ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.148.slv

Uradni list

Evropske unije

L 148
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
8. junij 2012

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 z dne 7. junija 2012 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 10064000 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 19011000

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 481/2012 z dne 7. junija 2012 o določitvi pravil za upravljanje tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 482/2012 z dne 7. junija 2012 o odobritvi manjših sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Tettnanger Hopfen (IGP))

15

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 483/2012 z dne 7. junija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

20

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 484/2012 z dne 7. junija 2012 o določitvi najvišjega zneska pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 430/2012

22

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 485/2012 z dne 7. junija 2012 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na sedmi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011

24

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 480/2012

z dne 7. junija 2012

o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 00

(kodificirano besedilo)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena GATT XXIV.6 (1), in zlasti člena 1 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2058/96 z dne 28. oktobra 1996 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Med dodeljenimi koncesijami je letna kvota 1 000 ton lomljenega riža, z dajatvijo nič, s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 00.

(3)

Treba je navesti, da se Uredba Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (4) uporablja za uvoze po tej uredbi.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (5), določa predvsem podrobna pravila v zvezi z zahtevki, statusom vlagatelja in izdajo dovoljenj. Uredba omejuje obdobje veljavnosti dovoljenj, ki se izteče na zadnji dan obdobja uvozne kvote in se uporablja brez poseganja v dodatne pogoje ali odstopanja, ki jih določajo sektorske uredbe.

(5)

Zaradi boljšega upravljanja tarifne kvote, ki jo odpira ta uredba, je treba še naprej omogočati izvajalcem, da lahko vložijo več kot en zahtevek za izdajo dovoljenja za posamezno kvotno obdobje, in torej odstopati od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006. Poleg tega je treba za izboljšanje nadzora te kvote ter zaradi uskladitve in poenostavitve njenega upravljanja določiti, da se zahtevki za izdajo uvoznih dovoljenj vlagajo tedensko.

(6)

Za pravilno upravljanje kvote je treba zagotoviti, da se zahtevajo posebna pravila za vlaganje zahtevkov in izdajo dovoljenj. Ta pravila dopolnjujejo določbe ali odstopajo od določb Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (6).

(7)

Posebne določbe so potrebne, da zagotovijo, da se uvoženi lomljeni riž ne uporablja za druge namene od predpisane uporabe. Oprostitev dajatev mora biti pogojena s predložitvijo uvoznikove obveze o uporabi riža in pologom varščine, ki je enaka oproščeni dajatvi. Pravilno upravljanje kvote zahteva zagotovljen čas za predelavo. Za pošiljko blaga je obvezen kontrolni izvod T5, izstavljen v vstopni državi članici za sprostitev v prosti promet v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7), kot primeren način posredovanja dokazov o predelavi. Pri predelavi v državi članici je lahko sprostitve v prosti promet dokaz o predelavi posredovan z enakovrednim nacionalnim dokumentom.

(8)

Čeprav je namen varščine, da zagotovi plačilo na novo nastalega uvoznega dolga, je potrebno nekaj prožnosti pri sprostitvi varščine.

(9)

Varščina za uvozna dovoljenja v višini 25 EUR za tono bi morala zadostovati za pravilno upravljanje kvote.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odpre se letna kvota z dajatvijo nič za 1 000 ton lomljenega riža s tarifno oznako KN 1006 40 00, za uporabo v proizvodnji pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 00, v skladu z določbami te uredbe.

Kvota ima zaporedno številko 09.4079.

Za kvoto iz prvega odstavka se uporabljajo uredbe (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 1301/2006 in (ES) št. 376/2008, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.

Člen 2

1.   Zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja se nanaša na količino najmanj 5 ton in največ 500 ton.

V vsakem zahtevku za izdajo dovoljenja je navedena količina v kilogramih (brez decimalnih števil).

Zahtevki za uvozna dovoljenja se vložijo pri pristojnih organih držav članic vsak petek najpozneje do 13. ure (bruseljski čas).

2.   Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 lahko vlagatelj vloži več kot en zahtevek za izdajo dovoljenja za posamezno kvotno obdobje. Vendar lahko vlagatelj vloži samo en zahtevek za izdajo dovoljenja na teden.

3.   V okence 7 zahtevka za dovoljenje in uvoznega dovoljenja se navede državo izvoznico in beseda „da“ se označi s križcem.

4.   Zahtevki za dovoljenja in dovoljenja vsebujejo:

(a)

v okencu 20, eno od navedb iz Priloge I;

(b)

v okencu 24, eno od navedb iz Priloge II.

5.   Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 je varščina pri izvoznih dovoljenjih, predvidenih v tej uredbi, 25 EUR na tono.

Člen 3

1.   Če zahtevane količine v določenem tednu presežejo razpoložljivo količino kvote, Komisija v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 najpozneje četrti delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov za navedeni teden, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 2(1) te uredbe, določi koeficient dodelitve za zahtevane količine v navedenem tednu in do konca kvotnega obdobja ustavi vlaganje novih zahtevkov za izdajo dovoljenj.

Zahtevki, ki so vloženi v tekočem tednu, veljajo za nesprejemljive.

Države članice izvajalcem omogočijo, da lahko v dveh delovnih dneh po datumu objave izvedbene uredbe o določitvi koeficienta dodelitve umaknejo zahtevke, pri katerih je količina, za katero je izdano dovoljenje, nižja od 20 ton.

2.   Uvozno dovoljenje se izda osmi delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov.

Člen 4

Države članice po elektronski pošti sporočijo Komisiji:

(a)

v ponedeljek po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenja najpozneje do 18. ure (bruseljski čas) informacije o zahtevkih za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1301/2006 s skupnimi količinami, zajetimi v navedenih zahtevkih;

(b)

najpozneje drugi delovni dan po izdaji uvoznih dovoljenj informacije o izdanih dovoljenjih iz člena 11(1)(b) Uredbe (ES) št. 1301/2006 s skupnimi količinami, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja, in količinami, za katere so bili zahtevki za izdajo dovoljenja v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(1) te uredbe umaknjeni;

(c)

najpozneje zadnji dan vsakega meseca podatke o skupnih količinah, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet ob uporabi zadevne kvote v predpreteklem mesecu. Če v nobenem od teh mesecev ni bila v prosti promet sproščena nobena količina, se pošlje „nično“ sporočilo. Tega sporočila tretji mesec po izteku roka veljavnosti dovoljenj ni treba več poslati.

Člen 5

1.   Oprostitev carine velja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

predložitev pisnih obvez uvoznika pri vstopu v prosti promet, da bo vse blago predelano, kot je navedeno v okencu 20 dovoljenja v šestih mesecih po datumu sprejema vstopa v prosti promet;

(b)

polog varščine uvoznika pri vstopu v prosti promet, ki je enaka višini oproščene carine pri uvozu za lomljen riž, določen v členu 140 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (8).

2.   Pri vstopu v prosti promet uvoznik navede kot kraj predelave ime predelovalnega podjetja in države članice ali ne več kot pet različnih predelovalnih obratov. Za pošiljke riža se zahteva kontrolni izvod T5, ki se izstavi v državi članici odhoda, ki v skladu z Uredbo (EGS) št. 2454/93 predstavlja tudi dokazilo o predelavi.

Če poteka predelava v državi članici vstopa v prosti promet, je lahko dokazilo o predelavi enakovreden nacionalni dokument.

3.   Kontrolni izvod T5 vsebuje:

(a)

v okencu 104, eno od navedb iz Priloge III;

(b)

v okencu 107, eno od navedb iz Priloge IV.

4.   Razen v primerih višje sile se varščina iz odstavka 1(b) sprosti, ko uvoznik predloži dokazilo pristojnemu organu države članice vstopa v prosti promet, da je ves riž predelan v proizvod, naveden na uvoznem dovoljenju. Predelava se šteje, da je potekala, ko je proizvod izdelan v enem ali več pridelovalnih obratov v lasti podjetja iz odstavka 2, ki se nahajajo v državi članici iz tega člena, ali v pridelovalnem obratu oziroma enem izmed pridelovalnih obratov iz tega odstavka v roku, ki je naveden v odstavku 1(a).

Kjer riž, ki vstopi v prosti promet, ni predelan v določenem roku, se sproščena varščina zniža za 2 % za vsak dan prekoračitve roka.

5.   Dokazilo o predelavi se predloži pristojnemu organu v šestih mesecih po končanem roku za predelavo.

Če dokazilo ni predloženo v roku, predpisanim s tem odstavkom, se varščina iz odstavka 1(b) ter, kjer je ustrezno, minus odstotek, predviden v drugem pododstavku odstavka 4, zniža za 2 % za vsak dan prekoračitve roka.

Znesek varščine, ki se ne sprosti, zapade kot carina.

Člen 6

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (ES) št. 376/2008, količina, ki je vstopila v prosti promet, ne sme preseči tiste iz okenc 17 in 18 uvoznega dovoljenja. V tem primeru se številka „0“ vnese v okence 19 dovoljenja.

Člen 7

Uredba (ES) št. 2058/96 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2)  UL L 276, 29.10.1996, str. 7.

(3)  Glej Prilogo V.

(4)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(5)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(6)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(7)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(8)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

PRILOGA I

Navedbe iz člena 2(4)(a)

—

:

v bolgarščini

:

Натрошен ориз с код по КН 1006 40 00, предназначен за производство на хранителни заготовки с код по КН 1901 10 00

—

:

v španščini

:

Partidos de arroz, del código NC 1006 40 00, destinados a la producción de preparaciones alimenticias del código NC 1901 10 00

—

:

v češčini

:

Zlomková rýže kódu KN 1006 40 00 pro výrobu potravinových přípravků kódu KN 1901 10 00

—

:

v danščini

:

Brudris, henhørende under KN-kode 1006 40 00, bestemt til fremstilling af tilberedte næringsmidler, henhørende under KN-kode 1901 10 00

—

:

v nemščini

:

Bruchreis des KN-Codes 1006 40 00, bestimmt zur Herstellung von Lebensmittelzubereitungen des KN-Codes 1901 10 00

—

:

v estonščini

:

CN-koodi 1006 40 00 alla kuuluv purustatud riis CN-koodi 1901 10 00 alla kuuluvate toiduainete tootmiseks

—

:

v grščini

:

Θραύσματα ρυζιού υπαγόμενα στον κωδικό ΣΟ 1006 40 00, που προορίζονται για την παραγωγή παρασκευασμάτων διατροφής του κωδικού ΣΟ 1901 10 00

—

:

v angleščini

:

Broken rice of CN code 1006 40 00 for production of food preparations of CN code 1901 10 00

—

:

v francoščini

:

Brisures de riz, relevant du code NC 1006 40 00, destinées à la production de préparations alimentaires du code NC 1901 10 00

—

:

v italijanščini

:

Rotture di riso, di cui al codice NC 1006 40 00, destinate alla produzione di preparazioni alimentari del codice NC 1901 10 00

—

:

v latvijščini

:

Šķeltie rīsi, uz kuriem attiecas KN kods 1006 40 00, kas paredzēti to pārtikas produktu ražošanai, uz kuriem attiecas KN kods 1901 10 00

—

:

v litovščini

:

KN kodu 1006 40 00 klasifikuojami skaldyti ryžiai, skirti KN kodu 1901 10 00 klasifikuojamų maisto produktų gamybai

—

:

v madžarščini

:

A 1901 10 00 KN-kód alá tartozó élelmiszer-készítmények előállítására szánt, a 1006 40 00 KN-kód alá tartozó törmelékrizs

—

:

v malteščini

:

Ross miksur tal-kodiċi NK 1006 40 00 għall-produzzjoni ta’ preparazzjonijiet alimentari tal-kodiċi NK 1901 10 00

—

:

v nizozemščini

:

Breukrijst van GN-code 1006 40 00, voor de productie van voor voeding bestemde bereidingen van GN-code 1901 10 00

—

:

v poljščini

:

Ryż łamany objęty kodem CN 1006 40 00 do produkcji przetworów spożywczych objętych kodem CN 1901 10 00

—

:

v portugalščini

:

Trincas de arroz do código NC 1006 40 00, destinadas à produção de preparações alimentares do código NC 1901 10 00

—

:

v romunščini

:

brizuri de orez având codul NC 1006 40 00 destinate producției de preparate alimentare având codul NC 1901 10 00

—

:

v slovaščini

:

Zlomková ryža spadajúca pod číselný znak KN 1006 40 00 na výrobu potravinových prípravkov spadajúcich pod číselný znak KN 1901 10 00

—

:

v slovenščini

:

Lomljen riž z oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo živilskih izdelkov z oznako KN 1901 10 00

—

:

v finščini

:

CN-koodiin 1006 40 00 kuuluvat rikkoutuneet riisinjyvät CN-koodiin 1901 10 00 kuuluvien elintarvikevalmisteiden valmistamiseksi

—

:

v švedščini

:

Brutet ris som omfattas av KN-nummer 1006 40 00, avsett för produktion av livsmedelsberedningar som omfattas av KN-nummer 1901 10 00.

PRILOGA II

Navedbe iz člena 2(4)(b)

—

:

v bolgarščini

:

Освободено от мито (Регламент за изпълнение (ЕC) № 480/2012)

—

:

v španščini

:

Exención del derecho de aduana [Reglamento de Ejecución (UE) no 480/2012]

—

:

v češčini

:

Osvobozeno od cla (prováděcí nařízení (EU) č. 480/2012)

—

:

v danščini

:

Toldfri (gennemførelsesforordning (EU) nr. 480/2012)

—

:

v nemščini

:

Zollfrei (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 480/2012)

—

:

v estonščini

:

Tollimaksuvaba (rakendusmäärus (EL) nr 480/2012)

—

:

v grščini

:

Απαλλαγή του δασμού [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 480/2012]

—

:

v angleščini

:

Free of customs duty (Implementing Regulation (EU) No 480/2012)

—

:

v francoščini

:

Exemption du droit de douane [règlement d’exécution (UE) no 480/2012]

—

:

v italijanščini

:

Esenzione dal dazio doganale [regolamento di esecuzione (UE) n. 480/2012]

—

:

v latvijščini

:

Atbrīvots no muitas nodokļa (Īstenošanas regula (ES) Nr. 480/2012)

—

:

v litovščini

:

Muitas netaikomas (įgyvendinimo reglamentas (ES) Nr. 480/2012)

—

:

v madžarščini

:

Vámmentes (480/2012/EU végrehajtási rendelet)

—

:

v malteščini

:

Eżenti mid-dazju doganali (Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 480/2012)

—

:

v nizozemščini

:

Vrijgesteld van douanerecht (Uitvoeringsverordening (EU) nr. 480/2012)

—

:

v poljščini

:

Wolne od opłat celnych (rozporządzenie wykonawcze (UE) nr 480/2012)

—

:

v portugalščini

:

Isenção de direito aduaneiro (Regulamento de Execução (UE) n.o 480/2012)

—

:

v romunščini

:

Scutit de drepturi vamale [Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 480/2012]

—

:

v slovaščini

:

Oslobodené od cla (vykonávacie nariadenie (EÚ) č. 480/2012)

—

:

v slovenščini

:

Carine prosto (Izvedbena uredba (EU) št. 480/2012)

—

:

v finščini

:

Tullivapaa (täytäntöönpanoasetus (EU) N:o 480/2012)

—

:

v švedščini

:

Tullfri (genomförandeförordning (EU) nr 480/2012).

PRILOGA III

Navedbe iz člena 5(3)(a)

—

:

v bolgarščini

:

Предназначени за производство на хранителни заготовки с код по КН 1901 10 00

—

:

v španščini

:

Destinadas a la producción de preparaciones alimenticias del código NC 1901 10 00

—

:

v češčini

:

Pro výrobu potravinových přípravků kódu KN 1901 10 00

—

:

v danščini

:

Bestemt til fremstilling af tilberedte næringsmidler, henhørende under KN-kode 1901 10 00

—

:

v nemščini

:

Bestimmt zur Herstellung von Lebensmittelzubereitungen des KN-Codes 1901 10 00

—

:

v estonščini

:

CN-koodi 1901 10 00 alla kuuluvate toiduainete tootmiseks

—

:

v grščini

:

Προορίζονται για την παραγωγή παρασκευασμάτων διατροφής του κωδικού ΣΟ 1901 10 00

—

:

v angleščini

:

For production of food preparations of CN code 1901 10 00

—

:

v francoščini

:

Destinées à la production de préparations alimentaires du code NC 1901 10 00

—

:

v italijanščini

:

Destinate alla produzione di preparazioni alimentari del codice NC 1901 10 00

—

:

v latvijščini

:

Paredzēti to pārtikas produktu ražošanai, uz kuriem attiecas KN kods 1901 10 00

—

:

v litovščini

:

Skirti KN kodu 1901 10 00 klasifikuojamų maisto produktų gamybai

—

:

v madžarščini

:

A 1901 10 00 KN-kód alá tartozó élelmiszer-készítmények előállítására szánt

—

:

v malteščini

:

Għall-produzzjoni ta’ preparazzjonijiet alimentari tal-kodiċi KN 1901 10 00

—

:

v nizozemščini

:

Bestemd voor de productie van voor voeding bestemde bereidingen van GN-code 1901 10 00

—

:

v poljščini

:

Do produkcji przetworów spożywczych objętych kodem CN 1901 10 00

—

:

v portugalščini

:

Destinadas à produção de preparações alimentares do código NC 1901 10 00

—

:

v romunščini

:

Destinate producției de preparate alimentare având codul NC 1901 10 00

—

:

v slovaščini

:

Na výrobu potravinových prípravkov spadajúcich pod číselný znak KN 1901 10 00

—

:

v slovenščini

:

Za proizvodnjo živilskih izdelkov z oznako KN 1901 10 00

—

:

v finščini

:

Tarkoitettu CN-koodiin 1901 10 00 kuuluvien elintarvikevalmisteiden valmistukseen

—

:

v švedščini

:

Avsett för produktion av livsmedelsberedningar som omfattas av KN-nummer 1901 10 00.

PRILOGA IV

Navedbe iz člena 5(3)(b)

—

:

v bolgarščini

:

Член 4 от Регламент за изпълнение (ЕC) № 480/2012

—

:

v španščini

:

Reglamento de Ejecución (UE) no 480/2012 — artículo 4

—

:

v češčini

:

Článek 4 prováděcího nařízení (EU) č. 480/2012

—

:

v danščini

:

Gennemførelsesforordning (EU) nr. 480/2012 — artikel 4

—

:

v nemščini

:

Durchführungsverordnung (EU) Nr. 480/2012 — Artikel 4

—

:

v estonščini

:

Rakendusmääruse (EL) nr 480/2012 artikkel 4

—

:

v grščini

:

Εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 480/2012 — άρθρο 4

—

:

v angleščini

:

Article 4 of Implementing Regulation (EU) No 480/2012

—

:

v francoščini

:

Règlement d’exécution (UE) no 480/2012 — article 4

—

:

v italijanščini

:

Regolamento di esecuzione (UE) n. 480/2012 — articolo 4

—

:

v latvijščini

:

Īstenošanas regulas (ES) Nr. 480/2012 4. pants

—

:

v litovščini

:

Įgyvendinimo reglamento (ES) Nr. 480/2012 4 straipsnis

—

:

v madžarščini

:

A 480/2012/EU végrehajtási rendelet – 4. cikk

—

:

v malteščini

:

Artikolu 4 tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 480/2012

—

:

v nizozemščini

:

Uitvoeringsverordening (EU) nr. 480/2012, artikel 4

—

:

v poljščini

:

Art. 4 rozporządzenia wykonawczego (UE) nr 480/2012

—

:

v portugalščini

:

Regulamento de Execução (UE) n.o 480/2012 — artigo 4.o

—

:

v romunščini

:

Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 480/2012, articolul 4

—

:

v slovaščini

:

Článok 4 vykonávacieho nariadenia (EÚ) č. 480/2012

—

:

v slovenščini

:

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012

—

:

v finščini

:

Täytäntöönpanoasetuksen (EU) N:o 480/2012 4 artikla

—

:

v švedščini

:

Genomförandeförordning (EU) nr 480/2012 – artikel 4.

PRILOGA V

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (ES) št. 2058/96

(UL L 276, 29.10.1996, str. 7)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1950/2005

(UL L 312, 29.11.2005, str. 18)

Samo člen 5 in Priloga IV

Uredba Komisije (ES) št. 1996/2006

(UL L 398, 30.12.2006, str. 1)

Samo člen 7 in Priloga VI

Uredba Komisije (ES) št. 2019/2006

(UL L 384, 29.12.2006, str. 48)

Samo člen 1

Uredba Komisije (ES) št. 1456/2007

(UL L 325, 11.12.2007, str. 76)

Samo člen 1

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 2058/96

Ta uredba

Členi 1 do 5

Členi 1 do 5

Člen 6(1)

Člen 6

—

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Priloge I do IV

Priloge I do IV

—

Priloga V

—

Priloga VI

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/9

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 481/2012

z dne 7. junija 2012

o določitvi pravil za upravljanje tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 144(1) in člena 148 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 617/2009 (2) je na večletni podlagi odprla avtonomno uvozno tarifno kvoto za uvoz 20 000 ton visokokakovostnega govejega mesa. Navedena uredba je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 464/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki uvozno tarifno kvoto povečuje na 21 500 ton s prvim dnem meseca po njeni objavi in na 48 200 ton s 1. avgustom 2012. Tarifne kvote za kmetijske proizvode se upravljajo v skladu s členom 144(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Člen 2 Uredbe (ES) št. 617/2009, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 464/2012, določa, da tarifno kvoto upravlja Komisija z izvedbenimi akti, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (4).

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (5) določa pravila za upravljanje zadevne tarifne kvote z uporabo metode hkratnega preverjanja zahtevkov za izdajo uvoznega dovoljenja, kot je navedena v členu 144(2)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Iz nedavnih izkušenj z upravljanjem tarifne kvote Unije za visokokakovostno goveje meso je razvidna potreba po izboljšanju upravljanje te tarifne kvote. Izkušnje z uporabo sistema upravljanja „kdor prvi pride, prvi melje“ iz člena 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so bile pozitivne v drugih kmetijskih sektorjih. Zaradi upravne poenostavitve in v izogib vsakršnim špekulacijam bi zato bilo treba tarifno kvoto za uvoz visokokakovostnega govejega mesa s poreklom iz tretjih držav upravljati v skladu s členi 308a–308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (6), ki določa pravila za upravljanje tarifnih kvot za uporabo po kronološkem zaporedju sprejetja carinskih deklaracij. Kadar se uvoz upravlja skladno s temi pravili, se uvozna dovoljenja ne bi smela več zahtevati.

(3)

Za zagotovitev rednega toka uvoza je primerno, da se letna tarifna kvota razdeli na četrtletna podobdobja. Treba bi bilo določiti ustrezne zaporedne številke v skladu s členom 308a(6) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(4)

Uredba (ES) št. 617/2009 določa, da kvotno leto traja od 1. julija do 30. junija. Za zagotovitev hitrega prehoda s sedanje metode hkratnega preverjanja na sistem upravljanja „kdor prvi pride, prvi melje“ bi nova metoda upravljanja morala začeti veljati s 1. julijem 2012.

(5)

Količino, na voljo za prvo četrtletno podobdobje (od 1. julija do 30. septembra 2012), bi bilo treba izračunati sorazmerno, ob upoštevanju obsega letne tarifne kvote, ki se bo uporabljala do 31. julija 2012, in novega povečanega obsega letne tarifne kvote, ki se bo začela uporabljati s 1. avgustom 2012.

(6)

Za sprostitev blaga, uvoženega v okviru tarifne kvote iz Uredbe (ES) št. 617/2009, v prosti promet bi bilo treba predložiti potrdilo o pristnosti, ki ga izda pristojni organ tretje države izvoznice. Izdaja takšnih potrdil o pristnosti bi morala zagotavljati, da gre pri uvoženem blagu za visokokakovostno goveje meso, kakor je opredeljeno v tej uredbi.

(7)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 620/2009 razveljaviti in jo nadomestiti z novo izvedbeno uredbo.

(8)

Novi sistem upravljanja naj bi se začel uporabljati s 1. julijem 2012, zato se dovoljenja, za katera so bili junija 2012 predloženi zahtevki v skladu z Uredbo (ES) št. 620/2009, ne bi smela izdati.

(9)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za upravljanje letne tarifne kvote Unije za visokokakovostno goveje meso, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 617/2009 (v nadaljnjem besedilu: tarifna kvota). Obdobje tarifne kvote, obseg in dajatev so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Ta uredba se uporablja za visokokakovostno sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II.

V tej uredbi „zamrznjeno meso“ pomeni meso, ki ima ob vstopu na carinsko območje Evropske unije notranjo temperaturo –12 °C ali manj.

Člen 2

Upravljanje tarifne kvote

1.   Tarifna kvota se upravlja na podlagi načela „kdor prvi pride, prvi melje“ v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo.

2.   Tarifna kvota se upravlja kot glavna tarifna kvota pod zaporedno številko 09.2201 s štirimi četrtletnimi tarifnimi podkvotami pod zaporedno številko 09.2202.

Ugodnost tarifne kvote se lahko odobri samo, če je bil predložen zahtevek za zaporedno številko 09.2202, ki se nanaša na tarifne podkvote.

3.   Črpanje tarifnih podkvot, ki se uporabljajo do 30. septembra, 31. decembra in 31. marca, se ustavi peti delovni dan Komisije v novembru, februarju in maju. Neporabljene količine se dodajo količinam za četrtletne tarifne podkvote, ki se začnejo uporabljati 1. oktobra, 1. januarja oz. 1. aprila. Neporabljene količine ob koncu kvotnega leta se ne prenesejo v drugo kvotno leto.

Člen 3

Potrdila o pristnosti

1.   Za upravičenost do tarifne kvote se carinskim organom Unije predloži potrdilo o pristnosti, izdano v zadevni tretji državi, skupaj s carinsko deklaracijo za sprostitev zadevnega blaga v prosti promet.

2.   Potrdilo o pristnosti iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge III.

3.   Na hrbtni strani potrdila o pristnosti je navedeno, da meso s poreklom iz države izvoznice izpolnjuje zahteve iz Priloge II.

4.   Potrdilo o pristnosti je veljavno le, če je pravilno izpolnjeno in ga potrdi organ izdaje.

5.   Potrdilo o pristnosti je pravilno potrjeno, če je opremljeno z datumom in krajem izdaje, pečatom organa izdaje ter podpisom osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.

6.   Pečat se lahko nadomesti z natisnjenim žigom na izvirniku in morebitnih izvodih potrdila o pristnosti.

7.   Potrdilo o pristnosti preneha veljati najpozneje 30. junija po datumu njegove izdaje.

Člen 4

Organi izdaje v tretjih državah

1.   Organ izdaje iz člena 3:

(a)

se prizna kot tak s strani pristojnega organa države izvoznice;

(b)

se obveže, da bo preverjal podatke, vpisane na potrdilih o pristnosti.

2.   Komisiji se sporočijo naslednje informacije:

(a)

ime in naslov, po možnosti vključno z elektronskim in spletnim naslovom, organa ali organov, priznanih za izdajo potrdil o pristnosti iz člena 3;

(b)

vzorec odtisa pečatov, ki jih uporablja organ izdaje oz. organi izdaje;

(c)

postopki in merila, ki jih upošteva organ oz. organi izdaje pri ugotavljanju, ali so zahteve iz Priloge II izpolnjene.

Člen 5

Uradna obvestila tretjih držav

Ko so zahteve iz Priloge II izpolnjene, Komisija ime zadevnega organa izdaje ali organov izdaje objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije ali na kakršen koli drug primeren način.

Člen 6

Pregledi na kraju samem v tretjih državah

Komisija lahko od tretje države zahteva, da predstavnike Komisije pooblasti za izvajanje pregledov na kraju samem v zadevni tretji državi, če je to potrebno. Navedeni pregledi se izvedejo skupaj s pristojnimi organi zadevne tretje države.

Člen 7

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 620/2009 se razveljavi.

Člen 8

Prehodni ukrepi

Zahtevki za dovoljenja, predloženi v prvih sedmih dneh junija 2012 v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009, se zavrnejo na datum začetka veljavnosti te uredbe. Varščine, položene v zvezi z navedenimi zahtevki, se sprostijo.

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2012.

Člen 8 pa se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 182, 15.7.2009, str. 1.

(3)  UL L 149, 8.6.2012, str. 1.

(4)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(5)  UL L 182, 15.7.2009, str. 25.

(6)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

PRILOGA I

Tarifna kvota za visokokakovostno sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso

Zaporedna št.

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Obdobje tarifne kvote

Obseg tarifne kvote

(v tonah neto teže)

Dajatev v okviru tarifne kvote

Obdobje od 1. julija 2012 do 30. junija 2013

09.2201 (1)

ex 0201

meso, goveje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II

od 1. julija do 30. junija

45 975

nič

ex 0202

ex 0206 10 95

ex 0206 29 91

 

 

 

od tega:

09.2202

 

od 1. julija do 30. septembra

9 825

09.2202

 

od 1. oktobra do 31. decembra

12 050

09.2202

 

od 1. januarja do 31. marca

12 050

09.2202

 

od 1. aprila do 30. junija

12 050

Obdobja od 1. julija 2013

09.2201 (1)

ex 0201

meso, goveje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II

od 1. julija do 30. junija

48 200

nič

ex 0202

ex 0206 10 95

ex 0206 29 91

 

 

 

od tega

09.2202

 

od 1. julija do 30. septembra

12 050

09.2202

 

od 1. oktobra do 31. decembra

12 050

09.2202

 

od 1. januarja do 31. marca

12 050

09.2202

 

od 1. aprila do 30. junija

12 050

(1)  V skladu s členom 2(2) se ugodnost tarifne kvote lahko odobri samo, če je bil predložen zahtevek za zaporedno številko 09.2202, ki se nanaša na tarifne podkvote.

PRILOGA II

Zahteve za blago v okviru tarifne kvote iz člena 1

1.

Kosi govejega mesa so pridobljeni iz trupov telic in juncev (1), mlajših od 30 mesecev, ki so se vsaj 100 dni pred zakolom prehranjevali s krmo, ki vsebuje najmanj 62 % koncentratov in/ali soproizvodov krmnega žita v suhi snovi krme ter dosega ali presega vsebnost presnovne energije več kot 12,26 mega joulov na kilogram suhe snovi.

2.

Telice in junci, ki se prehranjujejo s krmo iz točke 1, dobijo na dan v povprečju količino krme (v suhi snovi), ki ni manjša od 1,4 % njihove žive telesne teže.

3.

Trupe, iz katerih so pridobljeni kosi govejega mesa, oceni ocenjevalec, zaposlen pri nacionalni vladi, pri čemer ocena in posledično razvrščanje trupov temeljita na metodi, ki jo je odobrila nacionalna vlada. Ocenjevalna metoda nacionalne vlade in njeno razvrščanje morata oceniti pričakovano kakovost trupov na podlagi kombinacije zrelosti trupov in lastnosti okusa kosov govejega mesa. Takšna metoda ocenjevanja vključuje med drugim oceno lastnosti zrelosti glede barve in teksture dolge hrbtne mišice, kosti in okostenitve hrustancev ter tudi oceno pričakovanih lastnosti okusa, vključno s kombinacijo posebnih lastnosti medmišične maščobe in čvrstosti dolge hrbtne mišice.

4.

Kosi se označijo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

5.

Podatkom na oznaki se lahko doda navedba „Goveje meso visoke kakovosti“.

(1)  Za namene teh zahtev se telice in junci nanašajo na kategoriji E oziroma C, kot sta določeni v delu A Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

PRILOGA III

Image

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/15

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 482/2012

z dne 7. junija 2012

o odobritvi manjših sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Tettnanger Hopfen (IGP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Nemčije za odobritev spremembe elementov specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Tettnanger Hopfen“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2010 (2).

(2)

Namen vloge je sprememba specifikacije. Iz ekonomskih razlogov so odobreni novi sistemi napeljave vodil. Zaradi boljše prilagoditve čedalje neugodnejšim vremenskim dejavnikom je prilagojeno obdobje rezanja. Da bi sadikam hmelja zagotovili več vode, je z novimi sistemi napeljave vodil dovoljena uporaba herbicidov. Zaradi novih znanstvenih dognanj se najvišja temperatura sušenja poviša na 65 °C.

(3)

Komisija je pregledala zadevno spremembo in odločila, da je utemeljena. Ker gre v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006 za manjšo spremembo, jo lahko Komisija odobri brez uporabe postopka iz členov 5, 6 in 7 navedene uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Specifikacija zaščitene geografske označbe „Tettnanger Hopfen“ se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Enotni dokument z navedbo glavnih elementov specifikacije se nahaja v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL L 119, 13.5.2010, str. 5.

PRILOGA I

V specifikaciji zaščitene geografske označbe „Tettnanger Hopfen“ se odobri naslednja sprememba:

Metoda pridobivanja:

1.

Spodaj navedeni četrti, peti in šesti stavek se v celoti črtajo:

V primerjavi z drugimi pridelovalnimi območji, kjer žice postavijo že pozimi, lahko pridelovalec hmelja Tettnanger s svojimi deli začne šele spomladi. To je zaradi sistema napeljave vodil, značilnega za območje. Medtem ko na drugih pridelovalnih območjih prevladujejo nizkožičnati nasadi (enovrstični sistem), pa v Tettnangu šest vrst oblikuje tako imenovano „vrsto“ in šele potem sledi prevozna pot.

Obrazložitev: uvajanje (različnih) novih sistemov napeljave vodil je mogoče pojasniti z ekonomskimi razlogi, saj se tako zlasti poenostavi uporaba strojev.

2.

V sedmem stavku se besedna zveza „od začetka do sredine aprila“ nadomesti z besedno zvezo „od začetka marca do sredine aprila“.

Obrazložitev: podaljšano obdobje rezanja omogoča boljšo prilagoditev čedalje neugodnejšim vremenskim dejavnikom zaradi podnebnih sprememb in hkrati zagotavlja učinkovitejšo izrabo delovne sile.

3.

Spodaj navedena šestnajsti in sedemnajsti stavek se v celoti črtata:

Posebnost je v tem, da od faze cvetenja poteka ozelenjevanje (v nasprotju z drugimi hmeljišči tu uporaba herbicidov ni dovoljena) in posledično zemlje ni treba več obdelovati. S tem se preprečita zbitost in izpiranje zemlje ter pospešuje nastajanje humusa.

Obrazložitev: mogoče bo treba zaradi novih sistemov napeljave vodil začeti uporabljati herbicide. To velja le za sorazmerno redke primere hitre rasti plevela, ko je tak ukrep nujen, da se zagotovi več vode za sadike hmelja. Torej se zato ne bi smela poslabšati kakovost hmelja.

4.

V dvajsetem stavku se navedba „62 °C“ nadomesti z navedbo „65 °C“.

Obrazložitev: na podlagi novih znanstvenih dognanj bo mogoče treba najvišjo temperaturo sušenja povišati na 65 °C. Povišanje najvišje temperature sušenja se ujema s splošnimi pogoji iz pogodbe o dobavi hmelja; v preglednici v zvezi s kakovostjo nemškega hmelja je navedeno, da je treba surov hmelj sušiti pri temperaturi od 60 do 65 °C. Poleg tega je sušenje pri višji temperaturi izboljša energetsko učinkovitost. Ta postopek v ničemer ne škoduje fini aromi hmelja.

PRILOGA II

ENOTNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„TETTNANGER HOPFEN“

Št. ES: DE-PGI-0105-0528-03.11.2011

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Tettnanger Hopfen“

2.   Država članica ali tretja država

Nemčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8:

Drugi proizvodi, zajeti v Prilogi I k Pogodbi (začimbe itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Botanika: botanično spada hmelj (Humulus lupulus) v red koprivovcev (Urticales) in družino konopljevk (Cannabaceae). Hmelj je dvodomna rastlina, to pomeni, da se na vsaki rastlini razvije ali samo žensko ali samo moško socvetje. Goji se samo „hmelj ženskega spola“, katerega cvetovi so združeni v socvetje, ki se pozneje razvije v storžke. Zaščita v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006 se lahko nanaša samo na ženske hmeljeve storžke (nepredelan hmelj) in proizvode, ki nastanejo z njihovo predelavo, v tem primeru zlasti hmeljni briketi in hmeljni izvleček. Hmeljev storžek sestavljajo predlisti, krovni listi, pecelj storžka in vretence storžka ter daje pomembne sestavine hmelja „Tettnanger Hopfen“ za varjenje piva. Hmelj je rastlina kratkodnevnica, to pomeni, da v višino raste spomladi, ko se dnevi daljšajo, in cveti okrog 21. junija, ko se dnevi krajšajo. Zaradi ugodnih krajevnih dejavnikov (zemlje, količine padavin in povprečnih temperatur) v primerjavi z drugimi nasadi hmelj „Tettnanger Hopfen“ zraste v višino do 8,30 m (hmeljske žičnice na drugih hmeljiščih so praviloma visoke 7–7,50 m). Hmelj je hitro rastoča rastlina (do 30 cm na dan) in se vzpenja v smeri urnega kazalca. Vse aromatične sorte s pridelovalnega območja Tettnang so opredeljene kot „Tettnanger Hopfen“. Poleg glavnih sort Tettnanger (od leta 1973 enotna sorta „Tettnanger Frühhopfen“; P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 342) in Hallertauer Mittelfrüher se gojita tudi sorti Hallertauer Tradition in Perle. Sorta Tettnanger se goji izključno na pridelovalnem območju Tettnang.

Uporaba: hmelj „Tettnanger Hopfen“ se skoraj izključno uporablja (približno 99 %) za proizvodnjo piva (neznaten delež pa je namenjen farmaciji). Strankam se dobavlja po predelavi, pretežno v obliki hmeljnih briketov in manj v obliki izvlečka hmelja, ker se lahko pri ekstrakciji izgubijo njegove dragocene aromatične snovi.

Sestavine: pomembne sestavine v hmelju so grenčine (hmeljska smola), aromatične snovi (eterična olja) in tanini (polifenoli). Tettnang je opredeljen kot območje, kjer rastejo aromatične sorte hmelja.

Hmelj „Tettnanger Hopfen“ je svetovno znan tudi in predvsem zaradi zelo finih aromatičnih snovi, ki jih sestavlja več kot 300 sestavin eteričnih olj (dobljenih iz hmeljne cvetice). Spekter arom hmelja „Tettnanger Hopfen“ se opisuje kot cvetoč, citrusen, saden, sladkast, pikanten in ribezen. Celotni aromatični učinek hmelja, ki raste na območju Tettnang, je opisan kot „harmoničen, trajno poln in blag“.

Poleg te uvrstitve je hmeljska trgovina sorte uradno uvrstila v skupine „fina aroma“, „aroma“, „hmelj z grenkimi snovmi“ in „hmelj z visoko vsebnostjo alfa kislin“. 96 % hmelja „Tettnanger Hopfen“ (sorti Tettnanger in Hallertauer) spada v skupino „fine arome“, preostali 4 % (Perle in Hallertauer Tradition) pa v skupino „aroma“. Ker številnih od 300 aromatičnih sestavin senzorično še ni mogoče zaznati, je pri odgovornih za sprejemanje odločitev in nabaviteljih v pivovarnah še vedno pomemben subjektivni vtis arome (med izbiranjem kupec nos pomoli v hmelj). Po mnenju poznavalcev s tega področja je hmelj „Tettnanger Hopfen“ najfinejši hmelj.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celotna proizvodnja surovega hmelja – vse do pakiranja hmeljevih storžkov, pečatenja in certificiranja v lokalnem centru za pečatenje – poteka na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje obsega pridelovalno območje Tettnang. To vključuje:

1.

v upravnem okrožju (Landkreis) Bodenskega jezera, občine Eriskirch, Friedrichshafen, Hagnau am Bodensee, Immenstaad am Bodensee, Kressbronn am Bodensee, Langenargen, Markdorf, Meckenbeuren, Neukirch, Oberteuringen in Tettnang;

2.

v okrožju Ravensburg, občine Achberg, Amtzell, Berg, Bodnegg, Grünkraut, Ravensburg, Wangen im Allgäu (območje nekdanjih občin Neuravensburg in Schomburg);

3.

v okrožju Lindau (Bodensko jezero), občine Bodolz, Lindau (Bodensko jezero), Nonnenhorn in Wasserburg (Bodensko jezero).

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Prve listine o pridelavi hmelja na območju Tettnang segajo v leto 1150 (P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 12). Leta 1838 je bilo v okrožju Tettnang 14 pivovarn (glej von Memminger, Beschreibung des Oberamts Tettnang, 1838, str. 62), od tega so bile tri pivovarne v mestu Tettnang. Tri leta pozneje, torej leta 1841, je število pivovarn naraslo na šest (P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 13). Njihovi lastniki so hmelj gojili sami. Načrtno gojenje je potekalo od leta 1844, ko ga je okrajni zdravnik Johann Nepomuk von Lentz iz Tettnanga uvedel skupaj z osmimi meščani na klimatsko ugodnih območjih za vinogradništvo (P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 15). Razširitev površin, ki so se na severu kmalu priključile starejšemu pridelovalnemu območju v bližini Altshausna (približno od leta 1821; glej P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 14), je potekala od leta 1860 (91 ha v letu 1864, 160 ha v letu 1866, 400 ha v letu 1875, 630 ha v letu 1914; P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 22 in naslednje). Največjo razširitev je pridelovalno območje Tettnang doživelo v devetdesetih letih 20. stoletja na 1 650 hektarjev (EU- Hopfenmarkt-Bericht 1997 (poročilo Komisije iz leta 1997 o položaju proizvodnje in trženja hmelja), HVG-Bericht 1997). Na območju Tettnang so vedno izbirali in gojili samo aromatičen hmelj.

Hmelj „Tettnanger Hopfen“ se goji izključno na tako imenovanem nizkoterasastem gramozu, mladi moreni iz würmske ledene dobe, v porečju Schussen, vzdolž reke Argen in na drugih ledenodobnih obrobjih. Ta sestava tal, kjer so v globini tokovi podtalnice, omogoča hmelju, da razvije do 2 metra globoke korenine. To zagotavlja nepretrgano vlaženje rastline tudi v izjemno sušnih obdobjih. Zmerno blago podnebje (na nadmorski višini med 400 in 600 m), na katero vpliva tudi Bodensko jezero, dodatno pomembno prispeva k temu, da aroma hmelja „Tettnanger Hopfen“ pride do polnega izraza.

Raste v edinstvenih podnebnih razmerah (srednje vrednosti povprečnih letnih temperatur, obdobje sončnih dni in količina padavin). Z 9,4 °C, skoraj 1 800 sončnimi urami in 1 136 mm padavin povprečne vrednosti, dosežene v zadnjih tridesetih letih (stanje iz leta 2009), daleč presegajo povprečne vrednosti na drugih nemških območjih pridelave hmelja.

5.2   Posebnosti proizvoda

Vse aromatične sorte s pridelovalnega območja Tettnang so opredeljene kot „Tettnanger Hopfen“. Poleg glavnih sort Tettnanger in Hallertauer Mittelfrüher se gojita tudi sorti Hallertauer Tradition in Perle. Sorta Tettnanger se goji izključno na pridelovalnem območju Tettnang.

Hmelj „Tettnanger Hopfen“ vsebuje zelo fine aromatične snovi, ki jih sestavlja več kot 300 sestavin eteričnih olj (dobljenih iz hmeljne cvetice). Spekter arom hmelja „Tettnanger Hopfen“ se opisuje kot cvetoč, citrusen, saden, sladkast, pikanten in ribezen. Celotni aromatični učinek hmelja, ki raste na območju Tettnang, je opisan kot „harmoničen, trajno poln in blag“.

Na podlagi kategorij, ki so jih izdelali trgovci s hmeljem, 96 % hmelja „Tettnanger Hopfen“ (sorti Tettnanger in Hallertauer) spada v skupino „fine arome“, preostali 4 % (Perle in Hallertauer Tradition) pa v skupino „aroma“.

Hmelj „Tettnanger Hopfen“ je poleg tega zelo homogen.

Analize, s katerimi se v specializiranem laboratoriju v samem Tettnangu preverijo zunanje kakovostne značilnosti dobavljenih serij hmelja, to vsako leto potrdijo.

Te ugotovitve je za sorto Tettnang potrdila tudi Univerza Hohenheim, za sorto Hallertauer Mittelfrüher pa pivovarna Anheuser/Busch.

Hmelj „Tettnanger Hopfen“ si je pridobil sloves daleč zunaj meja dežele. Fina aroma hmelja iz majhne, vendar elegantne metropole hmelja Tettnang ima ljubitelje po vsem svetu ter je enako priljubljena na Japonskem kot tudi v ZDA. Poseben izraz cenjenosti in kakovosti je na primer, če pivovar v ZDA svoj sodček označi z etiketo „brewed with Tettnang Hops“ (izdelano iz hmelja iz Tettnanga), kar pa ni redkost. Hmelj „Tettnanger Hopfen“ zaradi kakovosti vselej dosega najvišje prodajne cene (letna poročila Evropske komisije za devetdeseta leta 20. stoletja, letna poročila Bayerische Landesanstalt za obdobje 1990–2000; P. Heidtmann, Grünes Gold, 1994, str. 368 in 369). Tudi ljudje v mestu hmelja Tettnang živijo za hmelj in z njim. To kažejo deželne strukture in prireditve, posvečene hmelju. Tako se na primer v muzeju hmelja, ki deluje od leta 1995, kaže vsa prevzetost s kulturo hmeljarstva. Na štirikilometrski tettnanški učni poti o hmelju najdejo zainteresirani obiskovalci vse, kar je vredno vedeti o hmelju „Tettnanger Hopfen“. Dvainštiridesetkilometrska označena hmeljarska pot v Tettnangu kolesarja popelje skozi pridelovalno območje Tettnang. Prebivalci Tettnanga v mestu Tettnang-Kau vsako leto v avgustu pred obiranjem priredijo praznik hmelja, na katerem proslavljajo dolgo tradicijo „zelenega zlata“. Ne nazadnje pa vsako drugo leto poteka izbor kraljice hmelja in dveh princes, ki hmelj „Tettnanger Hopfen“ predstavljajo doma in v tujini.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Skupni učinek geološke sestave tal in podnebnih danosti daje hmelju „Tettnanger Hopfen“ optimalne pogoje za rast in razvoj storžkov in s tem pretežno geografsko pogojeno homogenost. K razvoju posebno fine arome tega hmelja bistveno pripomoreta tudi vrsta tal na opredeljenem geografskem območju in zmerno blago podnebje, ki ga pomaga uravnavati Bodensko jezero. Hmelj „Tettnanger Hopfen“ je svoj mednarodni sloves pridobil zlasti zaradi te arome. Zaradi dolge tradicije gojenja hmelja v tettnanški regiji so se tudi tamkajšnji prebivalci poistovetili s hmeljem „Tettnanger Hopfen“, ki je trdno zasidran v lokalnem kulturnem življenju.

Sklic na objavo specifikacije

Markenblatt, 33. zvezek z dne 20. avgusta 2010, del 7a-bb, str. 14729

http://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/19450

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/20

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 483/2012

z dne 7. junija 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

52,8

MA

66,7

MK

52,8

TR

64,5

ZZ

59,2

0707 00 05

MK

24,1

TR

112,0

ZZ

68,1

0709 93 10

TR

98,7

ZZ

98,7

0805 50 10

BO

105,2

TR

110,6

ZA

150,0

ZZ

121,9

0808 10 80

AR

99,9

BR

79,5

CL

101,6

CN

136,2

NZ

136,2

US

139,9

ZA

108,6

ZZ

114,6

0809 10 00

TR

240,2

ZZ

240,2

0809 29 00

TR

454,3

ZZ

454,3

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 484/2012

z dne 7. junija 2012

o določitvi najvišjega zneska pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 430/2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(d) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 430/2012 z dne 22. maja 2012 o začetku razpisnega postopka za pomoč za zasebno skladiščenje oljčnega olja (2) določa dve razpisni podobdobji.

(2)

V skladu s členom 13(1) Uredbe Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (3) Komisija na podlagi ponudb, ki jih priglasijo države članice, bodisi določi najvišji znesek pomoči bodisi ga ne določi.

(3)

Na podlagi ponudb, vloženih ob prvem delnem javnem razpisu, je primerno, da se določi najvišji znesek pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja za razpisno podobdobje, ki se konča 5. junija 2012.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za razpisno podobdobje, ki se konča 5. junija 2012 v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 430/2012, je najvišji znesek pomoči za oljčno olje določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 132, 23.5.2012, str. 13.

(3)  UL L 223, 21.8.2008, str. 3.

PRILOGA

Proizvod

Najvišji znesek pomoči

(EUR/tono/dan)

Ekstra deviško oljčno olje

0,65

Deviško oljčno olje

0,65

8.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/24

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 485/2012

z dne 7. junija 2012

o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na sedmi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 187 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1239/2011 (2) je odprla stalni javni razpis za tržno leto 2011/2012 za uvoz sladkorja z oznako KN 1701 po znižani carinski dajatvi.

(2)

V skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2011 se bo Komisija ob upoštevanju ponudb, prejetih v odgovor na delni javni razpis, odločila o tem, ali bo določila najnižjo carinsko dajatev za osemmestno oznako KN.

(3)

Na podlagi ponudb, prejetih na sedmi delni javni razpis, se najmanjša carinska dajatev določi za nekatere osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701 in se ne določi za druge osemmestne oznake za sladkor z navedeno oznako KN.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za sedmi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011, se ob upoštevanju časovnega roka za predložitev ponudb, ki je potekel 6. junija 2012, v skladu s Prilogo k tej uredbi določi ali ne določi najmanjša carinska dajatev za osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 318, 1.12.2011, str. 4.

PRILOGA

Najnižje stopnje carinskih dajatev

(EUR/t)

Osemmestna oznaka KN

Najnižje stopnje carinskih dajatev

1

2

1701 12 10

X

1701 12 90

X

1701 13 10

X

1701 13 90

—

1701 14 10

312,60

1701 14 90

—

1701 91 00

X

1701 99 10

345,00

1701 99 90

—

(—)

Minimalna carinska dajatev ni določena (vse ponudbe zavrnjene).

(X)

Brez ponudb.