1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/1

(1)

Unija si je zadala cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice. V skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999, zlasti s točko 33 sklepov, bi načelo vzajemnega priznavanja sodb in drugih odločb pravosodnih organov moralo postati temelj pravosodnega sodelovanja, tako v civilnih kot v kazenskih zadevah v Uniji, saj bi se z okrepljenim vzajemnim priznavanjem ter potrebnim približevanjem zakonodaje izboljšalo sodelovanje med pristojnimi organi in sodno varstvo pravic posameznika.

(2)

Svet je dne 29. novembra 2000 v skladu s sklepi iz Tampereja sprejel Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah (3). V uvodu programa je zapisano, da je namen vzajemnega priznavanja „okrepiti sodelovanje med državami članicami in povečati varstvo pravic posameznika“.

(3)

Izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah temelji na predpostavki, da države članice zaupajo v kazenskopravne sisteme drugih držav članic. Obseg izvajanja vzajemnega priznavanja je v veliki meri odvisen od številnih parametrov, ki vključujejo mehanizme za varovanje pravic osumljenih ali obdolženih oseb in skupne minimalne standarde, potrebne za lažje izvajanje načela vzajemnega priznavanja.

(4)

Vzajemno priznavanje odločb v kazenskih zadevah lahko deluje učinkovito le v duhu zaupanja, kjer ne le pravosodni organi, temveč vsi udeleženci v kazenskem postopku priznavajo odločbe pravosodnih organov drugih držav članic kot enakovredne svojim lastnim, kar pomeni ne le zaupanje v ustreznost pravil drugih držav članic, ampak tudi zaupanje v pravilno uporabo teh pravil.

(5)

Pravica do poštenega sojenja je določena s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: EKČP). Pravica do obrambe je zagotovljena v členu 48(2) Listine.

(6)

Pravica do svobode in osebne varnosti je določena v členu 6 Listine in členu 5 EKČP. Omejitve teh pravic ne smejo presegati omejitev, dovoljenih v skladu s členom 5 EKČP in omejitev, ki izhajajo iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

(7)

Čeprav so vse države članice pogodbenice EKČP, izkušnje kažejo, da zgolj to dejstvo ne zagotavlja vedno ustrezne stopnje zaupanja v kazenskopravne sisteme drugih držav članic.

(8)

Zaradi krepitve medsebojnega zaupanja so potrebna podrobna pravila o varovanju procesnih pravic in jamstev, določenih z Listino in EKČP.

(9)

V členu 82(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da se uvedejo minimalna pravila, ki se uporabljajo v državah članicah in s katerimi je olajšano vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. V navedenem členu je določeno, da so „pravice posameznikov v kazenskem postopku“ eno izmed področij, na katerih se lahko uvedejo minimalna pravila.

(10)

Skupna minimalna pravila bi morala voditi do okrepljenega zaupanja v kazenskopravne sisteme vseh držav članic, kar bi moralo po drugi strani voditi do učinkovitejšega pravosodnega sodelovanja v duhu vzajemnega zaupanja. Taka skupna minimalna pravila bi se morala uvesti na področju obveščanja v kazenskem postopku.

(11)

Svet je dne 30. novembra 2009 sprejel Resolucijo o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskem postopku (4) (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrt predvideva postopne korake za sprejetje ukrepov v zvezi s pravico do prevajanja in tolmačenja (ukrep A), pravico do obveščenosti o pravicah in obdolžitvah (ukrep B), pravico do pravnega nasveta in pravne pomoči (ukrep C), pravico do komuniciranja s sorodniki, delodajalci in konzularnimi organi (ukrep D) ter v zvezi s posebnim varstvom za osumljene ali obdolžene osebe, ki spadajo v skupino ranljivih oseb (ukrep E). V načrtu je poudarjeno, da je vrstni red pravic samo okviren, kar pomeni, da se lahko spreminja glede na prednostne naloge. Načrt je zasnovan tako, da deluje kot celota in njegove koristi se bodo lahko v celoti ocenile šele, ko bodo izvedeni vsi njegovi sestavni deli.

(12)

Evropski svet je dne 11. decembra 2009 v Stockholmskem programu – Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (5), pozdravil načrt in ga vključil v Stockholmski program (točka 2.4). Evropski svet je poudaril, da načrt ni izčrpen, ter pozval Komisijo, naj prouči nadaljnje elemente minimalnih procesnih pravic osumljenih ali obdolženih oseb in oceni, ali je treba za boljše sodelovanje na tem področju preučiti tudi druga vprašanja, na primer domnevo nedolžnosti.

(13)

Prvi ukrep, sprejet v okviru ukrepa A iz načrta, je bila Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (6).

(14)

Ta direktiva se nanaša na ukrep B iz načrta. Z namenom krepitve vzajemnega zaupanja med državami članicami določa skupne minimalne standarde na področju obveščanja o pravicah in obdolžitvah, ki se zagotovijo osebam, osumljenim ali obdolženim kaznivega dejanja. Ta direktiva temelji na pravicah, določenih v Listini, zlasti členih 6, 47 in 48 Listine, ter nadgrajuje člena 5 in 6 EKČP, kakor ju razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice. V tej direktivi je za izraz „obtožba“ iz člena 6(1) EKČP uporabljen izraz „obdolžitev“.

(15)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. aprila 2010, z naslovom Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja Stockholmskega programa, za leto 2010 napovedala predlog o pravici do obveščenosti o pravicah in obdolžitvah.

(16)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za osumljene in obdolžene osebe, ne glede na njihov pravni status, državljanstvo ali narodnostno pripadnost.

(17)

V nekaterih državah članicah ima organ, ki ni sodišče s sodno pristojnostjo v kazenskih zadevah, pristojnost izrekanja sankcij za relativno manjše kršitve. Na primer, pri ponavljajočih se prometnih prekrških, ugotovljenih pri opravljanju nadzora prometa. V okoliščinah teh primerov od pristojnega organa ne bi bilo razumno zahtevati zagotavljanja upoštevanja vseh pravic iz te direktive. Kadar je v pravu države članice določeno, da lahko sankcije za manjše kršitve naloži tak organ in obstaja ali pravica do pritožbe ali možnost kako drugače predložiti zadevo sodišču, pristojnemu za kazenske zadeve, bi se ta direktiva morala uporabljati le za postopke pred tem sodiščem po vložitvi pritožbe ali predložitvi zadeve.

(18)

S to direktivo bi morala biti izrecno zagotovljena pravica do obveščenosti o procesnih pravicah, kakor to izhaja iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

(19)

Pristojni organi bi morali, kot je določeno v tej direktivi, osumljene ali obdolžene osebe nemudoma ustno ali pisno obvestiti o navedenih pravicah, kot se uporabljajo v nacionalnem pravu, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje poštenosti postopka. Da bi se zagotovilo praktično in učinkovito izvajanje teh pravic, bi bilo treba osumljeno ali obdolženo osebo obvestiti pravočasno med postopkom in vsaj še pred prvim uradnim zaslišanjem na policiji ali pred drugim pristojnim organom.

(20)

Ta direktiva določa minimalna pravila glede obveščenosti o pravicah osumljenih ali obdolženih oseb. To ne vpliva na obveščanje o drugih procesnih pravicah na podlagi Listine, EKČP, nacionalnega prava ali prava Unije, ki se uporablja skupaj z razlago pristojnih sodišč. Kadar je bila oseba o posamezni pravici obveščena, pristojnim organom te osebe o tem ne bi bilo treba ponovno obveščati, razen če bi tako zahtevale posebne okoliščine zadeve ali posebna pravila nacionalnega prava.

(21)

Navedbe „osumljena ali obdolžena oseba, ki je prijeta ali pridržana“ v tej direktivi bi bilo treba razumeti kot položaj, v katerem je osumljeni ali obdolženi osebi med kazenskim postopkom odvzeta prostost v smislu člena 5(1)(c) EKČP in kakor to razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

(22)

Kadar so osumljene ali obdolžene osebe prijete ali pridržane, bi jih bilo treba o veljavnih procesnih pravicah obvestiti s pisnim obvestilom o pravicah, napisanim na lahko razumljiv način, z namenom tem osebam pomagati, da bi razumele svoje pravice. Takšno obvestilo o pravicah bi bilo treba vsaki prijeti osebi izročiti nemudoma, takoj ko ji je s posegom organov kazenskega pregona odvzeta prostost v okviru kazenskega postopka. Navedeno obvestilo bi moralo vključevati osnovne informacije o vseh možnostih izpodbijanja zakonitosti prijetja, pritožbe zoper pridržanje ali prošnje za začasni izpust, če in kolikor te pravice obstajajo v nacionalnem pravu. V pomoč državam članicam pri oblikovanju obvestila o pravicah je v Prilogi I prikazan vzorec. Ta vzorec je okviren in se lahko v okviru poročila Komisije o izvajanju te direktive in ob začetku veljavnosti vseh ukrepov iz načrta, spremeni. Obvestilo o pravicah lahko vključuje tudi druge zadevne procesne pravice, ki se uporabljajo v državah članicah.

(23)

Države članice v nacionalnem pravu določijo posebne pogoje in pravila v zvezi s pravico osumljenih ali obdolženih oseb, da o svojem prijetju ali pridržanju obvestijo druge osebe. V skladu z načrtom uveljavljanje navedene pravice ne bi smelo vplivati na potek kazenskega postopka.

(24)

Ta direktiva ne vpliva na določbe nacionalnega prava o varnosti oseb, ki se nahajajo v prostorih za izvrševanje pridržanja.

(25)

Države članice bi morale zagotoviti, da se osumljenim ali obdolženim osebam, če je to potrebno, pri obveščanju v skladu s to direktivo nudi prevajanje in tolmačenje v jezik, ki ga razumejo, v skladu s standardi iz Direktive 2010/64/EU.

(26)

Pristojni organi bi morali pri obveščanju osumljenih ali obdolženih oseb v skladu s to direktivo posebno pozornost nameniti osebam, ki ne morejo razumeti vsebine ali pomena informacij, na primer zaradi svoje mladosti, psihičnega ali fizičnega stanja.

(27)

Osebam, obdolženim kaznivega dejanja, bi bilo treba o tem, česar so obdolžene, dati vse informacije, ki jih potrebujejo za pripravo svoje obrambe in da bi se zaščitila poštenost postopka.

(28)

Osumljene ali obdolžene osebe bi bilo treba o tem, da so osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja obvestiti nemudoma in vsaj še pred prvim uradnim zaslišanjem na policiji ali drugim pristojnim organom, ne da bi to vplivalo na potek preiskave. Podati bi bilo treba dovolj podroben opis dejstev, vključno s časom in krajem, če sta znana, ter z možno pravno opredelitvijo domnevnega kaznivega dejanja, katerega so te osebe osumljene ali obdolžene, ob upoštevanju dela kazenskega postopka, v katerem je bil opis podan, da bi se zaščitila poštenost postopka in omogočilo učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.

(29)

Med kazenskim postopkom je treba osumljene ali obdolžene osebe obveščati o vseh spremembah obdolžitev, ki bi lahko bistveno vplivale na njihov položaj, kolikor je to potrebno, da se zaščiti poštenost postopka, ter pravočasno, da se omogoči učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.

(30)

Listine in, kadar je to primerno, fotografije ter avdio- in video posnetki, bistveni za učinkovito izpodbijanje v skladu z nacionalnim pravom, zakonitosti prijetja ali pridržanja osumljenih ali obdolženih oseb, bi morali biti navedenim osebam ali njihovim odvetnikom dostopni še preden pristojni pravosodni organ prične z odločanjem o zakonitosti prijetja ali pridržanja v skladu s členom 5(4) EKČP, ter pravočasno, da se omogoči učinkovito uveljavljanje pravice do izpodbijanja zakonitosti prijetja ali pridržanja.

(31)

Za namene te direktive bi morala pravica dostopa do dokaznega gradiva, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu in s katerim razpolagajo organi, pristojni za posamezno kazensko zadevo, ne glede na to ali je osumljeni ali obdolženi osebi v prid ali v breme, vključevati pravico dostopa do gradiva kot so listine in, kadar je to primerno, fotografije ter avdio- in video-posnetki. Navedeno dokazno gradivo je lahko zajeto v spisu ali shranjeno pri pristojnih organih na drug ustrezen način v skladu z njihovim nacionalnim pravom.

(32)

Dostop do dokaznega gradiva s katerim razpolagajo pristojni organi, določen v tej direktivi, se lahko, ne glede na to ali je v prid ali v breme osumljeni ali obdolženi osebi, zavrne v skladu z nacionalnim predpisom, če bi se z dostopom lahko resno ogrozilo življenje ali temeljne pravice druge osebe ali je nujno potrebno za zaščito bistvenega javnega interesa. Vsako zavrnitev dostopa je treba pretehtati glede na pravico do obrambe osumljene ali obdolžene osebe, ob upoštevanju različnih delov kazenskega postopka. Omejitve dostopa bi bilo treba razlagati restriktivno in v skladu z načelom pravice do poštenega sojenja, kot jo določa EKČP in razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

(33)

Pravica dostopa do gradiva zadeve ne bi smela posegati v določbe nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov in informacij o tem, kje se nahajajo zaščitene priče.

(34)

Dostop do gradiva zadeve, kakor ga določa ta direktiva, bi moral biti brezplačen, brez poseganja v določbe nacionalnega prava o plačilu pristojbin za izdajo dvojnikov iz spisa ali stroškov pošiljanja gradiva zadevnim osebam ali njihovemu odvetniku.

(35)

V primeru obveščanja v skladu s to direktivo bi morali pristojni organi to evidentirati v skladu z obstoječimi postopki evidentiranja v nacionalnem pravu in zaradi tega ne bi smeli imeti dodatnih upravnih bremen.

(36)

V skladu z nacionalnim pravom bi morale imeti osumljene ali obdolžene osebe oziroma njihov odvetnik pravico izpodbijati odločitev pristojnih organov zaradi opustitve ali zavrnitve pravice dostopa do informacij ali razkritja določenega gradiva zadeve v skladu s to direktivo. Ta pravica za države članice ne pomeni obveznosti uvajanja posebnega pritožbenega postopka, ločenega mehanizma ali pritožbenega postopka za izpodbijanje takšnih opustitev ali zavrnitev dostopa.

(37)

Brez poseganja v neodvisnost sodstva in razlike v organizaciji pravosodja v Uniji, bi morale države članice pristojnim uradnikom v državah članicah zagotoviti ustrezno usposabljanje o ciljih te direktive ali takšno usposabljanje spodbujati.

(38)

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za upoštevanje te direktive. Praktično in učinkovito izvajanje nekaterih določb, na primer obveznosti obveščanja osumljenih ali obdolženih oseb o njihovih pravicah v preprostem in razumljivem jeziku, bi bilo mogoče zagotoviti na drugačen način, vključno z ukrepi, ki niso zakonodajni, kot je ustrezno usposabljanje pristojnih organov ali priprava obvestila o pravicah v preprostem in nestrokovnem jeziku, ki ga laična oseba lahko razume brez poznavanja kazenskega procesnega prava.

(39)

Pravica do pisne obveščenosti o pravicah ob prijetju, ki jih zagotavlja ta direktiva, bi se s potrebnimi prilagoditvami morala uporabljati tudi za osebe, prijete zaradi izvrševanja evropskega naloga za prijetje v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (7). V pomoč državam članicam pri oblikovanju obvestila o pravicah teh oseb je v Prilogi II prikazan vzorec. Ta vzorec je okviren in se lahko v okviru poročila Komisije o izvajanju te direktive in ob začetku veljavnosti vseh ukrepov načrta spremeni.

(40)

S to direktivo so določena minimalna pravila. Države članice bi morale imeti možnost dopolnitve pravic iz te direktive, da bi tako zagotovile višjo raven varstva tudi v primerih, ki v tej direktivi niso izrecno obravnavani. Raven varstva nikoli ne bi smela biti nižja od standardov, ki so določeni z EKČP in kakor jih razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

(41)

V tej direktivi so upoštevane temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina. Ta direktiva si zlasti prizadeva za krepitev pravice do svobode, pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe. Izvajati bi jo bilo treba temu ustrezno.

(42)

Določbe te direktive, ki ustrezajo pravicam, ki jih zagotavlja EKČP, bi bilo treba razlagati in izvajati skladno s temi pravicami, kakor jih razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

(43)

Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve skupnih minimalnih standardov glede pravice do obveščenosti v kazenskem postopku, države članice ne morejo zadovoljivo doseči enostransko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, in ker je ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(45)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske (št. 22), ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

(a)

pravici dostopa do odvetnika;

(b)

upravičenju do brezplačnega pravnega nasveta in pogojih za njegovo pridobitev;

(c)

pravici do obveščenosti o obdolžitvah v skladu s členom 6;

(d)

pravici do tolmačenja in prevajanja;

(e)

pravici do molka.

(a)

pravici dostopa do gradiva zadeve;

(b)

pravici do obvestila konzularnim organom in tretjim osebam;

(c)

pravici dostopa do nujne zdravniške pomoči, in

(d)

največje možno število ur ali dni odvzema prostosti osumljenim ali obdolženim osebam pred privedbo pred pravosodni organ.

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/11

(1)

Svet je 3. maja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 377/2012.

(2)

Ob upoštevanju resnosti razmer v Gvineji Bissau in v skladu s Sklepom Sveta 2012/285/SZVP z dne 31. maja 2012 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau (2) bi se morale na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 377/2012 vključiti dodatne osebe –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/16

(1)

Uredba (ES) št. 715/2007 in Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (3) določata skupne tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil in njihovih nadomestnih delov glede na njihove emisije ter določata pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) 715/2007 je treba določiti standard za število delcev (particle number; v nadaljnjem besedilu: PN) za vozila z motorjem na prisilni vžig, ki bodo odobrena v skladu s standardi Euro 6.

(3)

Delci, ki jih oddajajo vozila, se lahko nalagajo v pljučnih mešičkih ljudi, kar lahko vodi v dihalne in srčno-žilne bolezni ter povečano umrljivost. Zato je visoka raven zaščite pred navedenimi delci v javnem interesu.

(4)

Za merjenje emisij delcev pri vozilih z motorjem na prisilni vžig se trenutno uporablja protokol merjenja Programa za merjenje delcev (PMD), ki je bil razvit za dizelska vozila. Vendar dokazi kažejo, da se lahko spekter velikosti in kemična sestava emisij delcev pri motorju na prisilni vžig razlikujeta od spektra in sestave emisij delcev pri dizelskih vozilih. Spekter velikosti in kemično sestavo delcev ter učinkovitost veljavne tehnike merjenja za nadzorovanje škodljivih emisij delcev je treba še naprej spremljati. V prihodnosti bo morda potrebna revizija navedenega protokola merjenja za vozila z motorjem na prisilni vžig.

(5)

Po danes znanih podatkih je raven emisij delcev iz konvencionalnih motorjev s posrednim vbrizgavanjem goriva, ki goriva ne vbrizgavajo neposredno v zgorevalni prostor, ampak v sesalni kolektor ali vstopni kanal, nizka. Zato se zaenkrat zdi upravičeno, da se regulativni ukrepi omejijo na vozila z motorji z neposrednim vbrizgom, vendar je treba še naprej raziskovati in spremljati emisije delcev pri vseh motorjih na prisilni vžig, zlasti spekter velikosti in kemično sestavo oddanih delcev, pa tudi dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, Komisija pa mora po potrebi in ob upoštevanju prihodnjega tržnega deleža vozil s posrednim vbrizgavanjem goriva predlagati nadaljnje regulativne ukrepe.

(6)

Uredba (ES) št. 692/2008 je za dizelska vozila Euro 6 določila mejno vrednost emisij delcev 6 × 1011 #/km. V skladu z načelom tehnološko nevtralne zakonodaje mora biti zadevna mejna vrednost emisij za vozila Euro 6 z motorjem na prisilni vžig enaka, saj ni nobenega dokaza, da je specifična toksičnost delcev, ki jih oddajajo motorji na prisilni vžig, nižja od specifične toksičnosti delcev, ki jih oddajajo dizelski motorji.

(7)

Filtri delcev za bencinske motorje, pri katerih gre za učinkovito tehnološko rešitev za naknadno obdelavo, namenjeno omejevanju emisij delcev iz motorjev na prisilni vžig, naj bi bili v prihodnje na voljo za vgradnjo v nekatera vozila Euro 6 po razumnih cenah. Poleg tega se verjetno lahko v treh letih od obveznih datumov za stopnjo Euro 6 iz člena 10 Uredbe (ES) št. 715/2007 za številne uporabe doseže podobno zmanjšanje emisij delcev z notranjimi ukrepi v motorjih in z znatno nižjimi stroški. Vsi ukrepi v motorjih morajo veljati za vse delovne pogoje delovanja motorja, da se ob odsotnosti naprav za naknadno obdelavo ravni emisij v dejanskih voznih razmerah ne bi poslabšale.

(8)

Da se omogoči razvoj vseh potrebnih tehnologij in dovolj časa za prilagoditev proizvodnje, je treba sprejeti dvostopenjski pristop, pri katerem bi se mejne vrednosti števila delcev stopnje Euro 6 za dizelska vozila v drugi fazi uporabljale tudi za vozila z motorjem na prisilni vžig in neposrednim vbrizgom.

(9)

Pozornost je treba nameniti emisijam delcev vozil z motorjem na prisilni vžig v dejanskih voznih razmerah in razvoju ustreznih preskusnih postopkov. Komisija mora razviti in uvesti ustrezne merilne postopke najpozneje tri leta po začetku veljavnosti stopnje Euro 6.

(10)

Komisija mora še naprej spremljati učinek ukrepov za zmanjšanje števila delcev na emisije CO2 pri motorjih na prisilni vžig.

(11)

V skladu s členom 4(7) Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 se lahko vozila, zajeta v okviru navedene uredbe, homologirajo po emisijskih standardih Euro 6 šele po uvedbi mejnih vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD). OBD je pomembno orodje za prepoznavanje napačnega delovanja naprav za uravnavanje onesnaževanja.

(12)

Komisija je v svojem sporočilu 2008/C 182/08 o uporabi in prihodnjem razvoju zakonodaje Skupnosti v zvezi z emisijami iz lahkih tovornih vozil ter dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju (Euro 5 in 6) (4) predlagala vrsto mejnih vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu, ki na splošno odražajo mejne vrednosti, ki se bodo uporabljala za večino lahkih tovornih vozil v Združenih državah in Kanadi od leta 2013 naprej in kjer je večina sistemov OBD v vozilih skladna z zakonodajo, ki jo je sprejel kalifornijski odbor za zaščito zraka (Californian Air Resources Board – CARB). Uskladitev zahtev Unije z zahtevami Združenih držav bi bila v skladu s cilji mednarodnega usklajevanja in bi zagotovila visoko stopnjo okoljske zaščite.

(13)

Vendar pa so zahteve v Združenih državah za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu za proizvajalce vozil, ki ne izvažajo v Združene države, tehnološko zahtevne. Zato je treba za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu določiti začetno obdobje treh let, v katerem zahteve ne bi bile tako stroge, kar bi industriji zagotovilo daljši čas za prilagoditev proizvodnje.

(14)

Končne mejne vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu Euro 6 za ogljikov monoksid, nemetanske ogljikovodike in trdne delce iz Uredbe (ES) št. 692/2008 ne smejo biti tako stroge kot vrednosti, predlagane v Sporočilu 2008/C 182/08, temveč morajo upoštevati posebne tehnične težave na navedenih področjih. Poleg tega se s to uredbo ne smejo sprejeti mejne vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu Euro 6 za število delcev.

(15)

Pozneje je treba oceniti okoljsko potrebo, tehnično izvedljivost ter razmerji med stroški in koristmi strožjih mejnih vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu Euro 6 za ogljikov monoksid in ne-metanske ogljikovodike ter določitve mejnih vrednosti za vgrajene sisteme za diagnostiko na vozilu Euro 6 za število delcev. Morebitne spremembe regulativnih zahtev na podlagi te ocene je treba uvesti tako, da bo imela industrija dovolj časa za prilagoditev proizvodnje. Glede na kompleksnost sistemov za diagnostiko na vozilu za to običajno potrebuje tri do štiri leta.

(16)

Uredbi (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 692/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

1.

V členu 3 se na koncu točke 17 pika zamenja s podpičjem.

2.

V členu 3 se doda naslednja točka 18:

3.

V členu 10 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Do tri leta po ustreznih datumih, določenih v odstavkih 4 in 5 za nove homologacije in registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil, se, če se proizvajalec tako odloči, mejne vrednosti emisij delcev 6 × 1012 #/km uporabljajo za vozila z motorjem na prisilni vžig in neposrednim vbrizgom.“

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

1.

odstavek 7 člena 4 se črta;

2.

priloge I, XI in XVI se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/25

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 704/2008 z dne 15. julija 2008 o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo za obdobje od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2012 (2) omejuje ribolovne možnosti za kategorijo 9 (zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov) na referenčno tonažo 250 000 ton.

(2)

Ob upoštevanju, da je bila v skladu s členom 2(3) navedene uredbe dodeljena dodatna kvota 2 654 ton za obdobje od 1. avgusta 2011 do 31. julija 2012, s čimer se je referenčna tonaža povečala na 252 654 ton.

(3)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža, prijavljeni v tej ribolovni kategoriji s plovili, ki plujejo pod zastavami zadevnih držav članic, izčrpali kvoto za navedeno obdobje.

(4)

Zato je treba za navedeno ribolovno kategorijo prepovedati ribolovne dejavnosti –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/26

(1)

Uredba (ES) št. 1165/98 je vzpostavila skupni okvir za pripravo kratkoročne statistike Skupnosti o poslovnem ciklu in določila potrebne spremenljivke za analizo kratkoročnega razvoja ponudbe in povpraševanja, produkcijskih faktorjev in cen.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1503/2006 z dne 28. septembra 2006 o izvajanju in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih v zvezi z opredelitvijo spremenljivk, seznamom spremenljivk in pogostostjo zbiranja podatkov (2) je opredelila namen in karakteristike spremenljivk.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 657/2007 z dne 14. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih glede vzpostavitve evropskih vzorčnih načrtov (3) je določila pravila in pogoje glede pošiljanja podatkov držav članic, ki sodelujejo pri evropskih vzorčnih načrtih za kratkoročne statistične kazalce.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1178/2008 z dne 28. novembra 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih ter uredb Komisije (ES) št. 1503/2006 in (ES) št. 657/2007 glede prilagoditev po reviziji statističnih klasifikacij NACE in CPA (4) je posodobila pravila in pogoje za evropske vzorčne načrte po sprejetju Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (5) ter Uredbe (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (6).

(5)

Spremenljivke novih industrijskih naročil, uvedene z Uredbo (ES) št. 1165/98, so bile namenjene za uporabo kot glavni kazalnik prihodnje proizvodnje. Vendar se je zmogljivost napovedovanja teh spremenljivk izkazala za omejeno in ker te spremenljivke niso pokazale lastnosti stabilnih kazalnikov po vseh državah članicah, se je Odbor za evropski statistični sistem strinjal, da je treba zbiranje podatkov o novih industrijskih naročilih končati v okviru določanja prednostnih nalog v razvoju in proizvodnji statistike glede na zmanjšanje sredstev in s ciljem zmanjšanja bremena za evropski statistični sistem.

(6)

Za odstranitev spremenljivk novih industrijskih naročil je treba odstraniti vsa sklicevanja na te spremenljivke v povezavi s seznamom spremenljivk, referenčnim obdobjem, nivojem razčlenitve, rokom za pošiljanje, prehodnim obdobjem in opredelitvami, ki jih je treba uporabljati za te spremenljivke, ter glede na pogoje evropskega vzorčnega načrta glede novih naročil na tujem trgu.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/30

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/32

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 1. junija 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/35

(1)

Svet je v skladu s členom 6(1) Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje sklepov o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo.

(2)

PVO je 2. decembra 2011 sprejel Sklep Atalanta/4/2011 (2), s katerim je kapitana Jorgeja MANSA imenoval za poveljnika sil EU.

(3)

Poveljnik operacije EU je priporočil, da se kontraadmiral Jean-Baptiste DUPUIS imenuje za novega poveljnika sil EU.

(4)

Vojaški odbor EU to priporočilo podpira.

(5)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/36

(1)

Svet je 3. maja 2012 sprejel Sklep 2012/237/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau (1).

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 18. maja 2012 sprejel Resolucijo 2048 (2012), s katero je bila uvedena prepoved potovanja osebam, ki poskušajo preprečiti obnovitev ustavnega reda ali s svojimi dejanji spodkopavajo stabilnost v Republiki Gvineji Bissau, zlasti tistim, ki so imeli vodilno vlogo pri državnem udaru 12. aprila 2012 in ki s svojimi dejanji poskušajo oslabiti pravno državo, omejiti moč civilne oblasti ter ohraniti prakso nekaznovanja in nestabilnosti v državi.

(3)

Zaradi resnosti razmer v Republiki Gvineji Bissau bi bilo treba na sezname oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/237/SZVP, uvrstiti dodatne osebe.

(4)

Sklep 2012/237/SZVP bi bilo zato treba razveljaviti in ga nadomestiti s tem sklepom –

(a)

osebam s seznama v Prilogi k RVSZN 2048 (2012) in drugim osebam, ki jih je določil Varnostni svet ali odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 9 RVSZN 2048 (2012) (v nadaljnjem besedilu: odbor), v skladu z odstavkom 6 RVSZN 2048 (2012), kot so navedene na seznamu v Prilogi I;

(b)

osebam, ki niso zajete v Prilogi I in ki sodelujejo v dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Republiki Gvineji Bissau, ali osebam, ki te dejavnosti podpirajo, kakor tudi osebam, povezanim s temi osebami, kot so navedene na seznamu v Prilogi II.

(a)

je potovanje upravičeno zaradi nujnih humanitarnih potreb, vključno z verskimi obveznostmi, ali

(b)

bi z izjemo prispevali k izpolnitvi cilja vzpostavitve miru in nacionalne sprave v Republiki Gvineji Bissau ter stabilnosti v regiji.

(a)

kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(b)

kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skličejo Združeni narodi ali pa je pod njihovim okriljem;

(c)

v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah ali

(d)

v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

(a)

potrebni za osnovne potrebe oseb, navedenih v Prilogi III, in njihovih vzdrževanih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in pristojbine za storitve javnih gospodarskih služb;

(b)

namenjeni izključno za plačilo zmernih strokovnih honorarjev in povračilo nastalih stroškov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)

namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hranjenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov;

(d)

nujni za kritje izrednih stroškov, pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, zaradi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno dovoljenje, uradno obvestil druge pristojne organe in Komisijo vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja.

(a)

zadevna sredstva ali gospodarski viri so predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega, določenega pred datumom, ko je bila fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1 vključena na seznam iz Priloge III, ali pravne, upravne ali arbitražne sodbe, izdane pred navedenim datumom;

(b)

sredstva in gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s takšno zastavno pravico ali priznane kot veljavne v takšni sodbi, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)

zastavna pravica ali sodba ni v korist fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, naštetim v Prilogi III;

(d)

priznanje zastavne pravice ali sodbe ni v nasprotju z javnim redom v zadevni državi članici.

(a)

obresti ali drugi dohodki na teh računih ali

(b)

zapadla plačila po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred datumom, od katerega za te račune veljajo določbe tega sklepa,

1.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/47

(1)

Člen 90 Pogodbe določa, da se cilji Pogodb v zvezi s prevozom uresničujejo v okviru skupne prometne politike, katere pomemben del je prometna varnost.

(2)

V točki 1.3 Priloge I k beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (1) je določena pobuda v zvezi z ustanovitvijo stalne skupine strokovnjakov za varnost kopenskega prometa.

(3)

Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov na področju varnosti kopenskega prometa ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(4)

Skupina naj bi pomagala Komisiji pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti Unije, usmerjenih k oblikovanju politike o varnosti v zvezi s kopenskim prometom, ter bo podpirala stalne izmenjave relevantnih izkušenj, politik in praks med državami članicami in različnimi vključenimi stranmi.

(5)

Skupina bi morala biti sestavljena iz pristojnih organov držav članic. Slednji bi morali imenovati strokovnjake iz vladnih služb, ki so pristojne za vprašanja prometa in varnosti ali vzdrževanje reda.

(6)

Za člane skupine bi bilo treba določiti pravila o razkrivanju informacij.

(7)

Osebne podatke članov skupine je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2) –

—

pomaga Komisiji pri oblikovanju instrumentov za spremljanje, ocenjevanje in širjenje rezultatov ukrepov, sprejetih na ravni Evropske unije na področju varnosti kopenskega prometa,

—

prispeva k izvajanju delovnih programov Evropske unije na tem področju, predvsem z analizo rezultatov in s predlogi izboljšav sprejetih ukrepov,

—

spodbuja izmenjavo informacij o ukrepih, sprejetih na vseh ravneh, za spodbujanje varnosti kopenskega prometa in po potrebi podaja predloge za morebitno ukrepanje na ravni Evropske unije,

—

podaja mnenja ali predloži poročila Komisiji bodisi na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o kateri koli zadevi, ki se nanaša na spodbujanje varnosti kopenskega prometa v Evropski uniji.

(a)

enega predstavnika na državo članico iz ministrstev ali vladnih služb, pristojnih za kopenski promet;

(b)

enega predstavnika na državo članico iz ministrstev ali vladnih služb, pristojnih za vprašanja varnosti ali vzdrževanje reda.