16.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 156/1

DIREKTIVA 2012/17/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. junija 2012

o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Podjetja vse bolj širijo svoje dejavnosti čez nacionalne meje in izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja notranji trg. Čezmejne skupine in veliko število prestrukturiranj družb, kot so združitve in delitve, vključujejo družbe iz različnih držav članic. Zato je vse večje povpraševanje po čezmejnem dostopu do informacij o družbah. Vendar čezmejni dostop do uradnih informacij o družbah ni vedno takoj na voljo.

(2)

Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (3), vzpostavlja seznam dokumentov in podatkov, ki jih družbe morajo razkriti v registru svoje podružnice. Vendar registri nimajo zakonske obveznosti izmenjavati podatke o tujih podružnicah. To povzroča pravno negotovost za tretje osebe, saj lahko kljub izbrisu družbe iz registra njena podružnica še naprej deluje.

(3)

Zaradi postopkov, kot so čezmejne združitve, je potrebno vsakodnevno sodelovanje med poslovnimi registri. Direktiva 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (4) zahteva čezmejno sodelovanje registrov. Ni pa vzpostavljenih poti za komuniciranje, ki bi lahko pospešile postopke, pomagale premagati jezikovne težave in povečale pravno varnost.

(4)

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (5) med drugim zagotavlja, da so lahko dokumenti in podatki, shranjeni v registru, dostopni v papirni ali elektronski obliki. Vendar morajo državljani in gospodarske družbe še vedno iskati po registrih vsake države posebej, zlasti, ker se je izkazalo, da trenutno prostovoljno sodelovanje med registri ne zadostuje.

(5)

Sporočilo Komisije o aktu za enotni trg je povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb opredelilo kot ukrep, ki je potreben za ustvarjanje podjetjem naklonjenega pravnega in fiskalnega okolja. Povezovanje bi moralo z zmanjševanjem upravnih obremenitev in povečanjem pravne varnosti prispevati k spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva in tako k izhodu iz svetovne ekonomske in finančne krize, kar je ena od prednostnih nalog agende Evropa 2020. Z uporabo novosti informacijske in komunikacijske tehnologije bi se morala izboljšati tudi čezmejna komunikacija med registri.

(6)	Sklepi Sveta z dne 25. maja 2010 o povezovanju poslovnih registrov so potrdili, da bi izboljšanje dostopa do najnovejših in verodostojnih informacij o družbah lahko spodbudilo večje zaupanje v trg ter pomagalo pri okrevanju in povečanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

(7)	Evropski parlament je v resoluciji z dne 7. septembra 2010 o povezovanju poslovnih registrov (6) poudaril, da je projekt za nadaljnje povezovanje evropskega gospodarskega prostora uporaben le, če v omrežju sodelujejo vse države članice.

(8)

V Večletnem akcijskem načrtu 2009–2013 o evropskem e-pravosodju (7) je predvideno oblikovanje portala evropskega e-pravosodja (v nadaljnjem besedilu: portal) kot evropske enotne točke za elektronski dostop do pravnih informacij, pravosodnih in upravnih ustanov, registrov, zbirk podatkov in drugih storitev in v katerem se smatra, da je povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb pomembno.

(9)

Čezmejni dostop do informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah je mogoče izboljšati le, če vse države članice omogočijo elektronsko komuniciranje med registri in pošiljajo informacije posameznikom na standardiziran način po vsej Uniji, tako da uporabljajo identično vsebino in interoperabilne tehnologije. To interoperabilnost registrov bi morali zagotavljati registri držav članic (v nadaljnjem besedilu: nacionalni registri) z omogočanjem storitev, ki bi morale predstavljati vmesnike za evropsko osrednjo platformo (v nadaljnjem besedilu: platforma). Platforma bi morala biti centraliziran skupek orodij informacijske tehnologije s storitvami in obenem predstavljati skupen vmesnik. Vsi nacionalni registri bi morali uporabljati ta vmesnik. Platforma bi morala omogočati tudi storitve, ki tvorijo vmesnik s portalom, ki deluje kot evropska točka za elektronski dostop, in z neobveznimi točkami za dostop, ki jih vzpostavijo države članice. To platformo bi bilo treba razumeti le kot instrument za povezovanje registrov in ne kot poseben subjekt s pravno osebnostjo. Platforma bi morala biti sposobna razpošiljati informacije iz registrov posameznih držav članic pristojnim registrom drugih držav članic na podlagi enotnih identifikatorjev v standardnem formatu za sporočila (elektronska oblika za izmenjavo sporočil med informacijsko-tehnološkimi sistemi, kot je npr. xml) in v ustrezni jezikovni različici.

(10)

Namen te direktive ni ustvariti centralizirane zbirke registrskih podatkov, kjer bi bili shranjeni bistveni podatki o družbah. Na stopnji izvajanja sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov) bi bilo treba opredeliti le skupek podatkov, potreben za pravilno delovanje platforme. Obseg navedenih podatkov bi moral zajemati zlasti operativne podatke, slovarje in glosarje. Določiti bi se moral tudi ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju učinkovitega delovanja sistema povezovanja registrov. Navedeni podatki bi se morali uporabljati z namenom omogočanja izvrševanja nalog platforme in v neposredni obliki ne bi smeli nikoli postati javno dostopni. Platforma tudi ne bi smela spreminjati niti vsebine podatkov o družbah, shranjenih v nacionalnih registrih, niti tistih podatkov o družbah, ki se pošiljajo prek sistema povezovanja registrov.

(11)

Ker cilj te direktive ni harmonizacija nacionalnih sistemov centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, države članice niso dolžne spremeniti svoje interne organizacije registrov, zlasti kar zadeva upravljanje in shranjevanje podatkov, pristojbin ter uporabo in razkrivanje informacij na nacionalni ravni.

(12)

Na portalu se bodo v okviru te direktive z uporabo platforme obravnavale poizvedbe, ki so jih vložili posamezni uporabniki glede informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah, ki so shranjeni v nacionalnih registrih. Tako bo mogoče na portalu predstaviti rezultate iskanja, med drugim razlagalne oznake, v katerih bodo navedene predložene informacije, v vseh uradnih jezikih Unije. Da bi izboljšali zaščito tretjih oseb v drugih državah članicah, bi morale biti poleg tega na portalu na voljo osnovne informacije o pravnem statusu dokumentov in podatkov, ki se objavijo v skladu z zakonodajo držav članic, sprejeto v skladu z Direktivo 2009/101/ES.

(13)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo eno ali več neobveznih točk za dostop, ki lahko vplivajo na uporabo in delovanje platforme. Zato bi bilo treba Komisijo obvestiti o njihovi vzpostavitvi in kakršnih koli bistvenih spremembah njihovega delovanja, zlasti v primeru njihovega zaprtja. Tako obvestilo nikakor ne bi smelo omejevati pristojnosti držav članic v zvezi z vzpostavljanjem in delovanjem neobveznih točk za dostop.

(14)

Družbe in njihove podružnice, odprte v drugih državah članicah, bi morale imeti enotni identifikator, ki omogoča nedvoumno identifikacijo v Uniji. Identifikator naj bi se uporabljal za komunikacijo med registri prek sistema povezovanja registrov. Zaradi tega družbe in podružnice ne bi smele biti dolžne vključiti enotnega identifikatorja v svoje dopise ali naročilnice, navedene v direktivah 89/666/EGS in 2009/101/ES. Za namene svoje komunikacije bi morale še naprej uporabljati nacionalno matično številko.

(15)

Omogočiti bi bilo treba vzpostavitev jasne povezave med registrom družbe in registri njenih podružnic, odprtih v drugih državah članicah, na podlagi katere bi se lahko izmenjale informacije o začetku ali končanju vseh likvidacijskih postopkov ali postopkov zaradi insolventnosti družbe ter izbrisu družbe iz registra, če ima ta izbris pravne posledice v državi članici, v kateri je register družbe. Države članice bi morale imeti možnost odločanja o postopkih, ki jih uporabljajo v zvezi s podružnicami, registriranimi na njihovem ozemlju, vendar bi morale hkrati zagotoviti vsaj, da se podružnice družb, ki so prenehale poslovati, brez nepotrebnega odlašanja in, če je ustrezno, po končanju likvidacijskega postopka zadevne podružnice, izbrišejo iz registra. Ta obveznost ne bi smela veljati za podružnice družb, ki so bile izbrisane iz registra, imajo pa pravnega naslednika, kot v primeru kakršne koli spremembe pravne oblike družbe, združitve ali delitve, pa tudi čezmejnega prenosa njenega registriranega sedeža.

(16)	Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za podružnice, ki jih v državi članici odpre družba, za katero ne velja zakonodaja države članice, kakor je določeno v členu 7 Direktive 89/666/EGS.

(17)	Za zagotovitev, da komunikacija med registri poteka prek sistema povezovanja registrov, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2005/56/ES.

(18)

Države članice bi morale zagotoviti, da se v primeru sprememb že vnešenih informacij o družbah v registru te informacije posodobijo brez nepotrebnega odlašanja. Posodobljene informacije bi morale biti običajno objavljene v 21 dneh od prejema popolne dokumentacije o spremembi, vključno s pregledom zakonitosti v skladu z nacionalnim pravom. Navedeni rok bi bilo treba razlagati tako, da si morajo države članice ustrezno prizadevati za upoštevanje roka, določenega v tej direktivi. Rok ne bi smel veljati za računovodske listine, ki jih morajo družbe predložiti za vsako finančno leto. Razlog za to izvzetje je preobremenjenost nacionalnih registrov v poročevalnem obdobju. V skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki so skupna vsem državam članicam, bi se moral v primeru višje sile rok 21 dni začasno prekiniti.

(19)

Če se Komisija odloči, da bo platformo razvila in/ali upravljala prek tretje osebe, bi morala to storiti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8). Da bi se zagotovila ustrezna vključenost držav članic v ta proces, bi bilo treba z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (9), določiti tehnične specifikacije za postopek javnih naročil.

(20)

Če se Komisija odloči, da bo platformo upravljala prek tretje osebe, bi bilo treba zagotoviti neprekinjeno delovanje storitev sistema povezovanja registrov in ustrezni javni nadzor delovanja platforme. Podrobna pravila o operativnem upravljanju platforme bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. V vsakem primeru bi morali sodelovanje držav članic pri delovanju celotnega sistema zagotoviti z rednim dialogom med Komisijo in predstavniki držav članic o vprašanjih, povezanih z delovanjem sistema povezovanja registrov in njegovim prihodnjim razvojem.

(21)

Zaradi povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb je treba uskladiti nacionalne sisteme, ki imajo različne tehnične značilnosti. To zahteva sprejetje tehničnih ukrepov in specifikacij, v katerih je treba upoštevati razlike med registri. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za reševanje teh tehničnih in operativnih vprašanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(22)

Ta direktiva ne bi smela omejevati pravice držav članic, da zaračunavajo pristojbine za pridobitev informacij o družbah prek sistema povezovanja registrov, če takšne pristojbine zahteva nacionalno pravo. Zato bi morali tehnični ukrepi in specifikacije za sistem povezovanja registrov omogočiti določanje ureditev plačevanja. Ta direktiva v zvezi s tem ne bi smela prejudicirati določene tehnične rešitve, saj bi morali ureditev plačevanja določiti ob sprejetju izvedbenih aktov in pri tem upoštevati načine plačila, ki so splošno dostopni na internetu.

(23)	Za tretje države bi lahko bilo koristno, če bi imele v prihodnosti možnost, da sodelujejo v sistemu povezovanja registrov.

(24)

Pravična ureditev financiranja sistema povezovanja registrov pomeni, da bi morale biti tako Unija kot tudi njene države članice udeležene pri financiranju tega sistema. Države članice bi morale nositi stroške prilagoditve nacionalnih registrov temu sistemu, osrednji elementi – platforma in portal kot enotna evropska dostopna točka – pa bi se morali financirati iz ustrezne postavke splošnega proračuna Unije. Da se dopolnijo nebistveni elementi te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zaračunavanjem pristojbin za pridobivanje informacij o družbah. To ne vpliva na možnost nacionalnih registrov, da zaračunavajo pristojbine, vendar lahko to vključuje dodatne pristojbine, namenjene sofinanciranju vzdrževanja in delovanja platforme. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(25)

Obdelavo osebnih podatkov, tudi elektronski prenos osebnih podatkov v državah članicah, urejata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11). Vsaka obdelava osebnih podatkov v registrih držav članic, na Komisiji, po potrebi pa tudi pri tretjih straneh, vključenih v upravljanje platforme, bi morala potekati v skladu z navedenima aktoma. Izvedbeni akti, ki bodo sprejeti v zvezi s sistemom povezovanja registrov, bi morali, kjer je to primerno, zagotoviti takšno skladnost, zlasti z opredelitvijo ustreznih nalog in odgovornosti vseh zadevnih udeležencev ter določitvijo organizacijskih in tehničnih pravil, ki bi veljale zanje.

(26)

Da bi sistem povezovanja registrov lahko začel delovati, morajo države članice poskrbeti za nujne prilagoditve, zlasti pri razvoju vmesnika, ki bo povezoval posamezen register z osrednjo platformo. Ta direktiva bi zato morala zagotoviti poznejši rok za prenos in uporabo določb s strani držav članic v zvezi s tehničnim delovanjem tega sistema. Ta rok naj bi začel teči, ko bo Komisija sprejela vse izvedbene akte o tehničnih ukrepih in specifikacijah za sistem povezovanja registrov. Rok za prenos in uporabo določb te direktive o tehničnem delovanju sistema povezovanja registrov bi moral biti dovolj dolg, da bodo lahko države članice dokončale potrebne pravne in tehnične prilagoditve, s katerimi bi ta sistem v razumnem roku postal v celoti operativen.

(27)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (12) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(28)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člen 8 Listine, ki določa, da ima vsak pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(29)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšati čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki zagotavlja, da so v registru podružnic shranjene najnovejše informacije, in vzpostaviti jasne poti za komuniciranje med registri v čezmejnih vpisnih postopkih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(30)	Direktive 89/666/EGS, 2005/56/ES in 2009/101/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)	V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje dne 6. maja 2011 (13) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 89/666/EGS

Direktiva 89/666/ES se spremeni:

(1)

v členu 1 se dodata naslednja odstavka:

"3. Dokumenti in podatki iz člena 2(1) so javno dostopni prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (14) (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Člen 3b in člen 3c(1) navedene direktive se uporabljata smiselno.

4. Države članice zagotovijo, da imajo podružnice enotni identifikator, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov. Tak enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke podružnice v tem registru, ter po potrebi elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.

(2)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 5a

1. Register družbe prek sistema povezovanja registrov nemudoma zagotovi informacije o začetku in končanju likvidacijskega postopka ali postopka zaradi insolventnosti družbe ter izbrisu družbe iz registra, če ima ta izbris pravne posledice v državi članici, v kateri je register družbe.

2. Register podružnice prek sistema povezovanja registrov nemudoma zabeleži prejem informacij iz odstavka 1.

3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se med registroma izmenjajo brezplačno.

4. Države članice določijo postopek, ki se uporabi po prejemu informacij iz odstavkov 1 in 2. S tem postopkom zagotovijo, da se, kadar je družba prenehala poslovati ali je bila kako drugače izbrisana iz registra, njene podružnice prav tako izbrišejo iz registra brez nepotrebnega odlašanja.

5. Drugi stavek odstavka 4 se ne uporablja za podružnice družb, ki so bile izbrisane iz registra zaradi kakršne koli spremembe pravne oblike zadevne družbe, združitve ali delitve oziroma zaradi čezmejnega prenosa njenega registriranega sedeža.";

(3)

vstavi se naslednji oddelek:

"ODDELEK IIIA

VARSTVO PODATKOV

Člen 11a

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te direktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (15).

Člen 2

Spremembe Direktive 2005/56/ES

Direktiva 2005/56/ES se spremeni:

(1)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 13

Registracija

Zakonodaja vsake države članice, v katere pristojnost sodijo družbe, ki se združujejo, za ozemlje te države določa, v kakšni obliki se objavi končanje čezmejne združitve v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (16), v javnem registru, pri katerem morajo vse družbe, ki so udeležene v združitvi, vložiti svoje dokumente.

Register, v katerega se vpiše družba, nastala s čezmejno združitvijo, prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES, nemudoma uradno obvesti register, pri katerem je morala vsaka družba, udeležena v čezmejni združitvi, vložiti svoje dokumente, da je začela veljati čezmejna združitev. Izbris prejšnjega vpisa se opravi, če je to potrebno, ob prejemu tega uradnega obvestila in ne prej.

(2)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 17a

Varstvo podatkov

Člen 3

Spremembe Direktive 2009/101/ES

Direktiva 2009/101/ES se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 2a

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vse spremembe dokumentov in podatkov iz člena 2 vnesejo v pristojni register iz prvega pododstavka člena 3(1) in se v skladu s členom 3(3) in (5) običajno objavijo v 21 dneh od prejema popolne dokumentacije v zvezi s temi spremembami, kar po potrebi vključuje tudi pregled zakonitosti, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja v zvezi z vpisom dokumentov in podatkov v spise.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za računovodske listine iz člena 2(f).";

(2)

v členu 3(1) se doda naslednji pododstavek:

"Države članice zagotovijo, da imajo družbe enotni identifikator, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Takšen enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter po potrebi elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.";

(3)

vstavijo se naslednji členi:

"Člen 3a

1. Države članice zagotovijo, da so na voljo najnovejše informacije o nacionalnih predpisih, v skladu s katerimi se lahko tretje strani v skladu s členom 3(5), (6) in (7) sklicujejo na podatke in vse vrste dokumentov iz člena 2.

2. Države članice posredujejo informacije, ki so potrebne za objavo na evropskem portalu e-pravosodje (v nadaljnjem besedilu: portal), v skladu s pravili in tehničnimi zahtevami portala.

3. Komisija te informacije objavi na portalu v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 3b

1. Elektronski prepisi dokumentov in podatkov iz člena 2 so prav tako javno dostopni prek sistema povezovanja registrov.

2. Države članice zagotovijo, da so dokumenti in podatki iz člena 2 prek sistema povezovanja registrov na voljo v standardnem formatu za sporočila in dostopni na elektronski način. Države članice pri prenosu podatkov zagotovijo tudi spoštovanje minimalnih varnostnih standardov.

3. Komisija zagotovi, da je v vseh uradnih jezikih Unije na voljo storitev iskanja podatkov o družbah, registriranih v državah članicah, da bi bili prek portala na voljo:

(a)	dokumenti in podatki iz člena 2;

(b)	razlagalne oznake, v katerih bodo navedeni ti podatki in vrste teh dokumentov, v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 3c

1. Pristojbine za pridobitev dokumentov in podatkov iz člena 2 prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov, povezanih s pridobitvijo teh dokumentov in podatkov.

2. Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo naslednji podatki:

(a)	naziv in pravna oblika družbe;

(b)	registrirani sedež družbe in država članica, v kateri je družba registrirana; ter

(c)	registrska številka družbe.

Države članice se lahko poleg tega odločijo, da so brezplačno na voljo še drugi dokumenti in podatki.

Člen 3d

2. Register podružnice prek sistema povezovanja registrov zagotovi takojšnji prejem informacij iz odstavka 1.

3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se med registroma izmenjajo brezplačno.";

(4)

vstavijo se naslednji členi:

"Člen 4a

1. Vzpostavi se evropska osrednja platforma (v nadaljnjem besedilu: platforma).

2. Sistem povezovanja registrov sestavljajo:

—	registri držav članic,

—	platforma,

—	portal kot evropska elektronska točka za dostop.

3. Države članice prek platforme zagotovijo interoperabilnost svojih registrov v sistemu povezovanja registrov.

4. Države članice lahko ustanovijo neobvezne točke dostopa do sistema povezovanja registrov. Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vzpostavitvi teh točk dostopa in vseh bistvenih spremembah njihovega delovanja.

5. Dostop do informacij iz sistema povezovanja registrov se zagotovi prek portala in neobveznih točk dostopa, ki jih vzpostavijo države članice.

6. Vzpostavitev sistema povezovanja registrov ne vpliva na obstoječe dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami glede izmenjave informacij o družbah.

Člen 4b

1. Komisija odloči, ali bo platformo razvila in/ali upravljala sama ali bo za to izbrala tretjo stran.

Če se Komisija odloči za razvoj in/ali upravljanje platforme prek tretje strani, opravi izbor tretje strani in nadzoruje izvajanje sporazuma, sklenjenega s to tretjo stranjo, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (18).

2. Če se Komisija odloči, da bo platformo razvila prek tretje strani, z izvedbenimi akti določi tehnične specifikacije za namene postopka javnih naročil in trajanja sporazuma, ki se ga sklene s to tretjo stranjo.

3. Če se Komisija odloči, da bo platformo upravljala prek tretje strani, z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o operativnem upravljanju platforme.

Operativno upravljanje platforme vključuje zlasti:

—	nadzor nad delovanjem platforme;

—	varovanje in zaščito podatkov, ki se pošiljajo in izmenjujejo prek platforme;

—	usklajevanje odnosov med registri držav članic in tretjo stranjo.

Delovanje platforme nadzoruje Komisija.

4. Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4e(2).

Člen 4c

Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje:

(a)	tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini komunikacije v elektronski obliki za namene sistema povezovanja registrov;

(b)	tehnične specifikacije komunikacijskih protokolov;

(c)	tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne varnostne standarde informacijske tehnologije pri komunikaciji in širjenju informacij v sistemu povezovanja registrov;

(d)

tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini izmenjave informacij med registrom družb in registrom podružnic iz člena 3d te direktive in člena 5a Enajste direktive Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (19);

(e)	podroben seznam podatkov, ki se pošljejo z namenom izmenjave informacij med registri iz člena 3d te direktive, člena 5a Direktive 89/666/EGS in člena 13 Direktive 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (20);

(f)	tehnične specifikacije, v katerih se opredeli struktura standardnega formata za sporočila z namenom izmenjave informacij med registri, platformo in portalom;

(g)	tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo podatki, potrebni za izvajanje nalog platforme, ter načini shranjevanja, uporabe in varstva takšnih podatkov;

(h)	tehnične specifikacije za strukturo in uporabo enotnega identifikatorja za komunikacijo med registri;

(i)

specifikacije, v katerih se opredelijo tehnični načini delovanja sistema povezovanja registrov pri razširjanju in izmenjavi informacij ter specifikacije, v katerih se opredelijo storitve informacijske tehnologije, ki jih omogoča platforma, za zagotovitev prenosa sporočil v zadevni jezikovni različici;

(j)	usklajena merila v zvezi s storitvijo iskanja podatkov, ki jo zagotavlja portal;

(k)	ureditev plačevanja, ob upoštevanju razpoložljivih načinov plačil, kot je plačevanje prek spleta;

(l)	podrobnosti razlagalnih oznak, v katerih so navedeni podatki in vrste dokumentov iz člena 2;

(m)	tehnične pogoje glede razpoložljivosti storitev, ki jih omogoča sistem povezovanja registrov;

(n)	postopek in tehnične zahteve za povezovanje neobveznih točk za dostop s platformo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4e(2).

Komisija te izvedbene akte sprejme do 7. julija 2015.

Člen 4d

1. Vzpostavitev in prihodnji razvoj platforme ter prilagoditve portala na podlagi te direktive se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2. Vzdrževanje in delovanje platforme se financira iz splošnega proračuna Unije, sofinancira pa se lahko s pristojbinami za dostop do sistema povezovanja registrov, ki se zaračunajo posameznim uporabnikom. Ta odstavek ne vpliva na pristojbine na nacionalni ravni.

3. Komisija lahko z delegiranimi akti in v skladu s členom 13a sprejme pravila o možnem sofinanciranju platforme z zaračunavanjem pristojbin in, v tem primeru, o višini pristojbin, zaračunanih posameznim uporabnikom v skladu z odstavkom 2.

4. Nobena pristojbina, ki se zaračunava v skladu z odstavkom 2, ne vpliva na morebitne pristojbine, ki jih države članice zaračunavajo za pridobitev dokumentov in podatkov iz člena 3c(1).

5. Za pridobitev podatkov iz točk (a), (b), (c) člena 3c(2) se ne zaračunajo pristojbine, ki se zaračunavajo v skladu z odstavkom 2.

6. Vsaka država članica krije stroške prilagoditve svojih nacionalnih registrov na podlagi te direktive ter stroške njihovega vzdrževanja in delovanja.

Člen 4e

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (21).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5)	vstavi se naslednji člen: "Člen 7a Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te direktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (22).

(6)

vstavi se naslednje poglavje:

"POGLAVJE 4A

DELEGIRANI AKTI

Člen 13a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4d(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz člena 4d(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4d(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece."

Člen 4

Poročilo in redni dialog

1. Komisija najpozneje pet let po končnem datumu za uporabo določb iz člena 5(2) objavi poročilo o delovanju sistema povezovanja registrov, v katerem obravnava zlasti njegovo tehnično delovanje in finančne vidike.

2. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembo te direktive.

3. Komisija in predstavniki držav članic na rednih srečanjih v ustreznih forumih razpravljajo o zadevah iz te direktive.

Člen 5

Prenos

1. Države članice sprejmejo, objavijo in uporabljajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 7. julija 2014.

2. Ne glede na odstavek 1 države članice, najpozneje dve leti po sprejetju izvedbenih aktov iz člena 4c Direktive 2009/101/EC, sprejmejo, objavijo in uporabljajo predpise, potrebne za uskladitev s:

—	členom 1(3) in (4) ter členom 5a Direktive 89/666/EGS;

—	členom 13 Direktive 2005/56/ES;

—	drugim pododstavkom člena 3(1), členom 3b, členom 3c, členom 3d in členom 4a(3) do (5) Direktive 2009/101/ES.

Komisija po sprejetju teh izvedbenih aktov v Uradnem listu Evropske unije objavi končni datum za uporabo določb iz tega odstavka.

3. Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu 13. junija 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN

(1) UL C 248, 25.8.2011, str. 118.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. maja 2012.

(3) UL L 395, 30.12.1989, str. 36.

(4) UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

(5) UL L 258, 1.10.2009, str. 11.

Opomba: naslov Direktive 2009/101/ES je bil prilagojen zaradi preštevilčenja členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu s členom 5 Lizbonske pogodbe; prvotno napotilo je navajalo drugi pododstavek člena 48 Pogodbe.

(6) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 1.

(7) UL C 75, 31.3.2009, str. 1.

(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(10) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(11) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(12) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(13) UL C 220, 26.7.2011, str. 1.

(14) UL L 258, 1.10.2009, str. 11.

(15) UL L 281, 23.11.1995, str. 31."

(16) UL L 258, 1.10.2009, str. 11.

(17) UL L 281, 23.11.1995, str. 31."

(18) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(19) UL L 395, 30.12.1989, str. 36.

(20) UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

(21) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.";

(22) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.";

16.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 156/10

UREDBA SVETA (EU) št. 509/2012

z dne 15. junija 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012 (2), da bi uveljavil večino ukrepov iz Sklepa 2011/782/SZVP.

(2)

Ker vlada Sirije še naprej izvaja surovo represijo in krši človekove pravice, Sklep Sveta 2012/206/SZVP (3) o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP določa dodatne ukrepe, in sicer prepoved ali predhodno dovoljenje za prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga in tehnologije, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ter prepoved izvoza luksuznega blaga v Sirijo.

(3)	Navedeni ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe, zato je predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali, za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije.

(4)	Uredbo (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se uveljavili novi ukrepi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 36/2012 se spremeni:

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

1. Prepovedano je:

(a)

neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati opremo, blago ali tehnologijo navedenih v Prilogi IA, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo ali proizvodnjo in vzdrževanje proizvodov, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo, ne glede na to, ali ima poreklo v Uniji ali ne, vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji;

(b)	zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz točke (a).

2. Z odstopanjem od odstavka 1, lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih mestih iz Priloge III, pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, izdajo dovoljenje za transakcijo v zvezi z opremo, blagom ali tehnologijo iz Priloge IA, če so oprema, blago ali tehnologija namenjeni v prehrambne, kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.

Člen 2b

1. Predhodno dovoljenje je potrebno za neposredno ali posredno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme, blaga ali tehnologije, navedenih v Prilogi IX, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo ali proizvodnjo in vzdrževanje proizvodov, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo, ne glede na to, ali ima poreklo v Uniji ali ne, vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji.

2. Pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih mestih iz Priloge III, ne izdajo dovoljenja za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz opreme, blaga ali tehnologije, navedenih v Prilogi IX, če obstaja utemeljeni sum, da so oprema, blago in tehnologija, ki se prodajajo, dobavljajo, prenašajo ali izvažajo, namenjeni ali bi lahko bili namenjeni za notranjo represijo ali proizvodnjo in vzdrževanje proizvodov, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo.

3. Dovoljenje izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež, in je skladno s podrobnimi pravili iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (4). Dovoljenje velja po vsej Uniji.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1. Prepovedano je:

(a)

neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč, ki je povezana z blagom in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: Skupni seznam vojaškega blaga) ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga s tega seznama, vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji;

(b)	neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč ali posredniške storitve, ki so povezane z opremo, blagom ali tehnologijo iz prilog I in IA, ki se lahko uporablja za notranjo represijo, vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji;

(c)

neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč, povezano z blagom in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga ali iz prilog I in IA, vključno zlasti s subvencijami, posojili in zavarovanjem izvoznih kreditov, za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz takšnega blaga ali tehnologije ali za kakršno koli zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji;

(d)	zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz točk (a) do (c).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se prepovedi iz navedenega odstavka ne uporabljajo za zagotavljanje tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči v zvezi s:

—	tehnično pomočjo, namenjeno izključno podpori Opazovalnih sil Združenih narodov za razrešitev (UNDOF),

—	nesmrtonosno vojaško opremo ali opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, namenjeno izključno za humanitarne namene ali zaščito ali za programe ZN in Unije za vzpostavljanje institucij, ali za operacije Unije ali ZN za krizno upravljanje, ali

—	nebojnimi vozili, opremljenimi z materiali za balistično zaščito in namenjenimi izključno zaščiti osebja Unije in njenih držav članic v Siriji;

pod pogojem, da pristojni organ države članice, naveden na spletnih mestih iz Priloge III, takšno zagotavljanje predhodno odobri.

3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1, lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih mestih iz Priloge III, pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, izdajo dovoljenje za tehnično pomoč ali posredniške storitve, povezane z opremo, blagom ali tehnologijo iz Priloge IA, če so oprema, blago ali tehnologija namenjeni v prehrambne, kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi prvega pododstavka, in sicer v štirih tednih od izdaje dovoljenja.

4. Predhodno dovoljenje pristojnega organa zadevne države članice, navedenega na spletnih mestih iz Priloge III, je potrebno za zagotavljanje:

(a)	tehnične pomoči ali posredniških storitev, povezanih z opremo, blagom ali tehnologijo iz Priloge IX ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo take opreme, blaga ali tehnologije, neposredno ali posredno vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji;

(b)

financiranja ali finančne pomoči v zvezi z blagom in tehnologijo iz Priloge IX, še zlasti subvencij, posojil in zavarovanja kreditnih izvoznih poslov, za vsako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz takega blaga in tehnologije ali za vsako zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči vsem osebam, subjektom ali organom v Siriji ali za uporabo v Siriji.

Pristojni organi ne izdajo dovoljenja za transakcije iz prvega pododstavka, če utemeljeno sklepajo, da so take transakcije namenjene ali bi lahko bile namenjene za notranjo represijo ali proizvodnjo in vzdrževanje proizvodov, ki bi se lahko uporabljali za notranjo represijo.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11b

1. Prepovedano je:

(a)	neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati luksuzno blago, navedeno v Prilogi X, v Sirijo;

(b)	zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je neposredno ali posredno zaobiti prepoved iz točke (a).

2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1, se prepoved iz navedene točke ne uporablja za blago nekomercialne narave, za osebno rabo, vsebovano v potnikovi prtljagi.“.

Člen 2

Besedilo iz Priloge I k tej uredbi se doda kot Priloga IA k Uredbi (EU) št. 36/2012.

Člen 3

Besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga IX k Uredbi (EU) št. 36/2012.

Člen 4

Besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga X k Uredbi (EU) št. 36/2012.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 15. junija 2012

Za Svet

Predsednik

M. LIDEGAARD

(1) UL L 319, 2.12.2011, str. 56.

(2) UL L 16, 19.1.2012, str. 1.

(3) UL L 110, 24.4.2012, str. 36.

(4) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.“;

(5) UL C 86, 18.3.2011. str. 1.“;

PRILOGA I

„PRILOGA Ia

SEZNAM OPREME, BLAGA IN TEHNOLOGIJE IZ ČLENA 2a

DEL 1

Uvodne opombe

1.	Ta del zajema blago, programsko opremo in tehnologijo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 (1).

2.	Če ni navedeno drugače, se referenčne številke v stolpcu ‚Št.‘ nanašajo na številke kontrolnega seznama, stolpec ‚Opis‘ pa se nanaša na kontrolne opise blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

3.	Opredelitve pojmov med ‚enojnima narekovajema‘ so podane v tehnični opombi k zadevni točki.

4.	Opredelitve pojmov med „dvojnima narekovajema“ so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

Splošne opombe

Cilj nadzora iz te priloge se ne sme izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.

Opomba:

Pri presojanju, ali naj se ena ali več nadzorovanih komponent obravnava kot osnovni element, je treba upoštevati dejavnike količine, vrednosti, vloženega tehnološkega znanja in druge posebne okoliščine, na podlagi katerih se lahko določi, da je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element blaga, ki se nabavlja.

2.	Blago iz te priloge zajema novo in rabljeno blago.

Splošna opomba o tehnologiji (GTN)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom B tega dela)

1.	Prodaja, dobava, prenos ali izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, katerega prodaja, dobava, prenos ali izvoz je pod nadzorom v oddelkih A, B, C in D tega dela, se nadzira v skladu z določbami oddelka E.

2.	„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, se nadzira tudi, če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.

3.	Nadzor se ne uporablja za „tehnologijo“, ki je nujno potrebna za namestitev, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni pod nadzorom ali katerega izvoz je bil dovoljen v skladu s to uredbo.

4.	Nadzor prenosa „tehnologije“ se ne uporablja za „javno dostopne“ informacije, „temeljne znanstvene raziskave“ ali najosnovnejše informacije, ki so nujne za patentno prijavo.

A. OPREMA

Št.

Opis

I.B.1A004

Zaščitna in opozorilna oprema ter sestavni deli, razen tistih, ki so navedeni v okviru nadzora vojaškega blaga:

plinske maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.	biološkimi agensi, „prilagojenimi za uporabo v vojni“;

2.	radioaktivnimi snovmi, „prilagojenimi za uporabo v vojni“;

3.	kemičnimi bojnimi sredstvi (CW); ali

„agensi za obvladovanje nemirov“, vključno z:

a.	α-bromobenzenacetonitril, (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

b.	[(2-klorofenil) metilen] propandinitril, (ο-klorobenzilidenmalononitril (CS) (CAS 2698-41-1);

c.	2-kloro-1-feniletanon, fenilacil klorid (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

d.	dibenz-(b, f)-1,4-oksazefin, (CR) (CAS 257-07-8);

e.	10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578-94-9);

f.	N-nonanoilmorfolin, (MPA) (CAS 5299-64-9);

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred naslednjim:

1.	biološkimi agensi, „prilagojenimi za uporabo v vojni“;

2.	radioaktivnimi snovmi, „prilagojenimi za uporabo v vojni“; ali

3.	kemičnimi bojnimi sredstvi (CW);

opozorilni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za odkrivanje ali prepoznavanje naslednjega, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.	bioloških agensov, „prilagojenih za uporabo v vojni“;

2.	radioaktivnih snovi, „prilagojenih za uporabo v vojni“; ali

3.	kemičnih bojnih sredstev (CW);

elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov „eksplozivov“ in uporabo tehnik „izsleditve delcev“ (npr. površinske zvočnovalovne naprave, spektrometrija mobilnosti ionov, diferenčna spektrometrija mobilnosti, masna spektrometrija).

Tehnična opomba:

‚Izsleditev delcev‘ je opredeljena kot sposobnost izsleditev manj kot 1 ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

Opomba 1:

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.

Opomba 2:

Predmet nadzora v točki 1A004(d) ni prehod skozi varnostne kontrolne točke brez stika.

Opomba:

Predmet nadzora v točki 1A004 niso:

a.	dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

oprema, katere konstrukcija ali funkcija jo omejuje na zaščito pred tveganji, značilnimi za varnost v stanovanjskih naseljih ali civilno industrijo, vključno z:

1.	rudarstvom;

2.	kamnolomi;

3.	kmetijstvom;

4.	farmacevtsko industrijo;

medicino;

6.	veterinarstvom;

7.	okoljsko industrijo;

8.	ravnanjem z odpadki;

9.	prehrambeno industrijo.

Tehnični opombi:

Točka 1A004 zajema opremo in komponente, določene za odkrivanje radioaktivnih snovi, „prilagojenih za uporabo v vojni“, bioloških agensov, „prilagojenih za uporabo v vojni“, kemičnih bojnih sredstev, ‚simulantov‘, „agensov za obvladovanje nemirov“ ali za zaščito pred temi snovmi, oziroma ki so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se na kakšen drug način izkazale za učinkovite, kljub temu, da se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah, kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali v prehrambeni industriji.

‚Simulant‘ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.

I.B.9A012

„Zrakoplovi brez posadke“ („UAV“), pripadajoči sistemi, oprema in sestavni deli:

„UAV“, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1.	zmožnost samostojnega nadzora poleta in navigacije (npr. avtomatski pilot s sistemom inercialne navigacije); ali

2.	zmožnost nadzorovanja poleta zunaj neposrednega vidnega območja s pomočjo upravljavca (npr. televizualni daljinski nadzor);

pripadajoči sistemi, oprema in sestavni deli so:

1.	oprema, posebej izdelana za daljinsko vodenje „UAV“ iz točke 9A012(a);

2.	sistemi za navigacijo, lego, vodenje ali nadzor, razen tistih iz 7A Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009, in posebej izdelani za zagotavljanje možnosti samostojnega nadzora poleta ali navigacije „UAV“ iz točke 9A012(a);

3.	oprema in sestavni deli, posebej izdelani za pretvorbo „zrakoplovov“ s posadko v „UAV“ iz točke 9A012(a);

4.	motorji z bati ali rotacijski motorji z notranjim zgorevanjem, ki vsesavajo zrak, posebej izdelani ali prirejeni za poganjanje „UAV“ v višinah nad 50 000 čevljev (15 240 m).

I.B.9A350

Razpršilni ali zamegljevalni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za montažo na letalo, „vozila, lažja od zraka“, ali zračna plovila brez posadke, in posebej zanje izdelani sestavni deli, kot so:

kompletni razpršilni ali zamegljevalni sistemi, sposobni dostavljanja, iz tekočih suspenzij, začetni kapljični volumen ‚VMD‘ manj kot 50 μm s pretokom, večjim kot dva litra na minuto;

razprševalne letve ali nizi, sposobni generiranja aerosolov, iz tekočih suspenzij, začetni kapljični volumen ‚VMD‘ manj kot 50 μm s pretokom, večjim kot dva litra na minuto;

enote za generiranje aerosolov, posebej izdelane za opremo sistemov, določenih v 9A350(a) in (b).

Opomba:

Enote za generiranje aerosolov so naprave, posebej izdelane ali prirejene za letalstvo, npr. šobe, rotacijski bobenski atomizerji in podobne naprave.

Opomba:

Predmet nadzora v točki 9A350 niso razpršilni ali zamegljevalni sistemi ter njihovi sestavni deli, ki dokazano ne morejo spremeniti bioloških agentov v nalezljive aerosole.

Razprševalna oprema za velikost kapljic ali cevni nastavki, posebej izdelani za uporabo na letalih, „vozilih, lažjih od zraka“, ali zračnih plovilih brez posadke, morajo biti merjeni z uporabo obeh meril:

a.	Doplerjeve laserske metode;

b.	napredne laserske difrakcijske metode.

2.	V 9A350 izraz ‚VMD‘ pomeni srednji volumski premer in je za sisteme na vodni osnovi enak srednjemu masnemu premeru (MMD).

B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO

Št.

Opis

I.B.2B350

Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:

reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

5.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

6.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

7.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

8.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v 2B350(a); ter lopatice ali jaški za taka mešala, kjer so vse površine mešala, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

5.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

6.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

7.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

8.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

5.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

6.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

7.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

8.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

toplotni izmenjevalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,15 m2 in manjšo od 20 m2; ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), izdelani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

5.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

6.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

7.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

8.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘;

9.	silicijevega karbida;

10.	titanovega karbida; ali

11.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m; ter tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, izdelani za take destilacijske ali absorpcijske stolpe, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

5.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

6.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

7.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

8.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

9.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

polnilna oprema na daljinsko upravljanje, pri kateri so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma; ali

2.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

ventili ‚nominalnih velikosti‘ nad 10 mm in ohišja (telesa ventilov) ali predoblikovane zamenljive puše, izdelane za take ventile, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

5.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

6.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

7.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘;

8.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘; ali

keramičnih materialov:

a.	silicijevega karbida s čistostjo vsaj 80 ut. %;

b.	aluminijevega oksida (aluminija) s čistostjo vsaj 99,9 ut. %;

c.	cirkonijevega oksida (cirkonija);

Tehnična opomba:

‚Nominalna velikost‘ se nanaša na manjši premer vstopne oziroma izstopne odprtine.

večstenska cevna napeljava z vgrajenimi vrati za detekcijo puščanja, pri kateri so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

3.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.	grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

5.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

6.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

7.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

8.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

9.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke z maksimalnim pretokom po proizvajalčevi specifikaciji, večjim od 5 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)); in puše (ohišja črpalk), predoblikovane zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, izdelani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

keramike;

3.	ferosilicija (kompozitnih zlitin silicija in železa);

4.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

5.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

6.	grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

7.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

8.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

9.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

10.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

11.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

sežigalne peči, izdelane za uničevanje kemikalij, naštetih v točki 1C350, ki imajo posebej izdelan sistem za dostavo odpadkov, sistemi za vodenje in izgorevalne komore s povprečno temperaturo, višjo od 1 273 K (1 000 °C), pri katerih so vse površine v sistemu za dostavo odpadkov, ki pridejo v neposredni stik z odpadki, iz katerega koli od naslednjih materialov ali so z njim obložene:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.	keramike; ali

3.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja.

1.	‚Ogljik-grafit‘ je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje vsaj 8 ut. % grafita.

2.	Za navedene materiale v zgornjih vnosih se izraz ‚zlitina‘, če nima določene koncentracije elementa, razume kot opredelitev tistih zlitin, kjer je določena kovina prisotna v večjem utežnem odstotku kot kateri koli drug element.

I.B.2B351

Nadzorni sistemi za toksične pline in pripadajoče komponente za odkrivanje, razen tistih iz točke 1A004, ter detektorji, senzorne naprave in nadomestljivi senzorni naboji:

a.	izdelani za neprekinjeno delovanje in uporabni za odkrivanje kemičnih bojnih strupov ali kemikalij, navedenih v točki 1C350, pri koncentracijah, manjših od 0,3 mg/m3; ali

b.	izdelani za odkrivanje kolinesteraznih aktivnosti.

I.B.2B352

Oprema za ravnanje z biološkimi materiali:

a.	obrati za celotno biološko shranjevanje pri nivojih P3, P4 biološke vsebnosti; Tehnična opomba: P3 ali P4 (BL3, BL4, L3, L4) so nivoji biološke vsebnosti, opredeljeni v WHO Laboratory Biosafety Manual (3. izdaja, Ženeva, 2004).

b.	fermentorji z zmožnostjo gojenja patogenih „mikroorganizmov“, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez širjenja aerosolov, s kapaciteto 20 litrov ali več; Tehnična opomba: Fermentorji vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

centrifugalni separatorji z zmožnostjo neprekinjene separacije brez širjenja aerosolov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.	pretočnost več kot 100 litrov na uro;

2.	komponente iz poliranega nerjavečega jekla ali iz titana;

3.	eno ali več tesnilnih mest v predelu s paro; in

4.	zmožnost parne sterilizacije na kraju samem v zaprtem stanju;

Tehnična opomba:

Centrifugalni separatorji vključujejo usedlinske posode.

oprema za prečno (tangentno) filtracijo in sestavni deli:

oprema za prečno (tangentno) filtracijo, z zmožnostjo separacije patogenih „mikroorganizmov“, virusov, toksinov ali celičnih kultur brez širjenja aerosolov, ki ima vse naslednje značilnosti:

a.	skupno filtrirno površino enako ali večjo od 1 m2; in

eno od naslednjih značilnosti:

1.	ima možnost sterilizacije ali dezinfekcije na kraju samem; ali

2.	uporablja komponente za filtracijo za kratko ali enkratno uporabo;

Tehnična opomba:

V točki 2B352(d)(1)(b) sterilizacija pomeni odstranitev vseh mikrobov, sposobnih za preživetje, iz opreme z uporabo bodisi fizičnih (npr. para) ali kemičnih agensov. Dezinfekcija pomeni uničenje potencialne mikrobne infektivnosti opreme z uporabo kemičnih agensov s protibakterijskim učinkom. Dezinfekcija in sterilizacija se ločita od sanacije, slednja označuje postopke čiščenja, namenjene zmanjšanju vsebnosti mikrobov v opremi, ne da bi nujno dosegli odstranitev vse infektivnosti ali sposobnosti preživetja mikrobov.

2.	sestavni deli za prečno (tangentno) filtracijo (npr. moduli, elementi, kasete, vložki, enote ali plošče) s filtrirno površino enako ali večjo od 0,2 m2 za vsak sestavni del in izdelani za opremo za prečno (tangentno) filtracijo iz točke 2B352(d);

Opomba:

Predmet nadzora točke 2B352(d) ni oprema za reverzno osmozo, kot jo določa proizvajalec.

e.	oprema za sterilizacijo na osnovi zmrzovanja suhe pare, s kapaciteto kondenzatorja več kot 10 kg ledu v 24 urah in manj kot 1 000 kg ledu v 24 urah;

naslednja zaščitna oprema in prostori:

zaščitne celotne ali delne obleke, ali dihalne maske, preko katerih zrak priteka preko zunanje zaloge zraka pri normalnem tlaku;

Opomba:

Predmet nadzora točke 2B352(f)(1) niso zaščitne obleke z aparati za samostojno dihanje.

biološko varne kabine razreda III ali izolatorji s podobnim učinkom;

Opomba:

Izolatorji iz točke 2B352(f)(2) vključujejo upogljive izolatorje, suhe komore, anaerobične komore, rokavične komore in laminarne varovalne pokrove (zaprte z vertikalnim tokom).

g.	komore, izdelane za testiranje ustreznosti razpršil s patogenimi „mikroorganizmi“, virusi ali „toksini“, s kapaciteto 1 m3 ali več.

C. MATERIALI

Št.

Opis

I.B.1C350

Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA IN TOČKO 1C450.

1.	tiodiglikol (111-48-8);

2.	fosforjev oksiklorid (10025-87-3);

3.	dimetil metilfosfonat (756-79-6);

4.	GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA metilfosfinil difluorid (676-99-3);

5.	metil-fosfonil diklorid (676-97-1);

6.	dimetilfosfit (DMP) (868-85-9);

7.	fosforjev triklorid (7719-12-2);

8.	trimetilfosfit (TMP) (121-45-9);

9.	tionilklorid (7719-09-7);

10.	3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3);

11.	N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);

12.	N,N-diizopropil-(beta)-aminoetan tiol (5842-07-9);

13.	3-kinuklidinol (1619-34-7);

14.	kalijev fluorid (7789-23-3);

15.	2-kloroetanol (107-07-3);

16.	dimetilamin (124-40-3);

17.	dietil etilfosfonat (78-38-6);

18.	dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);

19.	dietilfosfit (762-04-9);

20.	dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);

21.	etilfosfinil diklorid (1498-40-4);

22.	etilfosfonil diklorid (1066-50-8);

23.	GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA etilfosfonil difluorid (753-98-0);

24.	vodikov fluorid (7664-39-3);

25.	metilbenzilat (76-89-1);

26.	metilfosfinil diklorid (676-83-5);

27.	N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0);

28.	pinakolil alkohol (464-07-3);

29.	GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856-11-8);

30.	trietilfosfit (122-52-1);

31.	arzenov triklorid (7784-34-1);

32.	benzilska kislina (76-93-7);

33.	dietil metilfosfonit (15715-41-0);

34.	dimetil etilfosfonat (6163-75-3);

35.	etilfosfinil difluorid (430-78-4);

36.	metilfosfinil difluorid (753-59-3);

37.	3-kinuklidon (3731-38-2);

38.	fosforjev pentaklorid (10026-13-8);

39.	pinakolon (75-97-8);

40.	kalijev cianid (151-50-8);

41.	kalijev difluorid (7789-29-9);

42.	amonijev vodikov fluorid ali amonijev difluorid (1341-49-7);

43.	natrijev fluorid (7681-49-4);

44.	natrijev difluorid (1333-83-1);

45.	natrijev cianid (143-33-9);

46.	trietanolamin (102-71-6);

47.	fosforjev pentasulfid (1314-80-3);

48.	diizopropilamin (108-18-9);

49.	dietilaminoetanol (100-37-8);

50.	natrijev sulfid (1313-82-2);

51.	žveplov monoklorid (10025-67-9);

52.	žveplov diklorid (10545-99-0);

53.	trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);

54.	N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);

55.	metilfosfonska kislina (993-13-5);

56.	dietil metilfosfonat (683-08-9);

57.	N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677-43-0);

58.	triizopropil fosfit (116-17-6);

59.	etildietanolamin (139-87-7);

60.	O,O-dietil fosforotioat (2465-65-8);

61.	O,O-dietil fosforoditioat (298-06-6);

62.	natrijev heksafluorosilikat (16893-85-9);

63.	metilfosfonotiojski diklorid (676-98-2).

Opomba 1:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(1), (3), (5), (11), (12), (13), (17), (18), (21), (22), (26), (27), (28), (31), (32), (33), (34), (35), (36), (54), (55), (56), (57) in (63), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.

Opomba 2:

Predmet nadzora točke 1C350 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C350(2), (6), (7), (8), (9), (10), (14), (15), (16), (19), (20), (24), (25), (30), (37), (38), (39), (40), (41), (42), (43), (44), (45), (46), (47), (48), (49), (50), (51), (52), (53), (58), (59), (60), (61) in (62), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3:

Predmet nadzora točke 1C350 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

I.B.1C351

Človeški patogeni, zoonoze in „toksini“:

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	andski virus;

2.	virus Chapare;

3.	chikungunjski virus;

4.	virus Choclo;

5.	kongoško-krimski virus hemoragične mrzlice;

6.	virus mrzlice dengue;

7.	virus Dobrava-Beograd;

8.	orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

9.	virus ebole;

10.	virus Guanarito;

11.	virus hantana;

12.	virus Hendra (konjski morbilivirus);

13.	virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

14.	virus junine;

15.	virus Kyasanur Forest;

16.	virus Laguna Negra;

17.	virus mrzlice lassa;

18.	virus Lupingove bolezni;

19.	virus Lujo;

20.	virus limfocitnega koriomeningitisa;

21.	virus machupo;

22.	marburški virus;

23.	virus opičjih koz;

24.	virus encefalitisa Murray Valley;

25.	virus Nipah;

26.	virus hemoragične mrzlice Omsk;

27.	virus Oropouche;

28.	virus Powassan;

29.	virus mrzlice Rift Valley;

30.	virus Rocio;

31.	virus Sabia;

32.	seulski virus;

33.	virus Sin nombre;

34.	virus encefalitisa St Louis;

35.	virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

36.	virus variola;

37.	venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

38.	zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

39.	virus rumene mrzlice;

rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	Coxiella burnetii;

2.	Bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3.	Rickettsia prowasecki;

4.	Rickettsia rickettsii;

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	Bacillus anthracis;

2.	Brucella abortus;

3.	Brucella melitensis;

4.	Brucella suis;

5.	Chlamydia psittaci;

6.	Clostridium botulinum;

7.	Francisella tularensis;

8.	Burkholderia mallei (Pseudomonas mallei);

9.	Burkholderia pseudomallei (Pseudomonas pseudomallei);

10.	Salmonella typhi;

11.	Shigella dysenteriae;

12.	Vibrio cholerae;

13.	Yersinia pestis;

14.	Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15.	enterohemoragična Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin;

„toksini“ in „podenote toksinov“:

1.	botulinotoksin;

2.	Clostridium perfringens toksini;

3.	konotoksin;

ricin;

5.	saksitoksin;

6.	shiga-toksin;

7.	Staphylococcus aureus (zlatenični toksini);

8.	tetrodotoksin;

9.	verotoksin in shigi podobne beljakovine, ki onesposobijo ribosome;

10.	mikrocistin (cianginosin);

11.	aflatoksini;

12.

abrin;

13.	kolera toksin;

14.	diacetoksiscirpenol toksin;

15.	T-2 toksin;

16.	HT-2 toksin;

17.

modeccin;

18.	volkensin;

19.	viscum album lektin 1 (viskumin);

Opomba:

Predmet nadzora točke 1C351(d) niso botulinotoksini (toksini botulizma) ali konotoksini v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim merilom:

1.	so farmacevtski pripravki, izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2.	so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3.	državne oblasti jih potrjujejo kot medicinske proizvode.

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	Coccidioides immitis;

2.	Coccidioides posadasii.

Opomba:

Predmet nadzora točke 1C351 niso „cepiva“ ali „imunotoksini“.

I.B.1C352

Živalski patogeni:

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	virus afriške svinjske mrzlice;

virusi aviarne influence:

a.	neokarakterizirani; ali

opredeljeni v Prilogi I(2) k Direktivi 2005/94/ES (2) kot virusi z visoko stopnjo patogenosti:

1.	virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti (IVPI), ki je pri 6 tednov starih piščancih višji od 1,2; ali

2.	virusi tipa A podtipov H5 ali H7 z zaporedjem nukleotidov, ki kodirajo multiple bazične aminokisline na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina, podobnih tistim, ki so bili opaženi pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;

3.	virus bolezni modrikastega jezika;

4.	virus slinavke in parkljevke;

5.	virus kozjih koz;

6.	virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7.	virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8.	virus stekline (Lyssa virus);

9.	virus newcastlske bolezni;

10.	virus kuge prežvekovalcev;

11.	svinjski enterovirus tipa 9;

12.	virus goveje kuge;

13.	virus ovčjih koz;

14.	virus tešinske bolezni prašičev;

15.	virus vezikularnega stomatitisa;

16.	virus vozličastega dermatitisa;

17.	virus afriške konjske kuge;

mikoplazme, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	mikoplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija – small colony);

2.	mikoplazma capricolum, podvrsta capripneumoniae.

Opomba:

Predmet nadzora točke 1C352 niso „cepiva“.

I.B.1C353

Genetski elementi in gensko spremenjeni organizmi:

a.	gensko spremenjeni organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov, naštetih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354;

b.	gensko spremenjeni organizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od „toksinov“ ali „podenote toksinov“, naštetih v točki 1C351(d).

1.	Genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so gensko spremenjeni ali ne.

Verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerih koli mikroorganizmov, navedenih v točkah 1C351(a), 1C351(b), 1C351(c), 1C351(e), 1C352 ali 1C354, pomenijo katero koli verigo, posebno za določen mikroorganizem, ki:

a.	sama po sebi ali s pomočjo svojih kopiranih ali prevedenih produktov predstavlja pomembno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin; ali

b.	je znana, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali katerega koli drugega organizma, v katerega je lahko priložena ali kako drugače vključena, da povzroča resno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

Opomba:

Točka 1C353 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo enterohemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.

I.B.1C354

Rastlinski patogeni:

virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	andski latentni virus krompirja;

2.	viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev;

bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	Xanthomonas albilineans;

2.	Xanthomonas campestris pv. citri, vključno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A, B, C, D, E ali vrst, ki so kako drugače klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3.	Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

4.	Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus (Corynebacterium michiganensis ssp. Sepedonicum ali Corynebacterium Sepedonicum);

5.	Ralstonia solanacearum, rasi 2 in 3 (Pseudomonas solanacearum, rasi 2 in 3, ali Burkholderia solanacearum, rasi 2 in 3);

glive, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.	Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2.	Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3.	Microcyclus ulei (sin. Dothidella ulei);

4.	Puccinia graminis (sin. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5.	Puccinia striiformis (sin. Puccinia glumarum);

6.	Magnaporthe grisea (pyricularia grisea/pyricularia oryzae).

I.B.1C450

Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine, ter „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKI 1C350 IN 1C351(d) TER NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

toksične kemikalije:

1.	amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino)etil] fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2.	PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8);

3.	GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA ZA BZ: 3-kinuklidinil benzilat (6581-06-2);

4.	fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);

5.	cianogen klorid (506-77-4);

6.	vodikov cianid (74-90-8);

7.	kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2);

Opomba 1:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(1) in (a)(2), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 ut. % mešanice.

Opomba 2:

Predmet nadzora točke 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(a)(4), (a)(5), (a)(6) in (a)(7), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3:

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

predhodne sestavine toksičnih kemikalij:

kemikalije, razen tistih iz Nadzora vojaškega blaga ali iz točke 1C350, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

Opomba:

Predmet nadzora točke 1C450(b)(1) ni fonofos: O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9);

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;

Opomba:

Za N,N-dimetilaminofosforil diklorid glej točko 1C350(57).

3.	dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki 1C350;

4.	N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki 1C350;

N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-ol in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta določena v točki 1C350;

Opomba:

Predmet nadzora točke 1C450(b)(5) niso:

a.	N,N-dimetilaminoetanol (108-01-0) in ustrezne protonirane soli;

b.	protonirane soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8);

6.	N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tioli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki 1C350;

7.	za etildietanolamin (139-87-7) glej točko 1C350;

8.	metildietanolamin (105-59-9).

Opomba 1:

Za izvoz v „države, ki niso članice Konvencije o kemičnem orožju“, predmet nadzora točke 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točkah 1C450(b)(1), (b)(2), (b)(3), (b)(4), (b)(5) in (b)(6), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.

Opomba 2:

Predmet nadzora točke 1C450 niso „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki 1C450(b)(8), v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3:

Predmet nadzora točke 1C450 niso proizvodi, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

D. PROGRAMSKA OPREMA

Št.	Opis
I.B.1D003	„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d).
I.B.2D351	„Programska oprema“, razen tiste iz točke 1D003, posebej izdelana za „uporabo“ opreme iz točke 2B351.
I.B.9D001	„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ opreme ali „tehnologije“ iz točke 9A012.
I.B.9D002	„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 9A012.

E. TEHNOLOGIJA

Št.	Opis
I.B.1E001	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A004, 1C350 do 1C354 ali 1C450.
I.B.2E001	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 2B350, 2B351, 2B352 ali 2D351.
I.B.2E002	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 2B350, 2B351 ali 2B352.
I.B.2E301	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga iz točk 2B350 do 2B352.
I.B.9E001	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 9A012 ali 9A350.
I.B.9E002	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 9A350.
I.B.9E101	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“‚UAV‘ iz točke 9A012. Tehnična opomba: V točki 9E101(b) pomeni ‚UAV‘ zrakoplovne sisteme brez posadke z možnostjo dosega, večjega od 300 km.
I.B.9E102	„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“‚UAV‘ iz točke 9A012. Tehnična opomba: V točki 9E101(b) pomeni ‚UAV‘ zrakoplovne sisteme brez posadke z možnostjo dosega, večjega od 300 km.

DEL 2

Uvodne opombe

1.	Če ni navedeno drugače, se referenčne številke v stolpcu ‚Opis‘ nanašajo na opise blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

2.	Referenčna številka v stolpcu ‚Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009‘ pomeni, da značilnosti predmeta, opisane v stolpcu ‚Opis‘, ne ustrezajo parametrom iz opisa blaga oziroma tehnologije z dvojno rabo, na katero se nanaša zgornja referenčna številka.

3.	Opredelitve pojmov med ‚enojnima narekovajema‘ so podane v tehnični opombi k zadevni točki.

4.	Opredelitve pojmov med „dvojnima narekovajema“ so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

Splošne opombe

Opomba:

2.	Blago iz te priloge zajema novo in rabljeno blago.

Splošna opomba o tehnologiji (GTN)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom B dela 1)

1.	Prodaja, dobava, prenos ali izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, katerega prodaja, dobava, prenos ali izvoz je pod nadzorom v oddelku I.C.A tega dela, se nadzira v skladu z določbami oddelka I.C.B tega dela.

2.	„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, se nadzira tudi, če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.

3.	Nadzor se ne nanaša na „tehnologijo“, ki je nujno potrebna za namestitev, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni pod nadzorom ali katerega izvoz je bil dovoljen v skladu s to uredbo.

4.	Nadzor prenosa „tehnologije“ se ne uporablja za „javno dostopne“ informacije, „temeljne znanstvene raziskave“ ali najosnovnejše informacije, ki so nujne za patentno prijavo.

I.C.A. BLAGO

(Materiali in kemikalije)

Št.

Opis

Sorodno blago iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

I.C.A.001

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

1.	etilen diklorid, (CAS 107-06-2)

I.C.A.002

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

1.	nitrometan, (CAS 75-52-5)

2.	pikrinska kislina, (CAS 88-89-1)

I.C.A.003

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

1.	aluminijev klorid, (CAS 7446-70-0)

2.	arzen, (CAS 7440-38-2)

3.	arzenov trioksid, (CAS 1327-53-3)

4.	bis(2-kloroetil)etilamin hidroklorid, (CAS 3590-07-6)

5.	bis(2-kloroetil)metilamin hidroklorid, (CAS 55-86-7)

6.	tris(2-kloroetil)amin hidroklorid, (CAS 817-09-4)

I.C.B. TEHNOLOGIJA

B.001

‚Tehnologija‘, potrebna za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, navedenega v oddelku I.C.A.

Tehnična opomba:

Pojem ‚tehnologija‘ vključuje programsko „opremo“.“

(1) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

PRILOGA II

„PRILOGA IX

SEZNAM OPREME, BLAGA IN TEHNOLOGIJE IZ ČLENA 2b

Uvodne opombe

1.	Če ni navedeno drugače, se referenčne številke v stolpcu ‚Opis‘ nanašajo na opise blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

2.	Referenčna številka v stolpcu ‚Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009‘ pomeni, da značilnosti predmeta, opisane v stolpcu ‚Opis‘, ne ustrezajo parametrom iz opisa blaga oziroma tehnologije z dvojno rabo, na katero se nanaša zgornja referenčna številka.

3.	Opredelitve pojmov med ‚enojnima narekovajema‘ so podane v tehnični opombi k zadevni točki.

4.	Opredelitve pojmov med „dvojnima narekovajema“ so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2009.

Splošne opombe

Opomba:

2.	Blago iz te priloge zajema novo in rabljeno blago.

Splošna opomba o tehnologiji (GTN)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom B te priloge)

1.	Prodaja, dobava, prenos ali izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, katerega prodaja, dobava, prenos ali izvoz je pod nadzorom v oddelku IX.A te priloge, se nadzira v skladu z določbami oddelka B.

2.	„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, se nadzira tudi, če jo je mogoče uporabiti za nekontrolirano blago.

3.	Nadzor se ne nanaša na „tehnologijo“, ki je nujno potrebna za namestitev, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni pod nadzorom ali katerega izvoz je bil dovoljen v skladu s to uredbo.

4.	Nadzor prenosa „tehnologije“ se ne uporablja za „javno dostopne“ informacije, „temeljne znanstvene raziskave“ ali najosnovnejše informacije, ki so nujne za patentno prijavo.

IX.A. BLAGO

IX.A1. Materiali, kemikalije, ‚mikroorganizmi‘ in ‚toksini‘

Št.

Opis

Sorodno blago iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

IX.A1.001

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

tributilfosfit, (CAS 102-85-2)

izocianatometan, (CAS 624-83-9)

kinaldin, (CAS 91-63-4)

2-bromokloroetan, (CAS 107-04-0)

IX.A1.002

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

benzil, (CAS 134-81-6)

dietilamin, (CAS 109-89-7)

dietil eter, (CAS 60-29-7)

dimetil eter, (CAS 115-10-6)

dimetilaminoetanol, (CAS 108-01-0)

IX.A1.003

Kemikalije s 95-odstotno ali višjo koncentracijo:

2-metoksietanol, (CAS 109-86-4)

butirilholinesteraza (BCHE)

dietilentriamin, (CAS 111-40-0)

diklorometan, (CAS 75-09-3)

dimetilanalin, (CAS 121-69-7)

etilbromid, (CAS 74-96-4)

etilklorid, (CAS 75-00-3)

etilamin, (CAS 75-04-7)

heksamin, (CAS 100-97-0)

izopropil bromid, (CAS 75-26-3)

izopropil eter, (CAS 108-20-3)

metilamin, (CAS 74-89-5)

metilbromid, (CAS 74-83-9)

monoizopropilamin, (CAS 75-31-0)

obidoksim klorid, (CAS 114-90-9)

kalijev bromid, (CAS 7758-02-3)

piridin, (CAS 110-86-1)

piridostigmin bromid, (CAS 101-26-8)

natrijev bromid, (CAS 7647-15-6)

natrijeva kovina, (CAS 7440-23-5)

tributilamin, (CAS 102-82-9)

trietilamin, (CAS 121-44-8)

trimetilamin, (CAS 75-50-3)

IX.A2. Obdelava materialov

Št.

Opis

Sorodno blago iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

IX.A2.001

Na tleh nameščeni digestoriji (zaprtega tipa) z najmanjšo nominalno širino 2,5 metra.

IX.A2.002

Dihalne maske za celoten obraz, ki čistijo in dovajajo zrak, razen tistih iz točk 1A004 ali 2b352f1.

1A004(a)

IX.A2.003

Biološko varne kabine razreda II ali izolatorji s podobnim učinkom.

2B352(f)(2)

IX.A2.004

Šaržne centrifuge s kapaciteto rotorja 4 litrov ali več, ki se lahko uporabljajo z biološkimi materiali.

IX.A2.005

Fermentorji z zmožnostjo gojenja patogenih „mikroorganizmov“, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez širjenja aerosolov, s kapaciteto 5 litrov ali več, vendar manj kot 20 litrov.

Tehnična opomba:

Fermentorji vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

2B352(b)

IX.A2.007

Čiste sobe z navadnim ali vrtinčastim kroženjem zraka in enote s čistilniki z ventilatorjem s filtrom HEPA ali ULPA, ki se lahko uporabljajo v obratih za shranjevanje pri ravneh P3 ali P4 (BSL 3, BSL 4, L3, L4).

2B352(a)

IX.A2.008

Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo, razen tistih iz točk 2B350 ali A2.009:

reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih, navedenih v točki 2B350(a), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

toplotni izmenjevalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,05 m2 in manjšo od 30 m2, ter valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), izdelani za take toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

Tehnična opomba:

Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status toplotnega izmenjevalnika.

destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

ventili ‚nominalnih velikosti‘ nad 10 mm in ohišja (telesa ventilov), izdelana za take ventile, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

1.	Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status ventila.

2.	‚Nominalna velikost‘ se nanaša na manjši premer vstopne oziroma izstopne odprtine.

večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz naslednjih materialov:

1.	nerjavečega jekla z 10,5 % ali več kroma in največ 1,2 % ogljika;

vakuumske črpalke z maksimalnim pretokom po proizvajalčevi specifikaciji, večjim od 1 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)), in puše (ohišja črpalk), predoblikovane zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji in šobe brizgalnih črpalk, izdelani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.	‚zlitin‘ z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

keramike;

3.	‚ferosilicija‘;

4.	fluoropolimerov (polimernih ali elastomernih materialov z več kot 35 ut. % fluora);

5.	stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

6.	grafita ali ‚ogljik-grafita‘;

7.	niklja ali ‚zlitin‘ z več kot 40 ut. % niklja;

8.	nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

9.	tantala ali tantalovih ‚zlitin‘;

10.	titana ali titanovih ‚zlitin‘;

11.	cirkonija ali cirkonijevih ‚zlitin‘; ali

12.	niobija (kolumbija) ali niobijevih ‚zlitin‘;

1.	Materiali, uporabljeni za izdelavo zaslonk, tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status črpalke.

2.	‚Ogljik-grafit‘ je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje 8 ut. % ali več grafita.

3.	‚Ferosiliciji‘ so zlitine silicija in železa z več kot 8 ut. % silicija.

Za navedene materiale v zgornjih vnosih se izraz ‚zlitina‘, če nima določene koncentracije elementa, razume kot opredelitev tistih zlitin, kjer je določena kovina prisotna v večjem utežnem odstotku kot kateri koli drug element.

2B350(a–e)

2B350(g)

2B350(i)

IX.A2.009

Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo, razen tistih iz točk 2B350 ali A2.008:

reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih iz točke a, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz naslednjih materialov:

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

Tehnična opomba:

Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status toplotnega izmenjevalnika.

destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m; in tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, narejene iz naslednjih materialov:

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

ventili z nominalnim premerom 10 mm ali več in ohišja (telesa ventilov), kroglice ali zamaški, izdelani za take ventile, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, narejene iz naslednjih materialov:

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

Tehnična opomba:

‚Nominalna velikost‘ se nanaša na manjši premer vstopne oziroma izstopne odprtine.

večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K ali 0 °C) in standardnem tlaku (101,3 kPa)), in puše (ohišja črpalk), predoblikovane zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, izdelani za take črpalke, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, narejene iz katerega koli od naslednjih materialov:

keramike;

ferosilicija (zlitin silicija in železa z več kot 8 ut. % silicija);

nerjavečega jekla z 20 ut. % ali več niklja in 19 ut. % ali več kroma;

Tehnična opomba:

Materiali, uporabljeni za izdelavo zaslonk, tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status črpalke.

B. TEHNOLOGIJA

Št.

Opis

Sorodno blago iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009

IX.B.001

‚Tehnologija‘, potrebna za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, navedenega v oddelku IX.A.

Tehnična opomba:

Pojem ‚tehnologija‘ vključuje „programsko opremo“.“

PRILOGA III

„PRILOGA X

SEZNAM LUKSUZNEGA BLAGA IZ ČLENA 11B

1. Čistopasemski konji

Oznake KN: 0101 21 00

2. Kaviar in kaviarjevi nadomestki; v primeru kaviarjevih nadomestkov, če prodajna cena presega 20 EUR na 100 gramov

Oznake KN: ex 1604 31 00, ex 1604 32 00

3. Gomoljike

Oznake KN: 2003 90 10

4. Vina (vključno s penečimi vini), ki presegajo prodajno ceno 50 EUR na liter, žganja in druge alkoholne pijače, ki presegajo prodajno ceno 50 EUR na liter

Oznake KN: ex 2204 21 do ex 2204 29, ex 2208, ex 2205

5. Cigare in cigarilosi, ki presegajo prodajno ceno 10 EUR na cigaro ali cigarilos

Oznake KN: ex 2402 10 00

6. Parfumi ter toaletne vodice, ki presegajo prodajno ceno 70 EUR za 50 ml, in kozmetika, vključno z izdelki za lepotenje in ličenje, ki presegajo prodajno ceno 70 EUR na izdelek

Oznake KN: ex 3303 00 10, ex 3303 00 90, ex 3304, ex 3307, ex 3401

7. Usnjeni izdelki, sedlarski izdelki in izdelki za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, ki presegajo prodajno ceno 200 EUR na izdelek

Oznake KN: ex 4201 00 00, ex 4202, ex 4205 00 90

8. Oblačila, oblačilni dodatki in čevlji (ne glede na material), ki presegajo prodajno ceno 600 EUR na izdelek

Oznake KN: ex 4203, ex 4303, ex ex 61, ex ex 62, ex 6401, ex 6402, ex 6403, ex 6404, ex 6405, ex 6504, ex 6605 00, ex 6506 99, ex 6601 91 00, ex 6601 99, ex 6602 00 00

9. Biseri, dragi in poldragi kamni, izdelki iz biserov, nakit, zlatnina in srebrnina

Oznake KN: 7101, 7102, 7103, 7104 20, 7104 90, 7105, 7106, 7107, 7108, 7109, 7110, 7111, 7113, 7114, 7115, 7116

10. Kovanci in bankovci, ki niso zakonito plačilno sredstvo

Oznake KN: ex 4907 00, 7118 10, ex 7118 90

11. Jedilni pribor iz plemenitih kovin ali prevlečen ali navaljan s slojem plemenite kovine

Oznake KN: ex 7114, ex 7115, ex 8214, ex 8215, ex 9307

12. Namizni pribor iz porcelana, lončeni izdelki ali izdelki iz fine lončenine, ki presegajo prodajno ceno 500 EUR na izdelek

Oznake KN: ex 6911 10 00, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50

13. Stekleni izdelki iz svinčevega kristalnega stekla, ki presegajo prodajno ceno 200 EUR na izdelek

Oznake KN: ex 7009 91 00, ex 7009 92 00, ex 7010, ex 7013 22, ex 7013 33, ex 7013 41, ex 7013 91, ex 7018 10, ex 7018 90, ex 7020 00 80, ex 9405 10 50, ex 9405 20 50, ex 9405 50, ex 9405 91

14. Luksuzna vozila za prevoz oseb po kopnem, zraku ali morju ter dodatna oprema; v primeru novih vozil, če prodajna cena presega 25 000 EUR; v primeru rabljenih vozil, če prodajna cena presega 15 000 EUR.

Oznake KN: ex 8603, ex 8605 00 00, ex 8702, ex 8703, ex 8711, ex 8712 00, ex 8716 10, ex 8716 40 00, ex 8716 80 00, ex 8716 90, ex 8801 00, ex 8802 11 00, ex 8802 12 00, ex 8802 20 00, ex 8802 30 00, ex 8802 40 00, ex 8805 10, ex 8901 10, ex 8903

15. Ure in ročne ure ter deli zanje, če posamezni izdelek presega prodajno ceno 500 EUR

Oznake KN: ex 9101, ex 9102, ex 9103, ex 9104, ex 9105, ex 9108, ex 9109, ex 9110, ex 9111, ex 9112, ex 9113, ex 9114

16. Umetniški izdelki, zbirke in starine

Oznake KN: 97

17. Izdelki in oprema za smučanje, golf in vodne športe, če posamezni izdelek presega prodajno ceno 500 EUR

Oznake KN: ex 4015 19 00, ex 4015 90 00, ex 6112 20 00, ex 6112 31, ex 6112 39, ex 6112 41, ex 6112 49, ex 6113 00, ex 6114, ex 6210 20 00, ex 6210 30 00, ex 6210 40 00, ex 6210 50 00, ex 6211 11 00, ex 6211 12 00, ex 6211 20, ex 6211 32 90, ex 6211 33 90, ex 6211 39 00, ex 6211 42 90, ex 6211 43 90, ex 6211 49 00, ex 6402 12, ex 6403 12 00, ex 6404 11 00, ex 6404 19 90, ex 9004 90, ex 9020, ex 9506 11, ex 9506 12, ex 9506 19 00, ex 9506 21 00, ex 9506 29 00, ex 9506 31 00, ex 9506 32 00, ex 9506 39, ex 9507

18. Izdelki in oprema za biljard, kegljanje na avtomatskem kegljišču, kazinske igre in igre, ki se poženejo s kovanci ali bankovci, če posamezni izdelek presega prodajno ceno 500 EUR

Oznake KN: ex 9504 20, ex 9504 30, ex 9504 40 00, ex 9504 90 80“.

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji	10
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 510/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1238/95 glede pristojbin, ki se plačujejo Uradu Skupnosti za rastlinske sorte	38
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 511/2012 z dne 15. junija 2012 o uradnih obvestilih v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami ter pogodbenimi pogajanji in razmerji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v sektorju mleka in mlečnih izdelkov	39
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 512/2012 z dne 15. junija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	41
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 513/2012 z dne 15. junija 2012 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. junija 2012	43

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	45,6
	TR	43,1
	ZZ	44,4
0707 00 05	MK	19,0
	TR	119,1
	ZZ	69,1
0709 93 10	TR	99,0
0709 93 10	ZZ	99,0
0805 50 10	AR	74,0
	BO	105,1
	TR	92,4
	ZA	101,4
	ZZ	93,2
0808 10 80	AR	114,0
	BR	92,7
	CH	68,9
	CL	97,5
	NZ	131,4
	US	160,1
	UY	61,9
	ZA	104,5
	ZZ	103,9
0809 10 00	IL	705,0
	TR	223,1
	ZZ	464,1
0809 29 00	TR	448,5
0809 29 00	ZZ	448,5
0809 40 05	ZA	249,8
0809 40 05	ZZ	249,8

Oznaka KN	Opis blaga	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 19 00 1001 11 00	trda PŠENICA, visokokakovostna	0,00
	srednjekakovostna	0,00
	nizkokakovostna	0,00
ex 1001 91 20	navadna PŠENICA, semenska	0,00
ex 1001 99 00	navadna PŠENICA, visokokakovostna, razen semenske	0,00
1002 10 00 1002 90 00	RŽ	0,00
1005 10 90	semenska KORUZA, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA, razen semenske (2)	0,00
1007 10 90 1007 90 00	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	0,00

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.156.slv
Uradni list Evropske unije		L 156

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 16. junij 2012