjih držav, kjer ima imetnik certifikata glavni kraj poslovanja in kjer je bila kršitev storjena, ter, kadar je to primerno, letalskim organom tretjih držav in mednarodnim organizacijam, pristojnim za zadeve, ki jih pokriva ta uredba.

2. To obvestilo:

a)	vsebuje trditve proti imetniku certifikata ter navaja domnevno kršene določbe Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njena izvedbena pravila in dokaze, na katerih temeljijo te trditve; in

b)	obvešča imetnika certifikata, da se lahko naloži globa ali periodična denarna kazen.

Člen 5

Preiskave

1. Po začetku preiskave Agencija pojasni dejstva in trditve.

2. Agencija lahko od imetnika certifikata zahteva, da poda pisna ali ustna pojasnila ter podrobnosti ali dokumente.

Zahteva se na imetnika certifikata naslovi pisno. Agencija navede pravno podlago in namen zahteve, določi rok za predložitev informacij in pouči imetnika certifikata o periodičnih denarnih kaznih iz člena 16(1)(a) in (b) v primeru neizpolnitve zahteve ali predložitve nepravilnih ali zavajajočih informacij.

3. Agencija lahko zahteva, da nacionalni letalski organi sodelujejo pri preiskavi in zlasti predložijo vse informacije v zvezi z domnevno kršitvijo.

V zahtevi se navedeta pravna podlaga in namen zahteve ter se določi rok za posredovanje odgovora ali za izvedbo preiskovalnega ukrepa.

4. Agencija lahko zaprosi katero koli fizično ali pravno osebo ali letalske organe tretjih držav, da zagotovijo informacije v zvezi z domnevno kršitvijo.

V zahtevi se navedeta pravna podlaga in namen zahteve ter se določi rok za posredovanje informacij.

Člen 6

Prostovoljno spoštovanje določb

1. Hkrati z obvestilom o začetku postopka za ugotavljanje neskladnosti ali naknadno Agencija določi rok, v katerem lahko imetnik certifikata pisno navede, da je ali, kadar je to primerno, da bo prostovoljno spoštoval kršene določbe. V primeru, da imetnik certifikata začne prostovoljno spoštovati določbe v roku, ki ga je določila Agencija, se Agencija odloči zaključiti začeti postopek za ugotavljanje neskladnosti.

Agencija ni dolžna upoštevati nobenih odgovorov, ki jih je prejela po izteku tega roka.

2. Rok iz odstavka 1 v nobenem primeru ne sme biti poznejši od datuma, na katerega Agencija posreduje obvestilo o nasprotovanju iz člena 7.

Člen 7

Obvestilo o nasprotovanju

1. Ko Agencija ugotovi dejstva in presodi, da obstajajo razlogi za nadaljevanje postopka za ugotavljanje neskladnosti, zadevnemu imetniku certifikata pisno posreduje obvestilu o nasprotovanju. Obvestilo o nasprotovanju vsebuje:

a)	trditve proti imetniku certifikata, z natančnimi navedbami določb Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njenih izvedbenih pravil, ki so bila domnevno kršena, ter dokaze, na katerih te trditve temeljijo;

b)	informacijo, da se lahko naloži globa ali periodična denarna kazen.

2. Z obvestilom o nasprotovanju Agencija imetnika certifikata povabi, da predloži pisne pripombe. Agencija to stori pisno in navede rok za predložitev teh pripomb.

Člen 8

Ustno zaslišanje

1. Agencija imetniku certifikata na njegovo zahtevo omogoči, da svoje trditve pojasni na ustnem zaslišanju.

2. Kadar je to potrebno, lahko Agencija povabi nacionalne letalske organe ali katere koli druge osebe, da se udeležijo ustnega zaslišanja.

3. Ustno zaslišanje ni javno. Vsaka oseba je lahko zaslišana ločeno ali v navzočnosti drugih povabljenih oseb, pri čemer se upošteva pravni interes imetnikov certifikatov in drugih oseb v zvezi z varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

Člen 9

Roki

Agencija za namene zagotavljanja pravne varnosti pri vodenju postopka preiskave določi podrobna pravila za določanje rokov.

Člen 10

Poročanje

1. Agencija predloži Komisiji, državam članicam in imetniku certifikata poročilo s povzetkom svojih ugotovitev z vidika preiskave, izvedene v skladu s tem oddelkom. Agencija prav tako predloži Komisiji dokumentacijo preiskave.

2. Kadar poročilo Agencije vsebuje ugotovitev, da je imetnik certifikata kršil določbe Uredbe (ES) št. 216/2008 ali njena izvedbena pravila, poročilo vključuje tudi:

a)	oceno okoliščin zadeve v skladu z merili, določenimi v členu 15 te uredbe;

b)	zahtevo za Komisijo, da naloži globo ali periodično denarno kazen;

c)	obrazložen predlog, ki vsebuje višino globe ali periodične denarne kazni.

3. Agencija sprejme svoje poročilo najpozneje [12 mesecev] po obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje neskladnosti v skladu s členom 4 ali [6 mesecev] po obvestilu Komisije o vračilu dokumentacije v skladu s členom 12.

ODDELEK 2

Odločanje

Člen 11

Zahteve za informacije

1. Kadar se Komisija po zahtevi Agencije na podlagi člena 10(2)(b) odloči za nadaljevanje postopka za ugotavljanje neskladnosti, lahko od imetnika certifikata pisno zahteva pisno ali ustno pojasnilo, podrobnosti ali dokumente. V takšnem primeru Komisija pouči imetnika certifikata o periodičnih denarnih kaznih iz člena 16(1)(c) in (d) v primeru neizpolnitve zahteve ali predložitve nepravilnih ali zavajajočih informacij.

Komisija lahko od Agencije, nacionalnih organov za letalstvo ali katere koli druge fizične ali pravne osebe zahteva tudi, da zagotovi informacije v zvezi z domnevno kršitvijo.

2. Komisija zagotovi, da lahko imetnik certifikata predloži kakršna koli pojasnila, podrobnosti ali dokumente v podporo svojemu primeru. Imetniki certifikatov lahko zahtevajo ustno zaslišanje, vendar ima Komisija pravico, da njihovo zahtevo sprejme le, če meni, da je to potrebno.

Člen 12

Novo obdobje preiskave

Kadar Komisija ob upoštevanju poročila Agencije, pripomb imetnika certifikata na osnovi tega poročila in drugih relevantnih informacij meni, da so potrebne dodatne informacije. V tem primeru lahko dokumentacijo vrne Agenciji. Komisija Agenciji jasno navede dejstva, ki jih mora Agencija podrobneje preiskati, in ji v ta namen, če je to primerno, predlaga možne preiskovalne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 216/2008. Za vodenje novega obdobja preiskave se uporablja oddelek 1 poglavja II te uredbe.

ODDELEK 3

Sklepi o globah in periodičnih denarnih kaznih

Člen 13

Globe in periodične denarne kazni ter najvišji zneski

1. Kadar Komisija po odločanju iz oddelka 2 ugotovi, da je imetnik certifikata namerno ali iz malomarnosti kršil Uredbo (ES) št. 216/2008 ali njena izvedbena pravila, lahko sprejme sklep, s katerim imetniku certifikata naloži globo, ki ne presega 4 % njegovega letnega prihodka ali prometa v predhodnem poslovnem letu.

2. Kadar imetnik certifikata ni odpravil kršitve do trenutka, ko je Komisija sprejela sklep iz odstavka 1, mu lahko Komisija v tem sklepu naloži periodične denarne kazni na dan, ki ne presegajo 2,5 % njegovega povprečnega dnevnega prihodka ali prometa v predhodnem poslovnem letu.

Te periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje, ki traja od datuma obvestila o sklepu do dneva, ko je kršitev odpravljena.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se predhodno poslovno leto nanaša na poslovno leto pred datumom sklepa iz odstavka 1.

4. Globe in periodične denarne kazni so upravne narave.

5. Sklep o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni je izvršljiv.

Člen 14

Vsebine sklepov

1. Sklep iz člena 13 temelji izključno na razlogih, na katerih je imetnik certifikata lahko Komisiji podal svoje pripombe.

2. Komisija obvesti imenika certifikata o razpoložljivih pravnih sredstvih.

3. Komisija obvesti države članice in Agencijo o sprejetju sklepa.

4. Komisija pri objavi podrobnosti o svojem sklepu in obvestilu držav članic upošteva pravni interes imetnikov certifikatov in drugih oseb v zvezi z zavarovanjem njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 15

Merila, ki urejajo uporabo in določanje višine glob in periodičnih denarnih kazni

1. Pri odločanju o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni ter določanju njihove višine Komisija upošteva načela učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnosti.

2. Komisija pri vsakem primeru, kjer je to ustrezno, upošteva naslednje okoliščine:

a)	resnost in učinke kršitve ter zlasti posledice in vplive take kršitve na varnost in okolje;

na eni strani stopnjo vestnosti in pripravljenosti imetnika certifikata za sodelovanje pri odkrivanju kršitve in uporabi popravljalnega ukrepa ali med postopkom za ugotavljanje neskladnosti, na drugi strani pa vsako oviranje s strani imetnika certifikata pri odkrivanju kršitve in vodenju postopka za ugotavljanje neskladnosti ali vsako nespoštovanje zahtev Agencije, Komisije ali nacionalnega letalskega organa pri uporabi te uredbe s strani imetnika certifikata;

c)	na eni strani dobro vero imetnika certifikata pri razlaganju in izpolnjevanju obveznosti imetnikov certifikatov v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 ali njenimi izvedbenimi pravili, na drugi strani pa vse dokaze o namerni prevari s strani imetnika certifikata;

d)	promet iz zadevnega primera in ekonomske zmožnosti zadevnega imetnika certifikata;

e)	potrebo po sprejetju začasnih ali nujnih ukrepov;

f)	ponavljanje, pogostost ali trajanje kršitve imetnika certifikata;

g)	prejšnje sankcije, vključno z [denarnimi] kaznimi, ki so bile naložene istemu imetniku certifikata.

3. Pri določanju višine globe ali periodične denarne kazni Komisija upošteva vse izvršilne ukrepe, ki so že bili uvedeni proti imetniku certifikata na nacionalni ravni ali s strani Agencije in temeljijo na isti pravni podlagi ter istih dejstvih.

ODDELEK 4

Nesodelovanje

Člen 16

Periodične denarne kazni za nesodelovanje

1. Komisija lahko na zahtevo Agencije ali na lastno pobudo s sklepom naloži imetnikom certifikatov periodične denarne kazni na dan, ki ne presegajo [0,5] % povprečnega dnevnega prihodka ali prometa imetnikov certifikatov v predhodnem poslovnem letu, kadar ti namerno ali iz malomarnosti:

a)	ne upoštevajo preiskovalnega ukrepa, sprejetega na podlagi člena 5;

b)	predložijo nepravilne ali zavajajoče informacije kot odziv na preiskovalni ukrep, sprejet na podlagi člena 5;

c)	ne izpolnijo zahteve po informacijah na podlagi člena 11;

d)	predložijo nepravilne ali zavajajoče informacije kot odziv na zahtevo za informacije, podano na podlagi člena 11.

Periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje, ki traja od datuma obvestila o sklepu do takrat, ko nesodelovanje preneha.

2. Za namene odstavka 1 se predhodno poslovno leto nanaša na poslovno leto pred datumom sklepa iz odstavka 1.

Člen 17

Postopek

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep iz člena 16(1), najprej o tem pisno obvesti imetnika certifikata in določi rok, v katerem lahko imetnik certifikata Komisiji predloži svoje pisne pripombe.

Komisija ni dolžna upoštevati pisnih pripomb, prejetih po izteku tega roka.

Člen 18

Dopolnjevanje postopkov

Komisija in Agencija za namene začetka in vodenja postopka za ugotavljanje neskladnosti upošteva:

a)	vse postopke za ugotavljanje neskladnosti, ki jih je država članica ali tretja država že začela ali izvedla proti istemu imetniku certifikata in temeljijo na istih pravnih podlagah in dejstvih; in

b)	vse postopke, ki jih je Agencija z namenom spremembe, omejitve, začasnega odvzema ali preklica zadevnega certifikata začela proti istemu imetniku certifikatu na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 in temeljijo na istih pravnih podlagah in dejstvih.

ODDELEK 5

Člen 19

Izterjava glob in periodičnih denarnih kazni

Komisija nadaljuje z izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni z določitvijo vrstnega reda izterjav in izdajo opomina, naslovljenega na zadevnega imetnika certifikata, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (4) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (5).

POGLAVJE III

DOSTOP DO DOKUMENTACIJE, PRAVNO ZASTOPANJE, ZAUPNOST IN ZAČASNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Pravica do obrambe

Člen 20

Dostop do dokumentacije

1. Po obvestilu iz člena 4 ima imetnik certifikata pravico zahtevati dostop do dokumentov in drugega gradiva, ki sta ga zbrali Komisija in Agencija in ki služi kot dokaz domnevne kršitve.

2. Dokumenti, pridobljeni z dostopom do dokumentacije, se uporabijo le za sodne ali upravne postopke pri uporabi te uredbe.

Člen 21

Pravno zastopanje

Imetnik certifikata ima v postopku za ugotavljanje neskladnosti pravico do pravnega zastopanja.

Člen 22

Zaupnost, poslovna skrivnost in pravica do molka

1. Brez poseganja v izmenjavo in uporabo informacij iz členov 5(3) in 11(1) se postopek za ugotavljanje neskladnosti izvaja ob upoštevanju načel zaupnosti in poslovne skrivnosti.

Komisija, Agencija in nacionalni letalski organi (kadar ti sodelujejo na podlagi členov 5(3) in 11(1)), njihovi uradniki in druge osebe, ki delajo pod njihovim nadzorom, ne razkrivajo informacij, ki so jih pridobili ali izmenjali na podlagi te uredbe, in ki so predmet zaupnosti in poklicne skrivnosti.

2. Brez poseganja v pravico do dostopa do dokumentacije imetnik certifikata nima dostopa do poslovnih skrivnosti, zaupnih informacij ali internih dokumentov Komisije ali Agencije.

3. Vse osebe, ki vložijo pripombe ali informacije na podlagi te uredbe, jasno označijo vsako gradivo, ki se šteje za zaupno, navedejo razloge in priskrbijo posebno nezaupno različico do datuma, ki ga določi Komisija ali Agencija. Če tega ne storijo, lahko Komisija sklepa, da predložene pripombe ali informacije ne vsebujejo zaupnih informacij.

4. Imetnik certifikata ima pravico do molka, kadar bi bil prisiljen dati odgovore, s katerimi bi priznal obstoj kršitve.

ODDELEK 2

Časovne določbe

Člen 23

Uporaba rokov

1. Roki iz te uredbe tečejo od dneva prejema obvestila ali njegove osebne vročitve.

Kadar se od imetnika certifikata zahteva, naj vloži pripombe ali informacije v določenem roku, zadostuje, če se vloga odpremi s priporočeno pošto pred iztekom tega roka.

2. Kadar se rok izteče na soboto, nedeljo ali državni praznik, se podaljša do konca naslednjega delovnega dne.

3. Pri določanju rokov iz te uredbe Komisija in Agencija, odvisno od primera, upoštevata čas, potreben za pripravo predložitve, in nujnost primera.

4. Kadar je primerno ter kadar je zahteva utemeljena in vložena pred iztekom prvotnega roka, se lahko roki podaljšajo.

Člen 24

Zastaralni roki za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni

1. Pravica Komisije, da sprejme sklep o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni v skladu s členom 13, poteče po petih letih.

V primeru periodičnih denarnih kazni iz člena 16 pravica Komisije, da sprejme sklep o naložitvi takšne kazni, poteče po treh letih.

Obdobje začne teči z dnem, ko je bila kršitev storjena. Obdobje v primeru kršitev, ki se nadaljujejo ali ponavljajo, pa začne teči z dnem, ko je kršitev prenehala.

2. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija ali Agencija za namen preiskave ali postopka za ugotavljanje neskladnosti, prekine zastaralne roke iz odstavka 1. Prekinitev zastaralnega roka začne veljati na dan, ko je imetnik certifikata obveščen o ukrepu.

3. Po vsaki prekinitvi začne rok teči znova. Vendar zastaralni rok ne sme biti daljši od dvakratnika prvotnega zastaralnega roka, razen če je zastaranje začasno ustavljeno v skladu z odstavkom 4. V tem primeru se zastaralni rok podaljša za obdobje, za katerega je bilo zastaranje začasno ustavljeno.

4. Zastaralni rok za naložitev periodičnih denarnih kazni se začasno ustavi, dokler je sklep Komisije v postopku pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 25

Zastaralni roki za izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni

1. Pravica do začetka postopka izterjave poteče eno leto potem, ko postane sklep v skladu s členom 13 ali 16 pravnomočen.

2. Zastaralni rok za izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni se prekine z vsakim dejanjem Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je izvršba glob ali periodičnih denarnih kazni.

3. Po vsaki prekinitvi začne rok teči znova.

4. Zastaralni rok za izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni je začasno ustavljen, dokler:

a)	traja dovoljeni čas za plačilo;

b)	je začasno ustavljena izvršitev plačila v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Uporaba

V primeru kršitev, ki so se začele pred začetkom veljavnosti te uredbe, se uredba uporablja za tisti del kršitve, ki je bil storjen po tem datumu.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 79, 13.3.2008, str. 1.

(2) UL L 295, 12.11.2010, str. 35.

(3) UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/40

SKLEP SVETA 2012/389/SZVP

z dne 16. julija 2012

o misiji Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 14. novembra 2011 sprejel strateški okvir za Afriški rog za usmerjanje delovanja EU na tem območju.

(2)	Svet je 8. decembra 2011 sprejel Sklep 2011/819/SZVP (1) o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Afriški rog.

(3)	Svet se je 16. decembra 2011 dogovoril o konceptu kriznega upravljanja v zvezi z misijo za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti.

(4)	Svet je 23. marca 2012 sprejel Sklep 2012/173/SZVP (2) o aktiviranju operativnega centra EU za misiji in operacijo skupne varnostne in obrambne politike v Afriškem rogu.

(5)	Vlade Džibutija, Kenije in Sejšelov ter začasna zvezna vlada Somalije so pozdravile napotitev misije v njihove države.

(6)	Svet je 18. junija 2007 odobril Smernice za strukturo poveljevanja in kontrole v civilnih operacijah EU za krizno upravljanje.

(7)	Za misijo, ustanovljeno s tem sklepom, bi bilo treba aktivirati stalno dežurstvo.

(8)	Misija se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Misija

Unija ustanovi misijo za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (v nadaljnjem besedilu: EUCAP NESTOR).

Člen 2

Cilji misije

Cilj EUCAP NESTOR je pomoč v državah Afriškega roga in zahodnega Indijskega oceana pri razvoju samozadostne zmogljivosti za nadaljevanje povečanja njihove pomorske varnosti, vključno s preprečevanjem piratstva, in za pomorsko uporavljanje, EUCAP NESTOR ima začetni geografski poudarek na Džibutiju, Keniji, Sejšelih in v Somaliji. EUCAP NESTOR se napoti tudi v Tanzanijo, in sicer po tem, ko Unija prejme vabilo s strani tanzanijskih organov.

Člen 3

Naloge

1. Za dosego cilja iz člena 2 opravlja EUCAP NESTOR naslednje naloge:

(a)	organom na tem območju pomaga pri vzpostavitvi učinkovite organizacije agencij za pomorsko varnost, ki opravljajo funkcijo obalne straže;

(b)	vodi tečaje usposabljanja in ponuja strokovno znanje za okrepitev pomorskih zmogljivosti držav na tem območju, na začetku v Džibutiju, Keniji in na Sejšelih, da bi te države dosegle samozadostnost na področju usposabljanja;

(c)	Somaliji pomaga pri oblikovanju lastnih zmogljivosti obalne policije na kopnem ob podpori celovitega pravnega in regulativnega okvira;

(d)	določa prednostne pomanjkljivosti v zmogljivostih na področju opreme in nudi pomoč pri njihovem odpravljanju, kot je to primerno, za doseganje cilja EUCAP NESTOR;

(e)	državam na podlagi območnega pravnega svetovalnega programa nudi pomoč pri krepitvi nacionalne zakonodaje in pravne države ter pravno strokovnega znanja kot pomoč pri oblikovanju zakonodaje na področju pomorske varnosti in s tem povezane nacionalne zakonodaje;

(f)	spodbuja regionalno sodelovanje med nacionalnimi organi, ki so odgovorni za pomorsko varnost;

(g)	utrjuje območno usklajevanje pri krepitvi pomorskih zmogljivosti;

(h)	imenuje strokovnjake za zagotavljanje strateškega svetovanja na glavne uprave;

(i)	izvaja projekte v sklopu misije in usklajuje donacije;

(j)	oblikuje ter udejanja območno informacijsko in komunikacijsko strategijo.

2. EUCAP NESTOR ne opravlja nobene izvršilne funkcije.

Člen 4

Poveljevanje in struktura

1. EUCAP NESTOR ima enotno strukturo poveljevanja kot pri operacijah kriznega upravljanja.

2. Struktura EUCAP NESTOR je naslednja:

(a)	štab misije v Džibutiju;

(b)	pisarne, kot je ustrezno.

3. EUCAP NESTOR razpolaga s projektno enoto za opredeljevanje in izvajanje projektov. EUCAP NESTOR lahko po potrebi usklajuje projekte, ki jih pod lastno odgovornostjo na področjih, povezanih z EUCAP NESTOR, in v podporo njenemu cilju izvajajo države članice in tretje države, olajšuje njihov potek in svetuje v zvezi z njimi.

Člen 5

Civilni poveljnik operacije

1. Direktor civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) je hkrati civilni poveljnik operacije EUCAP NESTOR.

2. Civilni poveljnik operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) ter splošno podrejen visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), izvaja poveljevanje in kontrolo EUCAP NESTOR na strateški ravni.

3. Civilni poveljnik operacije v zvezi z izvajanjem operacij zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta ter odločitev PVO, vključno s tem, da vodji misije po potrebi daje navodila na strateški ravni, mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.

4. Operativni center EU, aktiviran s Sklepom 2012/173/SZVP, civilnega poveljnika operacije neposredno podpira pri operativnem načrtovanju in izvajanju EUCAP NESTOR.

5. Civilni poveljnik operacije poroča Svetu prek VP.

6. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo v skladu z nacionalnimi pravili pod polnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, zadevne institucije Unije ali Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Nacionalni organi operativno kontrolo (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami prenesejo na civilnega poveljnika operacije.

7. Civilni poveljnik operacije je v celoti odgovoren za to, da je dolžnost Unije za skrbno ravnanje ustrezno izpolnjena.

8. Civilni poveljnik operacije, posebni predstavnik Evropske unije za Afriški rog (PPEU) in vodje delegacij Unije na tem območju se po potrebi medsebojno posvetujejo.

Člen 6

Vodja misije

1. Vodja misije prevzame odgovornost za EUCAP NESTOR in v zvezi z njo izvaja poveljevanje in kontrolo na območju operacij ter je neposredno odgovoren civilnemu poveljniku operacije.

2. Vodja misije izvršuje poveljevanje in kontrolo nad osebjem, skupinami in enotami iz prispevajočih držav, kot jih dodeli civilni poveljnik operacije, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko, kar vključuje sredstva, vire in informacije, ki so dani na razpolago EUCAP NESTOR.

3. Vodja misije daje navodila celotnemu osebju EUCAP NESTOR za učinkovito izvajanje misije EUCAP NESTOR na območju operacij, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi navodilom civilnega poveljnika operacije na strateški ravni.

4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna EUCAP NESTOR. V ta namen vodja misije podpiše pogodbo z Komisijo.

5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem. Disciplinske ukrepe zoper dodeljeno osebje izvršuje pristojni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili, zadevna institucija Unije ali ESZD.

6. Vodja misije predstavlja EUCAP NESTOR na območju operacij in zagotavlja ustrezno prepoznavnost EUCAP NESTOR.

7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji Unije na terenu. PPEU ob tesnem usklajevanju z zadevnimi vodji delegacij Unije na tem območju in brez poseganja v strukturo poveljevanja daje vodji misije politične smernice na lokalni ravni.

8. Vodja misije lahko v okviru projektne enote za izvajanje projektov, ki dosledno dopolnjujejo druge ukrepe EUCAP NESTOR, uporabi finančne prispevke držav članic ali tretjih držav če je projekt:

(a)	predviden v oceni proračunskega vpliva tega sklepa; ali

(b)	v oceno proračunskega vpliva vključen med potekom EUCAP NESTOR na zahtevo vodje misije.

V takih primerih vodja misije z zadevnimi državami sklene dogovor, ki zajema zlasti posebni postopki za odzivanje na pritožbe tretjih oseb v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitev dejanj vodje misije pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo prispevajoče države.

Prispevajoče države se zaradi dejanj ali opustitev dejanj vodje misije pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali VP.

Člen 7

Osebje

1. EUCAP NESTOR sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice, institucije Unije ali ESZD. Vsaka država članica ali institucija Unije ali ESZD krije stroške v zvezi z osebjem, ki ga je dodelila, tudi stroške potovanja do kraja napotitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic.

2. Država ali institucija Unije ali ESZD, ki je dodelila člana osebja, je odgovorna za odziv na vse pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vloži član osebja ali pa so povezane z njim, in za vse tožbe zoper dodeljeno osebo.

3. EUCAP NESTOR pogodbeno zaposli mednarodno osebje in lokalno osebje, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih vlog iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

4. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega osebja se določijo v pogodbah med vodjo misije in člani osebja.

Člen 8

Status EUCAP NESTOR in njenega osebja

Status EUCAP NESTOR in njenega osebja, vključno z morebitnimi privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za izpolnjevanje in nemoteno delovanje EUCAP NESTOR, je predmet sporazuma, sklenjenega v skladu s členom člena 37 PEU in postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 9

Politični nadzor in strateško vodenje

1. (PVO v okviru odgovornosti Sveta in VP politično nadzoruje EUCAP NESTOR in jo strateško vodi. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v ta namen v skladu s tretjim odstavkom člena 38 PEU. To pooblastilo obsega pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog VP ter za spreminjanje koncepta operacij (CONOPS) in operativnega načrta (OPLAN). Za odločanje o ciljih in prenehanju EUCAP NESTOR je še naprej pristojen Svet.

2. PVO redno poroča Svetu.

3. PVO redno in po potrebi prejema poročila civilnega poveljnika operacije in vodje misije o zadevah v okviru njune pristojnosti.

Člen 10

Sodelovanje tretjih držav

1. Brez poseganja v avtonomijo odločanja Unije in v njen enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri EUCAP NESTOR lahko povabljene tudi tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zavarovanjem za vsa tveganja, dnevnicami in stroški potovanja do kraja napotitve in nazaj, ter ustrezno prispevajo h kritju stroškov delovanja EUCAP NESTOR.

2. Tretje države, ki prispevajo k EUCAP NESTOR, imajo enake pravice in dolžnosti glede vsakodnevnega upravljanja EUCAP NESTOR kot države članice.

3. Svet pooblasti PVO za sprejemanje ustreznih odločitev glede odobritve predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora prispevajočih držav.

4. Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 37 PEU, in po potrebi z dodatnimi tehničnimi dogovori. Če Unija in tretja država skleneta sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah Unije za krizno upravljanje, se za EUCAP NESTOR uporabljajo določbe tega sporazuma.

Člen 11

Varnost

1. Poveljnik civilne operacije vodi načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za EUCAP NESTOR ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členom 5.

2. Vodja misije je odgovoren za varnost EUCAP NESTOR in za izpolnjevanje minimalnih varnostnih zahtev, ki veljajo za EUCAP NESTOR, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega izven Unije v operativni vlogi v skladu z naslovom V PEU in pripadajočimi instrumenti.

3. Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki poroča vodji misije in vzdržuje tesne delovne stike z ESZD.

4. Osebje EUCAP NESTOR pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju operacije prav tako zagotovi redno osvežitveno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.

5. Vodja misije je odgovoren za varovanje tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (3).

Člen 12

Stalno dežurstvo

Za EUCAP NESTOR se aktivira stalno dežurstvo.

Člen 13

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUCAP NESTOR, za prvih 12 mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa znaša 22 880 000 EUR. Referenčni finančni znesek za poznejša obdobja določi Svet.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Ob upoštevanju odobritve Komisije lahko vodja misije sklepa tehnične dogovore z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji za naročanje opreme, storitev in prostorov za EUCAP NESTOR.

4. Finančna ureditev upošteva operativne zahteve EUCAP NESTOR, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin.

5. Vodja misije izčrpno poroča Komisiji v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, Komisija pa ga pri tem nadzoruje.

6. Odhodki so upravičeni od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 14

Usklajenost odzivanja Unije in sodelovanje

1. VP zagotovi skladnost izvajanja tega sklepa z zunanjim delovanjem Unije na splošno, tudi z razvojnimi programi Unije.

2. Brez poseganja v strukturo poveljevanja vodja misije deluje v tesni povezavi z delegacijami Unije na tem območju, da se zagotovi skladnost ukrepanja Unije na območju Afriškega roga.

3. Vodja misije tesno sodeluje z vodji misij Unije in držav članic na tem območju.

4. Vodja misije sodeluje z drugimi mednarodnimi akterji, navzočimi na tem območju, zlasti s Političnim uradom Združenih narodov (ZN) za Somalijo, Uradom ZN za droge in kriminal, Programom ZN za razvoj in Mednarodno pomorsko organizacijo.

5. Vodja misije tesno sodeluje z operacijo EUNAVFOR Atalanta, vojaško misijo Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia), s projektom, povezanim s pomorsko varnostjo in s programom za kritičnime pomorske poti.

Člen 15

Razkritje podatkov in dokumentov

1. VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, če je ustrezno in ob upoštevanju potreb EUCAP NESTOR, v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije tajne podatke EU do stopnje „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“, ki so bili pripravljeni za namene EUCAP NESTOR.

2. VP je prav tako pooblaščen, da ZN in Afriški uniji (AU) ob upoštevanju operativnih potreb EUCAP NESTOR v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije tajne podatke EU do stopnje „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“, ki so bili pripravljeni za namene EUCAP NESTOR. V ta namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi ZN in AU.

3. V primeru konkretne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da državi gostiteljici v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije vse tajne podatke EU do stopnje „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“, ki so bili pripravljeni za namene EUCAP NESTOR. V ta namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.

4. VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, posreduje vse netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o EUCAP NESTOR, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (4).

5. VP lahko pooblastila iz odstavkov 1 do 4 in pa možnost sklepanja dogovorov iz odstavkov 2 in 3 prenese na podrejene osebe, na civilnega poveljnika operacije in/ali na vodjo misije.

Člen 16

Začetek veljavnosti in trajanje

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Ta sklep se uporablja 24 mesecev.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 327, 9.12.2011, str. 62.

(2) UL L 89, 27.3.2012, str. 66.

(3) UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

(4) Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/44

SKLEP SVETA 2012/390/SZVP

z dne 16. julija 2012

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afriško unijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 28, člena 31(2) in člena 33 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 20. oktobra 2011 sprejel Sklep 2011/697/SZVP (1), s katerim je bil g. Gary QUINCE imenovan za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Afriško unijo (AU). Mandat PPEU se bo iztekel 30. junija 2012.

(2)	Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati še za 12 mesecev.

(3)	PPEU bo naloge izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat g. Garyja QUINCEA kot PPEU za AU se podaljša do 30. junija 2013. Mandat PPEU lahko predčasno preneha, če tako odloči Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko(VP).

Člen 2

Cilji politike

Mandat PPEU temelji na celovitih ciljih politike Unije v podporo afriškim prizadevanjem za mirno, demokratično in uspešno prihodnost, kot je določeno v skupni strategiji Afrika-EU. Ti cilji vključujejo:

(a)	krepitev političnega dialoga in širših odnosov Unije z AU;

(b)

krepitev partnerstva Unija-AU na vseh področjih, določenih v skupni strategiji Afrika-EU, prispevanje k razvoju in izvajanju skupne strategije Afrika-EU v partnerstvu z AU, spoštovanje načela afriške lastne odgovornosti in tesnejše sodelovanje z afriškimi predstavniki v večstranskih forumih ob usklajevanju z večstranskimi partnerji;

(c)

sodelovanje in zagotavljanje podpore AU s podpiranjem institucionalnega razvoja in krepitvijo odnosa med institucijami Unije in AU, vključno z razvojno pomočjo, da se spodbujajo:

—	mir in varnost: predvidevanje in preprečevanje konflikta, ravnanje v primeru konflikta, posredovanje in reševanje konflikta, podpora prizadevanjem za spodbujanje miru in stabilnosti, podpora obnovi po konfliktu;

—

človekove pravice in vodenje: spodbujanje in varovanje človekovih pravic; spodbujanje temeljnih svoboščin in spoštovanje načel pravne države; podpora s pomočjo političnega dialoga ter finančne in tehnične pomoči afriškim prizadevanjem za spremljanje in izboljšanje vodenja; podpora napredku demokracije udeležbe in odgovornosti; podpora boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter nadaljnje spodbujanje prizadevanj za obravnavanje vseh vidikov vprašanja otrok v oboroženih spopadih;

—

trajnostna rast, regionalno vključevanje in trgovina: podpora prizadevanjem za medsebojno povezanost in lajšanje dostopa ljudi do vode in komunalnih storitev, energije in informacijske tehnologije; spodbujanje stabilnega, učinkovitega in usklajenega pravno-poslovnega okvira; pomoč pri vključevanju Afrike v svetovni trgovinski sistem, pomoč afriškim državam pri spoštovanju predpisov in standardov Unije; podpora Afriki pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb;

—	vlaganje v ljudi: podpora prizadevanjem na področju enakosti spolov, zdravja, varnosti preskrbe s hrano in izobraževanja, spodbujanje programov izmenjav, mrež univerz in centrov odličnosti, odpravljanje osnovnih razlogov za migracije.

PPEU bo imel poleg tega ključno vlogo pri izvajanju skupne strategije Afrika-EU, katere cilj je nadaljnji razvoj in utrjevanje strateškega partnerstva med Afriko in Unijo.

Člen 3

Mandat

Za doseganje tistih vidikov ciljev iz člena 2, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP)/skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), je mandat PPEU:

(a)

krepitev splošnega vpliva Unije v okviru dialoga v Adis Abebi z AU in njeno komisijo glede cele vrste vprašanj s področja SZVP/EVOP, ki jih zajemajo odnosi Unija-AU, in usklajevanje tega dialoga, zlasti partnerstva za mir in varnost ter podpore operacionalizacije Afriške strukture za mir in varnost;

(b)	zagotavljanje ustrezne ravni političnega zastopanja, ki odraža pomen Unije kot politične, finančne in institucionalne partnerice AU, ter pospešitev tega partnerstva, ki je potrebna zaradi vse večjega političnega pomena AU v svetu;

(c)	zastopanje, če tako sklene Svet, stališč in politik Unije, kadar ima AU pomembno vlogo v kriznih razmerah, za katere ni bil imenovan PPEU;

(d)	pomoč pri doseganju večje skladnosti, doslednosti in usklajenosti politik in ukrepov Unije glede AU ter prispevanje k večji usklajenosti širše skupine partnerjev in njenih odnosov z AU;

(e)

prispevanje k izvajanju politike Unije o človekovih pravicah, pomembne za AU, vključno s smernicami EU o človekovih pravicah, zlasti smernicami EU o otrocih v oboroženih spopadih, o nasilju nad ženami in dekleti ter o boju proti vsem vrstam diskriminacije do le-teh, kot tudi politike Unije o ženah, miru in varnosti ter akcijski načrt EU o spremljanju odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča;

(f)	pozorno spremljanje vseh pomembnih dogodkov na ravni AU in poročanje o njih;

(g)	vzdrževanje tesnih stikov s komisijo AU, drugimi organi AU, misijami afriških pod-regionalnih organizacij pri AU in misijami držav članic AU pri AU;

(h)	spodbujanje odnosov in sodelovanja med AU in afriškimi pod-regionalnimi organizacijami, zlasti na tistih področjih, kjer Unija zagotavlja podporo;

(i)	svetovanje in podpora AU, če ta za to zaprosi, na področjih, določenih v skupni strategiji Afrika-EU;

(j)	svetovanje in podpora, če AU za to zaprosi, pri vzpostavljanju zmogljivosti AU za krizno upravljanje;

(k)	na podlagi jasne delitve nalog usklajevanje in podpora ukrepom PPEU z mandati v državah članicah/regijah AU; ter

(l)	vzdrževanje tesnih stikov in spodbujanje usklajevanja s ključnimi mednarodnimi partnerji AU, ki so prisotni v Adis Abebi, zlasti Združenimi narodi, pa tudi z nedržavnimi akterji, o celi vrsti vprašanj s področja SZVP/SVOP, ki jih zajema partnerstvo Unija-AU.

Člen 4

Izvajanje mandata

1. PPEU je odgovoren za izvajanje nalog, pri tem pa je podrejen VP.

2. Politični in varnostni odbor (PVO) je v prednostni povezavi s PPEU in je njegova glavna točka za stike s Svetom. PPEU v okviru svojega mandata od PVO prejema strateške usmeritve in politične nasvete brez poseganja v pristojnosti VP.

3. PPEU tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi ustreznimi oddelki.

Člen 5

Financiranje

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. julija 2012 do 30. junija 2013 je 680 000 EUR.

2. Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU glede vseh odhodkov odgovarja Komisiji.

Člen 6

Ustanovitev in sestava ekipe

1. PPEU je v okviru svojih nalog in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo ekipe. Ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU Svet in Komisijo nemudoma obvesti o sestavi ekipe.

2. Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo začasno dodelitev osebja za delo pri PPEU. Plače takšnega začasno dodeljenega osebja krije zadevna država članica EU, zadevna institucija Unije oziroma ESZD. PPEU se lahko dodelijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice začasno napotile v institucije Unije ali ESZD. Člani mednarodnega pogodbenega osebja so državljani ene od držav članic.

3. Vse dodeljeno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice, ki ga pošilja, institucije Unije, ki ga pošilja ali ESZD ter opravlja svoje obveznosti in ravna v interesu mandata PPEU.

Člen 7

Privilegiji in imunitete PPEU in osebja PPEU

Po potrebi se o privilegijih, imunitetah in dodatnih jamstvih, potrebnih za izpolnitev in tekoče izvajanje misije PPEU ter članov osebja PPEU, doseže dogovor s pogodbenico gostiteljico oziroma pogodbenicami gostiteljicami. Države članice in Komisija v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 8

Varnost tajnih podatkov EU

PPEU in člani njegove ekipe spoštujejo načela in minimalne standarde varovanja tajnosti iz Sklepa Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (2).

Člen 9

Dostop do informacij in logistična podpora

1. Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta zagotovijo PPEU dostop do vseh ustreznih informacij.

2. Delegacije Unije in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.

Člen 10

Varnost

PPEU v skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe napoteno izven Unije, ter v skladu z mandatom PPEU in varnostnimi razmerami na geografskem območju, za katerega je zadolžen, sprejme vse smiselno izvedljive ukrepe za varnost celotnega osebja pod neposredno pristojnostjo PPEU, zlasti z:

(a)

vzpostavitvijo posebnega varnostnega načrta za misijo, ki temelji na smernicah ESZD in vključuje posebne ukrepe za fizično zaščito, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega ter obvladovanje primerov ogrožanja varnosti, vključno z načrtom misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in načrtom za evakuacijo;

(b)	zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju misije;

(c)	zagotovi, da so vsi člani njegove ekipe, ki bodo napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim osebjem, pred prihodom na območje misije ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo za območje misije določi ESZD;

(d)	zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, za Svet, Komisijo in VP pa redno pripravljajo pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročil o napredku in izvajanju nalog.

Člen 11

Poročanje

PPEU za VP in PVO redno pripravlja ustna in pisna poročila. PPEU po potrebi poroča tudi delovnim skupinam Sveta. Redna pisna poročila se razpošiljajo prek omrežja COREU. PPEU lahko na priporočilo VP ali PVO pripravlja poročila za Svet za zunanje zadeve.

Člen 12

Usklajevanje

1. PPEU prispeva k enotnosti, usklajenosti in učinkovitosti ukrepov Unije in prispeva k zagotavljanju, da so vsi instrumenti Unije in ukrepi držav članic uporabljeni konsistentno, da se dosežejo cilji politik Unije Dejavnosti PPEU so po potrebi usklajene z dejavnostmi Komisije, pa tudi z dejavnostmi drugih PPEU, dejavnih v regiji. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.

2. Na terenu vzdržuje tesne stike z vodji delegacij Unije in z vodji misij držav članic. Ti mu pri izvajanju nalog pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU je prav tako v stiku z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

Člen 13

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije za zadevno regijo se redno preverja. PPEU konec decembra 2012 VP, Svetu in Komisiji predloži poročilo o napredku, ob izteku mandata pa celovito poročilo o izvajanju nalog.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2012.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 276, 21.10.2011, str. 46.

(2) UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/48

SKLEP SVETA 2012/392/SZVP

z dne 16. julija 2012

o misiji SZVP Evropske unije v Nigru (EUCAP SAHEL Niger)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 21. marca 2011 pozdravil strategijo Evropske unije za varnost in razvoj Sahela ter poudaril, da si Unija že dolgo prizadeva, da bi se na območju Sahela zmanjšala negotovost in pospešil razvoj. Zaradi nedavnega povečanja števila terorističnih akcij in posledic konflikta v Libiji je postalo še bolj nujno zaščititi državljane in interese Unijo na tem območju ter preprečiti, da bi se te grožnje razširile na Unijo, hkrati pa zmanjšati regionalne varnostne grožnje.

(2)	Svet je 23. marca 2012 odobril koncept kriznega upravljanja za morebitno civilno misijo skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v Sahelu.

(3)

Predsednik vlade Nigra je visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) 1. junija 2012 poslal vabilo v zvezi z načrtovano misijo SVOP, v katerem je pozdravil razporeditev misije SVOP s strani Unije, ki naj bi okrepila zmogljivosti nigrskih varnostnih sil, zlasti za učinkovit, povezan in usklajen boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)	Za EUCAP Sahel Niger bi bilo treba aktivirati stalno dežurstvo.

(5)	Misija EUCAP SAHEL Niger se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Misija

Unija ustanovi misijo SVOP Evropske unije v Nigru, da bi podprla krepitev zmogljivosti nigrskih varnostnih akterjev za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (EUCAP Sahel Niger).

Člen 2

Cilji

V okviru izvajanja strategije Evropske unije za varnost in razvoj Sahela je cilj EUCAP Sahel Niger omogočiti nigrskim oblastem, da izvajajo varnostno razsežnost svoje lastne strategije za varnost in razvoj, ter izboljšati usklajevanje v regiji v zvezi s skupnimi varnostnimi izzivi. EUCAP Sahel Niger zlasti prispeva k temu, da bi različni nigrski varnostni akterji, ki se borijo proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, izoblikovali integriran, večdisciplinaren, povezan in trajnosten pristop, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic.

Člen 3

Naloge

1. Za izpolnjevanje ciljev iz člena 2 EUCAP Sahel Niger:

(a)	svetuje in pomaga pri izvajanju varnostne razsežnosti nigrske strategije za varnost in razvoj na nacionalni ravni in pri tem dopolnjuje druge akterje,

(b)	podpira razvoj obsežnega regionalnega in mednarodnega usklajevanja pri boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu,

(c)	krepi pravno državo z razvojem zmogljivosti kazenskega preiskovanja in v okviru tega razvija in izvaja ustrezne programe usposabljanja,

(d)	podpira razvoj trajnosti nigrskih varnostnih sil,

(e)	prispeva k opredelitvi, načrtovanju in izvajanju projektov, ki zadevajo varnost.

2. EUCAP Sahel Niger se sprva osredotoči na dejavnosti iz odstavka 1, ki prispevajo k boljšemu nadzoru nad ozemljem Nigra, med drugim z usklajevanjem z nigrskimi oboroženimi silami.

3. EUCAP Sahel Niger nima nobene izvršilne funkcije.

Člen 4

Linija poveljevanja in struktura

1. EUCAP SAHEL Niger ima kot operacija kriznega upravljanja enotno strukturo poveljevanja.

2. EUCAP Sahel Niger ima poveljstvo v Niameyu.

3. Struktura EUCAP Sahel Niger je naslednja:

(a)	vodja misije;

(b)	element načrtovanja in operacij, vključno z regionalnimi uradniki za zvezo;

(c)	element podpore misiji;

(d)	elementi za poročanje, varnost, analizo in svetovanje obveščanje javnosti;

(e)	podporna enota v Bruslju.

4. EUCAP Sahel Niger razpolaga s projektno enoto za opredeljevanje in izvajanje projektov. EUCAP Sahel Niger lahko po potrebi usklajuje projekte, ki jih na področjih, ki so povezana z EUCAP Sahel Nigerin podpirajo njene cilje, na svojo odgovornost izvajajo države članice in tretje države, olajšuje njihov potek in svetuje v zvezi z njimi.

Člen 5

Civilni poveljnik operacije

1. Direktor civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) je hkrati civilni poveljnik misije EUCAP Sahel Niger.

2. Civilni poveljnik operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) in splošno podrejen VP, izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUCAP Sahel Niger na strateški ravni.

3. Poveljnik civilne operacije v zvezi z vodenjem operacij zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in odločitev PVO, tudi z dajanjem potrebnih strateških navodil vodji misije ter zagotavljanjem svetovanja in tehnične podpore vodji misije.

4. Civilni poveljnik operacije poroča Svetu prek VP.

5. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo v skladu z nacionalnimi pravili pod polnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, ali zadevne institucije Unije ali Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Ti organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami na poveljnika civilne operacije.

6. Poveljnik civilne operacije je v celoti odgovoren za ustrezno izvajanje dolžnosti skrbnega ravnanja Unije.

7. Civilni poveljnik operacije in vodja delegacije Unije v Niameyu se po potrebi med seboj posvetujeta.

Člen 6

Vodja misije

1. Vodja misije prevzame odgovornost za EUCAP Sahel Niger ter izvaja poveljevanje in kontrolo na območju operacij, neposredno pa je odgovoren civilnemu poveljniku operacije.

2. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad osebjem, skupinami in enotami iz sodelujočih držav, kot jih dodeli poveljnik civilne operacije, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko, kar vključuje sredstva, vire in informacije, ki so dani na razpolago EUCAP SAHEL Niger.

3. Vodja misije daje navodila celotnemu osebju misije, tudi podporni enoti v Bruslju in območnim uradnikom za zvezo, za učinkovito izvajanje misije EUCAP Sahel Niger na območju operacij, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi navodilom civilnega poveljnika operacije na strateški ravni.

4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna EUCAP Sahel Niger. V ta namen vodja misije podpiše pogodbo s Komisijo.

5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem. Za dodeljeno osebje disciplinske ukrepe izvršuje zadevni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili, institucija Unije ali ESZD.

6. Vodja misije predstavlja EUCAP Sahel Niger na območju operacij in zagotavlja ustrezno prepoznavnost misije.

7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji Unije na terenu. Vodja misije brez poseganja v strukturo poveljevanja prejema politične smernice od vodje delegacije Unije v Nigru.

8. Vodja misije lahko v okviru projektne enote zaprosi za finančne prispevke držav članic ali tretjih držav za izvedbo projektov, ki logično dopolnjujejo druge ukrepe EUCAP Sahel Niger, če:

(a)	je tak projekt predviden v izkazu vpliva tega sklepa na proračun ali

(b)	je bil tak projekt na zahtevo vodje misije v izkaz vpliva na proračun vključen med potekom EUCAP Sahel Niger.

V takšnem primeru vodja misije sklene dogovor z zadevnimi državami, v katerem so urejeni zlasti posebni postopki za obravnavo pritožb tretjih oseb v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitev dejanj vodje misije pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo sodelujoče države.

Sodelujoče države se zaradi dejanj ali opustitev dejanj vodje misije pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali VP.

Člen 7

Osebje

1. EUCAP Sahel Niger sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice, institucije Unije ali ESZD. Vsaka država članica, institucija Unije in ESZD krije stroške v zvezi z osebjem, ki ga je dodelila, tudi stroške potovanja do kraja napotitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic.

2. Država članica, institucija Unije oziroma ESZD je odgovorna za odzivanje na vse pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vloži član dodeljenega osebja ali so povezane z njim, in za vse tožbe zoper tako osebo.

3. EUCAP Sahel Niger pogodbeno zaposli mednarodno in lokalno osebje, če zahtevanih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih kandidatov iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

4. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega osebja se določijo v pogodbah med vodjo misije in člani osebja.

Člen 8

Status EUCAP Sahel Niger in njenega osebja

Status EUCAP SAHEL Niger in njenega osebja, vključno z morebitnimi privilegiji, imunitetami in dodatnimi jamstvi, potrebnimi za izpolnjevanje in nemoteno delovanje EUCAP SAHEL Niger, je predmet sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 37 PEU in postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 9

Politični nadzor in strateško vodenje

1. PVO v okviru odgovornosti Sveta in VP politično nadzoruje EUCAP Sahel Niger in jo strateško vodi. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s tretjim odstavkom člena 38 PEU. To pooblastilo vključuje pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog VP ter za spreminjanje koncepta operacij „Plus“ (CONOPS Plus) in načrta delovanja (OPLAN). Za odločanje v zvezi s cilji in prenehanjem EUCAP Sahel Niger je še naprej pristojen Svet.

2. PVO redno poroča Svetu.

3. PVO redno in po potrebi prejema poročila poveljnika civilne operacije in vodje misije o zadevah v okviru njune pristojnosti.

Člen 10

Sodelovanje tretjih držav

1. Brez poseganja v avtonomijo odločanja Unije in v njen enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri EUCAP Sahel Niger lahko povabljene tudi tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zavarovanjem za vsa tveganja, dnevnicami in potnimi stroški za pot v Niger in nazaj, ter ustrezno prispevajo h kritju stroškov delovanja EUCAP Sahel Niger.

2. Tretje države, ki prispevajo k EUCAP Sahel Niger, imajo enake pravice in dolžnosti glede vsakodnevnega upravljanja misije kot države članice.

3. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev glede odobritve predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora prispevajočih držav.

4. Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 37 PEU, in po potrebi z dodatnim tehničnim dogovorom. Če Unija in tretja država skleneta ali sta sklenili sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah Unije za krizno upravljanje, se v okviru EUCAP Sahel Niger uporabljajo določbe tega sporazuma.

Člen 11

Varnost

1. Poveljnik civilne operacije vodi načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije ter zagotavlja, da jih EUCAP SAHEL Niger ustrezno in učinkovito izvaja v skladu s členom 5.

2. Vodja misije je odgovoren za varnost EUCAP SAHEL Niger in za zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi zahtevami, ki se uporabljajo za EUCAP SAHEL Niger v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, razporejenega zunaj Unije v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V PEU in s tem povezanimi instrumenti.

3. Vodji misije pomaga uradnik za varnost misije (MSO), ki poroča vodji misije in poleg tega vzdržuje tesne delovne stike z ESZD.

4. Osebje EUCAP Sahel Niger pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju operacij poleg tega zagotovi redno obnovitveno usposabljanje, ki ga organizira MSO.

5. Vodja misije zagotavlja varovanje tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (1).

Člen 12

Stalno dežurstvo

Za EUCAP Sahel Niger se aktivira stalno dežurstvo.

Člen 13

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo EUCAP Sahel Niger, za prvih 12 mesecev znaša 8 700 000 EUR. Referenčni finančni znesek za poznejša obdobja določi Svet.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Državljani sodelujočih tretjih držav ter državljani države gostiteljice in njenih sosed se lahko prijavljajo na javne razpise za sklenitev pogodb. Po odobritvi s strani Komisije lahko vodja misije z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji sklepa tehnične dogovore za naročanje opreme, storitev in prostorov za EUCAP Sahel Niger.

4. Finančna ureditev upošteva operativne zahteve EUCAP SAHEL Niger, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin..

5. Vodja misije o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga nadzira.

6. Odhodki v zvezi z misijo EUCAP Sahel Niger so upravičeni od datuma sprejetja tega sklepa.

Člen 14

Doslednost odziva Unije in usklajevanje

1. VP zagotavlja, da je izvajanje tega sklepa skladno z zunanjim delovanjem Unije na splošno, pa tudi z razvojnimi programi Unije.

2. Vodja misije se brez poseganja v linijo poveljevanja podrobno usklajuje z delegacijo Unije v Niameyu, da se tako zagotovi doslednost ukrepanja Unije v Nigru.

3. Vodja misije se podrobno usklajuje z vodji misij držav članic, ki so prisotne v Nigru.

Člen 15

Razkritje podatkov

1. VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, če je ustrezno, ob upoštevanju potreb EUCAP Sahel Niger in v skladu s Sklepom Sveta 2011/292/EU razkrije tajne podatke EU do stopnje „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL“, ki so bili pripravljeni za namene EUCAP Sahel Niger.

2. V primeru konkretne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da državi gostiteljici v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije vse tajne podatke EU do stopnje „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“, ki so bili pripravljeni za namene EUCAP SAHEL Niger. V ta namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.

3. VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, posreduje vse netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o EUCAP Sahel Niger, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (2).

4. VP lahko pooblastila iz odstavkov od 1 do 3 in tudi možnost sklepanja dogovorov iz odstavka 2 prenese na podrejene osebe, na civilnega poveljnika operacije in/ali na vodjo misije.

Člen 16

Začetek in čas veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se 24 mesecev.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

(2) Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/52

IZVEDBENI SKLEP SVETA 2012/393/SZVP

z dne 16. julija 2012

o izvajanju Sklepa 2011/486/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/486/SZVP z dne 1. avgusta 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu (1) ter zlasti člena 5 in člena 6(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 1. avgusta 2011 sprejel Sklep 2011/486/SZVP.

(2)	Odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 30 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1988 (2011), je 11. junija 2012 s seznama posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, črtal dve osebi.

(3)	Odbor je 27. junija 2012 na seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, dodal eno osebo.

(4)	Odbor je 28. junija 2012 poleg tega na seznam posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, dodal še dve osebi in dva subjekta.

(5)	Prilogo k Sklepu 2011/486/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Na seznam v Prilogi k Sklepu 2011/486/SZVP se dodajo vnosi za osebe in subjekte iz Priloge I k temu sklepu.

Člen 2

S seznama v Prilogi k Sklepu 2011/486/SZVP se črtata vnosa za osebi iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 199, 2.8.2011, str. 57.

PRILOGA I

VNOSI IZ ČLENA 1

A. Posamezniki, povezani s talibani

(1)

Bakht Gul (alias (a) Bakhta Gul (b) Bakht Gul Bahar (c) Shuqib). Leto rojstva: 1980. Kraj rojstva: vas Aki, okrožje Zadran, provinca Paktiya, Afganistan. Državljanstvo: afganistansko. Naslov: Miram Shah, Severni Vaziristan, plemenska območja pod zvezno upravo, Pakistan. Drugi podatki: (a) pomočnik Badruddina Haqqanija za komunikacije, (b) usklajuje tudi gibanje Haqqanijevih upornikov, tujih borcev in orožja na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom, (c) pripadnik plemena Zadran. Datum uvrstitve na seznam ZN: 27.6.2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Bakht Gul je bil vsaj od leta 2009, ko je bil njegov predhodnik aretiran v Afganistanu, ključni uradnik za zveze mreže Haqqani. Leta 2011 je redno neposredno poročal Badruddinu Haqqaniju, visokemu vodji mreže Haqqani, in deloval kot posrednik za vse, ki so želeli priti z njim v stik. Odgovoren je za prenašanje poročil poveljnikov v Afganistanu višjim uradnikom mreže Haqqani, talibanskim medijskim uradnikom in legitimnim medijskim hišam v Afganistanu. Sodeluje tudi z uradniki mreže Haqqani, vključno z Badruddinom Haqqanijem, s katerimi usklajujejo gibanje upornikov mreže Haqqani, tujih bojevnikov in orožja na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom ter v vzhodnem Afganistanu. Leta 2010 je sporočal operativne ukaze Badruddina Haqqanija bojevnikom v Afganistanu. Konec leta 2009 je razdeljeval denarna sredstva podpoveljnikom mreže Haqqani, ki so potovali med Miram Shahom in Afganistanom.

(2)

Abdul Satar Abdul Manan (alias (a) Haji Abdul Sattar Barakzai (b) Haji Abdul Satar (c) Haji Satar Barakzai (d) Abdulasattar).

Naziv: hadži. Leto rojstva: 1964. Kraj rojstva: (a) vas Mirmandaw, okrožje Nahr-e Saraj, provinca Helmand, Afganistan, (b) vas Mirmadaw, okrožje Gereshk, provinca Helmand, Afganistan, (c) Qilla Abdullah, provinca Balučistan, Pakistan. Številka potnega lista: AM5421691 (pakistanski potni list, poteče 11. avgusta 2013). Nacionalna identifikacijska št.: (a) pakistanska nacionalna identifikacijska številka 5420250161699, (b) afganistanska nacionalna identifikacijska številka 585629. Naslov: (a) Kachray Road, Pashtunabad, Quetta, provinca Balučistan, Pakistan, (b) Nasrullah Khan Chowk, območje Pashtunabad, provinca Balučistan, Pakistan, (c) Chaman, provinca Balučistan, Pakistan, (d) prehrambena trgovina Abdul Satar, Ayno Mina 0093, provinca Kandahar, Afganistan. Drugi podatki: (a) solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar, (b) povezan tudi z Khairullahom Barakzaijem, (c) pripadnik plemena Barakzai, (d) ime očeta Hajji ‘Abd-al-Manaf. Datum uvrstitve na seznam ZN: 29.6.2012.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Abdul Satar Abdul Manan je solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar (HKHS), ki jo tudi upravlja. Satar in Khairullah Barakzai Khudai Nazar sta solastnika in skupaj upravljata "hawale" (podjetja, ki ponujajo neuradne storitve v plačilnem prometu), ki so po vsem Afganistanu, Pakistanu in Dubaju znane kot HKHS. Upravljata poslovalnico HKHS na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Konec leta 2009 sta imela Satar in Khairullah enak lastniški delež v HKHS. Satar je ustanovil HKHS, stranke pa so se deloma odločale za HKHS, ker sta imeni Satar in Khairullah dobro poznani. Satar je talibanom doniral več tisoč dolarjev kot podporo njihovim dejavnostim v Afganistanu in jim zagotavljal sredstva prek hawale. Leta 2010 je Satar zagotavljal finančno pomoč talibanom, nek talibanski poveljnik in njegovi pripadniki pa naj bi nakazali več tisoč dolarjev prek Satarja kot pomoč (talibanskim) uporniškim skupinam. Konec leta 2009 je Satar gostil visoke talibanske pripadnike, zagotovil je več deset tisoč dolarjev pomoči za talibanski boj proti koalicijskim silam v Marjahu, okrožje Nad’Ali, provinca Helmand, Afganistan, ter pomagal prepeljati talibanskega pripadnika v Marjah. Leta 2008 sta Satar in Khairullah od donatorjev zbrala finančna sredstva, ki sta jih nato prek svoje hawale dodelila talibanom.

(3)

Khairullah Barakzai Khudai Nazar (alias (a) Haji Khairullah (b) Haji Khair Ullah (c) Haji Kheirullah (d) Haji Karimullah (e) Haji Khair Mohammad).

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Khairullah Barakzai Khudai Nazar je solastnik menjalnice Haji Khairullah Haji Sattar (HKHS), ki jo tudi upravlja. Konec leta 2009 sta imela Khairullah in Abdul Satar Abdul Manan enak lastniški delež v HKHS. Skupaj sta upravljala "hawale", ki so po vsem Afganistanu, Pakistanu in Dubaju znane kot HKHS. Upravljala sta poslovalnico HKHS na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Na začetku leta 2010 je bil Khairullah vodja poslovalnice HKHS v Kabulu. Leta 2010 je bil "hawaladar" talibanskega visokega vodstva in talibanom zagotavljal pomoč. Khairullah je skupaj s svojim poslovnim partnerjem Satarjem zagotovil več tisoč dolarjev podpore za talibanske dejavnosti v Afganistanu. Leta 2008 sta Khairullah in Satar od donatorjev zbrala finančna sredstva, ki sta jih nato prek svoje hawale dodelila talibanom.

B. Subjekti ter druge skupine in podjetja, povezana s talibani

(1)

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

(2)

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Denar, poslan RMX, je prišel iz Irana. Talibanski vodja je leta 2008 prek RMX iz Pakistana v Afganistan nakazal več deset tisoč dolarjev. Talibani prek RMX krepijo svojo vlogo v afganistanski trgovini z drogami. Talibanski uradniki, tudi guverner v senci province Helmand, so leta 2011 prenesli več sto tisoč dolarjev s poslovalnice RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom v hawale v Afganistanu za nabavo drog v imenu talibanskih uradnikov. Talibanski uradnik je prav tako leta 2011 naročil talibanskim poveljnikom v provinci Helmand, naj posle v zvezi z opijem opravijo prek RMX. Vodja talibanov v enem od okrožij je nakazal več tisoč dolarjev iz Marjaha v provinci Helmand v Afganistanu na poslovalnico RMX na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom.

PRILOGA II

VNOSA IZ ČLENA 2

(1)	Mohammad Homayoon Mohammad Yonus Kohistani (alias Mohammad Homayoon Kohistani).

(2)	Mohammad Sharif Masood Mohammad Akbar.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/57

SKLEP KOMISIJE

z dne 21. decembra 2011

o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Italija v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom EU

(2012/394/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (1),in zlasti člena 14(2) Direktive,

ob upoštevanju mnenja odbora, ustanovljenega na podlagi člena 29 Direktive 2010/13/EU,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z dopisom z dne 20. septembra 2011, ki ga je Komisija prejela 21. septembra 2011, je Italija obvestila Komisijo o ukrepih, ki jih bo sprejela v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU in katerih cilj je vključevanje, posodabljanje in sprememba trenutno veljavnih ukrepov, ki jih je Komisija odobrila s sklepom z dne 25. junija 2007 (2).

(2)	Komisija je v obdobju treh mesecev od dneva navedenega obvestila preverila, ali so takšni ukrepi skladni s pravom Skupnosti, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)	Komisija je pri preverjanju upoštevala razpoložljive podatke o italijanskem medijskem prostoru.

(4)	Spremenjeni seznam dogodkov z velikim družbenim pomenom, ki jih vključujejo ukrepi Italije, je bil pripravljen na jasen in pregleden način, v Italiji pa se je začelo obsežno posvetovanje o spremembi prejšnjega seznama.

(5)

Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da novi dogodki, našteti v ukrepih Italije, izpolnjujejo vsaj dve od naštetih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti dogodka za družbo: (i) poseben vsesplošni odmev v državi članici in ne zgolj pomembnost za tiste ljudi, ki običajno spremljajo zadeven športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice mu vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) sodelovanje državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji in da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Velika nagrada Italije v motociklizmu je dogodek, ki uživa posebno priljubljenost po vsej Italiji in pritegne tudi gledalce, ki ga sicer ne bi spremljali, ravno zaradi sodelovanja italijanskih voznikov in proizvajalcev na mednarodnem turnirju velikega pomena. Poleg tega se običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji in doseže visoko gledanost.

(7)

Finalne in polfinalne tekme svetovnega prvenstva v košarki, vaterpolu in odbojki, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, poleg izpolnjevanja merila glede sodelovanja državne reprezentance na mednarodnem turnirju velikega pomena, vzbujajo posebno in vsesplošno zanimanje v Italiji, tudi tistih ljudi, ki ponavadi ne spremljajo teh panog, se običajno predvajajo na brezplačni televizijski postaji in pritegnejo velik del televizijskih gledalcev.

(8)

Tekme svetovnega prvenstva v ragbiju, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, imajo razen tega, da izpolnjujejo merilo glede sodelovanja državne reprezentance na mednarodnem turnirju velikega pomena, v Italiji še poseben in vsesplošen odmev in pritegnejo tudi gledalce, ki običajno ne spremljajo tega športa.

(9)

Tekme Turnirja šestih narodov v ragbiju, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, imajo razen tega, da izpolnjujejo merilo glede sodelovanja državne reprezentance na mednarodnem turnirju velikega pomena, v Italiji še poseben in vsesplošen odmev in pritegnejo tudi gledalce, ki sicer ne spremljajo tega športa, se običajno predvajajo na brezplačni televizijski postaji in so vse bolj gledane.

(10)

Polfinali in finale Davisovega pokala ter pokala federacij, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, imajo razen tega, da izpolnjujejo merilo glede sodelovanja državne reprezentance na mednarodnem turnirju velikega pomena, v Italiji še poseben in vsesplošen odmev in pritegnejo tudi gledalce, ki običajno ne spremljajo tega športa.

(11)

Finale in polfinali mednarodnih teniških turnirjev Italije, na katerih sodelujejo italijanski igralci tenisa, imajo razen tega, da izpolnjujejo merilo glede sodelovanja državne reprezentance na mednarodnem turnirju velikega pomena, v Italiji še poseben in vsesplošen odmev in pritegnejo tudi gledalce, ki običajno ne spremljajo tega športa, deloma tudi zaradi kraja, kjer potekajo. Poseben odmev tega dogodka potrjujejo podatki o gledanosti, ki kažejo jasno povečanje zanimanja in navdušenja javnosti za to športno panogo v zadnjih letih.

(12)

Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu (moški – dirke profesionalcev) imajo poseben in vsesplošen odmev v Italiji in pritegnejo tudi ljudi, ki sicer ne spremljajo tovrstnih dogodkov, tudi zaradi sodelovanja italijanskih športnikov, se običajno predvajajo na brezplačni televizijski postaji z visoko gledanostjo.

(13)	Prva predstava ob otvoritvi operne sezone milanske Scale ima poseben in splošen odziv v Italiji, zanima ljudi, ki sicer ne spremljajo tovrstnih dogodkov, ima vsesplošno priznan poseben kulturni pomen in spodbuja italijansko kulturno identiteto.

(14)

Predvajanje novoletnega koncerta iz gledališča La Fenice v Benetkah ima poseben in vsesplošen odmev v Italiji in pritegne tudi ljudi, ki sicer ne spremljajo tovrstnih dogodkov, ima vsesplošno priznan poseben kulturni pomen, spodbuja italijansko kulturno identiteto in se običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji z visoko gledanostjo.

(15)	Zaradi velikega javnega interesa, da se zagotovi širok dostop javnosti do predvajanja dogodkov z velikim družbenim pomenom, se zdijo ukrepi Italije sorazmerni in upravičujejo odstopanje od temeljne svoboščine opravljanja storitev iz člena 56 PDEU.

(16)

Ukrepi Italije so združljivi s pravili EU o konkurenci, v kolikor opredelitev kvalificiranega izdajatelja televizijskega programa za predvajanje naštetih dogodkov sloni na objektivnih merilih (zahtevana pokritost), ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic do predvajanja teh dogodkov. Poleg tega tudi število naštetih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na končnih trgih brezplačnih in plačljivih televizijskih postaj.

(17)

Splošna sorazmernost ukrepov Italije je podprta z več dejavniki. Prvič, znižanje praga za zahtevano pokritost prebivalstva za kvalificirane izdajatelje televizijskega programa z 90 % na 80 % povečuje sorazmernost ukrepov, v kolikor se poveča število potencialno kvalificiranih izdajateljev televizijskega programa. Drugič, uveden je bil prostovoljni mehanizem za reševanje sporov med izdajatelji televizijskega programa glede določitve tehničnih podrobnosti predvajanja in plačila pravičnega nadomestila za podlicenciranje izključnih pravic za predvajanje. Tretjič, začetek veljavnosti končnih ukrepov Italije se bo preložil na 1. september 2012, da se zagotovi, da ni škodljivega vpliva na tekoča pogajanja. Nazadnje, ukrepi Italije vsebujejo določbo za primere, ko pravice za predvajanje naštetih dogodkov pridobijo nekvalificirani izdajatelji televizijskega programa, s čimer se zagotovi ustrezna ureditev podlicenciranja pravic kvalificiranim izdajateljem, in za primere, ko noben kvalificiran izdajatelj televizijskega programa ne izrazi zanimanja za naštete dogodke, s čimer se nekvalificiranim izdajateljem televizijskega programa zagotovi, da lahko izvršujejo svoje pravice, in prepreči situacija, v kateri našteti dogodki sploh ne bi bili predvajani.

(18)	Italija je Komisijo obvestila o ukrepih, ki jih bo sprejela, Komisija pa jih je sporočila drugim državam članicam in predstavila rezultate tega preverjanja na sestanku odbora, ustanovljenega na podlagi člena 29 Direktive 2010/13/EU. Odbor je sprejel ugodno mnenje o tem sestanku –

SKLENILA:

Edini člen

1. Ukrepi, ki jih bo sprejela Italija v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU in o katerih je dne 21. septembra 2011 obvestila Komisijo v skladu s členom 14(2) Direktive 2010/13/EU, so skladni s pravom Unije.

2. Ukrepi, ki jih bo Italija dokončno sprejela, bodo objavljeni v Uradnem listu takoj, ko se sprejmejo na nacionalni ravni in sporočijo Komisiji. To pomeni objavo iz člena 14(2) Direktive 2010/13/EU.

V Bruslju, 21. decembra 2011

Za Komisijo

Neelie KROES

Podpredsednica

(1) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(2) Sklep Komisije 2007/475/ES z dne 25. junija 2007 o združljivosti ukrepov, ki jih sprejme Italija v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti (UL L 180, 10.7.2007, str. 5).

PRILOGA

Objava v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)

Ukrepi, ki jih je sprejela Italija in se objavijo v skladu z členom 14 Direktive 2010/13/EU, so navedeni v naslednjih odstavkih Sklepa št. 131/12/CONS Organa za nadzor komunikacijskega sektorja AGCOM z dne 15. marca 2012:

„SKLENIL:

Edini člen

1. Organ AGCOM dokončno odobri seznam prireditev posebnega pomena za družbo, za katere se zagotovi predvajanje na brezplačnih kanalih v smislu člena 32b Enotnega besedila o avdiovizualnih in radijskih medijskih storitvah, ki je priložen v prilogah A in B k temu sklepu.

2. Ta sklep začne veljati 1. septembra 2012 in je objavljen v Uradnem listu Republike Italije ter na spletni strani organa AGCOM, Priloga A pa je objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

V Rimu, 15. marca 2011 (1)

Predsednik

Corrado CALABRÒ

Poročevalec

Nicola D’ANGELO

Poročevalec

Antonio MARTUSCIELLO

Potrditev skladnosti sklepa

Generalni sekretar

Roberto VIOLA“

NADZORNI ORGAN ZA TELEKOMUNIKACIJE

[Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni]

„PRILOGA A K SKLEPU št. 131/12/CONS Z DNE 15. MARCA 2012

SEZNAM DOGODKOV Z VELIKIM DRUŽBENIM POMENOM, KATERIH PREDVAJANJE SE ZAGOTOVI V NEKODIRANI OBLIKI

(Besedilo velja za EU)

Člen 1

Dogodki z velikim družbenim pomenom

1. Ta sklep zadeva televizijsko predvajanje dogodkov, ki veljajo za dogodke z velikim družbenim pomenom.

2. V tem seznamu:

‚,dogodek z velikim družbenim pomenom‘ pomeni dogodek športne ali nešportne narave, ki izpolnjuje vsaj dve od naštetih štirih meril:

(a)	dogodek in njegov izid sta v Italiji deležna posebnega in splošnega zanimanja in ne pritegneta samo tistih ljudi, ki običajno spremljajo tovrstne dogodke;

(b)	dogodek je vsesplošno javno priznan, ima poseben kulturni pomen in krepi italijansko kulturno identiteto;

(c)	v dogodek je vključena državna reprezentanca v določeni športni disciplini, ki sodeluje na pomembnem mednarodnem tekmovanju;

(d)	dogodek se običajno predvaja na brezplačni televizijski postaji in ga v Italiji spremlja veliko število gledalcev;

B.	‚,kvalificirani izdajatelj televizijskega programa‘ pomeni televizijsko postajo, ki spada pod jurisdikcijo Italije in ki lahko vsaj 80 % prebivalstva Italije zagotovi možnost, da dogodek spremljajo na brezplačni televizijski postaji brez dodatnih stroškov.

Člen 2

Seznam dogodkov in merila za izvajanje pravic za predvajanje dogodkov

1. Organ je sestavil naslednji seznam dogodkov z velikim družbenim pomenom, ki jih televizijske postaje, ki spadajo pod jurisdikcijo Italije, ne smejo predvajati izključno in zgolj v kodirani obliki, tako da lahko vsaj 80 % prebivalstva Italije dogodek spremlja na brezplačni televizijski postaji in brez dodatnih stroškov:

(a)	letne in zimske olimpijske igre;

(b)	finale in vse ostale tekme svetovnega prvenstva v nogometu, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca;

(c)	finale in vse ostale tekme evropskega prvenstva v nogometu, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca;

(d)	vse nogometne tekme uradnih prvenstev v Italiji in v tujini, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca;

(e)	finale in polfinali Lige prvakov in Evropske lige, če na njih sodeluje italijanska ekipa;

(f)	kolesarsko tekmovanje Giro d'Italia;

(g)	velika nagrada Italije v Formuli 1;

(h)	velika nagrada Italije v motociklizmu;

(i)	finale in polfinali svetovnih prvenstev v košarki, vaterpolu, odbojki in ragbiju, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca;

(j)	srečanja Turnirja šestih narodov v ragbiju, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca;

(k)	finale in polfinali Davisovega pokala ter pokala federacij, na katerih sodeluje italijanska državna reprezentanca, in mednarodnih teniških turnirjev Italije, na katerih sodelujejo italijanski igralci tenisa;

(l)	svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu;

(m)	festival italijanske popevke Sanremo;

(n)	prva predstava ob otvoritvi operne sezone milanske Scale;

(o)	novoletni koncert gledališča La Fenice v Benetkah.

2. Dogodke iz odstavka 1(b) in (c) je treba v celoti predvajati v živo. Za druge dogodke lahko televizijske postaje same določijo pogoje predvajanja dogodkov v nekodirani obliki in jih predvajajo v celoti ali deloma v živo ali pa posnetek v celoti ali deloma predvajajo pozneje.

3. Če pravice za predvajanje enega ali več dogodkov iz odstavka 1 pridobi nekvalificiran izdajatelj televizijskega programa, mora ta dovolj dolgo vnaprej na svoji spletni strani objaviti ponudbo za odstop pravic pod pravičnimi, primernimi in nediskriminacijskimi tržnimi pogoji, ki omogočajo predvajanje dogodka v skladu z zahtevami iz odstavka 1, in o tem obvesti organ.

4. Če noben kvalificiran izdajatelj televizijskega programa ne predloži ponudbe ali če predložena ponudba ni v skladu s pravičnimi, primernimi in nediskriminacijskimi tržnimi pogoji, lahko imetnik pravic svoje pravice izvršuje z odstopanjem od zahtev iz odstavka 1.

5. Organ si pridržuje pravico, da v razumnem roku s sklepom spremeni seznam iz odstavka 1 in zahteve iz odstavka 2.

Člen 3

Postopek reševanja sporov

1. V primeru spora med izdajatelji televizijskega programa glede predvajanja dogodkov, vključenih v seznam iz člena 2(1), se glede določitve tehničnih podrobnosti predvajanja in plačila pravičnega nadomestila za podlicenciranje izključnih pravic za predvajanje, uporabljajo postopkovna pravila, določena z uredbo, ki je priložena k sklepu št. 352/08/CONS; pristojnosti, določene s to uredbo in podeljene komisiji za infrastrukturo in omrežja, pomenijo pristojnosti, podeljene svetu, ‚direkcija‘ pomeni direkcijo za medijske storitve, ‚direktor‘ pa direktorja direkcije za medijske storitve.“

(1) To je tiskarska napaka, pisati bi moralo 15. marec 2012, kot v različici, objavljeni v Uradnem listu Republike Italije, splošna izdaja – št. 92 z dne 19. aprila 2012.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/62

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. julija 2012

o potrditvi sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“ za dokazljivo skladnost s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(2012/395/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1) ter zlasti člena 18(6) Direktive,

ob upoštevanju Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (2), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/30/ES (3), in zlasti člena 7c(6) Direktive,

po posvetovanju s svetovalnim odborom, ustanovljenim s členom 25(2) Direktive 2009/28/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES določata trajnostna merila za biogoriva. Določbe členov 7b in 7c ter Priloge IV k Direktivi 98/70/ES so podobne določbam členov 17 in 18 ter Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

(2)

Kjer se pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 17(1)(a), (b) in (c) Direktive 2009/28/ES, bi morale države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da dokažejo skladnost pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES.

(3)	Uvodna izjava 76 Direktive 2009/28/ES navaja, da se je treba izogniti nerazumnim obremenitvam industrije in da lahko prostovoljni sistemi pomagajo oblikovati učinkovite rešitve za zagotavljanje skladnosti z navedenimi trajnostnimi merili.

(4)

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistem dokazuje, da so pošiljke biogoriv skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3) do (5) Direktive 2009/28/ES ali da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistem za merjenje prihrankov emisij toplogrednih plinov vsebuje točne podatke za namene člena 17(2) te direktive.

(5)	Komisija lahko takšen prostovoljni sistem prizna za obdobje petih let.

(6)	Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je priznala Komisija, v okviru navedenega sklepa o priznanju, država članica od dobavitelja ne bi smela zahtevati dodatnih dokazil o skladnosti s trajnostnimi merili.

(7)

Sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“ je bil skupaj s prošnjo za priznanje 4. aprila 2012 predložen Komisiji. Ta sistem zajema žita, semena oljnic in sladkorno peso, pridelane v Združenem kraljestvu, do prvega zbirnega mesta teh pridelkov. Priznani sistem bi moral biti na voljo na platformi za preglednost, uvedeni z Direktivo 2009/28/ES. Komisija bi se ob upoštevanju preudarkov o poslovni občutljivosti lahko odločila za le delno objavo sistema.

(8)

Ocena sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“ je pokazala, da ustrezno upošteva trajnostna merila iz člena 7b(3), (4) in (5) Direktive 98/70/ES ter člena 17(3), (4) in (5) Direktive 2009/28/ES ter da do prvega zbirnega mesta za te pridelke uporablja metodo masne bilance v skladu z zahtevami člena 7c(1) Direktive 98/70/ES in člena 18(1) Direktive 2009/28/ES. Sistem ne zajema člena 7b(2) Direktive 98/70/ES in člena 17(2) Direktive 2009/28/ES, vendar daje natančne podatke o dveh elementih, potrebnih za namene člena 7b(2) Direktive 98/70/ES in člena 17(2) Direktive 2009/28/ES, zlasti o geografskem območju, s katerega izhajajo poljščine, ter letnih emisijah zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča. Majhen odstotek članov sistema ne upošteva trajnostnih meril za del svojega zemljišča. Sistem v svoji spletni zbirki podatkov o članih prikazuje, ali zemljišča njegovih članov popolnoma ali delno izpolnjujejo zahteve in ali so pošiljke skladne s trajnostnimi merili na potnem listu združljivih kultur (combinable crops passport), tudi tako imenovani izjavi po žetvi (post harvest declaration).

(9)	Ocena sistema „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“ je pokazala, da dosega ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije.

(10)	Dodatnih elementov glede trajnosti, ki jih vključuje sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“, ta sklep ne obravnava. Takšni dodatni elementi trajnosti niso obvezni za dokaz skladnosti s trajnostnimi zahtevami iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prostovoljni sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“, za katerega je bila prošnja za priznanje Komisiji predložena 4. aprila 2012, s pomočjo potnega lista združljivih kultur dokazuje, da so pošiljke žit, semen oljnic in sladkorne pese skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3), (4) in (5) Direktive 2009/28/ES ter člena 7b(3), (4) in (5) Direktive 98/70/ES. Sistem vsebuje tudi točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7b(2) Direktive 98/70/ES glede letnih emisij zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča, (e l ) iz točke 1 dela C Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in točke 1 dela C Priloge V k Direktivi 2009/28/ES, za katere dokazuje, da so enake nič, ter glede geografskega območja iz točke 6 dela C Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in točke 6 dela C Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

Prostovoljni sistem „Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme“ se lahko uporabi do prvega zbirnega mesta za zadevne pošiljke, da se dokaže skladnost s členom 7c(1) Direktive 98/70/ES in členom 18(1) Direktive 2009/28/ES.

Člen 2

Sklep velja pet let od začetka veljavnosti. Če se po sprejetju sklepa Komisije sistem vsebinsko spremeni na način, ki bi lahko vplival na podlago tega sklepa, je treba o spremembah nemudoma obvestiti Komisijo. Komisija oceni spremembe, o katerih je bila obveščena, in se odloči, ali sistem še vedno zadostno upošteva trajnostna merila, za katera je bil potrjen.

Če se jasno dokaže, da sistem ne izvaja elementov, ki veljajo za odločilne za ta sklep, ali v primeru resnih strukturnih vrzeli glede navedenih elementov, lahko Komisija sklep razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. julija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(2) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(3) UL L 140, 5.6.2009, str. 88.

17.7.2012

Uradni list Evropske unije

L 187/64

SKLEP št. 1/2012 SKUPNEGA ODBORA EU-PLO

z dne 17. februarja 2012

o ustanovitvi šestih pododborov in o razveljavitvi Sklepa št. 1/2008 Skupnega odbora ES-PLO

(2012/396/EU)

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Začasnega evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Začasni pridružitveni sporazum),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 66 Začasnega pridružitvenega sporazuma predvideva ustanovitev morebitnih dodatnih odborov (v nadaljnjem besedilu: pododbori), ki lahko Skupnemu odboru EU-PLO pomagajo pri izvajanju njegovih obveznosti.

(2)	Za delovanje evropske sosedske politike in njenih akcijskih načrtov na številnih sektorskih področjih je treba ustanoviti nove pododbore.

(3)	Glede na evropsko sosedsko politiko in razvoj dogodkov v regiji se je začela nova faza izvajanja Začasnega pridružitvenega sporazuma.

(4)	Palestinska uprava je zahtevala, da se poveča število pododborov.

(5)	Sklep št. 1/2008 Skupnega odbora ES-PLO bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

S tem sklepom se ustanovi šest pododborov Skupnega odbora EU-PLO, ki so navedeni v Prilogi I.

Sprejmejo se njihovi poslovniki, ki so navedeni v Prilogi II.

Skupni odbor EU-PLO bo sprejel vse ukrepe, potrebne za ustrezno delovanje pododborov. Prav tako lahko sklene, da ustanovi skupine ali odpravi obstoječe skupine.

Člen 2

Sklep št. 1/2008 Skupnega odbora ES-PLO se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 17. februarja 2012

Za Skupni odbor EU-PLO

Predsednik

H. MINGARELLI

(1) UL L 187, 16.7.1997, str. 3.

PRILOGA I

PODODBORI SKUPNEGA ODBORA EU-PLO

1.	Pododbor „Človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država“

2.	Pododbor „Socialne zadeve in zdravje“

3.	Pododbor „Raziskave, inovacije, informacijska družba, avdiovizualno področje in mediji, izobraževanje in kultura“

4.	Pododbor „Gospodarske in finančne zadeve“

5.	Pododbor „Trgovina in notranji trg, industrija, kmetijstvo in ribištvo, carina“

6.	Pododbor „Energetika, promet, podnebne spremembe, okolje, voda“

PRILOGA II

1. Poslovnik pododbora „Človekove pravice, dobro upravljanje in pravna država“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

Pododbor razpravlja o izvajanju Začasnega pridružitvenega sporazuma in s tem povezanim akcijskim načrtom evropske sosedske politike na spodaj navedenih področjih ter ocenjuje napredek pri ciljih in ukrepih, ki so opredeljeni in dogovorjeni v akcijskem načrtu.

Po potrebi razpravlja o sodelovanju pri vprašanjih javne uprave. V tem okviru prouči vse težave, ki lahko nastanejo na spodaj navedenih področjih, in predlaga ukrepe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti:

(a)	človekove pravice;

(b)	dobro upravljanje;

(c)	pravna država.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

Pododbor se sestaja, kadar to zahtevajo okoliščine. Seja se lahko skliče na podlagi zahteve predsednika katere koli od pogodbenic, ki jo njen stalni sekretar predloži drugi pogodbenici. Stalni sekretar druge pogodbenice odgovori na zahtevo za sejo pododbora v 15 delovnih dneh po njenem prejemu.

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Začasni dnevni red vključuje točke, za katere sta stalna sekretarja prejela zahtevek za vključitev na dnevni red najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Spremno dokumentacijo morata obe pogodbenici prejeti vsaj sedem dni pred sejo. V nujnih primerih se lahko ti roki skrajšajo, če se s tem strinjata obe pogodbenici.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni sklenjeno drugače, seje pododbora niso javne.

2. Poslovnik pododbora „Socialne zadeve in zdravje“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

(a)	zaposlovanje in socialni razvoj;

(b)	javno zdravje.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni odločeno drugače, seje pododbora niso javne.

3. Pravilnik pododbora „Raziskave, inovacije, informacijska družba, avdiovizualno področje in mediji, izobraževanje in kultura“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

(a)	izobraževanje in poklicno usposabljanje;

(b)

kultura;

(c)

mladi;

(d)	informacijska družba ter avdiovizualno področje in mediji;

(e)	znanost in tehnologija;

(f)	raziskave in razvoj.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni odločeno drugače, seje pododbora niso javne.

4. Poslovnik pododbora „Gospodarske in finančne zadeve“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

(a)	finančna odgovornost in dobro upravljanje javnih financ;

(b)	gospodarska reforma in razvoj;

(c)	statistika.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni odločeno drugače, seje pododbora niso javne.

5. Poslovnik pododbora „Trgovina in notranji trg, industrija, kmetijstvo in ribištvo, carina“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

(a)	trgovinska vprašanja;

(b)	kmetijstvo in ribištvo;

(c)	sanitarna in fitosanitarna vprašanja;

(d)

naložbe;

(e)	tržna reforma in reforma regulativnega okvira;

(f)	industrija ter mala in srednja podjetja (MSP);

(g)	carinska vprašanja;

(h)	obdavčenje.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni odločeno drugače, seje pododbora niso javne.

6. Poslovnik pododbora „Energetika, promet, podnebne spremembe, okolje, voda“

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor sestavljajo predstavniki Evropske unije in predstavniki Palestinske uprave. Izmenično mu predsedujeta obe pogodbenici.

2. Vloga

Pododbor deluje pod pristojnostjo Skupnega odbora, kateremu poroča po vsaki seji. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko daje predloge Skupnemu odboru.

3. Vsebina

(a)	energetika;

(b)

promet;

(c)	podnebne spremembe;

(d)

okolje;

(e)

voda.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se na podlagi sklepa Skupnega odbora lahko dodajo še druga področja, vključno s horizontalnimi področji.

Pododbor lahko razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa navedena področja.

4. Sekretariat

Uradnik Evropske unije in uradnik Palestinske uprave skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev pododbora.

Vsa sporočila v zvezi s pododborom se pošljejo sekretarjema.

5. Seje

V izredno nujnih primerih se seja pododbora lahko skliče v krajšem času, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vse zahteve za sklic seje morajo biti pisne.

Vsaka seja pododbora poteka na kraju in ob času, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Seje skliče pristojni stalni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko pododbor na svoje seje povabi strokovnjake, ki zagotovijo zahtevane posebne informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vsi zahtevki za vključitev točk na dnevni red seje pododbora se pošljejo stalnima sekretarjema.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni stalni sekretar ga pošlje drugemu stalnemu sekretarju najpozneje deset dni pred začetkom seje.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsake seje.

7. Zapisnik

Po vsaki seji stalna sekretarja sestavita in potrdita zapisnik. Stalna sekretarja pododbora pošljeta en izvod zapisnika, vključno s predlogi pododbora, sekretarjema in predsedniku Skupnega odbora.

8. Javnost sej

Če ni odločeno drugače, seje pododbora niso javne.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.187.slv
Uradni list Evropske unije		L 187

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 17. julij 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2012/387/EU
	*	Sklep Sveta z dne 16. julija 2012 o podaljšanju obdobja uporabe ustreznih ukrepov iz Sklepa 2011/492/EU o zaključku posvetovanj z Republiko Gvinejo Bissau v skladu s členom 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in o spremembi navedenega sklepa	1
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 641/2012 z dne 16. julija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 356/2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji	3
	*	Uredba Sveta (EU) št. 642/2012 z dne 16. julija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 147/2003 o nekaterih omejitvenih ukrepih v zvezi z Somalijo	8
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 643/2012 z dne 16. julija 2012 o izvajanju člena 11(1) in (4) Uredbe (EU) št. 753/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 644/2012 z dne 16. julija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 206/2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval v zvezi z Rusijo ( 1 )	18
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 645/2012 z dne 16. julija 2012 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1122/2009 in Uredbe (EU) št. 65/2011 glede znižanja zneskov pomoči za pozno predložene enotne zahtevke v zvezi s celinskim delom Portugalske in Madeiro za leto 2012	26
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 646/2012 z dne 16. julija 2012 o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	29
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 647/2012 z dne 16. julija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	36
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2012/388/SZVP z dne 16. julija 2012 o spremembi Sklepa 2010/231/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji	38
	*	Sklep Sveta 2012/389/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR)	40
	*	Sklep Sveta 2012/390/SZVP z dne 16. julija 2012 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afriško unijo	44
	*	Sklep Sveta 2012/391/SZVP z dne 16. julija 2012 o spremembi Sklepa 2010/279/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN)	47
	*	Sklep Sveta 2012/392/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji SZVP Evropske unije v Nigru (EUCAP SAHEL Niger)	48
	*	Izvedbeni sklep Sveta 2012/393/SZVP z dne 16. julija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/486/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu	52
		2012/394/EU
	*	Sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Italija v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom EU	57
		2012/395/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. julija 2012 o potrditvi sistema Red Tractor Farm Assurance Combinable Crops & Sugar Beet Scheme za dokazljivo skladnost s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta	62
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2012/396/EU
	*	Sklep št. 1/2012 Skupnega odbora EU-PLO z dne 17. februarja 2012 o ustanovitvi šestih pododborov in o razveljavitvi Sklepa št. 1/2008 Skupnega odbora ES-PLO	64

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	41,0
0702 00 00	ZZ	41,0
0707 00 05	TR	95,4
0707 00 05	ZZ	95,4
0709 93 10	TR	107,9
0709 93 10	ZZ	107,9
0805 50 10	AR	85,3
	BO	90,5
	UY	94,5
	ZA	94,1
	ZZ	91,1
0808 10 80	AR	137,4
	BR	91,3
	CL	115,6
	CN	125,2
	NZ	127,8
	US	161,0
	ZA	109,1
	ZZ	123,9
0808 30 90	AR	122,4
	CL	125,5
	ZA	121,2
	ZZ	123,0
0809 10 00	TR	182,5
0809 10 00	ZZ	182,5
0809 29 00	TR	345,5
0809 29 00	ZZ	345,5
0809 30	TR	177,9
0809 30	ZZ	177,9