ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.153.slv

Uradni list

Evropske unije

L 153

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
14. junij 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2012/305/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 7. junija 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001

1

 

 

2012/306/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 12. junija 2012 o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Mozambik

3

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 501/2012 z dne 13. junija 2012 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (镇江香醋 (Zhenjiang Xiang Cu) (ZGO))

4

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 502/2012 z dne 13. junija 2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2/2012 za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, poslanih iz Malezije, Tajske in Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne, in o registraciji takšnega uvoza

8

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 503/2012 z dne 13. junija 2012 o prepovedi ribolovnih dejavnosti za ribiška plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali Italije ali so v navedenih državah registrirana, v zvezi z ribolovom navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju

12

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 504/2012 z dne 13. junija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

14

 

 

SKLEPI

 

 

2012/307/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 19. oktobra 2011 o shemah državne pomoči v obliki prestrukturiranja dolgov, ki jih je Grčija izvedla v regijah Kastoria, Euboia, Florina, Kilkis, Rodopi, Evros, Xanthi in Dodekanez, kakor tudi na otokih Lesbos, Samos in Chios (št. C 23/04 (ex NN 153/03), C 20/05 (ex NN 70/04) in C 50/05 (ex NN 20/05)) (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7252)  ( 1 )

16

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/1


SKLEP SVETA

z dne 7. junija 2012

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001

(2012/305/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 82(1)(d) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 19. decembra 2002 pooblastil predsedstvo, ki mu pomaga Komisija, da začne pogajanja z Islandijo in Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(2)

V skladu s Sklepom 2004/79/ES (1) je bil Sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije (v nadaljevanju „Sporazum“), s pridržkom njegove sklenitve, podpisan 19. decembra 2003.

(3)

Sporazum še ni bil sklenjen. Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009, zato postopke, ki jih mora opraviti Unija za sklenitev Sporazuma, ureja člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(5)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti državi članici uradno izrazili željo, da sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, zato zanjo ni zavezujoč niti se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je s tem odobren v imenu Unije.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje osebe, ki v imenu Unije posreduje uradno obvestilo iz člena 6(1) Sporazuma, ki je za Unijo (3) zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 4

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 7. junija 2012

Za Svet

Predsednik

M. BØDSKOV


(1)  UL L 26, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL L 26, 29.1.2004, str. 3.

(3)  Datum začetka veljave Sporazuma bo Generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropskih skupnosti.


14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/3


SKLEP SVETA

z dne 12. junija 2012

o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Mozambik

(2012/306/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 22. novembra 2007 je Svet sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 1446/2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Mozambik (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum, je bil priložen Sporazumu (2). Navedeni protokol je prenehal veljati 31. decembra 2011.

(2)

Unija se je pogajala z Mozambikom o novem Protokolu o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Mozambik (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki plovilom EU zagotavlja ribolovne možnosti v vodah, nad katerimi ima Mozambik suverenost ali pristojnost glede ribištva.

(3)

Kot rezultat teh pogajanj je bil Protokol parafiran 2. junija 2011.

(4)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/91/EU (3) je bil Protokol podpisan in se začasno uporablja.

(5)

Protokol bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Mozambik (4) se odobri v imenu Unije.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno (-e), da v imenu Unije posreduje(jo) uradno obvestilo iz člena 16 Protokola, s čimer je izražena privolitev Unije, da jo Protokol zavezuje (5).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 12. junija 2012

Za Svet

Predsednica

M. GJERSKOV


(1)  UL L 331, 17.12.2007, str. 1.

(2)  UL L 331, 17.12.2007, str. 39.

(3)  UL L 46, 17.2.2012, str. 3.

(4)  Protokol je bil objavljen v UL L 46, 17.2.2012, str. 4, skupaj s sklepom o podpisu.

(5)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola.


UREDBE

14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 501/2012

z dne 13. junija 2012

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Image (Zhenjiang Xiang Cu) (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1), zlasti tretjega pododstavka člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vloga Kitajske za registracijo imena

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) kot zaščitene geografske označbe z dne 16. julija 2007 je bila v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Nemčija je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjala. Ugovor je veljal za dopustnega na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 2. avgusta 2011 zadevni strani pozvala, naj se sporazumeta.

(4)

Ker Nemčija in Kitajska v predvidenem roku in z uporabo določenih obrazcev nista dosegli formalnega soglasja, bi morala Komisija sprejeti sklep v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(5)

V izjavi o ugovoru je bilo navedeno, da bi registracija

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) ogrozila obstoj imen, blagovnih znamk ali proizvodov, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe (ES) št. 510/2006, zaradi nižje najmanjše skupne vsebnosti kislin kisa (4,5 grama), kot je določena v nemški zakonodaji (5,0 grama) in evropskem standardu EN 13188. Ob upoštevanju vsebnosti ocetne kisline kot odločilnega merila kakovosti za kis, Nemčija meni, da bi bilo trženje takšnega kisa v Evropski uniji za potrošnike zavajajoče, saj bi povzročilo izkrivljanje konkurence.

(6)

Brez posebne zakonodaje Evropske unije se lahko kis nižje kislosti zakonito proizvaja in trži v Evropski uniji ter se vanjo lahko tudi uvaža. Poleg tega je

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) rižev kis z značilnimi lastnostmi in se povezuje s kitajsko kuhinjo. Zato pri dejstvu, da se

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) v EU trži z najmanjšo skupno vsebnostjo kislin 4,5 grama na 100 ml, ni bilo mogoče ugotoviti niti tveganja zamenjave pri potrošnikih niti ogrozitve pravične in tradicionalne uporabe.

(7)

Kitajska bi po razumevanju Komisije sprejela najmanjšo vsebnost kislin kisa

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) 5,0 grama na 100 ml, s čimer bi bila izpolnjena zahteva nemških organov kot tudi evropski standard EN 13188. Nemčija je potrdila, da bi bili s tem njeni pomisleki odpravljeni.

(8)

Da bi dosegli največje soglasje, bi bilo treba najmanjšo skupno vsebnost kislin kisa

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) določiti na 5,00 grama na 100 ml.

(9)

Na podlagi navedenega bi bilo zato treba ime

Image

(Zhenjiang Xiang Cu) vnesti v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se vpiše v register.

Člen 2

Posodobljena različica enotnega dokumenta je vključena v Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 254, 22.9.2010, str. 10.


PRILOGA I

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.8:   ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

KITAJSKA

Image (Zhenjiang Xiang Cu) (ZGO)


PRILOGA II

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Image(ZHENJIANG XIANG CU)

št. ES: CN-PGI-0005-0630-16.07.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

Image“ (Zhenjiang Xiang Cu)

2.   Država članica ali tretja država

Ljudska republika Kitajska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8:

ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Zhenjiang Xiang Cu je vrsta fermentiranega riževega kisa, glavna surovina za njegovo izdelavo je lepljiv riž. Ima značilen vonj in prefinjen okus. Barva je izrazita bleščeča rdeče rjava z umbro. Ima močan vonj po ocvrtem rižu in fermentiranih proizvodih. Okus je intenziven in mil, fin in svež, kisel, vendar ne oster, slasten in rahlo sladek. Odvisno od specifikacij znaša skupna kislost (na podlagi ocetne kisline) 5,00 g–6,00 g na 100 ml (največ 15,50 g), fiksna vsebnost kislin (na podlagi mlečne kisline) 1,20 g–1,60 g na 100 ml, vsebnost dušika aminokislin (na podlagi dušika) 0,12 g–0,18 g na 100 ml in redukcijskega sladkorja (na podlagi glukoze) nad 2,20 g na 100 ml.

Odvisno od trajanja skladiščenja se Zhenjiang Xiang Cu deli na dve kategoriji, tj. „dišeči kis“, ki je običajna različica s trajanjem skladiščenja nad 180 dni, in „zreli kis“, ki je „dišeči kis Zhenjiang“ s trajanjem skladiščenja nad 365 dni.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

1.   Lepljivi riž: iz regije Zhenjiang. Ima stabilno dobro kakovost z močno lepljivostjo in ustrezno vsebnostjo preprostih beljakovin. Vsebnost amilopektina lahko doseže 100°.

2.   Pšenični otrobi: iz predelane lokalne pšenice vrhunske kakovosti, bogate s prehranskimi elementi, potrebnimi za fermentacijo ocetnokislinskih bakterij.

3.   Riževe luščine: pridobljene ob predelavi lokalnega riža; imajo vlogo nosilca in ustvarjajo posebno plinasto okolje za rast ocetnokislinskih bakterij pri fermentaciji.

4.   Daqu: povzroča rast sevov, ki proizvajajo saharozo in se fermentirajo s tradicionalnimi metodami na podlagi lokalnih vrhunskih surovin, kot so pšenica, ječmen in grah.

5.   Ocvrti riž: lepljiva mehka ožgana riževa kaša iz lokalnega vrhunskega riža; to je glavna sestavina značilnega vonja in barve dišečega kisa Zhenjiang.

6.   Voda: čista voda, ki se zbira v posebnih geomorfoloških strukturah regije Zhenjiang, bogata z različnimi mineralnimi substancami. Ima rahlo sladek okus, ustrezno trdoto in vrednost pH, primerno za fermentiranje kisa.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja Zhenjiang Xiang Cu, vključno s pripravo Daquja in juhe iz riževega vina, fermentacijo fermentirajoče mase, ekstrakcijo kisa, parjenjem in skladiščenjem/zorenjem surovega kisa, mora potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Steklenice, ki ustrezajo higienskim zahtevam za hrano; zunanja embalaža so lahko kartonske škatle.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Nalepka Zhenjiang Xiang Cu je natisnjena in trajno pritrjena na steklenico. Glavne podrobnosti na nalepki so ime proizvoda (Zhenjiang Xiang Cu), proizvodne metode (trdna fermentacija), kategorija kisa (fermentiran kis), glavne sestavine, neto teža, ime in naslov proizvajalca, datum proizvodnje in standardna koda proizvoda.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Regija Zhenjiang je na jugovzhodu Kitajske in na južnem bregu reke Jangce. Leži med 31° 37′ in 32° 19′ severne zemljepisne širine ter med 118° 58′ in 119° 58′ vzhodne zemljepisne dolžine. Regija obsega mesta Jurong, Danyang in Yangzhong, okrožja Dantu, Jingkou in Runzhou ter razvojno cono Zhenjiang.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Zhenjiang je na jugovzhodu Kitajske, na sotočju reke Jangce in Velikega kanala. Ima tipično vlažno monsunsko podnebje s prehodom iz toplega zmernega pasu v subtropski pas. Povprečno letno trajanje osončenosti je 2 050,7 ur, stopnja osončenosti je 46,8 %, povprečna letna temperatura je 15,4 °C, povprečna vlažnost 77 % in povprečna letna količina padavin nad 1 000 mm. Regija Zhenjiang je sestavljena iz razraščajočih se nizkih gričev, rodovitne kmetijske zemlje, zapletenega omrežja rek in velikega števila majhnih otokov in pristanišč vzdolž reke; območje je zeleno, podnebje pa prijetno, svetlo in vlažno.

5.2   Posebnosti proizvoda

Barva Zhenjiang Xiang Cu je izrazita bleščeča rdeče rjava z umbro. Kis ima močan vonj po ocvrtem rižu in fermentiranih proizvodih. Okus je intenziven, mil in nekoliko kisel zaradi prisotnosti ocetne, mlečne, jabolčne, jantarne, citronove in glukonske kisline, vendar ni pretirano oster. Okus je fin in svež, slasten in rahlo sladek.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda

Zhenjiang leži na jugovzhodu Kitajske in ima tipično vlažno monsunsko podnebje s prehodom iz toplega zmernega pasu v subtropski pas. Leži ob sotočju reke Jangce in Velikega kanala v pokrajini z nizkimi zelenimi griči, rodovitno kmetijsko zemljo, zapletenim omrežjem rek in velikim številom majhnih otokov in pristanišč vzdolž reke. Med poljščinami se tu goji veliko riža, pšenice, ječmena in graha, pri njihovi predelavi pa nastaja veliko stranskih proizvodov, kot so pšenični otrobi in riževe luščine. Dejstvo, da je Zhenjiang vlažen in zelen, spodbuja nastanek in rast ocetnokislinskih bakterij. Voda iz hribov in potokov se zbira v rekah, jezerih in močvirjih, potem ko teče prek kamenja in skalovja, zaradi česar je bogata z mineralnimi snovmi ter ima močan in rahlo sladek okus, ki je zelo primeren za fermentiranje kisa.

Mesto Zhenjiang je bilo dolgo znano kot „mesto v gorskem gozdu in domovina kisa“. Ljudje v Zhenjiangu so začeli proizvajati kis pred 1 400 leti. Zhenjiang Xiang Cu se je začel uporabljati v dinastiji Liang; v zgodnji kitajski medicini je veljal za najboljši rižev kis in je v dinastiji Qing prejel mednarodno zlato medaljo. Zhenjiang Xiang Cu je postal vizitka mesta. V tem mestu, v katerem v zraku plava vonj po kisu, je skoraj 100 tovarn, ki proizvajajo kis, in povsod je mogoče videti prehranjevalne navade in kulturo hrane, povezane s kisom.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)


14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/8


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 502/2012

z dne 13. junija 2012

o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2/2012 za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, poslanih iz Malezije, Tajske in Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne, in o registraciji takšnega uvoza

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), ter zlasti člena 13(3) ter člena 14(5) Uredbe,

o posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe sklenila, da na lastno pobudo razišče morebitno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov poslanih iz Malezije, Tajske in Filipinov zaveže registraciji, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne.

A.   IZDELEK

(2)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 („zadevni izdelek“).

(3)

Izdelek v preiskavi je enak kot tisti, ki je opredeljen v prejšnji uvodni izjavi, le da je poslan iz Malezije, Tajske in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne, ki se trenutno uvršča pod iste oznake KN kot zadevni izdelek („izdelek v preiskavi“).

B.   OBSTOJEČI UKREPI

(4)

Trenutno veljavni ukrepi, katerim se domnevno izogiba, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2/2012 (2) po pregledu zaradi izteka ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1890/2005 (3).

C.   RAZLOGI

(5)

Komisija ima na voljo zadostne dokaze prima facie, da se protidampinškim ukrepom za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske izogiba s pretovarjanjem prek Malezije, Tajske in Filipinov.

(6)

Dokazi prima facie, ki jih ima Komisija na voljo, so naslednji:

(7)

Po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek se je znatno spremenila struktura trgovanja, ki vključuje izvoz iz Ljudske republike Kitajske, Malezije, Tajske in Filipinov v Unijo, za takšno spremembo pa razen uvedbe dajatve ni dovolj ustreznih vzrokov ali utemeljitev.

(8)

Zdi se, da ta sprememba v vzorcu trgovanja izvira iz pretovarjanja nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske prek Malezije, Tajske in Filipinov.

(9)

Poleg tega dokazi kažejo, da so popravljalni učinki obstoječih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek glede na količino in ceno oslabljeni. Zdi se, da so znatne količine uvoza izdelka v preiskavi nadomestile uvoz zadevnega izdelka. Poleg tega obstajajo zadostni dokazi, da uvoz izdelka v preiskavi poteka po cenah, ki so precej nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni obstoječi ukrepi, prilagojene za povečanje stroškov surovin.

(10)

Komisija ima zadostne dokaze prima facie, da so cene izdelka v preiskavi dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena za zadevni izdelek, prilagojeno za povečanje stroškov surovin.

(11)

Če se med preiskavo poleg pretovarjanja ugotovijo druge prakse izogibanja prek Malezije, Tajske in Filipinov v skladu s členom 13 osnovne uredbe, lahko preiskava zajame tudi te prakse.

D.   POSTOPEK

(12)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe ter registracijo uvoza izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne.

(a)   Vprašalniki

(13)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Maleziji, na Tajskem in Filipinih, znanim izvoznikom/proizvajalcem in znanim združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Ljudski republiki Kitajski, znanim uvoznikom in znanim združenjem uvoznikov v Uniji ter organom Ljudske republike Kitajske, Malezije, Tajske in Filipinov. Informacije se lahko po potrebi pridobijo tudi od industrije Unije.

(14)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da takoj vzpostavijo stik s Komisijo, vendar najpozneje v roku, določenem v členu 3 te uredbe, in po potrebi zahtevajo vprašalnik v roku iz člena 3(1) te uredbe, ker rok iz člena 3(2) te uredbe velja za vse zainteresirane strani.

(15)

Organi Ljudske republike Kitajske, Malezije, Tajske in Filipinov bodo uradno obveščeni o začetku preiskave.

(b)   Zbiranje informacij in zaslišanja

(16)

Vse zainteresirane strani so vabljene, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(c)   Izvzetje uvoza iz registracije ali ukrepov

(17)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe se lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzame iz registracije ali ukrepov, če pri uvozu ne gre za izogibanje.

(18)

Ker do možnega izogibanja prihaja zunaj Unije, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje proizvajalcem nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov v Maleziji, na Tajskem in Filipinih, ki lahko dokažejo, da niso povezani (4) z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi (5), in za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v členu 13(1) in (2) osnovne uredbe. Proizvajalci, ki želijo pridobiti izvzetje, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazi v roku iz člena 3(3) te uredbe.

E.   REGISTRACIJA

(19)

V skladu s členom14(5) osnovne uredbe je treba uvoz izdelka v preiskavi registrirati, da se, če bi se v preiskavi ugotovilo izogibanje, zagotovi obračunavanje protidampinških dajatev v ustrezni višini z veljavnostjo za nazaj, in sicer od datuma registracije takega uvoza, poslanega iz Malezije, Tajske in Filipinov.

F.   ROKI

(20)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, v katerih:

se lahko zainteresirane strani javijo Komisiji, pisno predstavijo svoja stališča in predložijo izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije, ki jih je treba upoštevati med preiskavo,

lahko proizvajalci v Maleziji, na Tajskem in Filipinih zahtevajo izvzetje iz registracije uvoza ali ukrepov,

lahko zainteresirane strani vložijo pisni zahtevek, da jih Komisija zasliši.

(21)

Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stran javi v roku iz člena 3 te uredbe.

G.   NESODELOVANJE

(22)

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

(23)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

(24)

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

H.   ČASOVNI OKVIR PREISKAVE

(25)

Preiskava se v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe zaključi v devetih mesecih po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

I.   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(26)

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6).

J.   POOBLAŠČENEC ZA ZASLIŠANJE

(27)

Opozoriti je treba tudi, da lahko zainteresirane strani, ki menijo, da imajo težave pri uveljavljanju pravic do obrambe, zahtevajo posredovanje pooblaščenca Generalnega direktorata za trgovino za zaslišanje. Pooblaščenec je posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, tako da po potrebi posreduje pri postopkovnih vprašanjih, ki vplivajo na zaščito njihovih interesov v postopku, zlasti pri vprašanjih dostopa do dokumentacije, zaupnosti podatkov, podaljšanja rokov ter obravnave pisnih in/ali ustnih stališč. Več informacij in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletnem mestu GD za trgovino (http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/hearing-officer/index_en.htm) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 se začne preiskava, da se ugotovi, ali se z uvozom v Unijo nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, poslanih iz Malezije, Tajske in Filipinov, ne glede na to, ali imajo poreklo iz Malezije, Tajske in Filipinov ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake ex 7318 12 10, ex 7318 14 10, ex 7318 15 30, ex 7318 15 51, ex 7318 15 61 in ex 7318 15 70 (oznake TARIC 7318121011, 7318121091, 7318141011, 7318141091, 7318153011, 7318153061, 7318153081, 7318155111, 7318155161, 7318155181, 7318156111, 7318156161, 7318156181, 7318157011, 7318157061 in 7318157081), izogiba ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo (EU) št. 2/2012.

Člen 2

Carinskim organom se v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 dajo navodila, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo iz člena 1 te uredbe.

Registracija preneha veljati devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Komisija lahko z uredbo odredi carinskim organom, da ustavijo registracijo uvoza v Unijo za uvoz izdelkov tistih proizvajalcev, ki so zaprosili za izvzetje iz registracije in za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za odobritev izvzetja.

Člen 3

1.   Za vprašalnike je treba zaprositi pri Komisij v 15 dneh od objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Če zainteresirane strani želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, pisno predstaviti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 37 dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni drugače določeno.

3.   Proizvajalci iz Malezije, Tajske in Filipinov, ki zahtevajo izvzetje iz registracije uvoza ali ukrepov, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v istem 37-dnevnem roku.

4.   Zainteresirane strani lahko zaprosijo tudi za zaslišanje pri Komisiji v istem 37-dnevnem roku.

5.   Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strani morajo biti predloženi v elektronski obliki (nezaupna dokumentacija po elektronski pošti, zaupna na CD-R/DVD), v njih pa morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov ter številka telefona in telefaksa zainteresirane strani. Vsa pooblastila, podpisana potrdila in kakršne koli dopolnitve teh dokumentov, priloženi izpolnjenim vprašalnikom pa morajo biti predloženi v pisni obliki, tj. po pošti ali osebno, na spodnji naslov. Če zainteresirana stran ne more zagotoviti stališč in zahtevkov v elektronski obliki, mora nemudoma obvestiti Komisijo v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe. Dodatne informacije o korespondenci s Komisijo so zainteresiranim stranem na voljo na zadevni spletni strani GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/tackling-unfair-trade/trade-defence. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva ta uredba, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Limited (7) ter se jim v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „For inspection by interested parties“.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N105 4/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Kontakti:

Poštni predal: TRADE-STEEL-FAST-13-A@ec.europa.eu

Telefaks: +32 22984139

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v skladu s pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 5, 7.1.2012, str. 1.

(3)  UL L 302, 19.11.2005, str. 1.

(4)  V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) sta pravno priznana poslovna partnerja; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deleža z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) eden od njiju neposredno ali posredno nadzira drugega; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo, ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) mož in žena; (ii) starši in otrok; (iii) bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre); (iv) stari starši in vnuki; (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja; (vi) tast in tašča ter zet ali snaha; (vii) svaki in svakinje (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). V tej zvezi „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(5)  Tudi, če so proizvajalci v prej navedenem smislu povezani s podjetji, za katera veljajo ukrepi za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (prvotni protidampinški ukrepi), se izvzetje lahko odobri, če ni dokazov, da je bil odnos s podjetji, za katera veljajo prvotni ukrepi, vzpostavljen ali uporabljen za izogibanje prvotnim ukrepom.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1225/2009 in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).


14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 503/2012

z dne 13. junija 2012

o prepovedi ribolovnih dejavnosti za ribiška plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali Italije ali so v navedenih državah registrirana, v zvezi z ribolovom navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1), zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), za leto 2012 določa količino navadnega tuna, ki jo lahko v letu 2012 ulovijo ribiška plovila Evropske unije v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 (3) od držav članic zahteva, da obvestijo Komisijo o individualnih kvotah, dodeljenih njihovim plovilom z dolžino nad 24 metrov.

(3)

Skupna ribiška politika je zasnovana tako, da s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov na podlagi previdnostnega pristopa zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(4)

Kadar Komisija v skladu s členom 36(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 na podlagi podatkov držav članic in drugih podatkov, ki jih ima, ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Evropski uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane za eno ali več orodij oziroma ladjevij, o tem obvesti zadevne države članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež, skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.

(5)

Informacije, ki jih ima Komisija, kažejo, da so bile ribolovne možnosti za navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju, dodeljene ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali Italije ali so v navedenih državah registrirana, izčrpane dne 7. junija 2012.

(6)

Grčija je 8. junija obvestila Komisijo, da je svojim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2012 lovila navadnega tuna, 8. junija 2012 ob 8:00 prepovedala ribolovne dejavnosti.

(7)

Italija je 3., 5. in 8. junija 2012 obvestila Komisijo, da je svojim dvanajstim ribiškim plovilom z zaporno plavarico, ki so v letu 2012 lovila navadnega tuna, prepovedala ribolovne dejavnosti. Prepoved je za štiri plovila začela veljati 3. junija, za nadaljnja štiri plovila 5. junija in za preostala štiri plovila 8. junija, kar pomeni splošno prepoved dejavnosti z 8. junijem 2012 ob 11:30.

(8)

Brez poseganja v navedene ukrepe Grčije in Italije je nujno, da Komisija potrdi prepoved ribolova navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z 8. junijem 2012 z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali Italije ali so v navedenih državah registrirana –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Grčije ali so v tej državi registrirana, se prepove z 8. junijem 2012 ob 8:00.

Po tem datumu je prepovedano tudi obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 2

Ribolov navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z in Sredozemskem morju z ribiškimi plovili z zaporno plavarico, ki plujejo pod zastavo Italije ali so v tej državi registrirana, se prepove najpozneje z 8. junijem 2012 ob 11:30.

Po tem datumu je prepovedano tudi obdržati na krovu, dajati v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, pretovarjati, prenašati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Maria DAMANAKI

Članica Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 25, 27.1.2012, str. 55.

(3)  UL L 96, 15.4.2009, str. 1.


14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 504/2012

z dne 13. junija 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

55,3

MK

45,6

TR

57,2

ZZ

52,7

0707 00 05

MK

26,2

TR

119,6

ZZ

72,9

0709 93 10

TR

97,9

ZZ

97,9

0805 50 10

AR

72,8

BO

105,1

TR

107,0

ZA

101,4

ZZ

96,6

0808 10 80

AR

111,6

BR

83,7

CH

68,9

CL

100,9

CN

136,2

NZ

141,5

US

156,6

UY

61,9

ZA

111,6

ZZ

108,1

0809 10 00

TR

186,0

ZZ

186,0

0809 29 00

TR

444,0

ZZ

444,0

0809 40 05

ZA

300,5

ZZ

300,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

14.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/16


SKLEP KOMISIJE

z dne 19. oktobra 2011

o shemah državne pomoči v obliki prestrukturiranja dolgov, ki jih je Grčija izvedla v regijah Kastoria, Euboia, Florina, Kilkis, Rodopi, Evros, Xanthi in Dodekanez, kakor tudi na otokih Lesbos, Samos in Chios

(št. C 23/04 (ex NN 153/03), C 20/05 (ex NN 70/04) in C 50/05 (ex NN 20/05))

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7252)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/307/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu s prvim pododstavkom člena 108(2) Pogodbe (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Komisija, ki je prejela informacije, ki kažejo na to, da je bila leta 1993 in v naslednjih letih v okviru ponovnih pogajanj o dolgovih dodeljena pomoč podjetjem v regijah Kastoria ter Euboia, je grške organe oblasti z dopisom z dne 27. maja 2003 prosila, da ji v roku štirih tednov posredujejo informacije o pravni podlagi tega načrta in vse informacije, potrebne za pregled v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES (3).

(2)

Z dopisom z dne 10. julija 2003, evidentiranim 17. julija 2003, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji poslalo Komisiji dopis, v katerem so grški organi oblasti zahtevali podaljšanje roka iz uvodne izjave 1 za en mesec.

(3)

Z dopisom z dne 4. avgusta 2003, evidentiranim 6. avgusta 2003, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji posredovalo Komisiji informacije, zahtevane v dopisu z dne 27. maja 2003.

(4)

Preučitev teh informacij je pokazala, da je bila pomoč dodeljena brez odobritve Komisije. Komisija je zato odločila, da odpre dosje o nepriglašeni pomoči št. NN 153/03.

(5)

Z dopisom z dne 21. junija 2004 (4) je Komisija obvestila Grčijo o svoji odločitvi, da začne postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES (C 23/04) (v nadaljnjem besedilu: začetek prvega postopka).

(6)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (5). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o konkretni zadevi.

(7)

Komisija pripomb zainteresiranih tretjih oseb ni prejela.

(8)

Z dopisom z dne 13. julija 2004, evidentiranim 19. julija 2004, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji Komisijo zaprosilo, naj grškim organom oblasti podaljša rok za odgovor na začetek prvega postopka za en mesec.

(9)

Komisija je s telefaksom z dne 6. avgusta 2004 odobrila podaljšanje roka, kot je bilo zaprošeno.

(10)

Z dopisom z dne 9. avgusta 2004, evidentiranim 10. avgusta 2004, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji obvestilo Komisijo o odgovoru grških organov oblasti na začetek prvega postopka.

(11)

Iz informacij, ki so jih grške oblasti navedle v dopisu z dne 4. avgusta 2003, izhaja, da se ta pomoč ni nanašala samo na regiji Kastoria in Euboia, ampak tudi na regiji Florina in Kilkis. Posledično je Komisija s telefaksom z dne 22. aprila 2004 grške organe oblasti zaprosila za dodatne informacije o teh shemah pomoči.

(12)

Z dopisom z dne 26. maja 2004 je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji Komisijo zaprosilo, naj grškim organom oblasti podaljša rok, v katerem morajo posredovati dodatne informacije, za en mesec.

(13)

Komisija je s telefaksom z dne 7. junija 2004 odobrila podaljšanje roka, kot je bilo zaprošeno.

(14)

Z dopisom z dne 1. julija 2004, evidentiranim isti dan, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji Komisiji posredovalo informacije, ki so bile zahtevane po telefaksu dne 22. aprila 2004.

(15)

Preučitev teh informacij je pokazala, da je bila pomoč odobrena brez odobritve Komisije. Zato se je Komisija odločila, da odpre dosje o nepriglašeni pomoči št. NN 70/04.

(16)

Z dopisom z dne 9. junija 2005 (7) je Komisija obvestila Grčijo o svoji odločitvi, da v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES začne postopek glede ukrepov pomoči, odobrenih v regijah Florina in Kilkis (C 20/05) (v nadaljnjem besedilu: začetek drugega postopka).

(17)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (8). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevni pomoči.

(18)

Komisija pripomb zainteresiranih tretjih oseb ni prejela.

(19)

Z dopisom z dne 24. junija 2005, evidentiranim 28. junija 2005, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji zaprosilo Komisijo za dvomesečno podaljšanje roka za odgovor grških organov oblasti o začetku drugega postopka.

(20)

Komisija je s telefaksom z dne 13. julija 2005 odobrila podaljšanje roka, kot je bilo zaprošeno.

(21)

Z dopisom z dne 18. avgusta 2005, evidentiranim 24. avgusta 2005, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji obvestilo Komisijo o odgovoru grških organov oblasti na začetek drugega postopka.

(22)

Pri preučitvi informacij, ki so jih posredovale grške oblasti z dopisom z dne 1. julija 2004, se je izkazalo, da je bila pomoč poleg tistim, na katere se nanašata prva dva postopka, dodeljena tudi drugim regijam. V skladu s tem je Komisija po telefaksu 12. novembra 2004 zaprosila grške organe oblasti za dodatne informacije v zvezi s temi ukrepi pomoči.

(23)

Z dopisom z dne 13. decembra 2004, evidentiranim 15. decembra 2004, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji Evropsko komisijo zaprosilo, naj rok, ki ga je dala grškim organom oblasti za to, da predložijo zgoraj omenjene dodatne informacije, podaljša za en mesec.

(24)

Komisija je s telefaksom z dne 6. januarja 2005 odobrila podaljšanje roka, kot je bilo zaprošeno.

(25)

Z dopisom z dne 27. januarja 2005, evidentiranim 1. februarja 2005, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji posredovalo dodatne informacije Komisiji, ki jih je zahtevala v telefaksu z dne 12. novembra 2004.

(26)

Preučitev teh informacij je pokazala, da je bila pomoč odobrena brez odobritve Komisije. Komisija je zato odločila, da odpre dosje o nepriglašeni pomoči št. NN 20/05.

(27)

Z dopisom z dne 22. decembra 2005 (10) je Komisija obvestila Grčijo o svoji odločitvi, da začne postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči, dodeljene regijam Rodopi, Evros, Xanthi in Dodekanez ter otokom Lesbos, Samos in Chios (C 50/05) (v nadaljnjem besedilu: začetek tretjega postopka).

(28)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (11). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(29)

Komisija pripomb zainteresiranih tretjih oseb ni prejela.

(30)

Z dopisom z dne 23. januarja 2006, evidentiranim 25. januarja 2006, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji Komisijo zaprosilo, naj grškim organom oblasti podaljša rok za odgovor na začetek tretjega postopka za tri mesece.

(31)

Komisija je s telefaksom z dne 3. februarja 2006 odobrila podaljšanje roka, kot je bilo zaprošeno.

(32)

Z dopisom z dne 10. maja 2006, evidentiranim 11. maja 2006, je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji obvestilo Komisijo o odgovoru grških oblasti na začetek tretjega postopka.

(33)

Po ponovnem pregledu vseh pravnih podlag, ki so bile priglašene, je Komisija 12. januarja 2011 po telefaksu zaprosila grške organe oblasti za dodatna pojasnila o zadevni pomoči v roku enega meseca.

(34)

Po elektronski pošti je dne 7. februarja 2011 Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji zaprosilo Komisijo za podaljšanje zgoraj navedenega roka za 40 delovnih dni.

(35)

S telefaksom z dne 17. februarja 2011 je Komisija odobrila podaljšanje roka za dvajset delovnih dni.

(36)

Od 15. marca 2011 do 29. marca 2011 je Stalno predstavništvo Grčije pri Evropski uniji posredovalo Komisiji zgornja pojasnila po elektronski pošti.

II.   OPIS

(37)

Sklep Ministrskega sveta št. 69836/B1461 z dne 30. septembra 1993 predvideva preoblikovanje obstoječih zapadlih in nezapadlih posojil do 30. junija 1993, ki so posledica različnih posojil (obratni kapital ter osnovna sredstva) v drahmah ali tuji valuti, dodeljenih industrijskim ter obrtnim podjetjem, ki so ustanovljena in delujejo ne glede na sedež družbe v regijah Kastoria in Euboia, ter garantnih pisem v drahmah ali tujih valutah, izdanih v imenu teh podjetij, v novo posojilo, ki bo vrnjeno v desetih letih v enakih polletnih obrokih (glavnica in obresti) ali v enakih polletnih amortizacijah obrokih (navadni obrok) s poračunom obresti vsakih šest mesecev po vsakokratni uporabljeni obrestni meri za prestrukturiranje (obrestna mera novega posojila je obrestna mera za zakladne menice za dvanajst mesecev, izdane pred začetkom vsakega obrestnega obdobja za posojila, plus dve enoti, in zmanjšana za 10 odstotnih točk z računa, odprtega v skladu z Zakonom št. 128/75, v prvih petih letih (12)).

(38)

Druga možnost je, da ta podjetja izpolnjujejo pogoje za pridobitev zmanjšanja obrestne mere v višini 10 odstotnih točk za pet let na obstoječe dolgove za osnovna sredstva in obratni kapital v drahmah ali tujih valutah na dan 30. junija 1993.

(39)

Podjetja morajo biti po prestrukturiranju sposobna preživeti sama (kar pomeni, da je bil njihov položaj nekoliko problematičen), kar se preveri s strani bank.

(40)

Ministrski sklepi št. 2035824/5887 z dne 1. junija 1994, št. 2045909/7431/0025 z dne 26. avgusta 1994, št. 2071670/11297 z dne 9. novembra 1994 in št. 72742/B1723 z dne 8. decembra 1994 prilagajajo obdobja odloga in zmanjšanja obresti v povezavi z novimi posojili ter pokrivajo slednja z državnim jamstvom.

(41)

Sklep Ministrskega sveta št. 66336/B.1398 z dne 14. septembra 1993 predvideva enake ukrepe in pogoje pomoči, kot so opisani v uvodni izjavi 37. Predvideva tudi državno jamstvo na glavnico in obresti prestrukturiranega dolga industrijskih ter obrtnih podjetij v regijah Florina in Kilkis, kakor tudi pokrivanje obresti, zapadlih do 31. decembra 1992, s strani države za posojila za obratni in naložbeni kapital teh podjetij v okviru proračunskih meja iz zakona št. 128/75.

(42)

Sklep št. 66336/B1398 z dne 14. septembra 1993 je bil spremenjen s sklepom št. 30755/B1199 z dne 21. julija 1994, s sklepom št. 60029/B1541 z dne 23. septembra 1994, s sklepom št. 72742/B1723 z dne 8. decembra 1994, s sklepom št. 236/B22 z dne 4. januarja 1995, s sklepom št. 8014/B285 z dne 28. februarja 1995, s sklepom št. 44678/B1145 z dne 3. julija 1995, s sklepom št. 44446/B.1613 z dne 24. decembra 1996, s sklepom št. 40410/B1678 z dne 9. decembra 1997, s sklepom št. 10995/B546 z dne 24. marca 1999, s sklepom št. 12169/B736 z dne 22. marca 2000 in s sklepom št. 35913/B2043 z dne 24. oktobra 2000. Ti sklepi se spreminjajo odplačilni rok za posojila, podaljšana obdobja odloga in zmanjšanja obrestnih mer, ki so povezane z novimi posojili, pa tudi podaljšujejo roke, v katerih je treba plačati zapadle obroke.

(43)

Podjetja morajo biti po prestrukturiranju sposobna preživeti sama (kar pomeni, da je bil njihov položaj nekoliko problematičen), kar se preveri s strani bank.

(44)

Sklep Ministrskega sveta št. 1648/B.22/13.1.1994 predvideva:

(a)

za nova posojila obratnega kapitala, ki se dodelijo od dne 1. 4. 1993 naprej obrtnim, industrijskim in rudarskim podjetjem ter živinorejskim podjetjem industrijskega tipa, hotelom ter ladjarskim podjetjem, ki delujejo ne glede na sedež podjetja v regijah Xanthi, Rodopi in Evros, se prizna zmanjšanje obresti v višini deset (10) odstotnih točk, ki bremeni račun, odprt v skladu z zakonom 128/75, za znesek do 20 odstotkov prometa družbe v predhodnem letu ali do 50 % naročil v tekočem letu, za obresti, ki so bile obračunane od 1. 4. 1993 do 31. 3. 1996 z državnim jamstvom pa do skupne vsote 100 000 000 GRD (293 470 EUR);

(b)

do 31. decembra 1993 preoblikovanje vseh obstoječih zapadlih in nezapadlih posojil, ki izhajajo iz posojil za osnovna sredstva ter obratni kapital v obrtnih, industrijskih in rudarskih podjetjih ter živinorejskih podjetjih industrijskega tipa, hotelih ter ladjarskih podjetjih v regiji Trakije v novo posojilo, ki bo vrnjeno v desetih letih v enakih polletnih obrokih (glavnica in obresti), z računa, odprtega v skladu z zakonom št. 128/75, z jamstvom države;

(c)

v prestrukturiranem posojilu so vključene zamudne obresti do 31. 12. 1992 za posojila za osnovna sredstva in obratni kapital.

(45)

Podjetja morajo biti po prestrukturiranju sposobna preživeti sama (kar pomeni, da je bil njihov položaj nekoliko problematičen), kar se preveri s strani bank.

(46)

Sklep Ministrskega sveta št. 1648/B.22/13.1.1994 je bil predmet vrste sprememb, ki so jih prinesli sklepi št. 14237/B.664/6.4.1994, 235/B.21/4.1.1995, 44678/B.1145/3.7.1995, 14946/B.566/30.4.1996, 44446/B.1613/24.12.1996, 32576/B.1282/9.10.1997 (13), 11362/B.472/7.4.1997, 40412/B.1677/9.12.1997 (14), 42998/B.2026/15.12.1998, 19954/B.957/7.6.1999, 10123/B.507/17.3.1999, 6244/B.270/18.2.2000 in 35913/B.2043/24.10.2000 (15). Z vsemi temi besedili se spreminjajo parametri tehnične narave, kot so zmanjšanje obrestnih mer, podaljšana obdobja odloga, časovno obdobje za poplačilo posojila in obdobja, po katerih je treba plačati zapadle obroke.

(47)

Sklep Ministrskega sveta št. 2003341/683/0025/17.2.94 zagotavlja jamstvo grške države za kritje posojil, dodeljenih od 1. 4. 1993, za obratni kapital v obrtnih, industrijskih in rudarskih podjetjih ter živinorejskih podjetjih industrijskega tipa, hotelih ter ladjarskih podjetjih, ki delujejo ne glede na sedež v regijah Xanthi, Rodopi in Evros, v skupni vrednosti 100 000 000 GRD (293 470 EUR) na podjetje ter za kritje dolga (glavnice in obresti), ki izhaja iz prestrukturiranja, na dan 31. 12. 1993, obstoječega dolga zaradi prejšnjih posojil, dodeljenih pod pogoji iz skupnega sklepa št. 1648/G.G.54/B.22/13.1.94.

(48)

Sklep Ministrskega sveta št. 2003341/683/0025/17.2.94 je bil predmet vrste sprememb, ki so jih prinesli sklepi št. 2022973/3968/0025/18.5.94, 2043231/6673/0025/11.7.95, 2030175/4446/0025/10.6.1996, 2087184/49/0025/11.7.97, 2016123/2133/0025/6.3.1998, 2090373/11216/0025/1.6.98 (16), 2/21857/0025/7.10.1999, 2/14774/0025/31.5.2000, 2/82257/0025/18.12.2000, 2/7555/0025/25.5.2001, 2/61352/0025/31.1.2002 in 2/64046/0025/2003/28.1.2004. Z vsemi temi besedili se daje državno jamstvo pri izvajanju ukrepov v skladu z različnimi sklepi, ki spreminjajo ministrski sklep št. 1648/B.22/13.1.1994 (glej uvodno izjavo 46).

(49)

Na zgornjem seznamu sklepov sklep Ministrskega sveta št. 2/82257/0025/18.12.2000 določa, da morajo biti podjetja uspešna pred in po dodelitvi pomoči (in to ne šele po ureditvi dolgov, kot je v primerih drugih ministrskih sklepov, omenjenih v tem sklepu), da bi lahko pomoč prejela, kar pomeni, da podjetja ne smejo biti v težavah.

(50)

V sklepu Ministrskega sveta št. 2041901/16.5.1989 je odobreno zmanjšanje obresti v višini treh odstotnih točk na preostanek posojil, dodeljenih od 1. 4. 1989 naprej, s plačilom s skupnega računa zakona št. 128/75 za obratni kapital za trgovska in obrtna podjetja, ki imajo sedež v regijah Evros, Lesbos, Samos, Chios in Dodekanez.

(51)

V sklepu Ministrskega sveta št. 2078809/10.10.1989 je s plačilom s skupnega računa zakona št. 128/75 odobreno zmanjšanje obresti v višini treh odstotnih točk na preostanek posojil, dodeljenih od 1. 4. 1989 naprej, za obratni kapital za trgovska in obrtna podjetja, ki imajo sedež v regijah Rodopi, Xanthi in Samos.

(52)

Sklepa Ministrskega sveta št. 9034/B.289/10.2.2003 in 37497/B.1232/2.6.2003 razširjata določbe sklepov, ki sta omenjena v uvodnih izjavah 50 in 51, s tem, da določata obseg in nekatere tehnične parametre predvidenih zmanjšanj obresti.

III.   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(53)

Pri omenjenih shemah pomoči je Komisija dvomila ne samo o odsotnosti državne pomoči, ampak tudi o združljivosti pomoči, ki jih je sama štela kot dejansko obstoječe, z notranjim trgom.

(a)    Utemeljitev za začetek prvega postopka

(54)

Do začetka prvega postopka je prišlo zaradi naslednjih razlogov:

(a)

na vprašanje grškim organom oblasti, da pojasnijo zadevne pomoči, so ti odgovorili, da niso sporočili številk sklepov Ministrskega sveta, ki so bili uporabljeni kot pravna podlaga zanje, ker so menili, da pomoči, ki jih izvajajo, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES; dodali so tudi, da je, čeprav niso vedeli točnega števila upravičencev, za zneske takšnih ukrepov pomoči verjetno veljalo pravilo de minimis;

(b)

glede na to, da v času, ko so bile dodeljene pomoči, pravilo de minimis ni veljalo za kmetijski sektor, in da so se sklepi, ki so predstavljali pravno podlago za zadevne pomoči, nanašali na pomoč podjetjem, ki so se soočala z likvidnostnimi težavami, je Komisija menila, da bi bilo treba pomoči analizirati v luči različnih pravil za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah od začetka veljavnosti prvega od teh sklepov; vendar pa razpoložljivi podatki niso omogočali, da se ugotovi, v kolikšni meri so bila ta pravila izpolnjena;

(c)

v kmetijskem sektorju razpoložljivi podatki niso vedno omogočali ugotovitev, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno po pravilih, ki so veljala za državno pomoč v obliki jamstev, od začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih ministrskih sklepov;

(d)

za industrijski in obrtni sektor je zagotovo veljalo pravilo de minimis, a ker grške oblasti niso poznale števila upravičencev do ukrepov, predvidenih v zgoraj navedenih sklepih, in ker so meje pomoči de minimis, izračunane za obdobje treh let in ne za posamezen ukrep, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi pomoči, ki so jih predvidevali zgoraj omenjeni sklepi, sodile v pravilo de minimis; v tem kontekstu bi bilo treba analizirati tudi ukrepe pomoči v skladu s pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov; vendar pa razpoložljivi podatki ne omogočajo ugotovitve, koliko so se ta pravila upoštevala;

(e)

pri teh istih sektorjih na osnovi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno v skladu s pravili o državni pomoči v obliki jamstev, ki so se uporabljala od datuma začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov.

(b)    Utemeljitev za začetek drugega postopka

(55)

Začetek drugega postopka je bil posledica naslednjih razlogov:

(a)

na vprašanje grškim organom oblasti, da pojasnijo zadevne pomoči, so ti poročali, da čeprav niso poznali točnega števila upravičencev, bi za zneske omenjenih pomoči po vsej verjetnosti veljalo pravilo de minimis; razen tega, da do 1. januarja 2005de minimis pravilo ni veljalo za kmetijski sektor, Komisija ni imela nobenega podatka, ki bi ji omogočal, da določi obseg, v katerem bi zneski, dodeljeni kmetijskim podjetjem na podlagi ministrskega sklepa št. 66336/B.1398 in njegovih sprememb, sodili v področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem sektorju (17), ki je uvedla pravilo de minimis v kmetijskem sektorju;

(b)

glede na to, da so bili zgoraj navedeni sklepi namenjeni podjetjem v težavah, bi bilo treba pomoči analizirati v luči različnih pravil, ki so veljala za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah od začetka veljavnosti prvega od teh sklepov, in sicer od 21. septembra 1993; vendar pa razpoložljivi podatki niso omogočili, da se ugotovi, v kolikšni meri so bila upoštevana ta pravila;

(c)

v kmetijskem sektorju razpoložljivi podatki niso vedno omogočali ugotovitve, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno po pravilih, ki so veljala za državno pomoč v obliki jamstev od 21. septembra 1993;

(d)

za industrijski in obrtni sektor je zagotovo veljalo pravilo de minimis, a ker grški organi oblasti niso poznali števila upravičencev do ukrepov, predvidenih v zgoraj navedenih sklepih in ker so meje pomoči izračunane za obdobje treh let in ne za posamezen ukrep, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi pomoči, ki so jih predvidevali zgoraj omenjeni sklepi, lahko sodile v pravilo de minimis; v tem kontekstu bi bilo treba analizirati tudi pomoči v skladu s pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljala od 21. septembra 1993; vendar pa razpoložljivi podatki ne omogočajo ugotovitve, koliko so se ta pravila upoštevala;

(e)

pri teh istih sektorjih razpoložljivi podatki niso omogočali ugotovitve, ali je bilo državno jamstvo dodeljeno v skladu s pravili o državni pomoči v obliki jamstev od 21. septembra 1993.

(c)    Utemeljitev za začetek tretjega postopka

(56)

Začetek tretjega postopka je bil posledica naslednjih razlogov:

(a)

med informacijami, ki so jih predložili grški organi oblasti, kot je bilo tudi v primeru prvih dveh postopkov, so omenili, da bi za zneske teh pomoči po vsej verjetnosti veljalo pravilo de minimis; poleg dejstva, da do 1. januarja 2005de minimis pravilo ni veljalo za kmetijski sektor, Komisija prav tako ni imela podatkov, ki bi ji omogočali določiti obseg, v katerem bi dodeljeni zneski kmetijskim podjetjem v skladu s sklepi, ki so bili pravna podlaga za shemo pomoči, lahko sodili v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1860/2004;

(b)

glede na to, da so bili zgoraj navedeni sklepi namenjeni podjetjem v težavah, bi bilo treba pomoči analizirati v luči pravil, ki so veljala za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah od začetka veljavnosti prvega od teh sklepov, vendar pa razpoložljivi podatki niso omogočili ugotovitve, koliko so ta pravila bila upoštevana;

(c)

za industrijski, hotelski in obrtni sektor je zagotovo veljalo pravilo de minimis, a ker grške oblasti niso predložile podatkov v zvezi s številom upravičencev do pomoči in ker so meje pomoči izračunane za obdobje treh let in ne za posamezen ukrep, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi pomoči, ki so jih predvidevali zgoraj omenjeni sklepi, sodile v pravilo de minimis. V tem kontekstu bi bilo treba analizirati tudi ukrepe pomoči v skladu s pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov; vendar pa razpoložljivi podatki ne omogočajo, da bi se ugotovilo, koliko so se ta pravila upoštevala;

(d)

na področju premogovništva in ladijskega prometa se je lahko pravilo de minimis uporabljalo šele po začetku veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (18); vendar pa bi bilo iz razlogov, navedenih v točki (c), treba ukrepe pomoči analizirati tudi v skladu s pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov, vendar pa razpoložljivi podatki ne omogočajo, da bi se ugotovilo, koliko so se ta pravila upoštevala;

(e)

na področju pomorskega prometa pravilo de minimis ni veljalo; analiza ukrepov pomoči bi morala biti opravljena tudi na podlagi pravil za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljala od začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov; vendar pa razpoložljivi podatki ne omogočajo ugotovitve, koliko so se ta pravila upoštevala;

(f)

za nobenega od omenjenih področij razpoložljivi podatki niso dovoljevali, da bi se ugotovilo, ali so bila jamstva države dodeljena v skladu s pravili o državni pomoči v obliki jamstev, ki so veljala od datuma začetka veljavnosti prvega od zgoraj navedenih sklepov;

(g)

sklep št. 2041901/16.5.1989 in sklepi, ki so navedeni v uvodnih izjavah 51 in 52, predvidevajo pomoč za druge regije, in ne za regije Rodopi, Evros in Xanthi. Ni bilo mogoče ugotoviti, koliko je bil sistem, ki je bil predviden, le razširitev sheme, ki se uporablja v treh omenjenih regijah, ali neodvisna shema; ne glede na napoved iz razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti, ali so se pravila o državnih pomočeh (pravila o regionalni pomoči ali pravila de minimis) upoštevala;

(h)

tudi če bi sklepi ministrskega sveta pod točko (g) bili le razširitev sistema, ki se je uporabljal v pokrajinah Rodopi, Evros in Xanthi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi lahko načrtovane pomoči spadale pod pravilo de minimis in ali so združljive z določbami, ki urejajo dodeljevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah;

(i)

če bi bili sklepi Ministrskega sveta pod točko (g) samostojni sistem pomoči, bi bilo potrebno, če to ni bilo pojasnjeno v sklepih, preveriti njegovo skladnost z uporabo v zdravih in podjetjih in podjetjih v težavah; na podlagi analize je bilo ugotovljeno naslednje:

(i)

za podjetja v težavah ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi bile lahko načrtovane pomoči v skladu s pravilom de minimis ali se štele za združljive z določbami, ki urejajo dodeljevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah,

(ii)

za zdrava podjetja ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bila obratna sredstva, ki so bila odobrena na osnovi posojil z zmanjšanimi obrestmi, uporabljena za financiranje upravičenih naložb v smislu pravil EU o regionalni pomoči.

IV.   PRIPOMBE GRŠKIH ORGANOV OBLASTI NA FORMALNI ZAČETEK POSTOPKA

(a)    Pripombe grških organov oblasti na začetek prvega postopka

(57)

V dopisu z dne 9. avgusta 2004 so grški organi oblasti omenili naslednje:

(a)

konsolidacija posojil je upravno sredstvo, ki ne vključuje visokih javnih stroškov;

(b)

šestmesečni izračun obresti je podkrepljen s sodno prakso vrhovnega sodišča države, ki je odločilo, da so obrestne obresti na tri mesece nezakonite in neprimerne ter krive za preveliko breme dolžnikov;

(c)

dajanje jamstva grške države ni mogoče šteti za pomoč, saj to jamstvo spremljajo ukrepi, ki so za glavnega dolžnika še posebej strogi;

(d)

v referenčnem obdobju so bile obrestne mere, ki so se oblikovale v Grčiji, veliko višje kot v povprečju obrestne mere v Evropski uniji in so kljub pomoči ostale precej višje, zato tega ni mogoče šteti kot izkrivljanje konkurence, poleg tega pa so morala upravičena podjetja dokazati, da so sposobni preživeti; poleg tega je so se zmanjšanja obresti financirala s posebnega računa zunaj državnega proračuna;

(e)

odobritev obdobja odloga ni mogoče obravnavati kot ukrep pomoči, glede na to, da so dolgovi z obrestmi ostali enaki: gre samo za prestrukturiranje poplačila, ki ga upravičujejo gospodarske razmere;

(f)

sklep Ministrskega sveta št. 72742/B1723 (glej uvodno izjavo 42 zgoraj) ni povzročil dodatnih stroškov poleg tistih, ki so bili uvedeni z izdajo prvotnega sklepa, ki je bil podlaga za shemo pomoči;

(g)

sprostitev garancij s sklepom Ministrskega sveta 2071670/11297 ni mogoče razumeti kot ukrepov pomoči v korist podjetja, saj so garancije prilagojene ustrezni višini prestrukturiranih posojil; poleg tega jamstvo grške države ne krije vseh stroškov, ki jih zaračunavajo banke posojilojemalcem;

(h)

sklep Ministrskega sveta št. 69836/B1451 in njegove spremembe so zadevale podjetja za predelavo na splošno in ne specifično podjetja za predelavo v kmetijskem sektorju, ki so jih pokrivale Uredba Sveta (EGS) št. 866/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju predelave in trženja kmetijskih proizvodov (19), Uredba Sveta (ES) št. 951/97 z dne 20. maja 1997 o izboljšanju pogojev predelave in trženja kmetijskih proizvodov (20) in Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (21), uporaba teh predpisov pa je bila izvedena z realizacijo operativnih programov iz drugega in tretjega okvira Skupnosti za podporo; podjetja, ki so investirala in so prejela podporo Ministrstva za kmetijstvo in prehrano, niso spadala v paket za prestrukturiranje dolgov, saj to ni bilo predvideno; niti ni bila predvidena uporabe pravila de minimis, saj so nosilci za donacije morali realizirati projekt in povrniti s tem povezane stroške;

(i)

do sklicevanja na pravilo de minimis je prišlo izključno zato, da bi poudarili, da je bila pomoč v večini primerov nižja od zgornje meje de minimis, ne da bi se posebej omenjalo področje kmetijstva;

(j)

merilo o „rentabilnosti po ureditvi“ dejansko ni vplivalo na skupno oceno rentabilnosti podjetja s strani kreditne ustanove, saj je bila odločitev o tem, ali je podjetje upravičeno do prestrukturiranja ali ne, sprejeta takoj po oceni rentabilnosti;

(k)

omenjeno prestrukturiranje se je nanašalo na starejša posojila in pomenilo financiranja novih naložb;

(l)

glede na kumulativni ekvivalent dotacije za prestrukturiranje je velika večina ukrepov pomoči vključevala nizke zneske, območja uporabe (Kastoria in Euboia) pa so bila vsa območja z omejenimi možnostmi v smislu Direktive Sveta 75/268/EGS z dne 28. aprila 1975 o gorskem in hribovskem kmetovanju na nekaterih področjih z omejenimi možnostmi (22), medtem ko se celotna država umesti v Cilj 1;

(m)

obrestna mera za nova posojila je bila usklajena s stopnjo obresti zadnje izdaje zakladnih menic grške države, zmanjšanje obresti ni pokrivalo celotnega obdobja trajanja prestrukturiranega dolga, temveč le prva kritična leta, razlika v višini obrestnih mer pa ni bila zelo velika (1 do 2 točki);

(n)

shema je trajala od 30. junija 1993 do 30. junija 2003.

(b)    Pripombe s strani grških organov oblasti na začetek drugega postopka

(58)

Z dopisom z dne 18. avgusta 2005 so grški organi oblasti predložili naslednje utemeljitve, katerih večino so že predložili v odgovoru na začetek prvega postopka (glej prejšnjo uvodno izjavo):

(a)

konsolidacija posojil je upravno sredstvo, ki ne povzroča visokih stroškov za javne organe (organi dodajajo, da ta ureditev ni namenjena selektivnemu zagotavljanju pomoči);

(b)

izračun obresti vsakih šest mesecev je podkrepljen s sodno prakso vrhovnega sodišča države, ki je odločilo, da so obrestne obresti na tri mesece nezakonite in neprimerne ter odgovorne za preveliko breme dolžnikov;

(c)

v referenčnem obdobju so bile obrestne mere, oblikovane v Grčiji, veliko višje od tistih v preostalem delu Unije in so kljub uporabljenim zmanjšanjem obresti takšne tudi ostale;

(d)

dajanja jamstva grške države ni mogoče šteti za pomoč, ker se, tudi če obveznosti zapadejo, izvede poplačilo z uporabo posebej strogih ukrepov za glavnega dolžnika;

(e)

zamudne obresti dolgov in zmanjšanja obresti so financirala s posebnih računov (račun, odprt v skladu z zakonom 128/75) zunaj državnega proračuna;

(f)

odobritev obdobij odloga ni mogoče obravnavati kot ukrep pomoči, glede na to, da so dolgovi z obrestmi ostali enaki: gre samo za prestrukturiranje poplačila, ki ga upravičujejo gospodarske razmere;

(g)

določbe sklepa Ministrskega sveta 66336/B.1398/1993, kot je bil spremenjen, je predvidevala možnost državne pomoči podjetjem s sedežem v regijah Florina in Kilkis brez visokih stroškov za javne organe in pod pogojem, da bodo ta podjetja sposobna preživeti; torej niso izkrivljala konkurence v smislu člena 87 Pogodbe ES; poleg tega ne smemo pozabiti, da sta regiji Florina in Kilkis na meji z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in da so v referenčnem obdobju (konec 90. let) na njuno situacijo močno vplivali nestabilnost in vojne razmere v soseščini;

(h)

ne nazadnje se zgoraj navedeni sklep nanaša na industrijska in obrtna podjetja; po mnenju grških organov oblasti se določbe tega sklepa ne nanašajo na nobeno kmetijsko podjetje.

(c)    Pripombe grških organov oblasti na začetek tretjega postopka

(59)

Z dopisom dne 10. maja 2006 so grški organi oblasti predložili naslednje utemeljitve:

(a)

v regijah, na katere so se nanašali zadevni sklepi, so bile težke gospodarske razmere, ki sta jih zaznamovali nizka stopnja gospodarske dejavnosti in visoka stopnja brezposelnosti v primerjavi z razmerami drugod po državi; na ta okvir je dodatno vplivala vojna v sosednjih državah (npr. na Kosovu); zato ni bilo mogoče izkrivljati konkurence, za ukrepe pomoči v obliki prestrukturiranja ali zmanjševanja dolga so zato lahko veljala odstopanja po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES;

(b)

cilj ukrepov pomoči je bilo reševanje težav, kot so pomanjkanje dinamičnosti na lokalnih trgih, zmanjšanje trga dela in manjše povpraševanje, ob hkratnem doseganju dolgoročnih gospodarskih razvojnih ciljev;

(c)

glede trditve Komisije, po kateri bi lahko prišlo do izkrivljanja trgovine v EU glede na močno konkurenco v kmetijskem sektorju, se med vsemi preiskovanimi le sklep Ministrskega sveta št. 1648/B22/13.1.1994 nanaša na živinorejska podjetja industrijskega tipa; poleg tega je bila v obdobju 1995–2004 proizvodnja mesa v regijah Evros, Xanthi in Rodopi le majhen del kmetijske proizvodnje v teh regijah, bruto domači proizvod (BDP) (absolutno in tudi na prebivalca) v teh regijah pa je, čeprav je v zadevnem obdobju rasel, ostal na izredno nizkih ravneh v primerjavi z državnim povprečjem;

(d)

sklepa Ministrskega sveta št. 2041901/16.5.1989 in št. 2078809/1989, ki določata zmanjšanje obrestnih mer za posojila za obratni kapital za podjetja s sedežem v regijah Lesbos, Samos, Chios in Dodekanez, predvidevata tudi, da morajo biti ta podjetja tudi rentabilna, tako pred prestrukturiranjem svojih dolgov kot tudi po njem;

(e)

od pristojnih organov v Grčiji se je zahtevalo zbiranje podatkov o upravičencih in pomoči, ki je bila dodeljena, ti pa so poročali, da teh podatkov ne morejo zagotoviti;

(f)

zmanjšanje obrestne mere posojil se financira z računa zakona št. 128/75, ki ni državni vir, saj gre za predvsem prerazdelitveni račun.

(d)    Dopisa grških organov oblasti z dne 15. in 29. marca 2011

(60)

V dopisih z dne 15. in 29. marca 2011 so grški organi oblasti pojasnili predvsem datume prenehanja veljavnosti prvotnih ministrskih sklepov, ki urejajo ustrezne sheme pomoči. Datumi so naslednji:

(a)

30. junij 2003 v zvezi s sklepom št. 69836/B1461 (regiji Kastoria in Euboia);

(b)

30. junij 2000 v zvezi s sklepom št. 66336/B/398/14-9-1993 (regiji Florina in Kilkis);

(c)

31. december 2005 v zvezi s sklepom št. 1648/B.22/13.1.94 (regije Xanthi, Rodopi in Evros);

(d)

31. december 2004 v zvezi s sklepom št. 2041901/16-5-1989 (regije Rodopi, Evros, Xanthi in Dodekanez; regije otokov Lesbos, Samos ter Chios).

(61)

Grški organi oblasti so nato pojasnilo, da kriterij za rentabilnost podjetij po prestrukturiranju dolgov ni bil mišljen tako, da je treba upoštevati samo rentabilnost podjetja po prestrukturiranju dolgov, temveč tako, da je določal skupno oceno rentabilnosti pred prestrukturiranju dolgov in po njej.

(62)

Ta dopisa vsebujeta tudi seznam podatkov o ekvivalentu dotacije zadevnih ukrepov pomoči, ki jih je prejelo vsako od upravičenih podjetij, da bi pokazali, kakšen delež podjetij je prejel pomoč, ki bi lahko sodila v katero od shem pomoči de minimis. Grške oblasti trdijo, da glede pomoči, dodeljene v okviru sklepa Ministrskega sveta št. 2041901/16-5-1989 (regije Xanthi, Rodopi, Evros, Samos, Chios, Lesbos in Dodekanez) in št. 1648/B.22/13/01/94 (regije Xanthi, Rodopi in Evros), razpoložljivi podatki zajemajo le obdobje 2004–2007. Podatki, ki so predloženi o pomočeh, dodeljenih na podlagi sklepa Ministrskega sveta št. 69836/B1461 (regiji Kastoria in Euboia), zajemajo obdobje 1993–1998, tisti za pomoči na podlagi sklepa Ministrskega sveta št. 66336/B/398/14-9-1993 (regiji Florina in Kilkis) pa zajemajo obdobje 1993–2001. Ti podatki so bili zahtevani od vseh kreditnih institucij, vendar se niso odzvale vse banke. Grški organi oblasti ocenjujejo, da dobljeni podatki skoraj v celoti predstavljajo celotni znesek nepovratnih sredstev, saj banke, ki so poslale odgovor, nudijo usluge večini posojilojemalcev v teh regijah. Kot pravijo grški organi oblasti, analiza podatkov kaže, da so pomoči v skladu z zgornjimi mejami pravila de minimis v od 73,55 do 99,46 % primerov, odvisno od obravnavanega obdobja treh let in sklepa Ministrskega sveta, na katerega se nanašajo.

(63)

Na koncu grške oblasti pojasnjujejo, da podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in tržijo kmetijske proizvode, niso bila upravičena do pomoči in da je izraz „rudarska podjetja“ v praksi zadeval podjetja predelave marmorja in kamna.

V.   OCENA

V.I   OBSTOJ POMOČI

(64)

Na podlagi člena 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. V absolutnem smislu zadevne pomoči ustrezajo tej opredelitvi, v smislu, da jih je dodelila država ali so bile dodeljene iz državnih sredstev, da so bile usmerjene v določene panoge (podjetja na področju kmetijstva, obrti, industrije, hotelov, rudarstva – glej uvodno izjavo 63 – in ladjedelništva v imenovanih regijah), ki jih podpirajo z ukrepi, kot so prestrukturiranje posojil, znižanje anuitet zaradi podaljšanja časa poplačila, zmanjšanja obresti ali celo dodelitve jamstva, in lahko vplivajo na trgovino (23) in izkrivljajo konkurenco (24).

(65)

Vsekakor so grške oblasti poskušale dokazati, da bi se zadevne pomoči uvrstile v okviru sheme de minimis in zato niso državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Toda poleg dejstva, da se pravilo de minimis ni vedno uporabljalo v vseh ustreznih sektorjih v obdobju veljavnosti sklepov Ministrskega sveta, ki predstavljajo pravno podlago ustreznih shem (to je dejansko eden od razlogov, zaradi katerega so bili začeti postopki), so ti podatki nepopolni, tudi po mnenju omenjenih oblasti (glej uvodno izjavo 62). Poleg tega se zneski pomoči de minimis razlikujejo glede na sektorje (niso enaki v industriji in kmetijstvu) ter nas tabele, ki so bile predložene, vodijo v razmišljanje, da se grške oblasti niso dovolj zavedale te razlike. Poleg tega Komisija ugotavlja, da kljub pripombam grških organov oblasti, da podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in tržijo kmetijske proizvode, niso bila upravičena do vključitve v sheme, ki se obravnavajo, zgornje tabele jasno kažejo, da so nekatera podjetja v teh sektorjih dejavnosti res bila prejemniki pomoči in da se je štelo, da spadajo v eno od shem de minimis, medtem ko so očitno presegala njeno najvišjo dovoljeno mejo.

(66)

Komisija opozarja, da vsaka individualna pomoč, dodeljena v okviru sheme in ki izpolnjuje pogoje, zahtevane v času dodelitve, ki so v okvirih veljavne uredbe de minimis, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(67)

V kmetijskem sektorju v času, ko so grške oblasti začele dodeljevati te pomoči, še niso obstajale določbe Unije, ki bi urejale pomoči de minimis.

(68)

Prve določbe, sprejete v zvezi s tem, so bile določbe Uredbe (ES) št. 1860/2004 (25).

(69)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1860/2004, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov, pomoči, ki ne presegajo 3 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let, ne vplivajo na trgovino med državami članicami, ne izkrivljajo ali ne grozijo z izkrivljanjem konkurence in posledično ne sodijo v področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

(70)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1860/2004 velja enako tudi za pomoči, dodeljene pred njenim začetkom veljavnosti, če izpolnjujejo pogoje, določene v členih 1 in 3 te uredbe.

(71)

1. januarja 2008 je Uredbo (ES) št. 1860/2004 nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (26), ki povečuje znesek pomoči de minimis na 7 500 EUR na upravičenca v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči, v mejah največjega letnega zneska za vsako državo članico, ki predstavlja 0,75 % letne proizvodnje.

(72)

Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 1535/2007 določa, da „[…] se ta uredba uporablja za pomoči, dodeljene pred 1. januarjem 2008 podjetjem v sektorju kmetijske proizvodnje, pod pogojem, da navedene pomoči izpolnjujejo vse pogoje iz členov 1 do 4, razen zahteve o izrecnem sklicu na to uredbo iz prvega pododstavka člena 4(1)“. Vendar pa ta uredba velja samo za primarno kmetijsko proizvodnjo.

(73)

Za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov se sprejme pravilo de minimis, ki se uporablja od 1. januarja 2007 z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (27).

(74)

V členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1998/2006 se določi 200 000 EUR na upravičenca v obdobju treh proračunskih let kot znesek pomoči, ki ne vpliva na trgovino med državami članicami, ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivljalo konkurenco in torej ne sodi na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

(75)

Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1998/2006 določa, da „[…] se ta uredba uporablja za pomoč, ki se je pred njenim začetkom veljavnosti dodelila podjetjem, ki delujejo v transportnem sektorju, in v podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če pomoč izpolnjuje vse pogoje, določene v členih 1 in 2. …“.

(76)

V tem okviru Komisija ne bo upoštevala kot državne pomoči tiste pomoči, ki so bile dodeljene v okviru obravnavanih sklepov Ministrskega sveta, ki ne presegajo na upravičenca:

(a)

v primeru primarne kmetijske proizvodnje: 3 000 EUR v treh letih, če so bile v času dodelitve v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1860/2004, ali pa 7 500 EUR za obdobje treh proračunskih let, če so bila v času dodelitve v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1535/2007;

(b)

v primeru predelave in trženja kmetijskih proizvodov: 3 000 EUR v treh letih, če so bile v času dodelitve v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1860/2004, ali 200 000 EUR v obdobju treh proračunskih let, če so bile v času dodelitve v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1998/2006.

(77)

Komisija poudarja, da so podjetja v težavah izvzeta iz določb uredb (ES) št. 1998/2006 in (ES) št. 1535/2007.

(78)

V drugih sektorjih, razen v kmetijstvu (z drugimi besedami, v tem konkretnem primeru, različnih sektorjih, ki jih zajema ta sklep, razen v ladjedelniškem sektorju, ki je obravnavan v uvodnih izjavah 80 in 81 spodaj (28)), je pravilo de minimis, ki je omenjeno v Sporočilu Komisije z dne 20. maja 1992 – Smernice Skupnosti o pomoči malim in srednje velikim podjetjem (29) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1992), veljalo v času dodelitve takšnih pomoči. To Sporočilo je navajalo, da „[…] enkratne dodelitve pomoči za zneske do 50 000 ECU, ki zadevajo določeno kategorijo izdatkov in programe pomoči, na podlagi katerih se znesek pomoči, ki ga lahko dobi konkretno podjetje za določeno kategorijo izdatkov v treh letih, omeji na ta znesek, medtem ko se ne bo štelo, da je treba sporočiti pomoči na podlagi člena 93(3) [Pogodbe ES] (30), če je pri dodeljevanju pomoči ali izvajanju sheme izpolnjen jasen pogoj, da katera koli nadaljnja pomoč istemu podjetju za isto kategorijo izdatkov iz drugih virov financiranja ali iz drugih sistemov pomoči ne bo kumulativno presegala navedenega zneska v višini 50 000 ECU ...“. To pravilo se je nato na novo opredelilo v Obvestilu Komisije o pomoči de minimis leta 1996 (31) (v nadaljevanjem besedilu: obvestilo izleta 1996), ki je določilo znesek pomoči de minimis v višini 100 000 ECU za isto obdobje, nato pa v Uredbi (ES) št. 69/2001, ki je določila enak znesek 100 000 EUR za isto obdobje.

(79)

Upoštevajoč datume prenehanja veljavnosti obravnavanih shem (zadnji je 31. december 2005) in odsotnost retroaktivnosti pri uporabi uredb, ki se nanašajo na sektorje iz uvodne izjave 78, Komisija ne bo upoštevala kot državnih tistih pomoči, ki so bile dodeljene na podlagi pregledanih ministrskih sklepov in ki ne presegajo na upravičenca:

(a)

50 000 ECU za obdobje treh let v obdobju od 19. avgusta 1992 do 5. marca 1996, če so bile v času dodelitve v skladu z ustreznimi določbami iz smernic iz leta 1992;

(b)

100 000 ECU/EUR za obdobje treh let v obdobju od 6. marca 1996 do 1. februarja 2001, če so bile v času dodelitve v skladu z ustreznimi določbami iz obvestila iz leta 1996;

(c)

100 000 EUR za obdobje treh let v obdobju od 2. februarja 2001 do 31. decembra 2005, če so bile v času dodelitve v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 69/2001.

(80)

Poleg tega se v sektorju ladjedelništva pravilo de minimis uporablja šele po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 69/2001.

(81)

Zato Komisija ne bo upoštevala kot državno tisto pomoč, ki je bila dodeljena v okviru sklepov Ministrskega sveta, ki so bili preverjeni, in ki ne presega 100 000 EUR na upravičenca za obdobje treh let v obdobju od 2. februarja 2001 do 30. junija 2007, če je bila v času dodelitve v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 69/2001.

(82)

Komisija ne more sprejeti argumentov, ki so jih predstavile grški organi oblasti, da upravičijo odsotnost elementov državne pomoči, zaradi naslednjih razlogov, ki veljajo za vse primere, v zvezi s katerimi so bili ti argumenti predstavljeni:

(a)

grški organi, ki poudarjajo, da konsolidacija posojil ne vključuje visokih stroškov za javne organe (glej zlasti uvodno izjavo 57(a) in uvodno izjavo 58(a)), s tem priznavajo, da ta praksa povzroča strošek za državo, z drugimi besedami, porablja javnih sredstev;

(b)

do začetka uporabe Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (32) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo iz leta 2000) je bilo mišljeno, da vsa jamstva vsebujejo nekatere elemente državne pomoči (glej uvodno izjavo 105(a)). V skladu z objavo obvestila iz leta 2000 se lahko šteje, da jamstvo ne vključuje državnih pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, če upravičenci niso posojilojemalci, ki se soočajo s finančnimi težavami in bi načeloma lahko dobili posojilo iz finančnega trga brez kakršnega koli posredovanja države, če so jamstva povezana s konkretno finančno transakcijo, zadevajo določen najvišji znesek, ne pokrivajo več kot 80 % vsakega neodplačanega posojila ali drugih finančnih obveznosti (razen za obveznice ali podobne instrumente) in niso odprtega tipa, pogoji sheme pa temeljijo na realni oceni tveganja, tako da zavarovalne premije, ki jih upravičenci plačajo, verjetno dovoljujejo samofinanciranje, če shema določa pogoje, pod katerimi se dodeljujejo prihodnja jamstva, in se zagotavlja pregled celotne finančne sheme vsaj enkrat na leto, če premije pokrivajo tako običajna tveganja, povezana z dodelitvijo jamstva in administrativnimi stroški sheme, kakor tudi običajen donos kapitala, v primeru ko država zagotovi začetni kapital za zagon sheme; vendar pa grški organi niso predložili nobenega dokaza, ki bi potrjeval izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev;

(c)

z vidika konkurence odobritev obdobij odloga (glej uvodno izjavo 57(e) in uvodno izjavo 58(e)) ni le enostavno prestrukturiranje plačila, saj zmanjšuje stroške vračila v določenem času in s tem začasno olajša finančno stanje dolžnika;

(d)

račun, odprt v skladu z zakonom št. 128/75, ki se uporablja za financiranje zmanjšanj obresti za posojila (glej uvodno izjavo 57(d), uvodno izjavo 58(e) in uvodno izjavo 59(f)), tudi če ni vključen v grški državni proračun, kot navajajo grški organi oblasti, ostaja država vir (33);

(e)

dodelitev zmanjšanja obresti za posojila zagotavlja prednost upravičenim podjetjem, tudi če so obrestne mere v državi visoke;

(f)

sprostitev garancij, ki so bile dodeljene za prejem jamstev (glej uvodno izjavo 57(g)), čeprav v skladu s sklepom Ministrskega sveta št. 2071670/11297 ne pomenijo neposrednih stroškov za grške organe oblasti, vsebuje element pomoči, ker v predvidevanju te možnosti država upravičencem ne ponuja le priložnosti, da obdržijo ta sredstva, ampak tudi odpravlja plačilo, ki je potrebno za pridobitev jamstva;

(g)

dejstvo, da so bile obrestne mere v Grčiji visoke (glej uvodno izjavo 57(d)), ne pomeni odsotnost pomoči v smislu, da ne glede na gospodarske razmere, v katerih so bile sprejeta prestrukturiranja z zmanjšanji, je preprosto dejstvo njihovih dodelitev enakovredno razbremenitvi bremena, ki bi mu običajno bili izpostavljeni prejemniki pri svojem poslovanju.

(83)

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je Komisija sklenila, da pomoči, ki niso v mejah in v skladu s pogoji za dodelitev pomoči de minimis, ki so določene v uvodnih izjavah od 68 do 81, dejansko spadajo na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

V.II   ZDRUŽLJIVOST POMOČI

(84)

Vendar pa se v primerih iz člena 107(2) in (3) Pogodbe nekatere vrste pomoči izjemoma lahko štejejo kot združljive z notranjim trgom.

(85)

V tem primeru je treba v okviru vseh začetih postopkov preučiti, katere izjeme se lahko uporabljajo za vsak sektor (pri čemer se razlikuje med kmetijskim in drugimi sektorji).

V.II.1   POMOČ, KI ZADEVA REGIJI KASTORIA IN EUBOIA, NA KATERO SE NANAŠA PRVI POSTOPEK

(a)    Kmetijski sektor

(86)

Glede na naravo dodeljene pomoči je edino odstopanje, ki se lahko uporabi za utemeljitev združljivosti pomoči z notranjim trgom, odstopanje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, v skladu s katerim se lahko šteje, da so s skupnim trgom združljive pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(87)

Ker so to plačila nepriglašene pomoči, morajo biti, da se to odstopanje uporabi, v skladu s pravili o državni pomoči, ki veljajo v času dodelitve. Po podatkih, ki so jih predložile grški organi oblasti, je izvajanje te sheme trajalo od 30. junija 1993 do 30. junija 2003. Tako bo analiza združljivosti te sheme z notranjim trgom v luči predpisov o državni pomoči, ki so veljala v tem obdobju.

(88)

Eden od razlogov za to, da je Komisija sprožila postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe, je ta, da je menila, da je pomoč namenjena podjetjem v težavah. V zvezi s tem so grški organi v svojem dopisu z dne 9. avgusta 2004 navedli, da merilo „rentabilnosti po prestrukturiranju“ sploh ni vplivalo na celovito oceno rentabilnosti podjetja s strani kreditne ustanove, saj se je o prestrukturiranju odločalo takoj po študiji o rentabilnosti podjetja. Ta argument so ponovili v dopisih z dne 15. in 29. marca 2011 (glej uvodno izjavo 61).

(89)

Komisija ocenjuje, da ta razlaga ne upravičuje ugotovitve, da pomoči niso bile dodeljene podjetjem v težavah, kajti kljub temu, da naj bi se, kot zagotavljajo grške oblasti, o izpolnjevanju pogojev odločalo takoj po študiji rentabilnosti, je bila sama študija osredotočena na možnosti rentabilnosti upravičencev, potem ko bi bila izvedeno prestrukturiranje. To pomeni, da so lahko bili upravičenci v času študije podjetja v težavah, ampak kljub temu upravičeni do sheme pomoči, saj je organizacija, ki je opravljala študije, videla možnosti ponovne vzpostavitve rentabilnosti po prestrukturiranju dolga (Komisija je tudi poudarila ta vidik v uvodni izjavi 23 sklepa o začetku postopka v skladu s členom 108(2) Pogodbe, pri čemer se je sklicevala na to, da je v preambuli ministrskega sklepa št. 2045909/7931/0025 navedeno, da je treba pomagati podjetjem v regijah Kastoria in Euboia z likvidnostnimi težavami).

(i)   Pravila o reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah v obravnavanem obdobju

I.   Med 1. oktobrom 1993 in 31. decembrom 1997

(90)

Pomoč podjetjem v težavah urejajo določena pravila. Ob začetku veljavnosti ministrskega sklepa št. 69836/B1461 je Komisija sledila svoji politiki, da so bile na področju kmetijstva pomoči namenjene za tekoče poslovanje in se niso mogle razglasiti za združljive z notranjim trgom, razen če so izpolnjevale naslednje tri pogoje:

(a)

te pomoči so morale zadevati finančna bremena sklenjenih posojil za financiranje že izvedenih investicij;

(b)

skupni ekvivalent dotacije pomoči, ki so lahko bile dodeljene v času sklenitve posojil in omenjenih pomoči, ne bi mogel presegati splošne stopnje, ki jo odobri Komisija, in sicer:

(i)

za naložbe na ravni primarne kmetijske proizvodnje: 35 % ali 75 % na območjih z omejenimi možnostmi v smislu Direktive 75/268/EGS;

(ii)

za naložbe v smislu predelave ali trženja kmetijskih proizvodov: 55 % ali 75 % v regijah Cilja 1, za projekte, ki so v skladu s sektorskimi programi ali enim od ciljev iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/90 (34) in 35 % (ali 50 % v območjih cilja 1) za druge projekte, v obsegu, ki ni izvzet iz meril za izbor, navedenih v točki 2 Priloge k Sklepu Komisije 90/342/EGS z dne 7. junija 1990 o vzpostavitvi izbirnih meril, ki se morajo upoštevati za naložbe za izboljšanje pogojev predelave in trženja kmetijskih in gozdarskih proizvodov (35) (ali Sklepa 94/173/EGS (36), ki ga je nadomestil) ;

(c)

te pomoči bi morale slediti ukrepu prilagoditev obrestnih mer za nova posojila, odobrenih ob upoštevanju nihanja obrestnih mer (znesek pomoči bi moral biti manjši ali enak razliki obrestnih mer za nova posojila) ali bi morale biti namenjene kmetijskim gospodarstvom, ki zagotavljajo jamstva rentabilnosti, zlasti če je finančno breme obstoječih posojil tako, da je sposobnost preživetja kmetijskih gospodarstev tvegana ali so v nevarnosti stečaja.

(91)

V svojem dopisu z dne 9. avgusta 2004 grški organi oblasti navajajo, da sklep št. 69836/B1451 oz. njegove spremembe ni povezan s predelovalnimi podjetji na splošno in se posebej ne nanaša na predelovalna podjetja v kmetijskem sektorju, ki so bila zajeta v Uredbah (EGS) št. 866/90, (ES) št. 951/97 in (ES) št. 1257/99; da je bila celotna država zajeta v Cilj 1 in da ni bilo prestrukturiranja dolgov podjetij, ki so realizirala naložbe in ki so prejela pomoč od ministrstva za razvoj podeželja in prehrano, ker to ni bilo predvideno. V zvezi s skupnim ekvivalentom dotacije pri prestrukturiranju so dodali, da je bila velika večina pomoči nizka in da je v teh primerih šlo za prestrukturiranje starih dolgov in s tem že izvedenih naložb.

(92)

Pojasnila grških organov oblasti Komisiji ne dovoljujejo, da izključi možnost, da so nekatera predelovalna podjetja v kmetijskem sektorju lahko prejela pomoč v okviru ministrskega sklepa št. 69836/B1451 in njegovih sprememb, ker dejstvo, da ne obstaja natančno sklicevanje na njih, ne pomeni avtomatično, da ne spadajo v splošno kategorijo predelovalnih podjetij (industrijska podjetja), ki spadajo v področje uporabe sklepa.

(93)

V zvezi z izpolnjevanjem pogojev, določenih v uvodni izjavi 90, Komisija ugotavlja, da je sklep št. 69836/B1451, kot je bil spremenjen, zajemal prestrukturiranje posojil, ki so se lahko nanašala na naložbe ali na obratni kapital.

(94)

V zvezi s prestrukturiranjem posojil, povezanih z naložbami, pojasnila s strani grških organov oblasti omogočajo ugotovitev Komisije, da je izpolnjen pogoj iz uvodne izjave 90(a), saj so ta posojila zadevala že realizirane naložbe.

(95)

Komisija lahko prav tako meni, da je izpolnjena druga alternativna možnost pogoja, ki je naveden v uvodni izjavi 90(c), saj morajo biti upravičena podjetja po oceni kreditnih institucij po prestrukturiranju rentabilna.

(96)

Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ne more ugotoviti, ali je bil nedvomno izpolnjen pogoj, ki je naveden v uvodni izjavi 90(b), saj so grški organi oblasti v dopisu z dne 9. avgusta 2004 pojasnili, da so podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov spadala med drugim na področje določb Uredb (EGS) št. 866/90 in (ES) št. 951/97 ter da je bila uporaba teh uredb izvedena v skladu z njihovimi določbami, kar pomeni, da je mogoče, da so bile pomoči že dodeljene do največje dovoljene zgornje meje, določene v teh uredbah (75 % za regije Cilja 1, v katerega je spadala Grčija), oz. da je mogoče ob uporabi te sheme in zaradi kumuliranja pomoči prišlo do preseganja te meje.

(97)

V zvezi s prestrukturiranjem posojil, povezanih z obratnim kapitalom, izvajanje te sheme ni bilo mogoče ob upoštevanju vseh pogojev, ki so navedeni v uvodni izjavi 90, saj prvi od pogojev, ki so tam navedeni (točka (a)), izrecno določa, da morajo biti posojila vezana na naložbo.

II.   Med 1. januarjem 1998 in 30. junijem 2000

(98)

Leta 1997 so pogoje iz uvodne izjave 90 nadomestila pravila v Sporočilu Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: Smernice iz leta 1997) (37). Točka 4.4 navedenih smernic določa, da „za kmetijski sektor bodo [te smernice] začele veljati 1. januarja 1998 za nove državne pomoči, za obstoječe pomoči velja enak datum, če pa je Komisija začela v tem okviru postopek člena 93(2) Pogodbe [ES] proti eni ali več državam članicam, pa takrat, ko izda dokončni sklep proti zadevnim državam članicam v skladu s členom 93(2) Pogodbe [ES]“.

(99)

Smernice iz leta 1997, ki so vsebovale popolnoma nove določbe za kmetijski sektor, med drugim predvidevajo:

(a)

za pomoč pri reševanju: dodelitev pomoči za zagotavljanje likvidnosti, ki je upravičena na podlagi resnih socialnih težav, v obliki jamstev za posojilo ali posojila z običajnimi tržnimi obrestnimi merami, je strogo omejena na znesek za vzdrževanje dejavnosti podjetja (npr. pokritje stroškov za plače in redne dobave) ter je tudi časovno omejena, vendar izključno za čas, ki je potreben za določitev potrebnih in možnih ukrepov okrevanja, brez negativnega vpliva na razmere v industrijskih ali kmetijskih sektorjih v drugih državah članicah;

(b)

za pomoč pri prestrukturiranju: dodelitev pomoči za izvajanje načrta prestrukturiranja, ki bi vključeval zmanjšanje ali nepreklicno prekinitev delovanja proizvodnih kapacitet v primeru strukturnih presežkov kapacitet v zadevnem sektorju (poleg vseh drugih znižanj, ki se uporabljajo zaradi odsotnosti pomoči za prestrukturiranje), z edino možnostjo odstopanja v primerih, ko tiste odločitve, ko so se sprejele v korist vseh upravičencev v obdobju 12 zaporednih mesecev, ne zadevajo količine proizvoda, ki presega določen odstotek skupne letne proizvodnje izdelkov v tej državi (3 % za ukrepe, katerih cilj je določena skupina proizvodov ali nosilcev, in 1,5 % za ukrepe zunaj konkretnega cilja).

(100)

Države članice se lahko odločijo za uporabo zgoraj omenjenih določb v zvezi s kmetijskim sektorjem, namesto tistih iz smernic iz leta 1997, ki so predvideni za druge sektorje(v drugih sektorjih so bila merila zelo stroga, zlasti glede načrta prestrukturiranja in prispevka upravičenca k prestrukturiranju – glej uvodne izjave od 109 do 121 iz oddelka (b) spodaj, „Nekmetijski sektor“).

(101)

V svojem dopisu z dne 9. avgusta 2004 grški organi oblasti niso navedli nobenih podatkov, ki bi Komisiji omogočili ugotovitev, da so bile sheme pomoči prilagojene tem določbam in da so bile zato pomoči, dodeljene med zadevnim obdobjem, dodeljene v skladu z veljavnimi pogoji iz smernic iz leta 1997 oz. z drugimi besedami, s pogoji, določenimi v uvodni izjavi 99(b) zgoraj, ali s pogoji, ki so bili predvideni za druge sektorje, razen kmetijskega (predložitev načrta za prestrukturiranje s potencialom ponovne vzpostavitve rentabilnosti, ki temelji na realističnih predpostavkah in v razumnem času, z ublažitvijo učinkov pomoči na konkurente, z upoštevanjem načela enkratne pomoči, z zmanjševanjem proizvodnih kapacitet v primeru strukturnih presežnih kapacitet zadevnem sektorju, z zagotovitvijo sorazmernosti med pomočjo in stroški ter koristi prestrukturiranja in s kritjem socialnih stroškov prestrukturiranja).

IIΙ.   Med 1. julijem 2000 in 30. junijem 2003

(102)

Smernice iz leta 1997 so se nadomestile 9. oktobra 1999 s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (38) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1999). V skladu z odstavkom 6.3 smernic iz leta 1999 se omenja, da „morajo države članice prilagoditi svoje sheme pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki jih uporabljajo in ki ostanejo v veljavi po 30. juniju 2000 in da jih uskladijo s ... smernicami ... po tem datumu“. Prav tako, „da bi Komisija lahko spremljala potek prilagajanja, [ji morajo posredovati] države članice pred 31. decembrom 1999 seznam vseh teh shem. V nadaljevanju, v vsakem primeru pa pred 30. junijem 2000, ji morajo zagotoviti dovolj podatkov, ki ji bodo omogočali, da ugotovi, ali so bile te sheme spremenjene v skladu s … smernicami“.

(103)

Smernice iz leta 1999 so vključevale tudi posebno poglavje o prestrukturiranju podjetij v težavah v kmetijskem sektorju. V primerjavi s primerljivim poglavjem smernic iz leta 1997 je to poglavje podajalo definicijo strukturne presežne proizvodne zmogljivosti v sektorju, omejevalo je odstopanje iz uvodne izjave 99(b) na podjetja v primarnem sektorju (kar pomeni, da mora podsektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov avtomatično izpolnjevati zahteve po zmanjševanju proizvodnih kapacitet) in je uvajalo uporabo načela enkratne pomoči, po kateri se lahko pomoči za prestrukturiranje dodelijo samo enkrat.

(104)

V dopisu z dne 9. avgusta 2004 grški organi oblasti niso posredovali nobene informacije, ki bi Komisiji omogočile, da ugotovi, ali je bila izvedena prilagoditev sheme v skladu s temi določbami in ali je bila pomoč, dodeljena v zadevnem obdobju, dodeljena v skladu z veljavnimi pogoji smernic iz leta 1999 oz. z drugimi besedami, po predložitvi načrta prestrukturiranja, ki predvideva zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti v primeru strukturnega presežka in morda z omejenim odstopanjem, navedenim v uvodni izjavi 103, ter v skladu z načelom enkratne dodeljene pomoči.

(ii)   Jamstva

(105)

Drugo vprašanje, zaradi katerega je Komisija začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe, je vprašanje združljivosti kakršne koli pomoči, dodeljene v obliki jamstev. Grški organi oblasti so izrazili nekaj pripomb v svojem dopisu z dne 9. avgusta 2004 (glej uvodno izjavo 57(c) in (g)). Komisija na to podaja naslednje pripombe:

(a)

glede točke (c): dejstvo, da dodelitev jamstva spremljajo strogi pogoji, nikakor ne pomeni odsotnost državne pomoči: nasprotno, pravila, ki so se uporabljala v času veljavnosti te sheme, ki so izražena v dopisih državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989 in SG(89) D/12772 z dne 12. oktobra 1989, kakor tudi v točki 38 Sporočila Komisije državam članicam o izvajanju členov 92 in 93 pogodbe EGS in člena 5 Direktive Komisije 80/723/EGS za javna podjetja v predelovalnem sektorju (39), jasno navajajo, da „[…] vsa jamstva, ki jih je dodelila država, neposredno ali za to pooblastila kreditne institucije, spadajo v področje uporabe člena 92(1) Pogodbe ES“ in uveljavljajo uporabo pogojev, ki lahko vodijo tudi do likvidacije podjetja. Prej omenjene dopise je leta 2000 nadomestilo Obvestilo o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči v obliki jamstev, ki je predvidevalo vrsto pogojev, katerih izpolnjevanje zagotavlja odsotnost državne pomoči, vendar grški organi oblasti z dopisom z dne 9. avgusta 2004 niso predložili nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da so bile dodeljene pomoči del takšnega scenarija;

(b)

tudi če bi grški organi oblasti predložili podatke, ki bi lahko dokazali, da pri dodeljevanju jamstev ni šlo za državno pomoč, Komisija tega ne bi mogla potrditi, saj če omenimo samo en primer, to odstopanje velja le, če upravičenci niso v finančnih težavah;

(c)

v zvezi s točko (g) dejstvo, da jamstvo ne krije določenih stroškov, v nobenem primeru ne predstavlja dokazila o izpolnjevanju vseh pogojev, ki omogočajo sklep, da je dodelitev jamstva skupaj s pomočjo združljiva z notranjim trgom; poleg tega je treba navesti, da nobena od informacij, ki so jih grški organi oblasti predložili z dopisom z dne 9. avgusta 2004, ni potrdila izpolnjevanja teh pogojev.

(106)

Glede na ta pojasnila Komisija verjetno meni, da so bila jamstva v času veljavnosti te sheme pomoči eden od elementov paketa ukrepov za dodelitev pomoči podjetjem v težavah in da je zato njihova združljivost povezana z združljivostjo celotnega procesa prestrukturiranja, za katerega, kot je razvidno iz analize, ki je izražena v uvodnih izjavah od 94 do 104, grški organi oblasti niso predložili informacij, s katerimi bi se lahko odpravili dvomi, ki jih je izrazila Komisija, ko je začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe (ta analiza se nanaša na jamstva za vse tri postopke, ki so omenjeni v tem sklepu, in za vse obravnavane sektorje, razen v primeru jamstev, ki jih določa ministrski sklep št. 2/82257/0025/18.12.2000, ki bodo glede na kriterije rentabilnosti – rentabilnost pred prestrukturiranjem dolga – predmet posebnega pregleda).

(107)

Drugi argumenti, ki so jih grški organi oblasti obrazložili v svojem dopisu z dne 9. avgusta 2004 (uporabljena obrestna mera, o nastanku ali ne dodatnih stroškov kot posledici ministrskih sklepov, ki so sestavni del pravne podlage sheme, pogostost izračuna obresti), ne dodajo ničesar, kar bi lahko spremenilo stališče Komisije, kot je opisano zgoraj.

(108)

Ker informacije, ki so jih predložili grški organi oblasti, ne zadoščajo za odpravo dvomov, ki jih je Komisija izrazila ob začetku postopka na podlagi člena 108(2) Pogodbe, Komisija sklepa, da je zadevna shema nezdružljiva s skupnim trgom.

(b)    Nekmetijski sektor

(109)

Komisija mora, kot je naredila tudi s kmetijskim sektorjem, analizirati zadevne pomoči glede na veljavna pravila o državnih pomočeh za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(110)

Z začetkom veljavnosti sklepa Ministrskega sveta št. 69836/B1461, to je s 1. oktobrom 1993, so bila ta pravila vključena v 8. poročilo o politiki konkurence, zlasti v točkah 177, 227 in 228 poročila.

(111)

Točka 177 poročila navaja, da se, čeprav so reševalni ukrepi morda potrebni, da se pridobi določen čas, v katerem naj bi se uporabile dolgoročne rešitve za težave podjetij, ti ukrepi ne smejo uporabljati za preprečevanje potrebnih zmanjšanj proizvodnih zmogljivosti, razen v primerih, ko so nujni za reševanje perečih družbenih problemov.

(112)

Točka 227 poročila navaja, da je pomoč za reševanje glede na Pogodbo upravičena takrat, ko je povezana s prestrukturiranjem, katerega cilj je trajno izboljšanje stanja podjetij v težavah in/ali zadevnih regij, ter če so ti ukrepi dovolj regionalne ali sektorske narave, ki omogoča oceno njihovih rezultatov.

(113)

Točka 228 poročila podrobneje pojasnjuje stališče Komisije o pomoči za reševanje in določa vsebino „podpornih pomoči“.

(114)

Pomoč za reševanje mora biti:

(a)

likvidnostna pomoč v obliki jamstev za posojila ali posojil, ki se vračajo z obrestno mero, enako tržni;

(b)

omejena na znesek, potreben za nadaljnje delovanje, kritje plač in odhodke za tekoče nabave;

(c)

omejena le za potreben čas (običajno šest mesecev), tako da se določijo potrebni in možni ukrepi za ponovno rast;

(d)

upravičena z resnimi socialnimi težavami in obstanek podjetja - prejemnika pomoči ne vodi v destabilizacijo razmer v industriji v drugih državah članicah.

(115)

Podporna pomoč mora biti odvisna od strogega izvajanja celovitega programa prestrukturiranja in/ali reorganizacije podjetja, sposobna ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja zadevne proizvodnje, njena intenzivnost in znesek pa morata biti omejena na tisto, kar je nujno potrebno za zagotovitev stabilnosti podjetja med neizogibnim prehodnim obdobjem, preden program doseže rezultate, kar pomeni strogo omejen čas in dovolj postopno zmanjšanje programa.

(116)

Te pogoje so nadomestile smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1994 (40), ki so začele veljati 23. decembra 1994 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1994), nato smernice iz leta 1997, ki so začele veljati 1. januarja 1998, in smernice iz leta 1999, ki veljajo od 1. julija 2000, ob upoštevanju obdobja prilagajanja sheme pomoči, dodeljene državam članicam (glej uvodni izjavi 98 in 102).

(117)

Smernice iz leta 1994 so potrditev politike, ki ji je sledila Komisija pri pomoči za reševanje (glej uvodno izjavo 114), in natančno določajo vsebino ter posledice načrtov prestrukturiranja, ki jih je treba predložiti (možnosti vrnitve k stanju sposobnosti preživetja na realnih predpostavkah in v razumnem roku, ublažitev učinkov pomoči na konkurente, načelo enkratne pomoči, zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti v primeru strukturnega presežka v zadevnem sektorju, sorazmernost med pomočjo in stroški ter koristmi prestrukturiranja, kritje socialnih stroškov prestrukturiranja).

(118)

Na drugih področjih, razen kmetijskem, smernice iz leta 1997, ki se oblikujejo z rednim pregledom politike Komisije za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, potrjujejo vsebino smernic iz leta 1994.

(119)

S smernicami iz leta 1999 postanejo pogoji za dodelitev pomoči za reševanje strožji, saj uvajajo konkreten rok za predložitev načrta za prestrukturiranje. V zvezi s prestrukturiranjem so te smernice posebej stroge, še posebej glede na MSP, in dajejo možnost, da se zahteva zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti, tudi če v sektorju ni strukturnih presežkov.

(120)

Ker pojasnila, ki so jih grški organi posredovali z dopisom z dne 9. avgusta 2004, veljajo tako za kmetijski sektor kot tudi za druge sektorje, lahko Komisija samo sklene, kot je to naredila za kmetijski sektor, da nobena od informacij, ki so jih grški organi predložili, ne dokazuje, da so bili izpolnjeni različni pogoji, ki so bili določeni s smernicami iz let 1994, 1997 in 1999 (če naštejemo le en primer, nič ne kaže, da so podjetja, ki so prejemala pomoč, predložila načrt prestrukturiranja, ki vključuje potrebne spodbude). Ta ugotovitev velja tudi za spoštovanje določb iz 8. poročila o politiki konkurence.

(121)

Ker ni dokazov, da se potrdi skladnost z zgoraj navedenimi določbami, Komisija ne more ugotoviti, da je bila pomoč dodeljena na podlagi predložitve načrta prestrukturiranja z vsemi značilnostmi, ki jih opredeljujejo zgoraj omenjeni različni predpisi (zlasti možnost ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja, ki temelji na realističnih predpostavkah in v razumnem roku, ublažitev učinkov pomoči na konkurente, načelo enkratne pomoči, zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti, sorazmernost med pomočjo in stroški ter koristmi prestrukturiranja in kritje socialnih stroškov prestrukturiranja). Ker ni mogoče odpraviti dvomov, izraženih na začetku postopka v skladu s členom 108(2) Pogodbe, lahko samo sklene, da je zadevna shema nezdružljiva s skupnim trgom.

V.II.2   POMOČ PODJETJEM V REGIJAH FLORINA IN KILKIS, NA KATERO SE NANAŠA DRUGI KORAK POSTOPKA

(a)    Kmetijski sektor

(122)

V dopisu z dne 18. avgusta 2005 so grški organi navedli, da se je ključni sklep, ki ureja dodelitev pomoči (ministrski sklep št. 66336/B.1398/1993), nanašal na industrijska in obrtna podjetja ter da se določbe tega sklepa niso nanašale na nobeno kmetijsko podjetje.

(123)

Komisija je seznanjena s temi pojasnili, zato meni, da ji ni treba analizirati te sheme v luči pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo v kmetijskem sektorju v času dodelitve te pomoči.

(b)    Nekmetijski sektor

(124)

Komisija, ki je na začetku postopka ocenila, da je bila shema pomoči predvidena za podjetja v težavah, saj je sklep Ministrskega sveta št. 66336/B.1398/1993 določal, da bi morala biti podjetja po prestrukturiranju uspešna (dejstvo, ki ni izključevalo, da so bila v težavah v času sprejetja za pomoč), mora preučiti združljivost zadevnih pomoči s pravili, ki so veljala za pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah na dan dodelitve.

(125)

Pravila, ki so veljala za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v času dodelitve omenjenih pomoči, so bila v kronološkem vrstnem redu točke 177, 227 in 228 8. poročila o politiki konkurence, smernice iz leta 1994 in smernice iz leta 1997.

(126)

V zvezi s spoštovanjem točk 177, 227 in 228 8. poročila o politiki konkurence, smernic iz leta 1994, smernic iz leta 1997 in smernic iz leta 1999, so grški organi v svojem dopisu z dne 18. avgusta 2005 predstavili razlage, enake tistim, ki so jih uporabili, da upravičijo dodelitev pomoči regijam Kastoria in Euboia (utemeljitve grških organov iz točk od (a) do (f) uvodne izjave 57 so že navedene v točkah od (a) do (e) uvodne izjave 56). Torej tudi tukaj velja analiza Komisije, navedena v uvodnih izjavah od 110 do 121, kar pomeni, da Komisija ne more ovreči dvomov, izraženih na začetku postopka v skladu s členom 108(2) Pogodbe, in da zato sklepa, da je zadevna shema nezdružljiva s skupnim trgom.

(127)

V dopisu z dne 18. avgusta 2005 so grški organi prav tako poskušali upravičiti pomoči s tem, da se sklicujejo na dejstvo, da regiji Florina in Kilkis mejita na Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter da so bila lokalna podjetja hudo prizadeta zaradi nestabilnosti ter vojnih razmer, ki so prevladovale v regiji.

(128)

Zaradi tega sklicevanja na izjemne dogodke bi lahko veljal člen 107(2)(b) Pogodbe, po katerem je pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, združljiva z notranjim trgom. Vendar grški organi niso predložili nobenih dokazov za težave, ki naj bi jih podjetja imela v teh regijah, kakor tudi ne povezave teh z nestabilnostjo, ki je prevladovala na območju zaradi dogodkov v Jugoslaviji. Poleg tega Komisija nima nobenih informacij, na podlagi katerih bi se potrdilo, da so dejstva, na katera se sklicujejo grški organi, povzročila posledice v času trajanja sheme. Na koncu se Komisija sprašuje, zakaj se je ta shema uporabljala le za določene sektorje gospodarstva v obeh regijah, glede na to, da bi morala omenjena dejstva vplivati na vsa lokalna podjetja v vseh sektorjih dejavnosti.

(129)

Glede na te podatke Komisija ne razume, kako bi lahko to shemo pomoči vključila v člen 107(2)(b) Pogodbe. Zato ponovno sklepa, da je zadevna shema nezdružljiva s skupnim trgom.

V.II.3   POMOČI, KI SE NANAŠAJO NA REGIJE RODOPI, EVROS, XANTHI, LESBOS, SAMOS, CHIOS IN DODEKANEZ TER NA KATERE SE NANAŠA TRETJI KORAK POSTOPKA

(130)

Ker je Komisija v sklepu o sprožitvi postopka navedla, da na podlagi informacij, ki jih je imela, ni bilo mogoče ugotoviti, ali sta ministrska sklepa iz leta 1989 in tisti, ki so sledili ter so omenjeni v uvodnih izjavah od 50 do 52, predstavljali neodvisno shemo pomoči ali sestavni del celotne sheme, ki je bila obravnavana med različnimi sproženimi postopki, in glede na to, da grški organi z dopisom z dne 10. maja 2006 v zvezi s tem niso ničesar pojasnili, bo združljivost z notranjim trgom pomoči, ki jih predvidevajo ministrski sklepi, obravnavana posebej. Tudi jamstva, ki jih predvideva sklep Ministrskega sveta št. 2/82257/0025/18.12.2000 (glej uvodno izjavo 49), bodo predmet ločenega pregleda, saj ta sklep določa, da mora biti prejemnik poslovno uspešen in ne uspešen po prestrukturiranju, kot v drugih primerih, o katerih se je poročalo.

(131)

V zvezi z ministrskimi sklepi, ki so omenjeni v uvodnih izjavah od 44 do 52, bo njihova analiza vključevala dva glavna vidika, in sicer kmetijski ter nekmetijski, kot v primeru shem, obravnavanih v prvih dveh postopkih, vendar bo nekmetijski vidik razdeljen na več delov: industrijski, hotelski in obrtniški vidik na eni strani, vidik ladijskega prometa pa na drugi strani. Sektor premoga, na katerega se tudi nanaša sprožitev postopka na podlagi člena 108(2) Pogodbe, ne bo več obravnavan v tem dokumentu, saj so grški organi v svojih dopisih z dne 15. in 29. marca 2011 poročali, da so bile v kategoriji izkopavanja rude mišljene dejavnosti v podjetjih marmorja in kamna, kar vključuje zadevna podjetja v analizo za pomoč v industrijskem sektorju.

(a)    Kmetijski sektor

(132)

Komisija mora analizirati zadevno shemo na podlagi pravil, ki veljajo za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v času dodelitve pomoči.

(133)

V kmetijskem sektorju so ta pravila že navedena v uvodnih izjavah 90 in od 98 do 103. Ker je v tem primeru shema prenehala veljati 31. decembra 2005, je treba dodati na seznam veljavnih predpisov smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004 (41) (v nadaljnjem besedilu: Smernice iz leta 2004), ki so začele veljati 10. oktobra 2004 in zaostrujejo pogoje uporabe smernic iz leta 1999 (ponovno poudarjajo, da mora biti zlasti lastni prispevek upravičenca pri prestrukturiranju resničen in brez podpore). Poleg tega je treba glede na naravo upravičencev (živinorejska podjetja v industrijskem sektorju in kmetije za proizvodnjo mleka) smatrati, da je lahko shema pokrivala tako primarna podjetja za proizvodnjo (a le za živinorejske dejavnosti) kakor tudi podjetja za predelavo/trženje (npr. kmetije s predelavo na samem mestu).

(134)

Kar zadeva skladnost s pravili, Komisija ugotavlja, da sklep Ministrskega sveta št. 1648/B22/13.1.1994 in njegove spremembe urejajo prestrukturiranje dolgov, ki se nanašajo na naložbe ali obratni kapital.

(135)

V zvezi s prestrukturiranjem dolgov, povezanih z naložbami, grški organi v dopisu z dne 10. maja 2006 niso predložili nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija ugotovila, da so bili dolgovi, ki so predmet prestrukturiranja, dejansko v povezavi z že realiziranimi naložbami. Zato Komisija ne more sklepati, da je pogoj iz točke (a) uvodne izjave 90 izpolnjen.

(136)

Komisija na osnovi razpoložljivih informacij tudi ne more nedvoumno sklepati, da je bil izpolnjen pogoj iz točke (b) uvodne izjave 90, saj grški organi v dopisu z dne 10. maja 2006 niso predložili nobenih pojasnil v zvezi s tem.

(137)

V zvezi s pogojem, navedenim v točki (c) uvodne izjave 90, lahko Komisija smatra, da je izpolnjena druga alternativna možnost, glede na to, da morajo biti podjetja, ki prejmejo pomoč, na podlagi ocene, ki jo opravijo banke, po prestrukuriranju sposobna preživetja.

(138)

V zvezi s prestrukturiranjem dolgov, povezanih z ustanovitvijo obratnih kapitalov, izvajanje te sheme ni bilo mogoče v skladu z vsemi pogoji, določenimi v uvodni izjavi 90, glede na to, da prvi pogoj iz točke (a) izrecno določa, da morajo biti dolgovi vezani na naložbo.

(139)

Za pomoči, dodeljene od 1. januarja 1998 dalje do datuma začetka uporabe smernic iz leta 2004, velja analiza iz uvodnih izjav od 98 do 104 tudi za vsebino tega primera, saj grški organi z dopisom z dne 10. maja 2006 niso predložili nobene informacije, na podlagi katere bi lahko Komisija ugotovila, da je bil za prejem omenjenih pomoči predložen načrt prestrukturiranja, ki so ga spremljali potrebni motivi.

(140)

Na koncu, kar zadeva dodeljene pomoči od datuma začetka uporabe smernic iz leta 2004 in naprej, mora Komisija sklepati, da grški organi v svojem dopisu z dne 10. maja 2006 niso predložili nobene informacije, na podlagi katere bi Komisija lahko ugotovila, da je bil za prejem takšnih pomoči predložen načrt prestrukturiranja skupaj s potrebnimi motivi. Zato ne more odpraviti dvomov, izraženih na začetku postopka v skladu s členom 108(2) Pogodbe, in sklepa, da je shema nezdružljiva s skupnim trgom.

(141)

Grški organi so poskusili v svojem dopisu z dne 10. maja 2006 upravičiti te pomoči v okviru prevladujočega vojnega stanja na sosednjih območjih. Po navedbah grških organov je ta predstavljal okvir upravičene pomoči za izjemo, navedeno v členu 107(3)(a) in (c) Pogodbe (glej točko (a) uvodne izjave 59).

(142)

Komisija ne more sprejeti tega argumenta iz več razlogov:

(a)

na regulativni ravni je konflikt izjemen dogodek, ki ga lahko krije le člen 107(2)(b) Pogodbe, po katerem je pomoč za popravilo škode zaradi naravne nesreče ali izjemnih dogodkov združljiva z notranjim trgom;

(b)

v primeru kmetijskega sektorja se združljivost pomoči ocenjuje glede na izjemo, določeno v členu 107(3)(c) Pogodbe, ki določa, da se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, in ne glede na izjemo, določeno v členu 107(3)(a), ki določa, da se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 (42) glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj;

(c)

da se lahko uporablja ta izjema, mora biti pomoč dodeljena v skladu s pravili, ki urejajo pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah; a kot je razvidno zgoraj, se to ni zgodilo.

(143)

Komisija tudi ne more zaključiti, da je v tem primeru mogoče uporabiti člen 107(2)(b) Pogodbe, zaradi naslednjih razlogov:

(a)

grški organi so v dopisu z dne 10. maja 2006 poudarili, da sta bila v obdobju veljavnosti sheme tako skupni BDP kakor tudi BDP na prebivalca zadevnih regij še vedno zelo nizka v primerjavi z drugimi regijami v državi, obenem pa so tudi razložili, da se je v istem obdobju pokazalo zvišanje, kar dokazuje, da vojna v sosednjih območjih ni imela uničujočih posledic za gospodarstvo na področjih, ki se tukaj obravnavajo;

(b)

kot je razvidno iz opisa pravne podlage zadevne sheme, so se nekatere spremembe v shemi zgodile skoraj deset let po koncu spopadov na sosednjih območjih; ker ni vzročne zveze med to situacijo in težavami v poslovanju, ne vzdrži domneva, da so grški organi morali posredovati zaradi vojnih razmer na obmejnih območjih (za podporo temu je dovolj en primer: ministrski sklep št. 2/64046/0025/2003/28.1.2004 iz uvodne izjave 48 zajema posojila, ki bi jih lahko sklenila industrijska podjetja – lahko tudi živinorejska podjetja industrijskega tipa – do 31. decembra 2004).

(144)

Kar zadeva druge pripombe, ki so jih grški organi izrazili z dopisom z dne 10. maja 2006, Komisija poudarja naslednje (te pripombe, z izjemo ugotovitve v točki (b)), veljajo tudi za vsa druga področja, ki jih zajema sprožitev postopka):

(a)

težav, kot so pomanjkanje dinamike na lokalnih trgih ali zmanjšanje povpraševanja, ni mogoče rešiti z dodelitvijo pomoči podjetjem v težavah brez njihovega prestrukturiranja. Ustrezno intervencijsko sredstvo so strukturni ukrepi;

(b)

delež proizvodnje mesa zadevnih regij v primerjavi s celotno proizvodnjo mesa v Grčiji nikakor ne zmanjšuje nevarnosti izkrivljanja konkurence, ki jo prinaša pomoč zunaj vzpostavljenega zakonodajnega okvira (v tem primeru pomoč za podjetja v težavah brez načrta prestrukturiranja); po mnenju Sodišča lahko, ko neka finančna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji (kar velja v tem primeru), prejemnik pomoči izkrivlja konkurenco v primerjavi z drugimi konkurenti, ki nimajo koristi od te intervencije (43);

(c)

vprašanje sposobnosti preživetja podjetij, kot je opredeljeno v obeh ministrskih sklepih iz leta 1989, bo v nadaljevanju obravnavano v tej odločbi;

(d)

argument, da račun iz zakona št. 128/75 ne vsebuje nobenih javnih sredstev, je bil že obravnavan v uvodni izjavi 82(d).

(145)

Komisija je ob upoštevanju vseh teh ugotovitev prisiljena sklepati, da je zadevna shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(b)    Industrijski, obrtni in hotelski sektor

(146)

Komisija mora zadevno shemo preučiti glede na pravila, ki urejajo državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(147)

Enako kot pri pomočeh iz prvih dveh postopkov so bila pravila, ki so se uporabila za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v času dodelitve zadevnih pomoči, v kronološkem vrstnem redu naslednja: točke 177, 227 in 228 v 8. poročilu o politiki konkurence, smernice iz leta 1994, smernice iz leta 1997 in smernice iz leta 1999. V tem primeru je treba zato, ker se je veljavnost sheme v nekaterih regijah iztekla 31. decembra 2005, dodati na seznam še smernice iz leta 2004.

(148)

Informacije, ki so jih grške oblasti navedle v dopisu z dne 10. maja 2006 in ki so navedene v uvodni izjavi 59, ne vsebujejo nobenih podatkov glede upoštevanja pravil, ki urejajo reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Zato Komisija ne more preveriti, ali so bile upoštevane točke 177, 227 in 228 v 8. poročilu o politiki konkurence ter smernice iz let 1994, 1997, 1999 in 2004.

(149)

Komisija zato ne more odpraviti dvomov, ki jih je izrazila ob odprtju postopka iz člena 108(2) Pogodbe, in je prisiljena zaključiti, da je shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(c)    Pomorski sektor

(150)

Združljivost zadevne sheme pomoči z notranjim trgom mora biti obravnavana z dveh vidikov, saj „pomorski sektor“ vključuje tako ladjedelništvo kot prevoze z ladjami.

(151)

Komisija mora zadevno shemo preučiti glede na pravila, ki urejajo državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(152)

Za področje ladjedelništva se od začetka veljavnosti ministrskega sklepa št. 1648/B.22/13.1.94 za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah uporabljajo naslednja pravila:

(a)

do 31. decembra 1998: Direktiva Sveta 90/684/EGS z dne 21. decembra 1990 o pomoči ladjedelništvu (44);

(b)

od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2003: Uredba Sveta (ES) št. 1540/98 z dne 29. junija 1998 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu (45);

(c)

od 1. januarja 2004: okvir za državno pomoč ladjedelništvu (46).

(153)

Grški organi oblasti v dopisu z dne 10. maja 2006 niso navedli nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija ugotovila, da je bila shema pomoči izvedena v skladu z veljavnimi pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v tem sektorju, zato ne more odpraviti dvomov, ki jih je izrazila ob odprtju postopka iz člena 108(2) Pogodbe, in je prisiljena zaključiti, da je zadevna shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(154)

Na področju pomorskega prometa mora Komisija zadevno shemo pomoči preučiti glede na pravila, ki urejajo državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(155)

Od začetka veljavnosti ministrskega sklepa št. 1648/B.22/13.1.94 se za reševanje in prestrukturiranje podjetij pomorskega sektorja v težavah uporabljajo naslednja pravila:

(a)

„Finančni in davčni ukrepi v zvezi z pomorskim prometom z ladjami, ki so registrirane v Skupnosti“ (47);

(b)

Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet (48) v letu 1997;

(c)

Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet v letu 2004 (49).

(156)

Grški organi oblasti tudi v zvezi s tem v dopisu z dne 10. maja 2006 niso predložili nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija ugotovila, da je bila zadevna shema pomoči izvedena v skladu z veljavnimi pravili za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v tem sektorju. Zato Komisija ne more odpraviti dvomov, ki jih je izrazila ob odprtju postopka iz člena 108(2) Pogodbe, in je prisiljena zaključiti, da je shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(d)    Pomoč, dodeljena regijam Lesbos, Samos, Chios in Dodekanez, ki je prav tako zajeta v tretjem postopku

(157)

V okviru sprožitve postopka, ki ga določa člen 108(2) Pogodbe, je Komisija, ker ni imela dovolj informacij, upoštevala dva scenarija:

(a)

tistega, v skladu s katerim se pomoči, ki jih določata sklepa Ministrskega sveta št. 2041901/16.5.1989 in št. 2078809/10.10.89 ter njune spremembe, uvrščajo v isti pravni okvir s sklepi, opisanimi v uvodnih izjavah od 44 do 48;

(b)

tistega, v skladu s katerim so bile te pomoči sestavni del sistema financiranja, ki ne temelji na tej podlagi.

(158)

V dopisu z dne 10. maja 2006 so grški organi oblasti navedli, da sta ministrska sklepa iz leta 1989 določala, da morajo biti podjetja pred prestrukturiranjem svojih dolgov in po njem sposobna preživetja. To pojasnilo Komisije ne more zadovoljiti, saj se po ponovnem pregledu zdi, da nobeden od teh sklepov ne navaja, da morajo biti podjetja pred prestrukturiranjem svojih dolgov in po njem sposobna preživetja. Zato mora Komisija analizirati združljivost pomoči, ki so bile vključene v sklepa in njune spremembe, pri čemer analiza ne temelji samo na dveh scenarijih iz uvodne izjave 157, ampak tudi ne izključuje drugega scenarija, da so bile pomoči morda dodeljene podjetjem v težavah.

(159)

Glede na prvi scenarij iz uvodne izjave 157 mora Komisija ugotoviti, da je v primeru, če se ministrska sklepa iz leta 1989 in njune spremembe uvrščajo v isti okvir, kot sta ga določila ministrska sklepa iz uvodnih izjav od 44 do 48, analiza iz uvodnih izjav od 146 do 149 še vedno veljavna in da pojasnila, ki so jih podali grški organi oblasti v dopisu z dne 10. maja 2006, ne odpravljajo dvomov, izraženih na začetku postopka iz člena 108(2) Pogodbe, in mora zato zaključiti, da je shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(160)

V zvezi z drugim scenarijem se je treba osredotočiti na dve možnosti: da je šlo za dodelitev pomoči podjetjem v težavah ali da je šlo za dodelitev pomoči podjetjem, sposobnim preživetja.

(161)

V prvem primeru analiza iz uvodnih izjav od 146 do 149 ostaja veljavna in pojasnila, ki so jih grški organi oblasti navedli v dopisu z dne 10. maja 2006, ne omogočajo odprave dvomov, ki so bili izraženi na začetku postopka iz člena 108(2) Pogodbe, zato mora Komisija zaključiti, da je shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(162)

V drugem primeru Komisija ugotavlja tudi, da se iz pojasnil, ki so jih grški organi oblasti navedli v dopisih z dne 10. maja 2006, 15. marca 2011 in 29. marca 2011, ne da ugotoviti, ali je bil obratni kapital, ki je bil ustanovljen na podlagi posojil, uporabljen za financiranje upravičenih naložb v smislu zakonodaje Unije za regionalno pomoč (od začetka veljavnosti ministrske uredbe št. 2041901/16.5.1989 z dne 16. maja 1989 so bila veljavna pravila Sporočilo Komisije o načinu uporabe člena 92(3)(a) in (c) za regionalno pomoč (50), ki so mu sledile smernice o državni regionalni pomoči za leto 1998 (51)). Zato mora Komisija zaključiti, da je shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(163)

V primeru, ko se takšen obratni kapital ni uporabil za financiranje upravičenih naložb v smislu zakonodaje Unije o državni regionalni pomoči, mora Komisija na koncu ugotoviti, ali se pomoč za ustanovitev kapitala, ki s tem pridobi status pomoči za tekoče poslovanje, lahko razglasi za združljivo na podlagi določb, ki pomoč urejajo v okviru zakonodaje EU o državnih regionalnih pomočeh. V tem okviru želi Komisija poudariti, da je obveznost države članice, da izpolni svojo dolžnost sodelovanja s Komisijo, tako da zagotovi vse informacije, ki bodo Komisiji omogočile, da preveri združljivost zadevnih pomoči (52). Ker iz informacij, ki so jih predložili grški organi oblasti v različnih dopisih, ni mogoče ugotoviti skladnosti s pravili zakonodaje Skupnosti o regionalnih pomočeh, mora Komisija zaključiti, da je zadevna shema nezdružljiva z notranjim trgom.

(164)

Jamstvo, ki je bilo dodeljeno v skladu s sklepom št. 2/82257/0025/ z dne 18. decembra 2000, ne sme biti obravnavano kot instrument, ki se uporablja v okviru postopka prestrukturiranja podjetij v težavah, kot to velja za jamstva iz drugih ministrskih sklepov v tem sklepu, saj sklep Ministrskega sveta določa, da se jamstvo lahko dodeli samo podjetjem, ki so sposobna preživetja, in ne podjetjem, ki bodo sposobna preživetja šele po poravnavi dolgov. Zato je primerno, da se tovrstno jamstvo preuči z vidika pravil o državnih pomočeh, ki veljajo zanj.

(165)

Od začetka veljavnosti sklepa št. 2/82257/0025/ z dne 18. decembra 2000 in do 31. decembra 2005 (datum konca veljavnosti sheme) je jamstva urejalo Sporočilo iz leta 2000.

(166)

Sporočilo iz leta 2000 določa, da mora Komisija oceniti združljivost pomoči, vezane na odobritev jamstva v skladu s pravili, ki se uporabljajo za druge oblike pomoči in so določena z različnimi okviri ter smernicami, ki veljajo v okviru njihovih področij dejavnosti. Poleg tega se lahko jamstvo sprejme le, če je unovčenje pogodbeno povezano s posebnimi pogoji, ki lahko pomenijo tudi obvezno uvedbo stečaja upravičenega podjetja ali kakršen koli podoben postopek.

(167)

Grški organi oblasti v tem primeru niso predložili nobene informacije o pomoči iz odobrenih jamstev. Komisija zato v zvezi z različnimi predpisi v različnih sektorjih ne more oceniti in ugotoviti, ali lahko ta ukrep pomoči prinese presežek največje intenzivnosti pomoči, ki se po potrebi uporabljajo za podjetja, ki niso v težavah (grški organi oblasti v svojem odgovoru v zvezi s tretjim postopkom niso predložili podatkov o upoštevanju teh predpisov).

(168)

Komisija v teh okoliščinah ne more zaključiti, da so pomoči, ki so bile dodeljene v obliki jamstev v skladu z ministrskim sklepom št. 2/82257/0025/ z dne 18. decembra 2000, združljive z notranjim trgom.

VI.   ZAKLJUČEK

(169)

Komisija ugotavlja, da je Grčija zadevne pomoči uporabila nezakonito in kršila člen 108(3) Pogodbe. Zgornja analiza dokazuje, da zadevne pomoči ne morejo veljati za združljive z notranjim trgom, saj grški organi oblasti niso predložili informacij, ki bi dokazovale skladnost z različnimi predpisi, ki so bili navedeni, zato Komisija ne more odpraviti dvomov, izraženih v različnih postopkih. V zvezi s tem Komisija opozarja, da je obveznost države članice, da izpolni svoje dolžnosti glede sodelovanja s Komisijo, da torej zagotovi vse informacije, ki bodo Komisiji omogočile, da preveri združljivost zadevnih pomoči.

(170)

V skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (53) Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč, če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe (v tem primeru so to vsi, ki so imeli koristi od določb pregledanih ministrskih sklepov). Grčija mora zato sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenci vrnejo nezdružljive pomoči. V skladu z določbami odstavka 42 Obvestila Komisije „Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči“ (54), ima Grčija od uradnega obvestila o tem sklepu na voljo štiri mesece za njegovo izvedbo. Pomoč, ki mora biti vrnjena, vključuje obresti, ki bodo izračunane v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004 Komisije z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (55).

(171)

Ta sklep je treba izvesti takoj, zlasti glede vračila vseh posameznih pomoči, ki so bile dodeljene v okviru sheme pomoči, razen tistih, ki so bile dodeljene za posebne projekte, ki so v času dodelitve pomoči izpolnjevali vse pogoje iz uredbe o pomočeh de minimis ali iz uredbe o izvzetju v skladu s členoma 1 in 2 Uredbe (ES) št. 994/98 Sveta z dne 7. maja 1998 (56) ali sheme pomoči, ki jo je odobrila Komisija.

(172)

Člen 15 Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da imajo pooblastila Komisije zahtevati vračilo pomoči desetletni zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči na dan, ko je dodeljena nezakonita pomoč upravičencu kot individualna pomoč ali kot pomoč v okviru sheme pomoči. Kakršen koli ukrep glede nezakonite pomoči, ki ga sprejme Komisija ali država članica na zahtevo Komisije, prekine zastaralni rok, ki po vsaki prekinitvi začne teči znova.

(173)

V konkretnem primeru se Komisija v zvezi z vračilom opira na naslednje datume:

(a)

za pomoči, ki se nanašajo na prvi postopek: 1. oktober 1993, saj je datum prvega ukrepa Komisije 27. maj 2003, ministrski sklep št. 69836/B1461 pa je bil sprejet 14. septembra 1993 in objavljen v grškem Uradnem listu dne 1. oktobra 1993 in na ta datum tudi začel veljati;

(b)

za pomoči, ki se nanašajo na drugi postopek: 22. april 1994 glede na to, da je datum prvega ukrepa Komisije 22. april 2004;

(c)

za pomoči, ki se nanašajo na tretji postopek: 12. november 1994, glede na to, da datum prvega ukrepa Komisije 12. november 2004 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sheme pomoči v obliki prestrukturiranja dolgov, ki jih je Grčija nezakonito izvajala v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije v regijah Kastoria, Euboia, Florina, Kilkis, Rodopi, Evros, Xanthi in Dodekanez ter na otokih Lesbos, Chios in Samos, so nezdružljive z notranjim trgom.

Člen 2

Individualna pomoč, dodeljena na podlagi ene izmed shem iz člena 1, ne predstavlja pomoči, če je v času dodelitve izpolnjevala pogoje, določene z eno izmed uredb, ki so bile sprejete na podlagi člena 2 Uredbe (ES) št. 994/98, ki se je uporabljala v času dodelitve pomoči.

Člen 3

1.   Grčija mora od upravičencev izterjati nezdružljive pomoči, ki so bile dodeljene na podlagi shem iz člena 1.

2.   Izterjani zneski vključujejo obresti od dne, od katerega so bile na razpolago upravičencem, do njihovega dejanskega vračila.

3.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu z določbami poglavja V Uredbe (ES) št. 794/2004.

4.   Grčija z datumom začetka veljavnosti tega sklepa prekliče vse neplačane zneske pomoči, ki so bili dodeljeni na podlagi sheme iz člena 1.

Člen 4

Vračilo pomoči, dodeljene na podlagi shem iz člena 1, je takojšnje in učinkovito.

Grčija zagotovi, da se ta sklep začne izvajati v štirih mesecih od uradnega obvestila o njem.

Člen 5

1.   V dveh mesecih po obvestilu o tem sklepu Grčija predloži Komisiji naslednje podatke:

(a)

seznam upravičencev, ki so pomoč prejeli v skladu s shemami iz člena 1, in skupni znesek, ki ga je vsak od njih dobil v okviru zadevne sheme;

(b)

skupni znesek (glavnice in obresti), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca pomoči, ki je ni mogoče zajeti v pravilo de minimis;

(c)

podroben opis že sprejetih ukrepov ali ukrepov, ki jih namerava sprejeti za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencem naročeno, da vrnejo pomoč.

2.   Grčija Komisijo obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler ni pomoč, dodeljena na podlagi shem iz člena 1, v celoti vrnjena. Na prošnjo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih ukrepih ali nameravanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako zagotavlja podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so že bili izterjani od upravičencev.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 19. oktobra 2011

Za Komisijo

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL C 52, 2.3.2005, str. 9 za zadevo C 23/04; UL C 176, 16.7.2005, str. 13 za zadevo C 20/05; UL C 63, 16.3.2006, str. 2 za zadevo C 50/05.

(2)  Ministrski sklep št. 69836/B1461, kot je bil spremenjen s sklepi št. 2035824/5887, 2045909/7431/0025, 2071670/11297 in 72742/B1723

(3)  Od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES nadomestila ustrezna člena 107 ter 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije; sklicevanje na Evropsko skupnost pa je nadomestilo sklicevanje na Evropsko unijo.

(4)  Dopis SG-Greffe (2004) D/202445.

(5)  UL C 52, 2.3.2005, str. 9.

(6)  Ministrski sklep št. 66336/B1398 z dne 14. septembra 1993, kakor je bil spremenjen.

(7)  Dopis SG-Greffe (2005) D/202557.

(8)  UL C 176, 16.7.2005, str. 13.

(9)  Skupni sklep št. 1648/B.22/13.1.94, sklep št. 2003341/683/0025/17.2.94, skupni sklep št. 14237/B.664/6.4.1994, sklep št. 2022973/3968/0025/18.5.1994, skupni sklep št. 235/B.21/4.1.1995, skupni sklep št. 44678/B.1145/3.7.1995, sklep št. 2043231/6673/0025/11.7.95, skupni sklep št. 14946/B.566/30.4.1996, sklep št. 2030175/4446/0025/10.6.1996, skupni sklep št. 44446/B.1613/24.12.1996, sklep št. 2087184/49/0025/11.7.1997, sklep št. 11362/B.472/7.4.1997, sklep št. 32576/B.1282/9.10.1997, sklep št. 2016123/2133/0025/6.3.1998, sklep št. 40412/B.1677/9.12.1997, sklep št. 2090373/11216/0025/1.6.1998, sklep št. 42998/B.2026/15.12.1998, sklep št. 44247/B.2108/23.12.1998, sklep št. 19954/B.957/7.6.1999, sklep št. 2/42929/0025/7.10.1999, sklep št. 10123/B.507/17.3.1999, sklep št. 2/21857/0025/7.10.1999, sklep št. 6244/B.270/18.2.2000, sklep št. 2/14774/0025/31.5.2000, sklep št. 35913/B.2043/24.10.2000, sklep št. 2/82257/0025/18.12.2000, sklep št. 43407/B.2428/19.12.2000, sklep št. 2/7555/0025/25.5.2001, sklep št. 33951/B.1498/10.10.2001, sklep št. 2/61352/0025/2001/31.1.2002, sklep št. 42567/B.1770/4.12.2001, sklep št. 75113/B.2455/11.11.2003, sklep št. 2/64046/0025/2003/28.1.2004, sklep št. 2041901/16.5.1989, sklep št. 2078809/10.10.1989, sklep št. 9034/B.289/10.2.2003, sklep št. 80295/B.2631/28.11.2003, sklep št. 37497/B.1232/2.6.2003.

(10)  Dopis SG-Greffe (2005) D/207656.

(11)  UL C 63, 16.3.2006, str. 2.

(12)  Ta račun, odprt pri Banki Grčije, se financira z odtegljaji od posojil poslovnih bank. Vsak nezavarovan znesek tega računa nosi država (v skladu z informacijami, ki jih ima Komisija, je račun že dolgo v primanjkljaju in ga zato financira država). V sodbi z dne 7. junija 1978 v zadevi C 57/86, Grčija proti Komisiji, (Recueil 1988, str. 2855) je Sodišče Evropske skupnosti (zdaj Sodišče Evropske unije) ugotovilo, da je dejavnost Banke Grčije glede upravljanja in plačil predmet neposrednega državnega nadzora.

(13)  Spremenjen s sklepom št. 43407/B.2428/19.12.2000, ki ga je spremenil sklep št. 33951/B.1498/10.10.2001, ki je bil tudi spremenjen s sklepom št. 75113/B.2455/11.11.2003.

(14)  Bil je spremenjen s sklepom št. 44247/B.2108/23.12.1998.

(15)  Bil je spremenjen s sklepom št. 42567/B.1770/4.12.2001.

(16)  Bil je spremenjen s sklepom št. 2/42929/0025/7.10.1999.

(17)  UL L 325, 28.10.2004, str. 4. Uredba (ES) št. 1860/2004 je bila razveljavljena in jo je 1. januarja 2008 nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 1535/2007.

(18)  UL L 10, 13.1.2001, str. 30.

(19)  UL L 91, 6.4.1990, str. 1.

(20)  UL L 142, 2.6.1997, str. 22.

(21)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(22)  UL L 128, 19.5.1975, str. 1.

(23)  Vsak ukrep pomoči, ki daje prednost podjetju ali področju, odprtem za trgovino (na primer kmetijstvu in industriji), ali ki bi lahko pritegnil potrošnike iz drugih držav članic (kot v gostinskem sektorju), vpliva na trgovinske tokove. V kmetijskem sektorju je delež Grčije v trgovini znotraj Skupnosti znašal 13,684 milijarde EUR uvoza in 19,31 milijarde EUR izvoza.

(24)  Po mnenju Sodišča Evropske unije je le dejstvo, da se izboljša konkurenčni položaj podjetja z zagotavljem prednosti, ki je ne bi moglo doseči v normalnih tržnih pogojih, ob tem pa se enako ne zagotavlja drugim konkurentom, dovolj za dokaz izkrivljanja konkurence (sodba z dne 17. septembra 1980 v zadevi 730/79, Philip Morris proti Komisiji, Recueil 1980, str. 2671, posebna grška izdaja 1980/III, str. 13).

(25)  Glej opombo 17.

(26)  UL L 337, 21.12.2007, str. 35.

(27)  UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

(28)  Pravilo de minimis se ne nanaša na pomorski sektor, saj je izključeno iz vseh besedil, ki urejajo pomoči de minimis, z izjemo Uredbe (ES) št. 1998/2006, vendar ta ne velja za podjetja v težavah.

(29)  UL C 213, 19.8.1992, str. 2.

(30)  Novi člen 108(3) Pogodbe.

(31)  UL C 68, 6.3.1996, str. 9.

(32)  UL C 71, 11.3.2000, str. 14.

(33)  Glej opombo št. 11.

(34)  UL L 91, 6.4.1990, str. 1. Uredba (EGS) št. 866/90 je bila razveljavljena in jo je nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 951/97 (UL L 142, 2.6.1997, str. 22).

(35)  UL L 163, 29.6.1990, str. 71.

(36)  UL L 79, 23.3.1994, str. 29.

(37)  UL C 283, 19.9.1997, str. 2.

(38)  UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(39)  UL C 307, 13.11.1993, str. 3.

(40)  UL C 368, 23.12.1994, str. 12.

(41)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(42)  Otoška območja.

(43)  Opomba št. 24, zadeva C-730/79, Recueil [1980] 2671, točki 11 in 12 obrazložitvenega memoranduma.

(44)  UL L 380, 31.12.1990, str. 27.

(45)  UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

(46)  UL C 317, 30.12.2003, str. 11. Veljavnost tega okvira je bila prvič podaljšana leta 2006 (UL C 260, 28.10.2006, str. 7) in drugič leta 2008 (UL C 173, 8.7.2008, str. 3).

(47)  Dokument SEC(1989) 921 konč. z dne 3. avgusta 1989.

(48)  UL C 205, 5.7.1997, str. 5.

(49)  UL C 13, 17.1.2004, str. 3.

(50)  UL C 212, 12.8.1988, str. 2.

(51)  UL C 74, 10.3.1998, str. 4.

(52)  Sodba Sodišča prve stopnje (sedaj Sodišče) z dne 15. junija 2005, zadeva T-171/02, Regione autonoma della Sardegna proti Komisiji, ZOdl 2005, str. II-2123, točka 129.

(53)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(54)  UL C 272, 15.11.2007, str. 4.

(55)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(56)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.