23.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 133/1

(1)

Doslej najhujša svetovna finančna kriza in gospodarski upad sta hudo prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila močno poslabšanje finančnih, ekonomskih in socialnih razmer v več državah članicah.

(2)

Čeprav so bili sprejeti že pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, vključno s spremembami zakonodajnega okvira, je vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in državljane velik.

(3)

V skladu s členom 122(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa možnost, da se lahko državi članici, ki je v težavah ali ji med drugim zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave, odobri finančna pomoč Unije, je Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 (3) vzpostavila Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo s ciljem ohranitve finančne stabilnosti Unije.

(4)

Finančna pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 407/2010 je bila z izvedbenima sklepoma Sveta 2011/77/EU (4) in 2011/344/EU (5) odobrena Irski oziroma Portugalski.

(5)

Grčija je imela resne težave s finančno stabilnostjo že pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 407/2010. Ta uredba zato ni mogla biti podlaga za finančno pomoč Grčiji.

(6)

Sporazum med upnicami in Sporazum o posojilih za Grčijo, podpisana 8. maja 2010, sta začela veljati 11. maja 2010. Sporazum med upnicami ostaja v celoti veljaven in učinkovit v triletnem programskem obdobju, dokler bodo obstajali neporavnani zneski po Sporazumu o posojilih.

(7)

Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (6) določa, da Svet odobri vzajemno pomoč, kadar ima država članica, ki ni sprejela eura, težave s plačilno bilanco ali jo te resno ogrožajo.

(8)

Finančna pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 332/2002 je bila z odločbama Sveta 2009/102/ES (7) in 2009/459/ES (8) dodeljena Madžarski in Romuniji.

(9)

Ministri za finance 17 držav članic euroobmočja so 11. julija 2011 podpisali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Po sklepih, ki so jih voditelji držav članic in vlad euroobmočja sprejeli 21. julija in 9. decembra 2011, je bila ta pogodba spremenjena, da bi se izboljšala učinkovitost mehanizma, in podpisana 2. februarja 2012. EMS bo v skladu z navedeno pogodbo do leta 2013 prevzel naloge, ki jih trenutno opravljata evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Zato bi morala ta uredba upoštevati EMS.

(10)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozdravil namero Komisije za povečanje sinergij med programom posojil za Grčijo in skladi Unije ter podprl prizadevanja za povečanje grške zmogljivosti pri črpanju iz skladov Unije za spodbujanje rasti in zaposlovanja s preusmeritvijo v izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. Pozdravil in podprl je tudi celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga Komisija pripravlja skupaj z državami članicami.

(11)

Voditelji držav ali vlad držav članic euroobmočja in institucije EU so v izjavi z dne 21. julija 2011 Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) pozvali, da povečata sinergije med programi posojil in skladi Unije v vseh državah, ki prejemajo pomoč Unije ali Mednarodnega denarnega sklada. Ta uredba bi morala prispevati k temu cilju.

(12)

Voditelji držav ali vlad so se v izjavi članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 dogovorili o krepitvi podpore EIB za infrastrukturo kot nujnem ukrepu ter Svet, Komisijo in EIB pozvali, naj preučijo možnosti za okrepitev dejavnosti banke v podporo rasti in podajo ustrezna priporočila, vključno z možnostmi, da bi splošni proračun Evropske unije uporabili za krepitev zmogljivosti financiranja skupine EIB. Namen te uredbe je vsebinsko obravnavanje tega poziva v okviru trenutnega kriznega upravljanja.

(13)

Izvajanje operativnih programov in projektov na področju infrastrukture in produktivnih naložb v Grčiji je v resnih težavah, ker so se pogoji za sodelovanje zasebnega sektorja in še zlasti finančnega sektorja korenito spremenili zaradi ekonomske in finančne krize.

(14)

Za ublažitev navedenih težav in pospešitev izvajanja operativnih programov in projektov ter krepitev oživljanja gospodarstva morajo države članice, ki so imele resne težave s svojo finančno stabilnostjo ali so jim te težave grozile, in jim je bila dodeljena finančna pomoč v skladu z enim od mehanizmov finančne pomoči iz člena 77(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (9), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1311/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10), imeti možnost, da prispevajo finančna sredstva iz operativnih programov za vzpostavitev instrumentov za porazdelitev tveganja, ki zagotavljajo posojila ali jamstva ali druge finančne instrumente v podporo projektom in dejavnostim, predvidenim v okviru operativnega programa.

(15)

Glede na dolgoletne izkušnje EIB kot glavnega financerja infrastrukturnih projektov in njeno zavezanost k podpiranju oživljanja gospodarstva bi bilo treba omogočiti, da Komisija vzpostavi instrumente za porazdelitev tveganja s sporazumom o sodelovanju, sklenjenim v ta namen z EIB. Za zagotovitev pravne varnosti je treba v Uredbi (ES) št. 1083/2006 določiti glavne pogoje takega sporazuma o sodelovanju. Glede posebne narave kriznega upravljanja instrumentov za porazdelitev tveganja iz te uredbe bi bilo treba konkretne in posebne pogoje vsakega sodelovanja določiti v posameznem sporazumu o sodelovanju, ki bo sklenjen med Komisijo in EIB v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (11).

(16)

Zaradi potrebe po razširitvi naložbenih priložnosti, ki bi se lahko pojavile v zadevnih državah članicah, bi morali Komisiji omogočiti, da instrumente za porazdelitev tveganja vzpostavi tudi z nacionalnimi ali mednarodnimi organi javnega sektorja ali osebami zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva, iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 pod podobnimi pogoji, ki se uporabljajo za EIB in ki jih uporablja EIB.

(17)

Da se zagotovi hiter odziv v razmerah trenutne ekonomske, finančne in socialne krize, bi morala Komisija instrument za porazdelitev tveganja iz te uredbe izvajati v skladu s členom 54(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(18)

Zaradi pravne jasnosti in varnosti bi bilo treba v člen 36a Uredbe (ES) št. 1083/2006, kakor je spremenjena s to uredbo, vključiti opredelitev instrumenta za porazdelitev tveganja. Instrument za porazdelitev tveganja bi se moral uporabljati za posojila in jamstva ter druge finančne instrumente za financiranje dejavnosti, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ali Kohezijskega sklada (KS), kar zadeva investicijske stroške, ki jih ni mogoče financirati kot upravičene izdatke v skladu s členom 55 Uredbe (ES) št. 1083/2006 ali v skladu s pravili Unije o državni pomoči. V ta namen je treba predvideti tudi odstopanje od člena 54(5) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

(19)

Država članica, ki želi koristiti instrument za porazdelitev tveganja, bi morala v pisni prošnji Komisiji jasno navesti, zakaj meni, da izpolnjuje enega od pogojev za upravičenost iz člena 77(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006, ter k tej prošnji priložiti vse potrebne informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, da se preverijo navedeni pogoji za upravičenost. Država članica prosilka bi morala v svoji prošnji tudi opisati programe (vključno s seznamom predlaganih projektov in potreb po financiranju), ki se sofinancirajo s sredstvi ESRR ali KS, in del sredstev, dodeljenih tem programom za leti 2012 in 2013, ki jih želi razporediti v instrument za porazdelitev tveganja. Zato bi morala biti prošnja države članice poslana Komisiji do 31. avgusta 2013, da bi Komisija do 31. decembra 2013 sprejela odločitev o udeležbi države članice prosilke v instrumentu za porazdelitev tveganja. Preden Komisija sprejme odločitev o prošnji države članice v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006, bi bilo treba zadevne operativne programe v okviru ESRR in KS pregledati.

(20)

Izbrane dejavnosti, ki so upravičene do sredstev iz instrumenta za porazdelitev tveganja, bi morali biti veliki projekti, o katerih je Komisija že odločala v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 1083/2006, ali drugi projekti, ki se sofinancirajo iz ESRR ali KS in sodijo v enega ali več njunih operativnih programov, kadar se ti projekti soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicijske stroške, ki bi jih morali pokriti zasebni vlagatelji. Izbrane dejavnosti pa bi nazadnje lahko bile tudi dejavnosti, ki prispevajo k uresničevanju ciljev nacionalnega strateškega referenčnega okvira države članice prosilke in strateških smernic Skupnosti o koheziji ter ki lahko zaradi svoje narave prispevajo k podpori rasti in krepitvi gospodarskega okrevanja glede na razpoložljivost sredstev iz instrumenta za porazdelitev tveganja.

(21)

Poleg tega bi morala država članica prosilka v svoji prošnji navesti razpoložljivi znesek, ki se uporabi izključno v njeno korist in se zagotovi v okviru dodeljenih finančnih sredstev kohezijske politike v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 ter se lahko nameni za cilje instrumenta za porazdelitev tveganja izključno v okviru proračunskih obveznosti Unije za leti 2012 in 2013 v skladu s členom 75(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006, ta znesek pa ne bi smel presegati 10 % okvirne skupne dodelitve sredstev državi članici prosilki za obdobje 2007–2013 iz ESRR in KS, ki je bila potrjena v skladu s členom 28(3)(b) Uredbe (ES) št. 1083/2006. Nazadnje je treba zagotoviti, da so finančna sredstva Unije za instrument za porazdelitev tveganja, vključno s pristojbinami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, jasno omejena na omenjeni najvišji znesek, ki ga Unija prispeva instrumentu za porazdelitev tveganja, ter da ni nadaljnjih obveznosti splošnega proračuna Evropske unije. Zato bi morali EIB ali nacionalni oziroma mednarodni organi javnega sektorja ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, s katerimi je bil s sporazumom o sodelovanju vzpostavljen instrument za porazdelitev tveganja, kriti vsako preostalo tveganje dejavnosti, ki se financirajo iz uvedenega instrumenta za porazdelitev tveganja. Istim državam članicam bi bilo treba na njihovo zahtevo v okviru istega instrumenta za porazdelitev tveganja omogočiti ponovno uporabo vrnjenih ali vseh preostalih zneskov, dodeljenih instrumentu za porazdelitev tveganja, če še vedno izpolnjujejo pogoje za upravičenost.

(22)

Komisija bi morala preveriti, ali so informacije, ki jih posreduje država članica prosilka, točne in je prošnja države članice utemeljena, in bi nanjo bilo treba prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom v štirih mesecih po prošnji države članice sprejme odločitev o pogojih udeležbe države članice prosilke v instrumentu za porazdelitev tveganja. Vendar so lahko do financiranja iz vzpostavljenega instrumenta za porazdelitev tveganja upravičeni samo projekti, za katere so EIB ali nacionalni ali mednarodni javni organi oziroma osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, sprejeli ugoden sklep o financiranju. Zaradi preglednosti in pravne varnosti bi bilo treba odločitev Komisije objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(23)

Zaradi namena in narave s to uredbo uvedenega instrumenta za porazdelitev tveganja, ki sta povezana s kriznim upravljanjem, ter krize brez primere, ki je prizadela mednarodne trge, in gospodarskega upada, ki je močno prizadelo finančno stabilnost številnih držav članic, na kar se je treba hitro odzvati, da se preprečijo učinki na realno gospodarstvo, trg dela in državljane, je primerno, da ta uredba začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

(24)

Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Proračun Evropske unije, dodeljen skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s točko (b) člena 53 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), z izjemo instrumenta iz člena 36a te uredbe in tehnične pomoči iz člena 45 te uredbe.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členom 48(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 36a

Instrument za porazdelitev tveganja

1.   Za namene tega člena pomeni instrument za porazdelitve tveganja finančni instrument, ki zagotavlja popolno ali delno kritje opredeljenega tveganja, po možnosti v zameno za dogovorjeno nadomestilo.

2.   Država članica, ki izpolnjuje enega od pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 77(2), lahko del skupnih sredstev, razdeljenih v skladu s členoma 19 in 20, nameni instrumentu za porazdelitev tveganja, ki se vzpostavi s sporazumom o sodelovanju, ki ga sklene Komisija z EIB ali nacionalnimi ali mednarodnimi organi javnega sektorja ali osebami zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva, iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, pod podobnimi pogoji, kot se uporabljajo za EIB (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni izvajalski organ) in jih slednja uporablja za kritje rezervacij in kapitala za jamstva in posojila ter druge finančne ugodnosti, zagotovljene v okviru instrumenta za porazdelitev tveganja.

3.   Sporazum o sodelovanju iz odstavka 2 vsebuje pravila, zlasti o: skupnem znesku, ki ga prispeva Unija, in časovnem razporedu, po katerem bo na razpolago; pogojih skrbniškega računa, ki jih določi pogodbeni izvajalski organ; merilih o izpolnjevanju pogojev za uporabo prispevka Unije, podrobnostih v zvezi z natančno porazdelitvijo tveganja (vključno s stopnjo finančnega vzvoda), ki ga krije in za katerega jamči pogodbeni izvajalski organ; oblikovanju cen instrumenta za porazdelitev tveganja na podlagi meje tveganja in kritja vseh upravnih stroškov instrumenta za porazdelitev tveganja; postopku zaprositve in odobritve za predloge projektov, ki jih krije instrument za porazdelitev tveganja; obdobju, ko je instrument za porazdelitev tveganja na razpolago; zahtevah po poročanju.

Točna porazdelitev tveganja (vključno s stopnjo finančnega vzvoda), h kateri se zaveže pogodbeni izvajalski organ v skladu s sporazumom o sodelovanju, v povprečju ustreza najmanj 1,5-kratnemu znesku, ki ga instrumentu za porazdelitev tveganja prispeva Unija.

Plačila v instrument za porazdelitev tveganja se opravijo v tranšah v skladu z načrtovano uporabo instrumenta za porazdelitev tveganja pri zagotavljanju posojil in jamstev za financiranje določenih dejavnosti.

4.   Z odstopanjem od člena 54(5) se instrument za porazdelitev tveganja uporabi za financiranje dejavnosti, ki jih sofinancirata ESRR ali Kohezijski sklad, da se pokrijejo stroški naložb, ki ne morejo biti financirani kot upravičeni izdatki v skladu s členom 55 ali v skladu s pravili Unije o državni pomoči.

Lahko se uporabi tudi za financiranje dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju ciljev nacionalnega strateškega referenčnega okvira države članice prosilke in strateških smernic Skupnosti o koheziji v skladu s Sklepom Sveta 2006/702/ES (13) ter zagotavljajo največjo dodano vrednost strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

5.   Komisija izvaja instrument za porazdelitev tveganja v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54 in 56 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

6.   Država članica, ki želi koristiti instrument za porazdelitev tveganja, najpozneje do 31. avgusta 2013 Komisiji predloži pisno prošnjo. Država članica v svoji prošnji predloži vse podatke, ki so potrebni za ugotovitev:

7.   Ko Komisija preveri, da je prošnja države članice pravilna in utemeljena, v štirih mesecih po tem, ko je država članica vložila prošnjo, sprejme odločitev z izvedbenim aktom, v katerem določi sistem, ki bo zagotovil, da se razpoložljivi znesek uporabi izključno v korist države članice, ki ga je zagotovila v okviru dodeljenih finančnih sredstev kohezijske politike v skladu s členom 18(2), ter pogoje za sodelovanje države članice prosilke v instrumentu za porazdelitev tveganja. Pogoji se nanašajo zlasti na:

Odločitev Komisije se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija pri odločanju o prošnji države članice zagotovi, da bodo do financiranja iz vzpostavljenega instrumenta za porazdelitev tveganja upravičeni le projekti, za katere je Evropska investicijska banka ali nacionalni oziroma mednarodni javni organ ali oseba zasebnega prava, ki opravlja javne storitve, sprejela pozitiven sklep o financiranju.

8.   Pred odločitvijo Komisije iz odstavka 7 se v skladu s členom 33(2) opravi pregled operativnih programov v okviru ESRR in Kohezijskega sklada.

9.   Finančna sredstva, dodeljena instrumentu za porazdelitev tveganja, so strogo omejena in ne presegajo 10 % okvirnih skupnih dodeljenih sredstev za obdobje 2007–2013 v okviru ESRR in Kohezijskega sklada, ki so bila državi članici, ki je vložila zahtevo, odobrena v skladu s členom 28(3)(b). Dodeljena finančna sredstva, ki so na razpolago za projekte iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena, so omejena na znesek, ki ostane po financiranju dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena. Udeležba Unije v instrumentu za porazdelitev tveganja razen skupnega prispevka Unije instrumentu za porazdelitev tveganja, sprejetega z odločitvijo iz odstavka 7 tega člena, ne ustvarja nobenih drugih morebitnih obveznosti za splošni proračun Evropske unije ali zadevno državo članico.

10.   Vsa vrnjena sredstva ali znesek, ki ostane na voljo po končani dejavnosti, krite z instrumentom za porazdelitev tveganja, se lahko na prošnjo zadevne države članice ponovno uporabi v okviru instrumenta za porazdelitev tveganja pod pogojem, da država članica še izpolnjuje enega od pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 77(2). Če država članica katerega od navedenih pogojev ne izpolnjuje več, se vrnjena ali ostala sredstva štejejo za namenske prejemke v smislu člena 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Na prošnjo zadevne države članice se dodatne odobritve za prevzem obveznosti, ki jih ustvarijo ti namenski prejemki, naslednje leto dodajo dodeljenim finančnim sredstvom kohezijske politike te države članice.