ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.125.slv

Uradni list

Evropske unije

L 125

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
12. maj 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Obvestilo o začasni uporabi Začasnega sporazuma o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani

1

 

 

2012/251/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 24. aprila 2012 o stališču Evropske unije v Skupnem odboru EGP o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

2

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 405/2012 z dne 4. maja 2012 o prepovedi ribolova na severno kozico v norveških vodah južno od 62° s. z. š. s plovili, ki plujejo pod zastavo Švedske

25

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 406/2012 z dne 4. maja 2012 o prepovedi ribolova na morsko spako v območjih VIIIc, IX in X ter v vodah EU območja CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije

27

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 407/2012 z dne 4. maja 2012 o prepovedi ribolova skuše na območjih VIIIc, IX in X ter v vodah EU območja CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

29

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 408/2012 z dne 11. maja 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

31

 

 

SKLEPI

 

 

2012/252/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 13. julija 2011 o državni pomoči št. C 6/2008 (ex NN 69/07), ki jo je Finska dodelila podjetju Ålands Industrihus Ab (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4905)  ( 1 )

33

 

 

2012/253/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 10. maja 2012 o spremembi Priloge II k Direktivi Sveta 2004/68/ES glede temeljnih splošnih meril, po katerih ozemlje velja za prosto bolezni modrikastega jezika (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2978)  ( 1 )

51

 

 

2012/254/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 10. maja 2012 o nevključitvi diklorvosa za proizvode 18. vrste v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 3016)  ( 1 )

53

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011)

54

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/1


Obvestilo o začasni uporabi Začasnega sporazuma o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1)

Evropska unija, Republika Madagaskar, Republika Mauritius, Republika Sejšeli in Republika Zimbabve so se medsebojno uradno obvestile o zaključku postopkov, potrebnih za začasno uporabo Začasnega sporazuma o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, v skladu s členom 62 navedenega sporazuma. Zato se sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Madagaskar, Republiko Mauritius, Republiko Sejšeli in Republiko Zimbabve začasno uporablja od 14. maja 2012.


(1)  UL L 111, 24.4.2012, str. 1.


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/2


SKLEP SVETA

z dne 24. aprila 2012

o stališču Evropske unije v Skupnem odboru EGP o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

(2012/251/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114, člena 192(1) in člena 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga II in Priloga XX k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) vsebuje posebne določbe o tehničnih predpisih, standardih, preskušanju in certificiranju ter okolju.

(2)

Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (3) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)

Uredbo (ES) št. 1336/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 648/2004 z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 (4) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/112/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 (5) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(5)

Uredbo Komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (6) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(6)

Uredbo Komisije (EU) št. 440/2010 z dne 21. maja 2010 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008 (7), bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(7)

Uredba (ES) št. 1272/2008 s 1. junijem 2015 razveljavlja Direktivo Sveta 67/548/EGS (8) ter Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ker sta bili ti direktivi vključeni v Sporazum EGP, bi bilo treba ta sporazum spremeniti z učinkom od 1. junija 2015, da se upošteva razveljavitev direktiv.

(8)

Prilogi II in XX k Sporazumu EGP bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče Evropske unije v Skupnem odboru EGP o predlaganih spremembah Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. aprila 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)  UL L 305, 30.11.1994, str. 6.

(2)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(4)  UL L 354, 31.12.2008, str. 60.

(5)  UL L 345, 23.12.2008, str. 68.

(6)  UL L 133, 31.5.2010, str. 1.

(7)  UL L 126, 22.5.2010, str. 1.

(8)  Direktiva 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(9)  Direktiva 1999/45/ES z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1).


OSNUTEK

SKLEP št. …/2012 SKUPNEGA ODBORA EGP

z dne …

o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (2) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)

Uredbo (ES) št. 1336/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 648/2004 z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 (3) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/112/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 (4) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Uredbo Komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (5) bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(5)

Uredbo Komisije (EU) št. 440/2010 z dne 21. maja 2010 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008 (6), bi bilo treba vključiti v Sporazum EGP.

(6)

Uredba (ES) št. 1272/2008 s 1. junijem 2015 razveljavlja Direktivo Sveta 67/548/EGS (7) ter Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Ker sta bili ti direktivi vključeni v Sporazum EGP, bi bilo treba ta sporazum spremeniti z učinkom od 1. junija 2015, da se upošteva razveljavitev direktiv.

(7)

Prilogi II in XX k Sporazumu EGP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP se spremeni, kakor je določeno v prilogah I do III k temu sklepu.

Člen 2

V Prilogi XX (Okolje) k Sporazumu EGP se v točkah 21ab (Direktiva Sveta 1999/13/ES), 32e (Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in 32fa (Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta) doda naslednja alinea:

„—

32008 L 0112: Direktiva 2008/112/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 23.12.2008, str. 68).“.

Člen 3

Besedila uredb (ES) št. 1272/2008 in (ES) št. 1336/2008, uredb (EU) št. 440/2010 in (EU) št. 453/2010 ter Direktive 2008/112/ES v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.

Člen 4

Ta sklep začne veljati …, pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (9).

Člen 5

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, […]

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Sekretarja

Skupnega odbora EGP


(1)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(2)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(3)  UL L 354, 31.12.2008, str. 60.

(4)  UL L 345, 23.12.2008, str. 68.

(5)  UL L 133, 31.5.2010, str. 1.

(6)  UL L 126, 22.5.2010, str. 1.

(7)  Direktiva 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(8)  Direktiva 1999/45/ES z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1).

(9)  [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

PRILOGA I

k Sklepu št. …/2012 Skupnega odbora EGP

Priloga II k Sporazumu se spremeni:

1.

v točki 1 (Direktiva Sveta 67/548/EGS) in točki 12r (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/45/ES) poglavja XV se doda naslednja alinea:

„—

32008 R 1272: Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).“;

2.

prilagoditveno besedilo (b) v točki 1 (Direktiva Sveta 67/548/EGS) poglavja XV se nadomesti z naslednjim:

„Naslednje določbe se ne uporabljajo za Norveško:

(i)

člen 30 v povezavi s členoma 4 in 5 glede zahtev za razvrščanje in/ali posebne mejne koncentracije za snovi ali skupine snovi, ki so navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in prikazane na naslednjem seznamu. Norveška lahko zahteva uporabo drugačnega razvrščanja in/ali posebnih mejnih koncentracij za to snov;

Ime

Št. CAS

Indeks št.

EINECS

akrilamid

79-06-1

616-003-00-0

201-173-7

(ii)

člen 30 v povezavi s členoma 4 in 6 glede zahtev za razvrščanje in/ali posebne mejne koncentracije za snovi ali skupine snovi, ki niso navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in so prikazane na naslednjem seznamu. Norveška lahko zahteva uporabo drugačnega razvrščanja, označevanja in/ali posebnih mejnih koncentracij za te snovi;

Ime

Št. CAS

Indeks št.

ELINCS

metilakrilamidoglikolat

(vsebuje 0,01 % ≤ akrilamid < 0,1 %)

77402-05-2

[NOR-UNN-02-91]

403-230-3

metilakrilamidometoksiacetat

(vsebuje 0,01 % ≤ akrilamid < 0,1 %)

77402-03-0

[NOR-UNN-03-01]

401-890-7

(iii)

ta odstopanja se bodo s 1. junijem 2012 iztekla, če do takrat Norveška v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ne bo začela izvajati predlogov za usklajeno razvrščanje in označevanje, ki so bili 1. junija 2009 predloženi Evropski agenciji za kemikalije, za podporo strožjemu načinu razvrščanja in označevanja.

Če se bo postopek za usklajeno razvrščanje in označevanje, ki je predviden v členu 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008, izvajal, bo pregled odstopanj izveden pred 31. decembrom 2013. Če bodo rezultati navedenega postopka podprli odstopanja, se lahko slednja ohranijo s sklepom Skupnega odbora EGP. Če do 1. julija 2014 ne bo sprejet noben tak sklep, se bodo odstopanja na navedeni datum iztekla.“;

3.

prilagoditveno besedilo (d)(ii) v točki 12r (Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XV se črta;

4.

v točki 12u (Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XV se doda naslednja alinea:

„—

32008 R 1336: Uredba (ES) št. 1336/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 (UL L 354, 31.12.2008, str. 60).“;

5.

v točki 12zc (Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XV se dodata naslednji alinei:

„—

32008 R 1272: Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1),

32010 R 0453: Uredba Komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010 (UL L 133, 31.5.2010, str. 1).“;

6.

za točko 12zu (Sklep Komisije 2010/226/EU) poglavja XV se vstavita naslednji točki:

„12zv.

32008 R 1272: Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

Za namen tega sporazuma veljajo določbe Uredbe (ES) št. 1272/2008 z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Lihtenštajn ne bo obvezan ustanoviti nacionalne službe za pomoč uporabnikom v smislu člena 44 Uredbe (ES) št. 1272/2008. Namesto tega bo Lihtenštajn na spletni strani pristojnega lihtenštajnskega organa za kemikalije urada za okoljevarstvo objavil povezavo na službo za pomoč nemškega zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu.

(b)

Naslednje določbe ne veljajo za Norveško:

(i)

člen 51 v povezavi s členom 4 in členom 46(1) glede zahtev za razvrščanje, označevanje in/ali posebne mejne koncentracije za snovi ali skupine snovi, ki so navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in prikazane na naslednjem seznamu. Norveška lahko zahteva uporabo drugačnega razvrščanja, označevanja in/ali posebnih mejnih koncentracij za to snov;

Ime

Št. CAS

Indeks št.

EINECS

akrilamid

79-06-1

616-003-00-0

201-173-7

(ii)

člen 51 v povezavi s členom 4 in členom 46(1) glede zahtev za razvrščanje, označevanje in/ali posebne mejne koncentracije za snovi ali skupine snovi, ki niso navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 in so prikazane na naslednjem seznamu. Norveška lahko zahteva uporabo drugačnega razvrščanja, označevanja in/ali posebnih mejnih koncentracij za ti snovi;

Ime

Št. CAS

Indeks št.

ELINCS

metilakrilamidoglikolat

(vsebuje 0,01 % ≤ akrilamid < 0,1 %)

77402-05-2

[NOR-UNN-02-91]

403-230-3

metilakrilamidometoksiacetat

(vsebuje 0,01 % ≤ akrilamid < 0,1 %)

77402-03-0

[NOR-UNN-03-01]

401-890-7

(iii)

člen 51 v povezavi s členoma 4 in 9 ter členom 46(1) glede pripravkov, ki vsebujejo snovi, opredeljene v prilagoditvenem besedilu (i) in (ii);

(iv)

ta odstopanja se bodo s 1. junijem 2012 iztekla, če do takrat Norveška v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ne bo začela izvajati predlogov za usklajeno razvrščanje in označevanje, ki so bili 1. junija 2009 predloženi Evropski agenciji za kemikalije, za podporo strožjemu načinu razvrščanja in označevanja.

Če se bo postopek za usklajeno razvrščanje in označevanje, ki je predviden v členu 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008, izvajal, bo pregled odstopanj izveden pred 31. decembrom 2013. Če bodo rezultati navedenega postopka podprli odstopanja, se lahko slednja ohranijo s sklepom Skupnega odbora EGP. Če do 1. julija 2014 ne bo sprejet noben tak sklep, se bodo odstopanja na navedeni datum iztekla.

(c)

Islandske in norveške različice stavkov iz členov 21 in 22 so navedene v dodatku 5 oziroma 6.

12zw.

32010 R 0440: Uredba Komisije (EU) št. 440/2010 z dne 21. maja 2010 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 126, 22.5.2010, str. 1).";

7.

besedilo točk 1 (Direktiva Sveta 67/548/EGS) in 12r (Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XV se s 1. junijem 2015 črta;

8.

dodatka 3 (SEZNAM NEVARNIH SNOVI V PRILOGI I K DIREKTIVI SVETA 67/548/EGS) in 4 (SEZNAM NEVARNIH SNOVI V PRILOGI I K DIREKTIVI SVETA 67/548/EGS) se s 1. junijem 2015 črtata;

9.

dodatka 5 (Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki v islandskem jeziku) in 6 (Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki v norveškem jeziku) se vstavita, kot je določeno v Prilogi II oziroma III k temu sklepu;

10.

v točki 1 (Direktiva Sveta 76/768/EGS) poglavja XVI in točki 1 (Direktiva Sveta 88/378/EGS) poglavja XXIII se doda naslednja alinea:

„—

32008 L 0112: Direktiva 2008/112/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 (UL L 345, 23.12.2008, str. 68).“;

11.

v točki 9 (Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta) poglavja XVII se doda naslednje:

„ , kakor jo spreminja:

32008 L 0112: Direktiva 2008/112/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 (UL L 345, 23.12.2008, str. 68).“

PRILOGA II

k Sklepu št. …/2012 Skupnega odbora EGP

Dodatek 5

Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki v islandskem jeziku

Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se doda naslednje:

Št.

Islandsko

H200

Óstöðugt, sprengifimt efni.

H201

Sprengifimt efni, hætta á alsprengingu.

H202

Sprengifimt efni, mikil hætta á sprengibroti.

H203

Sprengifimt efni, hætta á bruna, höggbylgju eða sprengibrotum.

H204

Hætta á bruna eða sprengibrotum.

H205

Hætta á alsprengingu í bruna.

H220

Afar eldfim lofttegund.

H221

Eldfim lofttegund.

H222

Úðabrúsi með afar eldfimum efnum.

H223

Úðabrúsi með eldfimum efnum.

H224

Afar eldfimur vökvi og gufa.

H225

Mjög eldfimur vökvi og gufa.

H226

Eldfimur vökvi og gufa.

H228

Eldfimt, fast efni.

H240

Sprengifimt við hitun.

H241

Eldfimt eða sprengifimt við hitun.

H242

Eldfimt við hitun.

H250

Kviknar í sjálfkrafa við snertingu við loft.

H251

Sjálfhitandi, hætta á sjálfsíkviknun.

H252

Sjálfhitandi í miklu efnismagni, hætta á sjálfsíkviknun.

H260

Í snertingu við vatn myndast eldfimar lofttegundir sem er hætt við sjálfsíkviknun.

H261

Eldfimar lofttegundir myndast við snertingu við vatn

H270

Getur valdið eða aukið bruna, eldmyndandi (oxandi).

H271

Getur valdið bruna eða sprengingu, mjög eldmyndandi (oxandi).

H272

Getur aukið bruna, eldmyndandi (oxandi).

H280

Inniheldur lofttegund undir þrýstingi, getur sprungið við hitun.

H281

Inniheldur kælda lofttegund, getur valdið kalsárum.

H290

Getur verið ætandi fyrir málma.

H300

Banvænt við inntöku.

H301

Eitrað við inntöku.

H302

Hættulegt við inntöku.

H304

Getur verið banvænt við inntöku ef það kemst í öndunarveg.

H310

Banvænt í snertingu við húð.

H311

Eitrað í snertingu við húð.

H312

Hættulegt í snertingu við húð.

H314

Veldur alvarlegum bruna á húð og augnskaða.

H315

Veldur húðertingu.

H317

Getur valdið ofnæmisviðbrögðum í húð.

H318

Veldur alvarlegum augnskaða.

H319

Veldur alvarlegri augnertingu.

H330

Banvænt við innöndun.

H331

Eitrað við innöndun.

H332

Hættulegt við innöndun.

H334

Getur valdið ofnæmis- eða asmaeinkennum eða öndunarerfiðleikum við innöndun.

H335

Getur valdið ertingu í öndunarfærum.

H336

Getur valdið sljóleika eða svima.

H340

Getur valdið erfðagöllum (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H341

Grunað um að valda erfðagöllum (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H350

Getur valdið krabbameini (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H351

Grunað um að valda krabbameini (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H360

Getur haft skaðleg áhrif á frjósemi eða börn í móðurkviði (tilgreinið sérstök áhrif ef þau eru kunn) (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H361

Grunað um að hafa skaðleg áhrif á frjósemi eða börn í móðurkviði (tilgreinið sérstök áhrif ef þau eru kunn) (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H362

Getur skaðað börn á brjósti.

H370

Skaðar líffæri (eða tilgreinið öll líffæri sem verða fyrir áhrifum, ef þau eru kunn) (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H371

Getur skaðað líffæri (eða tilgreinið öll líffæri sem verða fyrir áhrifum, ef þau eru kunn) (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H372

Skaðar líffæri (tilgreinið öll líffæri sem verða fyrir áhrifum, ef þau eru kunn) við langvinn eða endurtekin váhrif (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H373

Getur skaðað líffæri (tilgreinið öll líffæri sem verða fyrir áhrifum, ef þau eru kunn) við langvinn eða endurtekin váhrif (tilgreinið váhrifaleið ef sannað hefur verið svo óyggjandi sé að engin önnur váhrifaleið hefur þessa hættu í för með sér).

H400

Mjög eitrað lífi í vatni.

H410

Mjög eitrað lífi í vatni, hefur langvinn áhrif.

H411

Eitrað lífi í vatni, hefur langvinn áhrif.

H412

Skaðlegt lífi í vatni, hefur langvinn áhrif.

H413

Getur valdið langvinnum, skaðlegum áhrifum á líf í vatni.

H350i

Getur valdið krabbameini við innöndun.

H360F

Getur haft skaðleg áhrif á frjósemi.

H360D

Getur haft skaðleg áhrif á börn í móðurkviði.

H361f

Grunað um að hafa skaðleg áhrif á frjósemi.

H361d

Grunað um að hafa skaðleg áhrif á börn í móðurkviði.

H360FD

Getur haft skaðleg áhrif á frjósemi. Getur haft skaðleg áhrif á börn í móðurkviði.

H361fd

Grunað um að hafa skaðleg áhrif á frjósemi. Grunað um að hafa skaðleg áhrif á börn í móðurkviði.

H360Fd

Getur haft skaðleg áhrif á frjósemi. Grunað um að hafa skaðleg áhrif á börn í móðurkviði.

H360Df

Getur haft skaðleg áhrif á börn í móðurkviði. Grunað um að hafa skaðleg áhrif á frjósemi.

EUH 001

Sprengifimt sem þurrefni.

EUH 006

Sprengifimt með og án andrúmslofts.

EUH 014

Hvarfast kröftuglega við vatn

EUH 018

Getur myndað eldfimar eða sprengifimar blöndur af efnagufu og andrúmslofti við notkun.

EUH 019

Getur myndað sprengifim efnasambönd (peroxíð).

EUH 044

Sprengifimt við hitun í lokuðu rými.

EUH 029

Myndar eitraða lofttegund í snertingu við vatn.

EUH 031

Myndar eitraða lofttegund í snertingu við sýru.

EUH 032

Myndar mjög eitraða lofttegund í snertingu við sýru.

EUH 066

Endurtekin snerting getur valdið þurri eða sprunginni húð.

EUH 070

Eitrað í snertingu við augu.

EUH 071

Ætandi fyrir öndunarfærin.

EUH 059

Hættulegt ósonlaginu.

EUH 201/201A

Inniheldur blý. Notist ekki á yfirborð hluta sem ætla má að börn tyggi eða sjúgi. Varúð! Inniheldur blý.

EUH 202

Sýanóakrýlat. Hætta. Límist við húð og augu á nokkrum sekúndum. Geymist þar sem börn ná ekki til.

EUH 203

Inniheldur sexgilt króm. Getur framkallað ofnæmisviðbrögð.

EUH 204

Inniheldur ísósýanöt. Getur framkallað ofnæmisviðbrögð.

EUH 205

Inniheldur epoxýefnisþætti. Getur framkallað ofnæmisviðbrögð.

EUH 206

Varúð! Notist ekki með öðrum vörum. Getur gefið frá sér hættulegar lofttegundir (klór).

EUH 207

Varúð! Inniheldur kadmíum. Hættulegar gufur myndast við notkun. Sjá upplýsingar frá framleiðanda. Farið eftir öryggisleiðbeiningunum.

EUH 208

Inniheldur (heiti næmandi efnis). Getur framkallað ofnæmisviðbrögð.

EUH 209/ 209A

Getur orðið mjög eldfimt við notkun. Getur orðið eldfimt við notkun

EUH 210

Öryggisblað er fáanlegt sé um það beðið.

EUH 401

Fylgið notkunarleiðbeiningum til að varast hættu fyrir heilbrigði manna og umhverfið.

Delu 2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se doda naslednje:

Št.

Islandsko

P101

Ef leita þarf læknis skal hafa ílát eða merkimiða tiltæk.

P102

Geymist þar sem börn ná ekki til.

P103

Lesið merkimiðann fyrir notkun.

P201

Aflið sérstakra leiðbeininga fyrir notkun.

P202

Nauðsynlegt er að lesa og skilja allar viðvaranir áður en efnið er notað.

P210

Haldið frá hitagjöfum, neistagjöfum, opnum eldi og heitum flötum. — Reykingar bannaðar.

P211

Má ekki úða á opinn eld eða annan íkveikjuvald.

P220

Má ekki nota eða geyma í námunda við fatnað/…/brennanleg efni.

P221

Gætið þess að blanda efninu ekki saman við brennanleg efni/…

P222

Má ekki komast í snertingu við andrúmsloft.

P223

Má alls ekki komast í snertingu við vatn vegna hættu á kröftugu hvarfi og leiftureldi.

P230

Haldið röku með….

P231

Meðhöndlið undir óhvarfgjarnri lofttegund.

P232

Verjið gegn raka.

P233

Ílát skal vera vel lukt.

P234

Má aðeins geyma í upprunalegu íláti.

P235

Geymist á köldum stað.

P240

Jarðtengið/spennujafnið ílát og viðtökubúnað.

P241

Notið sprengiheld rafföng/loftræstibúnað/lýsingu/…

P242

Notið ekki verkfæri sem mynda neista.

P243

Gerið varúðarráðstafanir gegn stöðurafmagni

P244

Gætið þess að ekki sé feiti og olía á þrýstingslokum.

P250

Má ekki verða fyrir hnjaski/höggi/…/núningi

P251

Þrýstihylki: Ekki má gata eða brenna hylki jafnvel þótt þau séu tóm.

P260

Andið ekki að ykkur ryki/reyk/lofttegund/úða/gufu/ýringi.

P261

Gætið þess að anda ekki inn ryki/reyk/lofttegund/úða/gufu/ýringi.

P262

Má ekki koma í augu eða á húð eða föt.

P263

Forðist alla snertingu við efnið meðan á meðgöngu og brjóstagjöf stendur.

P264

Þvoið…vandlega eftir meðhöndlun.

P270

Neytið ekki matar, drykkjar eða tóbaks við notkun þessarar vöru.

P271

Notið eingöngu utandyra eða í vel loftræstu rými.

P272

Ekki skal farið með vinnuföt af vinnustað hafi þau óhreinkast af efninu.

P273

Forðist losun út í umhverfið.

P280

Notið hlífðarhanska/hlífðarfatnað/augnhlífar/andlitshlífar.

P281

Notið tilskildar persónuhlífar.

P282

Klæðist kuldaeinangrandi hönskum/andlitshlífum/augnhlífum.

P283

Klæðist brunaþolnum/eldþolnum/eldtefjandi fatnaði.

P284

Notið öndunarhlífar.

P285

Notið öndunarhlífar ef loftræsting er ófullnægjandi.

P231 + P232

Meðhöndlið undir óhvarfgjarnri lofttegund. Verjið gegn raka.

P235 + P410

Geymist á köldum stað. Hlífið við sólarljósi.

P301

EFTIR INNTÖKU:

P302

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ:

P303

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ (eða í hár):

P304

EFTIR INNÖNDUN:

P305

BERIST EFNIÐ Í AUGU:

P306

EF EFNIÐ FER Á FÖT:

P307

EF um váhrif er að ræða:

P308

EF um váhrif eða hugsanleg váhrif er að ræða:

P309

EF um váhrif er að ræða eða ef lasleika verður vart:

P310

Hringið umsvifalaust í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P311

Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P312

Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni ef lasleika verður vart.

P313

Leitið læknis.

P314

Leitið læknis ef lasleika verður vart.

P315

Leitið umsvifalaust læknis.

P320

Brýnt er að fá sérstaka meðferð (sjá … á þessum merkimiða).

P321

Sérstök meðferð (sjá … á þessum merkimiða).

P322

Sérstakar ráðstafanir (sjá … á þessum merkimiða).

P330

Skolið munninn.

P331

EKKI framkalla uppköst.

P332

Ef efnið ertir húð:

P333

Ef efnið ertir húð eða útbrot koma fram:

P334

Sökkvið í kalt vatn/vefjið með blautu sárabindi.

P335

Dustið lausar agnir af húðinni.

P336

Vermið kalna líkamshluta með volgu vatni. Ekki nudda skaddaða svæðið.

P337

Ef augnerting er viðvarandi:

P338

Fjarlægið snertilinsur ef það er auðvelt. Skolið áfram.

P340

Flytjið viðkomandi í ferskt loft og látið hann hvílast í stellingu sem léttir öndun.

P341

Ef viðkomandi á erfitt með öndun skal flytja hann í ferskt loft og láta hann hvílast í stellingu sem léttir öndun.

P342

Ef vart verður einkenna frá öndunarvegi:

P350

Þvoið varlega með mikilli sápu og vatni.

P351

Þvoið varlega með mikilli sápu og vatni.

P352

Þvoið með mikilli sápu og vatni.

P353

Skolið húðina með vatni/Farið í sturtu.

P360

Föt og húð, sem óhreinkast af efninu, skal skola strax með miklu vatni áður en farið er úr fötunum.

P361

Farið strax úr fötum sem óhreinkast af efninu.

P362

Farið úr fötum, sem óhreinkast af efninu, og þvoið fyrir næstu notkun.

P363

Þvoið föt, sem óhreinkast af efninu, fyrir næstu notkun.

P370

Ef eldur kemur upp:

P371

Þegar um mikinn eld og mikið efnismagn er að ræða:

P372

Sprengihætta ef eldur kemur upp.

P373

EKKI reyna að slökkva eld ef hann kemst að sprengifimum efnum.

P374

Beitið eðlilegum varúðarráðstöfunum við slökkvistörf og verið í hæfilegri fjarlægð frá eldinum.

P375

Verið í fjarlægð frá eldinum við slökkvistörf vegna sprengihættu.

P376

Stöðvið leka ef það er óhætt.

P377

Eldur í lekandi gasi: Reynið ekki að slökkva eldinn nema hægt sé að stöðva lekann á öruggan máta.

P378

Notið … til að slökkva eldinn.

P380

Rýmið svæðið.

P381

Fjarlægið alla íkveikjuvalda ef það er óhætt.

P390

Sogið upp allt sem hellist niður til að afstýra eignatjóni.

P391

Safnið upp því sem hellist niður.

P301 + P310

EFTIR INNTÖKU: Hringið umsvifalaust í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P301 + P312

EFTIR INNTÖKU: Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni ef lasleika verður vart.

P301 + P330 + P331

EFTIR INNTÖKU: Skolið munninn. EKKI framkalla uppköst.

P302 + P334

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ: Sökkvið í kalt vatn/vefjið með blautu sárabindi.

P302 + P350

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ: Þvoið varlega með mikilli sápu og vatni.

P302 + P352

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ: Þvoið með mikilli sápu og vatni

P303 + P361 + P353

BERIST EFNIÐ Á HÚÐ (eða í hár): Farið strax úr fötum sem óhreinkast af efninu. Skolið húðina með vatni/Farið í sturtu.

P304 + P340

EFTIR INNÖNDUN: Flytjið viðkomandi í ferskt loft og látið hann hvílast í stellingu sem léttir öndun.

P304 + P341

EFTIR INNÖNDUN: Ef viðkomandi á erfitt með öndun skal flytja hann í ferskt loft og láta hann hvílast í stellingu sem léttir öndun.

P305 + P351 + P338

BERIST EFNIÐ Í AUGU: Skolið varlega með vatni í nokkrar mínútur. Fjarlægið snertilinsur ef það er auðvelt. Skolið áfram.

P306 + P360

EF EFNIÐ FER Á FÖT: Föt og húð, sem óhreinkast af efninu, skal skola strax með miklu vatni áður en farið er úr fötunum.

P307 + P311

EFum váhrif er að ræða: Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P308 + P313

EF um váhrif eða hugsanleg váhrif er að ræða: Leitið læknis.

P309 + P311

EF um váhrif er að ræða eða ef lasleika verður vart: Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P332 + P313

Ef efnið ertir húð: Leitið læknis.

P333 + P313

Ef efnið ertir húð eða útbrot koma fram: Leitið læknis.

P335 + P334

Dustið lausar agnir af húðinni. Sökkvið í kalt vatn/vefjið með blautu sárabindi.

P337 + P313

Ef augnerting er viðvarandi: Leitið læknis.

P342 + P311

Ef vart verður einkenna frá öndunarvegi: Hringið í EITRUNARMIÐSTÖÐ eða lækni.

P370 + P376

Ef eldur kemur upp: Stöðvið leka ef það er óhætt.

P370 + P378

Ef eldur kemur upp: Notið … til að slökkva eldinn.

P370 + P380

Ef eldur kemur upp: Rýmið svæðið.

P370 + P380 + P375

Ef eldur kemur upp: Rýmið svæðið. Verið í fjarlægð frá eldinum við slökkvistörf vegna sprengihættu.

P371 + P380 + P375

Þegar um mikinn eld og mikið efnismagn er að ræða: Rýmið svæðið. Verið í fjarlægð frá eldinum við slökkvistörf vegna sprengihættu.

P401

Geymist …

P402

Geymist á þurrum stað.

P403

Geymist á vel loftræstum stað.

P404

Geymist í lokuðu íláti.

P405

Geymist á læstum stað.

P406

Geymist í tæringarþolnu/…íláti með tæringarþolnu innra lagi.

P407

Hafið loftbil á milli stafla/vörubretta.

P410

Hlífið við sólarljósi.

P411

Geymist við hitastig sem er ekki hærra en … °C/… °F.

P412

Setjið ekki í hærri hita en 50 °C/122 °F.

P413

Ef búlkavara vegur meira en … kg/… pund skal ekki geyma hana í hærri hita en… °C/… °F.

P420

Má ekki geyma hjá öðru efni.

P422

Geymið innihald undir …

P402 + P404

Geymist á þurrum stað. Geymist í lokuðu íláti.

P403 + P233

Geymist á vel loftræstum stað. Ílát vera vel lukt.

P403 + P235

Geymist á vel-loftræstum stað. Geymist á köldum stað.

P410 + P403

Hlífið við sólarljósi. Geymist á vel loftræstum stað.

P410 + P412

Hlífið við sólarljósi. Hlífið við hærri hita en 50 °C/122 °F.

P411 + P235

Geymist á köldum stað við hitastig sem er ekki hærra en … °C/… °F.

P501

Fargið innihaldi/íláti hjá …

PRILOGA III

k Sklepu št. …/2012 Skupnega odbora EGP

Dodatek 6

Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki v norveškem jeziku

Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se doda naslednje:

Št.

Norveško

H200

Ustabile eksplosive varer.

H201

Eksplosjonsfarlig; fare for masseeksplosjon.

H202

Eksplosjonsfarlig; stor fare for utkast av fragmenter.

H203

Eksplosjonsfarlig; fare for brann, trykkbølge eller utkast av fragmenter.

H204

Fare for brann eller utkast av fragmenter.

H205

Fare for masseeksplosjon ved brann.

H220

Ekstremt brannfarlig gass.

H221

Brannfarlig gass.

H222

Ekstremt brannfarlig aerosol.

H223

Brannfarlig aerosol.

H224

Ekstremt brannfarlig væske og damp.

H225

Meget brannfarlig væske og damp.

H226

Brannfarlig væske og damp.

H228

Brannfarlig fast stoff.

H240

Eksplosjonsfarlig ved oppvarming.

H241

Brann- eller eksplosjonsfarlig ved oppvarming.

H242

Brannfarlig ved oppvarming.

H250

Selvantenner ved kontakt med luft.

H251

Selvopphetende; kan selvantenne.

H252

Selvopphetende i store mengder; kan selvantenne.

H260

Ved kontakt med vann utvikles brannfarlige gasser som kan selvantenne.

H261

Ved kontakt med vann utvikles brannfarlige gasser.

H270

Kan forårsake eller forsterke brann; oksiderende.

H271

Kan forårsake brann eller eksplosjon; sterkt oksiderende.

H272

Kan forsterke brann; oksiderende.

H280

Inneholder gass under trykk; kan eksplodere ved oppvarming.

H281

Inneholder nedkjølt gass; kan forårsake alvorlige forfrysninger.

H290

Kan være etsende for metaller.

H300

Dødelig ved svelging.

H301

Giftig ved svelging.

H302

Farlig ved svelging.

H304

Kan være dødelig ved svelging om det kommer ned i luftveiene.

H310

Dødelig ved hudkontakt.

H311

Giftig ved hudkontakt.

H312

Farlig ved hudkontakt.

H314

Gir alvorlige etseskader på hud og øyne.

H315

Irriterer huden.

H317

Kan utløse en allergisk hudreaksjon.

H318

Gir alvorlig øyeskade.

H319

Gir alvorlig øyeirritasjon.

H330

Dødelig ved innånding.

H331

Giftig ved innånding.

H332

Farlig ved innånding.

H334

Kan gi allergi eller astmasymptomer eller pustevansker ved innånding.

H335

Kan forårsake irritasjon av luftveiene.

H336

Kan forårsake døsighet eller svimmelhet.

H340

Kan gi genetiske skader <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H341

Mistenkes å kunne gi genetiske skader <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H350

Kan forårsake kreft <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H351

Mistenkes for å kunne forårsake kreft <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H360

Kan skade forplantningsevnen eller gi fosterskader <Angi særlige virkninger dersom disse er kjent.> <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H361

Mistenkes for å kunne skade forplantningsevnen eller gi fosterskader <Angi særlige virkninger dersom disse er kjent.> <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>

H362

Kan skade barn som ammes.

H370

Forårsaker organskader <eller angi alle organer som påvirkes dersom disse er kjent.> <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H371

Kan forårsake organskader <eller angi alle organer som påvirkes dersom disse er kjent.> <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er fastlått at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H372

Forårsaker organskader <eller angi alle organer som påvirkes dersom disse er kjent.> ved langvarig eller gjentatt eksponering <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H373

Kan forårsake organskader <eller angi alle organer som påvirkes dersom disse er kjent.> ved langvarig eller gjentatt eksponering <Angi opptaksvei dersom det med sikkerhet er at ingen andre opptaksveier er årsak til faren>.

H400

Meget giftig for liv i vann.

H410

Meget giftig, med langtidsvirkning, for liv i vann.

H411

Giftig, med langtidsvirkning, for liv i vann.

H412

Skadelig, med langtidsvirkning, for liv i vann.

H413

Kan forårsake skadelige langtidsvirkninger for liv i vann.

H350i

Kan forårsake kreft ved innånding.

H360F

Kan skade forplantningsevnen.

H360D

Kan gi fosterskader.

H361f

Mistenkes for å kunne skade forplantningsevnen.

H361d

Mistenkes for å kunne gi fosterskader.

H360FD

Kan skade forplantningsevnen. Kan gi fosterskader.

H361fd

Mistenkes for å kunne skade forplantningsevnen. Mistenkes for å kunne gi fosterskader.

H360Fd

Kan skade forplantningsevnen. Mistenkes for å kunne gi fosterskader.

H360Df

Kan gi fosterskader. Mistenkes for å kunne skade forplantningsevnen.

EUH 001

Eksplosjonsfarlig i tørr tilstand.

EUH 006

Eksplosjonsfarlig ved og uten kontakt med luft.

EUH 014

Reagerer voldsomt med vann.

EUH 018

Ved bruk kan brennbar damp/eksplosive damp-luft-blandinger dannes.

EUH 019

Kan danne eksplosive peroksider.

EUH 044

Eksplosjonsfarlig ved oppvarming i lukket rom.

EUH 029

Ved kontakt med vann utvikles giftig gass.

EUH 031

Ved kontakt med syrer utvikles giftig gass.

EUH 032

Ved kontakt med syrer utvikles meget giftig gass.

EUH 066

Gjentatt eksponering kan gi tørr eller sprukket hud.

EUH 070

Giftig ved øyekontakt.

EUH 071

Etsende for luftveiene.

EUH 059

Farlig for ozonlaget.

EUH 201/201A

Inneholder bly. Må ikke brukes på gjenstander som barn vil kunne tygge eller suge på. Advarsel! Inneholder bly.

EUH 202

Cyanoakrylat. Fare. Klistrer sammen hud og øyne på sekunder. Oppbevares utilgjengelig for barn.

EUH 203

Inneholder krom (VI). Kan gi en allergisk reaksjon.

EUH 204

Inneholder isocyanater. Kan gi en allergisk reaksjon.

EUH 205

Inneholder epoksyforbindelser. Kan gi en allergisk reaksjon.

EUH 206

Advarsel! Må ikke brukes sammen med andre produkter. Kan frigjøre farlige gasser (klor).

EUH 207

Advarsel! Inneholder kadmium. Det utvikles farlige gasser under bruk. Se informasjon fra produsenten. Følg sikkerhetsinstruksjonene.

EUH 208

Inneholder <navn på sensibiliserende stoff>. Kan gi en allergisk reaksjon.

EUH 209/ 209A

Kan bli meget brannfarlig ved bruk. Kan bli brannfarlig ved bruk.

EUH 210

Sikkerhetsdatablad er tilgjengelig på anmodning.

EUH 401

Bruksanvisningen må følges, slik at man unngår risiko for menneskers helse og miljøet.

Delu 2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se doda naslednje:

Št.

Norveško

P101

Dersom det er nødvendig med legehjelp, ha produktets beholder eller etikett for hånden.

P102

Oppbevares utilgjengelig for barn.

P103

Les etiketten før bruk.

P201

Innhent særskilt instruks før bruk.

P202

Skal ikke håndteres før alle advarsler er lest og oppfattet.

P210

Holdes vekk fra varme/gnister/åpen flamme/varme overflater. — Røyking forbudt.

P211

Ikke spray mot åpen flamme eller annen tennkilde.

P220

Må ikke brukes/oppbevares i nærheten av tøy /…/ brennbare materialer.

P221

Må ikke blandes med brennbare stoffer.

P222

Unngå kontakt med luft.

P223

Unngå all kontakt med vann, på grunn av fare for voldsom reaksjon og eksplosjonsaktig brann.

P230

Holdes fuktet med …

P231

Håndteres under inertgass.

P232

Beskyttes mot fuktighet.

P233

Hold beholderen tett lukket.

P234

Oppbevares bare i originalbeholder.

P235

Oppbevares kjølig.

P240

Beholder og mottaksutstyr jordes/potensialutlignes.

P241

Bruk elektrisk materiell /ventilasjonsmateriell/belysningsmateriell som er eksplosjonssikkert.

P242

Bruk bare verktøy som ikke avgir gnister.

P243

Treff tiltak mot statisk elektrisitet.

P244

Reduksjonsventiler skal holdes fri for fett og olje.

P250

Må ikke utsettes for sliping/støt/…/friksjon.

P251

Beholder under trykk: Må ikke punkteres eller brennes, selv ikke etter bruk.

P260

Ikke innånd støv/røyk/gass/tåke/damp/aerosoler.

P261

Unngå innånding av støv/røyk/gass/tåke/damp/aerosoler.

P262

Må ikke komme i kontakt med øyne, huden eller klær.

P263

Unngå kontakt under graviditet/amming.

P264

Vask … grundig etter bruk.

P270

Ikke spis, drikk eller røyk ved bruk av produktet.

P271

Brukes bare utendørs eller i et godt ventilert område.

P272

Tilsølte arbeidsklær må ikke fjernes fra arbeidsplassen.

P273

Unngå utslipp til miljøet.

P280

Benytt vernehansker /verneklær/vernebriller/ansiktsskjerm.

P281

Bruk påkrevd personlig verneutstyr.

P282

Bruk kuldeisolerende hansker /visir/øyevern.

P283

Benytt brannbestandige/flammehemmende klær.

P284

Bruk åndedrettsvern.

P285

Ved utilstrekkelig ventilasjon skal åndedrettsvern benyttes.

P231 + P232

Håndteres under inertgass. Beskyttes mot fuktighet.

P235 + P410

Oppbevares kjølig. Beskyttes mot sollys.

P301

VED SVELGING:

P302

VED HUDKONTAKT:

P303

VED HUDKONTAKT (eller håret):

P304

VED INNÅNDING:

P305

VED KONTAKT MED ØYNENE

P306

VED KONTAKT MED KLÆR:

P307

Ved eksponering:

P308

Ved eksponering eller mistanke om eksponering:

P309

Ved eksponering eller ubehag:

P310

Kontakt umiddelbart et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P311

Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P312

Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege ved ubehag.

P313

Søk legehjelp.

P314

Søk legehjelp ved ubehag.

P315

Søk legehjelp umiddelbart.

P320

Særlig behandling kreves umiddelbart (se … på etiketten).

P321

Særlig behandling (se … på etiketten).

P322

Særlige tiltak (se … på etiketten).

P330

Skyll munnen.

P331

IKKE framkall brekning.

P332

Ved hudirritasjon:

P333

Ved hudirritasjon eller utslett:

P334

Skyll i kaldt vann / anvend våt kompress.

P335

Børst bort løse partikler fra huden.

P336

Varm opp frostskadede legemsdeler med lunkent vann. Ikke gni på det skadede området.

P337

Ved vedvarende øyeirritasjon:

P338

Fjern eventuelle kontaktlinser dersom dette enkelt lar seg gjøre. Fortsett skyllingen.

P340

Flytt personen til frisk luft og sørg for at vedkommende hviler i en stilling som letter åndedrettet.

P341

Ved pustevansker, flytt personen til frisk luft og sørg for at vedkommende hviler i en stilling som letter åndedrettet.

P342

Ved symptomer i luftveiene:

P350

Vask forsiktig med mye såpe og vann.

P351

Skyll forsiktig med vann i flere minutter.

P352

Vask med mye såpe og vann.

P353

Skyll/dusj huden med vann.

P360

Skyll umiddelbart tilsølte klær og hud med mye vann før klærne fjernes.

P361

Tilsølte klær må fjernes straks.

P362

Tilsølte klær må fjernes og vaskes før de brukes på nytt.

P363

Tilsølte klær må vaskes før de brukes på nytt.

P370

Ved brann:

P371

Ved større brann og store mengder:

P372

Eksplosjonsfare ved brann.

P373

IKKE bekjemp brannen når den når eksplosive varer.

P374

Bekjemp brannen med normal forsiktighet på behørig avstand.

P375

Bekjemp brannen på avstand på grunn av eksplosjonsfare.

P376

Stopp lekkasje dersom dette kan gjøres på en sikker måte.

P377

Brann ved gasslekkasje: Ikke slukk med mindre lekkasjen kan stanses på en sikker måte.

P378

Slukk med: …

P380

Evakuer området.

P381

Fjern alle tennkilder dersom dette kan gjøres på en sikker måte.

P390

Absorber spill for å hindre materiell skade.

P391

Samle opp spill.

P301 + P310

VED SVELGING: Kontakt umiddelbart et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P301 + P312

VED SVELGING: Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege ved ubehag.

P301 + P330 + P331

VED SVELGING: Skyll munnen. IKKE framkall brekning.

P302 + P334

VED HUDKONTAKT: Skyll i kaldt vann / anvend våt kompress.

P302 + P350

VED HUDKONTAKT: Vask forsiktig med mye såpe og vann.

P302 + P352

VED HUDKONTAKT: Vask med mye såpe og vann.

P303 + P361 + P353

VED HUDKONTAKT (eller håret): Tilsølte klær må fjernes straks. Skyll/dusj huden med vann.

P304 + P340

VED INNÅNDING: Flytt personen til frisk luft og sørg for at vedkommende hviler i en stilling som letter åndedrettet.

P304 + P341

VED INNÅNDING: Ved pustevansker, flytt personen til frisk luft og sørg for at vedkommende hviler i en stilling som letter åndedrettet.

P305 + P351 + P338

VED KONTAKT MED ØYNENE: Skyll forsiktig med vann i flere minutter. Fjern eventuelle kontaktlinser dersom dette enkelt lar seg gjøre. Fortsett skyllingen.

P306 + P360

VED KONTAKT MED KLÆR: Skyll umiddelbart tilsølte klær og hud med mye vann før klærne fjernes.

P307 + P311

Ved eksponering: Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P308 + P313

Ved eksponering eller mistanke om eksponering: Søk legehjelp.

P309 + P311

Ved eksponering eller ubehag: Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P332 + P313

Ved hudirritasjon: Søk legehjelp.

P333 + P313

Ved hudirritasjon eller utslett: Søk legehjelp.

P335 + P334

Børst bort løse partikler fra huden. Skyll i kaldt vann / anvend våt kompress.

P337 + P313

Ved vedvarende øyeirritasjon: Søk legehjelp.

P342 + P311

Ved symptomer i luftveiene: Kontakt et GIFTINFORMASJONSSENTER eller lege.

P370 + P376

Ved brann: Stopp lekkasje dersom dette kan gjøres på en sikker måte.

P370 + P378

Ved brann: Slukk med …

P370 + P380

Ved brann: Evakuer området.

P370 + P380 + P375

Ved brann: Evakuer området. Bekjemp brannen på avstand på grunn av eksplosjonsfare.

P371 + P380 + P375

Ved større brann og store mengder: Evakuer området. Bekjemp brannen på avstand på grunn av eksplosjonsfare.

P401

Oppbevares …

P402

Oppbevares tørt.

P403

Oppbevares på et godt ventilert sted.

P404

Oppbevares i lukket beholder.

P405

Oppbevares innelåst.

P406

Oppbevares i korrosjonsbestandig/… beholder med korrosjonsbestandig indre belegg.

P407

Se til at det er luft mellom stabler/paller.

P410

Beskyttes mot sollys.

P411

Oppbevares ved en temperatur som ikke er høyere enn … °C /… °F.

P412

Må ikke utsettes for temperaturer høyere enn 50 °C /122 °F.

P413

Bulkmengder på over …kg/…lbs oppbevares ved en temperatur som ikke er høyere enn …°C /… °F.

P420

Må oppbevares adskilt fra andre materialer.

P422

Oppbevar innholdet under …

P402 + P404

Oppbevares tørt. Oppbevares i lukket beholder.

P403 + P233

Oppbevares på et godt ventilert sted. Hold beholderen tett lukket.

P403 + P235

Oppbevares på et godt ventilert sted. Oppbevares kjølig.

P410 + P403

Beskyttes mot sollys. Oppbevares på et godt ventilert sted.

P410 + P412

Beskyttes mot sollys. Må ikke utsettes for temperaturer høyere enn 50 °C /122 °F.

P411 + P235

Oppbevares ved en temperatur som ikke er høyere enn …°C /… °F. Oppbevares kjølig.

P501

Innhold/beholder leveres til …


UREDBE

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/25


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 405/2012

z dne 4. maja 2012

o prepovedi ribolova na severno kozico v norveških vodah južno od 62° s. z. š. s plovili, ki plujejo pod zastavo Švedske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012 (2), določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2012, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2012 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 25, 27.1.2012, str. 55.


PRILOGA

Št.

3/T&Q

Država članica

Švedska

Stalež

PRA/04-N.

Vrsta

severna kozica (Pandalus borealis)

Območje

norveške vode južno od 62° s. z. š.

Datum

9. marec 2012


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/27


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 406/2012

z dne 4. maja 2012

o prepovedi ribolova na morsko spako v območjih VIIIc, IX in X ter v vodah EU območja CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2012 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (2), določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2012, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2012 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 25, 27.1.2012, str. 1.


PRILOGA

Št.

2/T&Q

Država članica

Francija

Stalež

ANF/8C3411

Vrsta

morska spaka (Lophiidae)

Območje

VIIIc, IX in X; vode EU območja CECAF 34.1.1

Datum

18. januar 2012


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/29


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 407/2012

z dne 4. maja 2012

o prepovedi ribolova skuše na območjih VIIIc, IX in X ter v vodah EU območja CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012 (2), določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2012, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2012 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 25, 27.1.2012, str. 55.


PRILOGA

Št.

1/T&Q

Država članica

Portugalska

Stalež

MAC/8C3411

Vrsta

skuša (Scomber scombrus)

Območje

VIIIc, IX in X; vode EU območja CECAF 34.1.1

Datum

23. marec 2012


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 408/2012

z dne 11. maja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

143,3

MA

74,3

TR

116,2

ZZ

111,3

0707 00 05

JO

200,0

TR

128,9

ZZ

164,5

0709 93 10

JO

225,1

TR

119,8

ZZ

172,5

0805 10 20

EG

46,2

IL

61,3

MA

44,3

TR

44,3

ZZ

49,0

0805 50 10

TR

78,3

ZZ

78,3

0808 10 80

AR

111,2

BR

86,9

CL

96,5

CN

95,4

MA

85,1

MK

29,3

NZ

133,4

US

148,7

UY

85,3

ZA

92,4

ZZ

96,4


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/33


SKLEP KOMISIJE

z dne 13. julija 2011

o državni pomoči št. C 6/2008 (ex NN 69/07), ki jo je Finska dodelila podjetju Ålands Industrihus Ab

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4905)

(Besedilo v finskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/252/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je bila prek pritožbe, vložene 5. septembra 2006, obveščena o različnih ukrepih, ki jih je lokalna vlada Ålandskih otokov (v nadaljnjem besedilu: lokalna vlada) odobrila v korist nepremičninske družbe Ålands Industrihus Ab (v nadaljnjem besedilu: podjetje ÅI). V dopisih z dne 25. oktobra 2006 in 14. februarja 2007 je Komisija od Finske zahtevala informacije, ki so bile predložene z dopisoma z dne 11. januarja 2007 in 3. aprila 2007. Finski organi so dodatne informacije predložili 31. maja 2007 in 12. julija 2007. Pritožnik je novembra 2006 in maja 2007 predložil dodatne informacije.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 30. januarja 2008 obvestila Finsko, da bo v zvezi s pomočjo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (2) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka).

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o pomoči.

(4)

Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strani.

(5)

Po odločitvi o sprožitvi postopka je Finska predložila informacije, ki so bile pri Komisiji evidentirane 6. maja 2008, 21. januarja 2010, 26. februarja 2010, 21. maja 2010, 18. junija 2010, 18. aprila 2011, 27. junija 2011 in 28. junija 2011. Dne 4. junija 2010 so se sestali službe Komisije, finski organi in predstavniki podjetja ÅI.

2.   OPIS POMOČI

2.1   UPRAVIČENEC

(6)

Podjetje ÅI je registrirano v mestu Mariehamn, glavnem mestu otočja Åland v Baltskem morju med Finsko in Švedsko, in ima približno 28 000 prebivalcev. Åland je finska provinca, vendar uživa visoko stopnjo avtonomije. Podjetje ÅI je v večinski lasti lokalne vlade (84,43 %) in mesta Mariehamn (15,01 %). Preostali delničarji so drugi lokalni organi Ålandskih otokov (4).

(7)

Dejavnost podjetja ÅI je gradnja, lastništvo in dajanje v najem stavb za industrijsko in poslovno uporabo. Po mnenju Finske je cilj dejavnosti družbe gospodarskim družbam na Ålandskih otokih zagotoviti stavbe in s tem prispevati k raznovrstnemu in konkurenčnemu gospodarstvu.

(8)

Do leta 1999 so bile poslovne dejavnosti podjetja ÅI majhne (5). Bilanca stanja podjetja ÅI je rasla zelo počasi ali pa sploh ne (6). Zato se je upravni odbor podjetja ÅI odločil, da začne iskati nove poslovne priložnosti za širitev. Hkrati je lokalna poslovna skupnost (sestavljena skoraj izključno iz malih podjetij) izrazila željo po „tehnološkem parku“, t.j. grozdu pisarniških prostorov, kjer bi bila lokalna podjetja lahko pod eno streho, kar bi olajšalo sodelovanje, ustvarjanje novih zamisli in na splošno okrepilo podjetništvo. To je pozneje postalo poslovni park „iTiden“ (kvarteret iTiden). Geneza projekta je podrobneje pojasnjena v oddelku 2.2.

2.2   PROJEKT iTiden  (7)

(9)

Razprave med predstavniki lokalne poslovne skupnosti in lokalne vlade o možnosti izgradnje „tehnološkega parka“ so se začele leta 1999. Organizirani so bili skupni študijski obiski podobnih objektov na Švedskem.

(10)

Leta 2000 je bil projekt dodeljen delovni skupini, ki je spomladi leta 2000 predlog predstavila lokalni vladi in mestu Mariehamn. Projekt in načrti lokalne vlade, da ga zgradi in financira, so bili navedeni tudi v proračunu lokalne vlade za leto 2000 (8) in potrjeni v proračunu za leto 2001, v katerem je lokalna vlada zaprosila tudi za sredstva za možna povečanja kapitala za infrastrukturne projekte, vključno za podjetje ÅI (proračun za leto 2000 je vseboval podoben zahtevek) (9).

(11)

Podjetje ÅI je 12. julija 2001 s pomočjo povečanja kapitala kupilo zemljišče v okrožju „Västra Klinten“ mesta Mariehamn, kjer naj bi se zgradil iTiden. V povezavi s tem nakupom je podjetje ÅI v urbanističnem načrtu zagotovilo spremembe, potrebne za projekt iTiden.

(12)

V proračunu za leto 2002 je lokalna vlada izjavila, da bo podjetje ÅI začelo graditi projekt iTiden v letu 2002 in da bo po vsej verjetnosti potrebno povečanje kapitala (za kar je lokalna vlada zahtevala odobritev potrebnih proračunskih sredstev) (10).

(13)

V začetku leta 2002 je bila imenovana delovna skupina za izgradnjo projekta iTiden in izbran je bil arhitekt. Preučen je bil interes potencialnih najemnikov za najem nepremičnin v okviru iTiden. Pripravljalna zemeljska dela so bila izvedena spomladi leta 2003, prva faza gradnje (projekt je bil zasnovan v dveh zaporednih fazah gradnje) pa se je začela poleti leta 2003. Prvi najemniki so se v dokončani del „prve faze“ zgradb iTiden vselili 1. decembra 2004.

(14)

Gradnja druge faze projekta iTiden se je začela jeseni leta 2006, dokončana pa je bila leta 2007.

2.3   UKREPI DRŽAVNE POMOČI

(15)

Formalni postopek preiskave Komisije zajema več dokapitalizacij (v nadaljnjem besedilu: povečanje kapitala) in poroštev za bančna posojila (v nadaljnjem besedilu: poroštva za posojila), ki jih je lokalna vlada dodelila podjetju ÅI med letoma 1997 in 2007. Ukrepi so navedeni v spodnji preglednici (dokapitalizacije so oštevilčene C-I do C-XI, poroštva pa G-I to G-III).

Ukrep

Datum ukrepa

Povečanje kapitala

(v EUR)

Poroštva za posojila

(v EUR)

C-I (11)

18.6.1997

84 094,39

 

C-II (11)

22.6.2000

340 582,27

 

C-III (11)

10.10.2000

114 368,37

 

C-IV

20.7.2001

353 199,00

 

C-V

15.8.2002

599 933,73

 

C-VI

13.3.2003

799 911,64

 

G-I

9.10.2003

 

2 600 000,00

C-VII

6.5.2004

515 165,97

 

C-VIII

30.9.2004

669 896,95

 

G-II

2.11.2004

 

1 160 000,00

C-IX

16.6.2005

199 977,91

 

C-X

16.6.2005

234 961,43

 

G-III

13.12.2005

 

2 600 000,00

C-XI

15.2.2007

1 379 998,95

 

 

SKUPAJ

5 292 090,61

6 360 000,00

(16)

V primerjavi s preglednico ukrepov v točki 7 odločitve o sprožitvi postopka je bilo poroštvo za posojilo v višini 2 587 500 EUR z dne 26. oktobra 2006 umaknjeno, ker nikoli ni začelo veljati (po odločbi finskih sodišč). Povečanje kapitala C-XI ima v odločitvi o sprožitvi postopka datum 12. junij 2006, tukaj pa datum 15. februar 2007, ker je v preiskavi postalo jasno, da je ta ukrep začel veljati na navedeni poznejši datum. Finsko vrhovno upravno sodišče je nedavno (6. aprila 2011) razveljavilo sklep lokalne vlade o odobritvi tega povečanja kapitala (glej uvodno izjavo 114 spodaj). Ker pa je bil kapital podjetju ÅI izplačan v letu 2007 in ni bil vrnjen, Komisija meni, da odločba nacionalnega sodišča tega ukrepa ne umika iz področja preiskave.

(17)

Po mnenju finskih organov so bila vsa povečanja kapitala namenjena financiranju projekta iTiden, razen naslednjih:

 

C-I) Dokapitalizacija z dne 18. junija 1997 (84 094,39 EUR)

 

C-II) Dokapitalizacija z dne 22. junija 2000 (340 582,27 EUR)

 

C-III) Dokapitalizacija z dne 10. oktobra 2000 (114 368,37 EUR)

 

C-VIII) Dokapitalizacija z dne 30. septembra 2004 (669 896,95 EUR)

 

C-IX) Dokapitalizacija z dne 16. junija 2005 (199 977,91 EUR).

(18)

Po trditvah Finske so bila vsa poroštva za posojila izdana z namenom financiranja projekta iTiden. Več podrobnosti o poroštvih za posojila je v uvodnih izjavah 66–86 v nadaljevanju.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA NA PODLAGI ČLENA 108(2) PDEU

(19)

V odločitvi o sprožitvi postopka se je Komisija spraševala, ali so povečanja kapitala in poroštva za posojila združljiva z notranjim trgom na podlagi naslednjega.

(20)

Glede obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU je Komisija ugotovila, da so ukrepi vključevali državna sredstva, ker so jih odobrili lokalni organi, in da so bili selektivni, ker so bili namenjeni podjetju ÅI. Glede merila, ali so ukrepi dali „prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobili“, ker zasebni vlagatelj, ki dolgoročno pričakuje donosnost, ne bi dal enake podpore, je Komisija dvomila, da bi ob upoštevanju, da je podjetje ÅI že dolgo beležilo izgube ali v najboljšem primeru skromne dobičke, zasebni vlagatelj zagotovil kapital, kot ga je zagotovila lokalna vlada. Komisija je posebej glede poroštev za posojila dvomila, da bi podjetje ÅI na trgih lahko pridobilo primerljivo finančno pomoč in da so zato podjetju ÅI zagotovili prednost. Komisija je tudi menila, bi vsaka taka prednost lahko izkrivljala konkurenco in trgovino znotraj Skupnosti.

(21)

Če se ukrepi štejejo za državno pomoč, Komisija dvomi, da bi se lahko obravnavali kot združljivi z notranjim trgom.

(22)

Komisija je podvomila tudi o trditvi Finske, da so bili ukrepi, tudi če bi res predstavljali državno pomoč, odobreni v skladu s shemami pomoči, ki so se uporabljale že pred pristopom Finske v EU in da so zato zakoniti.

4.   PRIPOMBE FINSKE

4.1   UKREPI NISO DRŽAVNA POMOČ

(23)

Finska je zavzela stališče, da je lokalna vlada delovala v skladu z načelom zasebnega vlagatelja, t.j. ukrepe je vodilo pričakovanje lokalne vlade, da bo njena naložba donosna. Finska je trdila, da so bile odločitve o vlaganju sprejete zaradi programa novih naložb gospodarske družbe, predvsem projekta iTiden. Ukrepi tako niso bili namenjeni kritju prejšnjih izgub ali podpori podjetju, ki ustvarja izgubo. Lokalna vlada je pridobila konkretno vrednost za svoje naložbe v nove delnice podjetja ÅI, ker se je vrednost gospodarske družbe povečala skladno z vpisom delnic. Podjetje ÅI torej ni pridobilo nobene prednosti, ki je ne bi moglo pridobiti od zasebnega vlagatelja.

(24)

Ne glede na možno prednost je Finska zavzela stališče, da ukrepov ni mogoče uvrstiti med državne pomoči, ker ni konkretnega dokaza o večjem vplivu na konkurenco na nepremičninskem trgu na Ålandskih otokih.

4.2   ČE JE DRŽAVNA POMOČ, JE ZAKONITA V OKVIRU OBSTOJEČIH SHEM POMOČI

(25)

Finska meni, da je treba pomoč šteti za zakonito tudi, če bi se ugotovilo, da ukrepi vključujejo elemente državne pomoči. Finska je trdila, da so bile dokapitalizacije in poroštva zajeti v obstoječih shemah pomoči, ki so bile vzpostavljene pred članstvom Finske v EU.

4.3   TUDI, ČE JE NOVA DRŽAVNA POMOČ, JE ZDRUŽLJIVA Z NOTRANJIM TRGOM

(26)

Tudi, če ukrepi pomenijo nezakonito državno pomoč, jih je treba šteti za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, ker so bili namenjeni razvoju regije in ustvarjanju novih delovnih mest, predvsem s prispevanjem k večji raznovrstnosti gospodarstva regije, ki se preveč opira na sektor pomorskih prevozov.

4.4   MOŽNO VRAČILO

(27)

Če bi Komisija ugotovila, da pomoč pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, ki jo je treba vrniti, je Finska navedla naslednje trditve.

(28)

V skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (12) Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti. Tukaj gre za tak primer, ker je Finska imela zakonite razloge, da je pričakovala, da so zgoraj navedene sheme, ki so bile veljavne pred pristopom, bile in so še vedno veljavne, in zato bi bila vsaka pomoč, dodeljena v skladu s temi pravili, zakonita.

(29)

Če bi Komisija kljub temu menila, da je pomoč treba vrniti, Finska trdi, da element pomoči v povečanjih kapitala ni nujno celotni nominalni znesek transakcij, ki vsebujejo državno pomoč. V zvezi s poroštvi morebitna pomoč, ki jo je treba vrniti, ne more biti višja od ugodnosti v obliki obresti, ki jo je podjetje dobilo zaradi poroštva (v primerjavi s posojili brez poroštev). Podobno v zvezi z dokapitalizacijami pomoč ne more biti višja od stroškov, ki bi jih podjetje ÅI imelo pri pridobitvi enakovrednega kapitala na trgu.

5.   OCENA

5.1   IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA DRŽAVNO POMOČ

(30)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(31)

Ukrep se opredeli kot državna pomoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) financirati ga mora država članica ali se financira iz državnih sredstev; b) dajati mora selektivno prednost, ki lahko daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in c) mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco in lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Ti pogoji so kumulativni in morajo vsi biti prisotni, preden se ukrep opredeli kot državna pomoč.

5.1.1   DRŽAVNA SREDSTVA IN SELEKTIVNOST

(32)

Zaradi razlogov, navedenih v odločitvi o sprožitvi postopka (in ki jim Finska ne nasprotuje), sta ti dve merili izpolnjeni. Ukrepi so odobreni s posameznimi sklepi, ki jih je sprejela lokalna vlada, da bi uporabila sredstva, ki ji jih je v letnem proračunu dodelila regionalna skupščina Ålandskih otokov. Tako je jasno, da ukrepe financira država in da so ciljno usmerjeni na podjetje ÅI.

5.1.2   PREDNOST

(33)

Finska je trdila, da ukrepi niso državna pomoč, ker podjetju ÅI niso zagotovili prednosti, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi moglo pridobili, bodisi od zasebnega delničarja bodisi od zasebnega kreditodajalca.

(34)

Ustaljeno načelo prava državne pomoči (ki se običajno imenuje načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu), da je naložba državnih organov v kapital podjetij državna pomoč, razen če bi zasebni vlagatelj v podobnih okoliščinah in zlasti ob upoštevanju možnosti donosa, morebiti zagotovil enak kapital (13). Podobno je v točki 3.1 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih) poroštvo, ki ga zagotovijo državni organi oblasti, državna pomoč, razen če gre za financiranje pod pogoji, ki bi bili pod normalnimi pogoji tržnega gospodarstva sprejemljivi za zasebni subjekt.

(35)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvom, da je bil v zvezi z dokapitalizacijami in poroštvi izpolnjeno načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zlasti na podlagi dveh ugotovitev v zvezi s podjetjem ÅI:

(a)

V letih, ko so bili ukrepi odobreni, je podjetje ÅI že dolgo beležilo izgube ali neznatne dobičke. Podjetje ÅI je med letoma 2001 in 2005 vsako leto imelo izgubo. Dobički med letoma 1998 in 2000 so bili majhni in so se zmanjševali (38 000 EUR leta 1998, 28 000 EUR leta 1999 in 9 000 EUR leta 2000). V letu 2006 je podjetje ÅI končno spet poslovalo z dobičkom, vendar je znašal samo 557,43 EUR. Napovedani dobiček za leti 2007 in 2006 (t.j. kaj je bilo pričakovano, ko je bil sprejet sklep o odobritvi zadnjih ukrepov) je bil samo 5 868,46 EUR (15).

(b)

Poleg tega je Komisija menila, da denarni tok podjetja ÅI ni zadostoval za kritje stroškov in tako je bilo od leta 2000, kar je vodilo do domneve, da so bili ukrepi potrebni preprosto za kritje te izgube iz poslovanja (16).

(36)

Finska je to stališče ovrgla. Njene trditve so obravnavane v nadaljevanju ločeno za povečanja kapitala in za poroštva za posojila.

5.1.2.1    Dokapitalizacije

(37)

Najprej je Finska ovrgla stališče, da je podjetje ÅI imelo likvidnostne težave. Čeprav je bil obseg dejavnosti podjetja pred projektom iTiden omejen, sta bila njegov poslovni rezultat in likvidnost zadovoljiva in sta taka ostala v celem obdobju, ki je zajeto v preiskavo. Ukrepi torej niso bili potrebni za kritje stroškov iz poslovanja. Namen ukrepov je bil financirati širitev podjetja in jih je zato treba šteti kot naložbe. Z vidika pogojev teh naložb so bili utemeljeni ob upoštevanju načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zato niso državna pomoč.

(38)

V tej zvezi Finska trdi, da je bila večina povečanj kapitala uporabljena za financiranje projekta iTiden, ostalo pa za druge projekte podjetja ÅI (glej uvodno izjavo 17 zgoraj).

(39)

Komisija daje naslednjo oceno.

(40)

Najprej Komisija poudarja, da kapital, ki ga delničar zagotovi podjetju, po definiciji ni namenjen določeni uporabi, ampak postane del opredmetenega kapitala podjetja. Zato je običajno, da se v primeru, ko se naložba zagotovi kot splošni kapital, oceni njena skladnost z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu v razmerju do pričakovane splošne uspešnosti podjetja kot celote. To ne izključuje izdelave ocene pričakovanega donosa posebnih načrtovanih naložb, če so na voljo dokazi, seveda pod pogojem, da so bile v času, ko je bila sprejeta odločitev o vlaganju, take informacije na voljo.

(41)

Glede splošne finančne uspešnosti podjetja ÅI Komisija na podlagi dokazov, predloženih med preiskavo, sprejema, da je poslovni rezultat podjetja ÅI dosledno kril izgube in zagotavljal likvidnost. Na podlagi dokazov, ki so na voljo, ni mogoče sklepati, da so bila povečanja kapitala (ali posojila, pridobljena prek poroštev) uporabljena za kritje izgub, nastalih pri poslovanju podjetja ÅI.

(42)

Dejstvo pa je, da je lokalna vlada podjetju ÅI dala na voljo pomemben dodatni kapital, ki na prvi pogled med letoma 1997 in 2006 ni ustvaril nič ali zelo malo dobička. Kot trdi tudi Finska sama, je glavno vprašanje, ali je lokalna vlada imela razloge pričakovati donosnost kapitala, ki bi zadostoval tudi zasebnemu vlagatelju, da bi se odločil za enako naložbo. To je treba oceniti na podlagi tega, kar je bilo lokalni vladi poznano v času povečanj kapitala.

(43)

Finska trdi, da je bil levji delež povečanj kapitala namenjen financiranju prve in druge faze projekta iTiden, preostala povečanja kapitala pa so bila dodeljena različnim drugim naložbam. Zaradi jasnosti so povečanja kapitala, uporabljena za financiranje projekta iTiden, v spodaj predstavljeni analizi obravnavana najprej.

(44)

Finska trdi, da so bila vsa povečanja kapitala, razen C-I, C-II, C-III, C-VIII in C-IX, namenjena financiranju projekta iTiden, ki je bil daleč največji projekt podjetja ÅI. Prvo povečanje kapitala je bilo tako projektu iTiden dodeljeno v letu 2001 (C-IV).

(45)

Glede pogojev, pod katerimi je lokalna vlada izvedla povečanje kapitala in, kar je bistveno, donosa, ki je bil pričakovan v času odločitve, je Finska predložila naslednje informacije:

(46)

Lokalna vlada se je za povečanje kapitala v zvezi s projektom iTiden odločala na podlagi informacij, ki so bile zagotovljene na neformalnih srečanjih lokalne vlade in predstavnikov podjetja ÅI. Finska navaja, da na teh srečanjih niso bili vodeni zapisniki. Kljub temu je Finska Komisiji predložila predstavitve s takih neformalnih srečanj ali srečanj upravnega odbora podjetja ÅI. Te predstavitve vsebujejo kratka in jedrnata poročila o ozadju in glavnih značilnostih projekta iTiden in izračune donosnosti za prvo in drugo fazo projekta. Zato ta dokaz Komisiji omogoča, da preveri, kakšen donos je lokalna vlada pričakovala v času, ko je izvedla povečanje kapitala v zvezi s projektom iTiden.

(47)

31. januarja 2002 je imelo podjetje ÅI neformalno srečanje z lokalno vlado, da bi zagotovili odobritev začetka gradnje projekta iTiden v letu 2002 (po nakupu zemljišča, ki je bil opravljen leta 2001). Na tem srečanju je podjetje ÅI predstavilo izračun donosnosti, ki je predvideval, da bo letni donos projekta 3 % lastniškega kapitala podjetja ÅI.

(48)

Drugo neformalno srečanje podjetja ÅI in lokalne vlade je bilo 4. marca 2003, katerega namen je bil pripraviti skupščino podjetja ÅI 5. marca 2003. Skupščina naj bi odločila o začetku gradnje prve faze projekta iTiden, ki ni bila izvedena v letu 2002. Zagotovljen je bil posodobljen izračun donosnosti. V tem izračunu je bilo ocenjeno, da bo presežek, ustvarjen v prvi fazi, samo 700 EUR, če se predpostavlja, da ne bo donosa lastniškega kapitala podjetja ÅI.

(49)

2. januarja 2006 se je sestal upravni odbor podjetja ÅI, da bi obravnaval začetek gradnje druge faze in poziv za povečanje kapitala za njeno financiranje. Po izračunu donosnosti, ki je bil predstavljen na srečanju, bi projekt pokril stroške z donosnostjo lastniškega kapitala v višini 3 %. Vendar je bilo treba zaradi upoštevanja zvišanja stroškov prilagoditve stavb potrebam najemnikov ta izračun popraviti. Tako je bil 10. januarja 2006 izdelan popravljen izračun, ki je bil podlaga za povečanje kapitala, o katerem je skupščina odločila 12. junija 2006 (čeprav je bilo povečanje kapitala iz tehničnih razlogov plačano šele 15. februarja 2007 – to je povečanje kapitala C-XI). V tem izračunu je pričakovani letni donos lastniškega kapitala za drugo fazo projekta iTiden znašal 1 %.

(50)

Finska je zagotovila ta dokaz in navaja, da točno prikazuje takratna pričakovanja o donosih, na podlagi katerih se je lokalna vlada odločila za povečanja kapitala za projekt iTiden, t.j. C-IV, C-V, C-VI, C-VII in C-X za prvo fazo in C-XI za drugo fazo. Te ocene donosnosti temeljijo na pričakovanem prihodku (t.j. najemninah) projekta iTiden. Finska je trdila tudi, da bi donosnost naložbe lokalne vlade morala upoštevati tudi možnost kapitalskih dobičkov, ki jih sčasoma prinaša povečanje vrednosti nepremičnine. Vendar Finska ni zagotovila konkretnega dokaza o tem. Taki razmisleki niso vključeni v izračune donosnosti, kar kaže na to, da pri sprejemanju odločitev o vlaganju niso bili upoštevani. Na podlagi zgornjih dokazov Komisija ugotavlja, da se zasebni vlagatelj na podlagi te pričakovane donosnosti ne bi odločil za podobne naložbe.

(51)

Vlagatelj, ki vlaga denar v projekt, ki vključuje kakšen element tveganja (kot je gradnja poslovnih nepremičnin), bo zahteval donos, ki ustrezno odraža tveganost naložbe. Tako bo pričakoval „premijo za tveganje“, ki presega poznani donos, ki ga lahko prejme iz drugih netveganih sredstev („obrestna mera brez tveganja“). Skupno merilo za obrestno mero brez tveganja so državne obveznice z oceno AAA za krajše zapadlosti. Za to oceno je bil uporabljen donos dveletnih finskih državnih obveznic, ker Finska ni izdala obveznic s krajšo zapadlostjo. Skladno s tem je dobljena obrestna mera brez tveganja od 2,7 % do 4,2 % v letu 2002, od 2,2 % do 2,7 % v letu 2003 in od 2,8 % do 3,8 % v letu 2006.

(52)

V primerjavi z donosnostjo lastniškega kapitala, ki ga je lokalna vlada pričakovala, ko se je odločila za povečanja kapitala v zvezi s projektom iTiden, Komisija ugotavlja, da bi lokalna vlada lahko dosegla enako ali celo višjo donosnost brez tveganja, povezanega z nepremičninskimi projekti. Tudi ob najbolj optimističnem branju bi bila „premija za tveganje“ (t.j. donos, ki presega netvegano premijo) največ 0,3 % za povečanji kapitala C-IV in C-V (t.j. povečanji kapitala v letih 2001 in 2002). Za povečanja kapitala, ki so bila izvedena zaradi odločitve o začetku gradnje prve faze projekta iTiden, ki je bila sprejeta leta 2003 (in s tem na podlagi pričakovanih donosov, ki so bili predstavljeni na neformalnem srečanju 4. marca 2003, glej uvodno izjavo 48 zgoraj), t.j. C-VI, C-VII in C-X, je bila pričakovana donosnost nič, kar pomeni, da bi bila neskončno boljša donosnost lahko dosežena brez kakršnega koli tveganja. Podobno je bila za povečanje C-XI za drugo fazo pričakovana donosnost v višini 1 % veliko nižja od obrestne mere brez tveganja, ki je bila takrat na voljo.

(53)

Očitno je, da noben zasebni vlagatelj ne bi bil zadovoljen s to negativno ali mejno premijo za tveganje, ki jo je bila lokalna vlada pripravljena sprejeti za povečanja kapitala, navedena v uvodnih izjavah 47–49 zgoraj. Po potrebi se to lahko podpre z empirični podatki o pričakovanih donosih na nepremičninskem trgu na Ålandskih otokih.

(54)

Glede na poročilo (17) KPMG z dne 10. julija 2007, ki so ga naročili finski organi in ga Komisiji predložili 17. julija 2007, so zasebni vlagatelji za naložbe v pisarniške prostore na Ålandskih otokih zahtevali 7 % donosnost (in 8 % za industrijske nepremičnine). Čeprav je bilo to poročilo pripravljeno po odločitvah lokalne vlade o vlaganju, ki jih ta sklep obravnava, je pomembno, ker temelji na ugotovitvah preteklih naložb in ni očitnega razloga za domnevo, da bi bila zahtevana donosnost v predhodnih letih znatno nižja. Vsekakor daje prepričljive navedbe, da donosi, ki jih je pričakovalo podjetje ÅI, za zasebnega vlagatelja ne bi bili zadostni.

(55)

Finska je trdila tudi, da so naložbe kljub nizki ali ničelni pričakovani donosnosti skladne z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ker i) je podjetje ÅI pred začetkom gradnje navezalo stik s potencialnimi najemniki in je bilo prepričano, da bo doseglo najmanj 80 % zasedenost in ii) zaradi dejanske finančne uspešnosti podjetja ÅI (in pri tem predvsem projekta iTiden) od leta 2004 dalje, in tako natečenih potencialnih kapitalskih dobičkov, so se naložbe izkazale kot donosne.

(56)

V tej zvezi in brez potrebe, da bi se temeljite ukvarjali s finančno uspešnostjo podjetja ÅI v poznejših letih, je dovolj ponoviti, da vprašanje ni, ali so današnji rezultati podjetja ustrezni, ampak ali bi podlagi tega, kar je bilo poznano in je bilo mogoče predpostavljati takrat, ko se je lokalna vlada odločila, da bo dala državna sredstva na voljo podjetju ÅI (ob upoštevanju pričakovane 80 % zasedenosti), zasebni vlagatelj, ki deluje v tržnih pogojih, podjetju zagotovil enak kapital. Kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija ugotavlja, da tega ne bi naredil.

(57)

Zato Komisija ugotavlja, da so povečanja kapitala C-IV, C-V, C-VI, C-VII, C-X in C-XI podjetju ÅI zagotovila prednost, ki je v tržnih pogojih ne bi moglo dobiti (18).

(58)

V nadaljevanju Komisija preučuje preostala povečanja kapitala, zajeta v odločitvi o sprožitvi postopka, ki po mnenju Finske niso bila izvedena zaradi projekta iTiden.

(59)

V skladu s pravili de minimis, ki so se uporabljala v času te dokapitalizacije, subvencije, nižje od 100 000 ECU, ki se podjetju dodelijo v obdobju treh let, niso državna pomoč (19). To povečanje kapitala znaša 84 094,39 EUR, t.j. precej pod zgornjo mejo de minimis, ki je 100 000 ECU. Podjetje ÅI v obdobju treh let ni uživalo ugodnosti nobenega drugega ukrepa (20). Na podlagi tega dokapitalizacija v letu 1997 v nobenem primeru – ne glede na okoliščine, v katerih je bila izvedena – ne bi bila državna pomoč.

(60)

Finska je navedla, do so bili ti ukrepi namenjeni izgradnji industrijske nepremičnine v kraju Norrböle, obnovi nepremičnine v Mariehamnu (C-II) ter nakupu industrijske nepremičnine na vzhodnem delu Ålandskih otokov (C-III). Ni jasne povezave s projektom iTiden, ki takrat še ni bil jasno oblikovan (to se je zgodilo leta 2001, ko je bilo kupljeno zemljišče).

(61)

Čeprav je res, da je bil skupni dobiček podjetja ÅI v obdobju 1998–2007 skromen ali negativen, pa je dejstvo, da je v letu 2000 in v dveh predhodnih letih podjetje imelo skromen dobiček in da so se izgube začele leta 2001. Preiskava je pokazala, da je podjetje krilo svoje stroške in da je bil likvidnostni položaj ustrezen. Zdi se, da so naložbe, ki so spodbudile ti dve povečanji kapitala, sorazmerne velikosti in „tradicionalnemu“ poslovnemu modelu podjetja ÅI pred širitvijo, povezano s projektom iTiden. Zato ni utemeljenih razlogov za mnenje, da zasebni vlagatelj ne bi izvedel enakih povečanj kapitala in tako ni jasnega dokaza o prednosti za podjetje ÅI.

(62)

Do leta 2000 so poslovne dejavnosti podjetja ÅI izkazovale skromen, vendar pozitiven rezultat (od 9 000 EUR do 38 000 EUR v obdobju 1997–2000). Poslovne dejavnosti podjetja ÅI so bile skladne s takrat vzpostavljenim načrtom podjetja. Skladno s tem je podjetje ÅI imelo v lasti skladišča in pisarne na Ålandskih otokih in jih oddajalo v najem. Do leta 2000 je bilo stanje nepremičnin, ki jih je imelo podjetje ÅI v lasti, zelo stabilno, kar pojasnjuje tudi stabilno finančno uspešnost podjetja. V obdobju 1997–2000 je bil promet podjetja ÅI od 95 000 EUR do 101 000 EUR. Kljub relativno nizkemu prometu, je podjetje ÅI poslovalo z dobičkom.

(63)

Po navedbah Finske so bila ta povečanja kapitala uporabljena za nakup industrijske nepremičnine (C-VIII) in za izgradnjo hangarja na letališču Jomala blizu Mariehamna (C-IX).

(64)

Čeprav teh ukrepov projekt iTiden ne upravičuje, so bili izvedeni v okoliščinah, ki so bile popolnoma drugačne od okoliščin, ki so vplivale na prej obravnavana ukrepa C-II in C-III. Povečanje kapitala C-VIII je bilo izvedeno leta 2004, povečanje kapitala C-IX pa v letu 2005. Takrat je podjetje ÅI od leta 2001 poslovalo z izgubo. Odločilno je tudi, da so bile te naložbe uresničene v času, ko je lokalna vlada od leta 2001 v podjetje ÅI že vložila 2,25 milijona EUR, pri čemer se je razumelo, da naložba ne bo zagotovila donosnosti, ki bi bila sprejemljiva za vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(65)

Nezadostna donosnost projekta iTiden bi nujno negativno vplivala na rezultat podjetja ÅI kot celote. Lastniški kapital podjetja ni namenski ampak zamenljiv in ga je treba nadomestiti iz splošne uspešnosti podjetja. Zato je moralo biti lokalni vladi v času, ko je sprejela ukrepa C-VIII in C-IX, jasno, da morebitna dodatna povečanja kapitala podjetja ÅI v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bodo ustvarila ustrezne donosnosti. Vlagatelj v tržnem gospodarstvu bi bil pripravljen izvesti te dokapitalizacije, če bi te naložbe omogočale tržni donos splošne uspešnosti podjetja (t.j. donos, ki bi nadomestil nizke donose drugih povečanj kapitala), vendar nič ne nakazuje, da je bilo to pričakovati. Finska ni predložila nobenih posebnih informacij o teh ukrepih, ki bi spremenile to stališče. Komisija zato meni, da v takih okoliščinah noben zasebni vlagatelj podjetju ÅI ne bi zagotovil dodatnega kapitala. Povečanji kapitala C-VIII in C-IX sta torej podjetju ÅI zagotovili prednost, ki je na trgu ne bi moglo pridobiti.

5.1.2.2    Poroštva za posojila

(66)

Komisija pri ocenjevanju, ali poroštva vključujejo državno pomoč, uporablja načela, predpisana v obvestilu o poroštvih. Oddelek 3.2 obvestila določa pogoje, ki običajno zadostujejo za izključitev obstoja državne pomoči v poroštvu, ki ga dodelijo organi oblasti. Vendar ti pogoji za poroštva G-I, G-II in G-III niso izpolnjeni (zadostuje, da se zabeleži, da so ta poroštva zajemala 100 % zadevnih posojil, glej oddelek 3.2 c) obvestila o poroštvih).

(67)

Komisija najprej ugotavlja, da je bil finančni položaj podjetja ÅI v obdobju, ko so bila poroštva dodeljena, dovolj močan, da ni izločil zmožnosti podjetja, da na trgu dobi posojilo brez poroštev. Podjetje ni bilo podjetje v težavah v smislu Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje (21). Na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče sklepati, da je bilo ÅI podjetje, ki brez državne podpore sploh ne bi preživelo. V letih pred dokapitalizacijami, t.j. pred začetkom projekta iTiden, je bila finančna uspešnost podjetja ÅI stabilna in njegove poslovne dejavnosti so izkazovale skromne pozitivne rezultate. Razlog, da so organi oblasti leta 2001 začeli močno vlagati kapital, ni bilo reševanje podjetja, ampak financiranje njegove rasti. Podjetje ÅI brez pomoči v obliki povečanj kapitala ne bi bilo podjetje v stečaju, ampak manjše podjetje, ki bi še vedno imelo dostop do finančnih trgov. Zato Komisija ne more sprejeti stališča, da podjetje ÅI brez poroštev ne bi imelo dostopa do kreditnih trgov. Vprašanje je torej, ali so poroštva podjetju zagotovila prednost v obliki stroškov posojila, ki so bili nižji, kot bi jih podjetje plačalo v tržnih pogojih brez poroštva.

(68)

Naslednje vprašanje, ki ga je treba preučiti, je, ali se v primerjavi s tem, kar bi zaračunaval zasebni ponudnik poroštva, za poroštva zaračunavajo ustrezne premije. V obravnavani zadevi Komisija ni našla zasebnih poroštev, ki bi omogočala takojšnjo primerjavo. V takih okoliščinah Komisija primerja skupne stroške financiranja posojila s poroštvom, skupaj z obrestmi posojila in poroštveno premijo, s tržno ceno podobnega posojila brez poroštva (22).

(69)

Poslovna banka […] (23) je 9. oktobra 2003 podjetju ÅI odobrila posojilo v višini […] EUR, zavarovano […]. Določena je bila […] % letna obrestna mera do 15. januarja 2007. (24)

(70)

Čeprav je bilo to posojilo sočasno s poroštvom G-I, Komisija meni, da ni ustrezna primerjava za stroške navedenega ukrepa. Od junija 2000 do marca 2003 je podjetje ÅI res prejelo pet kapitalskih vložkov v skupni višini 2 208 595,01 EUR. Tako velika država podpora je nedvomno vplivala na oceno tveganja, ki jo je […] izvedla pred odobritvijo posojila in tako je podjetje dobilo boljše posojilne pogoje, vključno s stroški, kot bi jih lahko dobilo na trgih, če v povečanjih kapitala ne bi bilo elementa državne pomoči. Zato Komisija ne more domnevati, da obrestna mera za posojilo brez poroštev iz leta 2003 (ali za poznejša posojila) natančno odraža posojilne pogoje podjetja ÅI v odsotnosti državne pomoči in je ne more uporabiti kot verodostojno in zanesljivo merilo za stroške posojil, kritih s poroštvi, ki jih je dodelila lokalna vlada.

(71)

Komisija meni, da v odsotnosti drugih zanesljivih dokazov o primerljivih posojilih pod tržnimi pogoji sporočilo Komisije o referenčni obrestni meri (25) zagotavlja ustrezno merilo od virov, ki niso od upravičenca, za oceno, ali so bili ukrepi G-I, G-II in G-III odobreni pod tržnimi pogoji. Sporočilo o referenčni obrestni meri določa približek za tržno stopnjo in za izračun elementa pomoči v ukrepih pomoči. Metodologija za določanje referenčnih obrestnih mer temelji na dveh dejavnikih: izhodiščni obrestni meri (v tem primeru enoletni EURIBOR), ki se ji prišteje razlika pri posojilu. Razlika pri posojilu, ki se prišteje izhodiščni obrestni meri, je odvisna od dveh dejavnikov: ocene podjetja, prejemnika posojila in od ravni zavarovanja, ponujenega za posojilo. Sporočilo razlikuje pet ocen kreditne sposobnosti (zelo dobra [AAA–A], dobra [BBB], zadovoljiva [BB], šibka [B] in slaba [CCC in manj]) ter tri stopnje zavarovanja (visoko, običajno in slabo) za vsako oceno kreditne sposobnosti.

(72)

Finska je Komisiji 18. junija 2010 predložila poročilo svetovalnega podjetja […], ki vsebuje letno oceno kreditne sposobnosti za podjetje ÅI za december vsakega leta. Ocena je pripravljena za nazaj in temelji na številkah, ki so bile na voljo ob koncu poslovnega leta (t.j. ocena, dana v decembru 2002 preučuje stanje podjetja v letu 2002). Svetovalno podjetje […] je izdelalo poročilo o ocenjevanju kreditne sposobnosti, ki opisuje celotni finančni položaj in razvoj podjetja ter zajema naslednja področja ocenjevanja: rast, donosnost, denarni tok, likvidnost, solventnost in obveznosti. Uporabljena lestvica ocenjevanja kreditne sposobnosti ima pet ocen kreditne sposobnosti: odlično (A + in A), dobro (A– in B+), zadovoljivo (B in B–), zadostno (C + in C) ter slabo (C– in D), kar omogoča neposredno primerjavo z lestvico ocenjevanja iz Sporočila o referenčni obrestni meri.

(73)

Svetovalno podjetje […] je decembra 2002 in decembra 2003 podjetje ÅI ocenilo s C+, decembra 2004 pa s C, kar podjetje uvršča v kategorijo „zadostno“. Ta kategorija ustreza oceni kreditne sposobnosti „šibko“ v smislu sporočila o referenčni obrestni meri. Za podjetje z oceno „šibko“ je v skladu s sporočilom o referenčni obrestni meri glede na ponujeno zavarovanje izhodiščni obrestni meri treba prišteti razlike pri posojilu od 220 bazičnih točk za visoko zavarovanje do 650 za slabo zavarovanje. Decembra 2005 je svetovalno podjetje […] podjetje ÅI ocenilo z B– (zadovoljivo), kar ustreza oceni kreditne sposobnosti „zadovoljivo“ v smislu sporočila o referenčni obrestni meri.

(74)

Finska je 27. junija 2011 predložila dodatne informacije o oceni in zavarovanju posojil. Oceno je izdelala banka […], ki je podjetju ÅI dala posojila brez poroštva in dve posojili s poroštvom. Ocena banke […] za leta od 2000 do 2003 uporablja črkovni sistem, dopolnjen z eno besedo. To ocenjevanje je neposredno primerljivo z lestvico ocenjevanja iz sporočila o referenčni obrestni meri. Od leta 2005 dalje oceno izdeluje […], ki je svetovalno podjetje, podobno podjetju […]. Leta 2003 je svetovalno podjetje […] podjetje ÅI ocenilo z B– (zadovoljivo), leta 2004 pa z A (zadovoljivo), kar ustreza oceni kreditne sposobnosti „zadovoljivo“ v smislu sporočila o referenčni obrestni meri. To pomeni, da je svetovalno podjetje […] podjetju ÅI za leti 2003 in 2004 dalo eno oceno višje kot svetovalno podjetje […]. Za leto 2005 je svetovalno podjetje […] podjetje ÅI ocenilo z A (zadovoljivo), kar ustreza oceni „zadovoljivo“ v skladu s Sporočilom o referenčni obrestni meri in tako podjetje ÅI uvrstilo v isto kategorijo kot svetovalno podjetje […].

(75)

Komisija meni, da je treba pri ocenjevanju, ali so bila poroštva G-I, G-II in G-III dodeljena pod tržnimi pogoji, uporabiti oceno svetovalnega podjetja […]. Ob upoštevanju, da je pred dodelitvijo prvega poroštva G-I v oktobru 2003 podjetje ÅI že prejelo pet kapitalskih vložkov v skupni višini 2 208 595,01 EUR, je znaten znesek državne podpore verjetno vplival na vsako oceno podjetja v letu 2003. Po mnenju Komisije je primerno, da se uporabi bolj konservativna ocena, ki jo je izdelalo svetovalno podjetje […]. To vpliva na leti 2003 in 2004, ker je za ti dve leti svetovalno podjetje […] podjetju ÅI dalo eno oceno nižje kot svetovalno podjetje […]. Opozoriti je treba tudi, da je banka […] podjetju ÅI odobrila posojilo, za katerega je poroštvo dala lokalna vlada in hkrati je ta banka tudi izdelala oceno podjetja ÅI, kar je lahko vplivalo na ocenjevanje. Svetovalno podjetje […] ni bilo vključeno v finančne postopke in zato je manj verjetno, da so na njihovo oceno neposredno vplivali neprimerni razmisleki, povezani z državno pomočjo.

(76)

Zato Komisija za uporabo sporočila o referenčni obrestni meri predpostavlja naslednje ocene kreditne sposobnosti za podjetje ÅI: šibka (B) v letih 2003 in 2004 ter zadovoljiva (BB) v letu 2005.

(77)

Podjetje ÅI je zagotovilo zavarovanje v nominalni vrednosti poroštev v obliki hipotek na nepremičnino, na kateri je bil zgrajen projekt iTiden. Finska ni zagotovila informacij v zvezi z izgubo ob neplačilu v skladu z opombo 2 sporočila o referenčni obrestni meri. Te informacije so v pomoč pri določitvi stopnje zavarovanja in razlik pri posojilu, ki jih je treba prišteti izhodiščni obrestni meri. Zato je Komisija zahtevala informacije o prednostnih zastavljenih hipotekah in vrednosti nepremičnine v času dodelitve poroštev. Finska nima cenitev, ki bi izkazovale vrednost nepremičnine v času poroštvenih ukrepov. So pa finski organi trdili, da se je vrednost nepremičnine z napredovanjem projekta povečevala. Finska meni, da je bila vrednost nepremičnine v letu 2010 […] EUR.

(78)

Glede časovnega vrstnega reda zavarovanja Komisija ugotavlja, da je bilo za poroštvi G-I in G-II zavarovanje lokalne vlade prvo od vseh hipotek, danih za nepremičnino. Komisija ugotavlja, da so poslovne banke podjetju ÅI odobrile posojila brez poroštev in kot zavarovanje sprejele hipoteke na to isto nepremičnino, ki so nižje v časovnem vrstnem redu (in so zato slabše zavarovanje) kot zavarovanje, prejeto od lokalne vlade. Glede na to in ker ni boljših dokazov, Komisija predvideva, da je bila raven zavarovanja poroštev „običajna“ za uporabo obvestila o poroštvih.

(79)

Na podlagi zgoraj navedenega bo referenčna obrestna mera ocenjena ločeno za vsako poroštvo, ki ga je podjetje ÅI prejelo od lokalne vlade.

(80)

Komisija ugotavlja, da so bile za vsa poroštva, dodeljena podjetju ÅI, premije sestavljene iz dveh delov: (i) ponavljajoče se premije, plačane letno in izražene kot odstotek neodplačane glavnice posojila in (ii) „enkratne pristojbine“, ki je tudi izražena kot odstotek zneska posojila, vendar se plača samo enkrat in sicer ob izdaji poroštva. V oceni v nadaljevanju skupni stroški financiranja posojil s poroštvom vključujejo samo ponavljajoče se premije, plačane letno. V skladu s točko 4.2 obvestila o poroštvih je element pomoči v poroštvu enak razliki med tržno ceno (v tem primeru referenčna obrestna mera) in dejansko plačano ceno. Cena, ki jo je podjetje ÅI dejansko plačalo, vključuje ponavljajočo se premijo, plačano letno in enkratno premijo, plačano samo enkrat. Iz praktičnih razlogov bo enkratna premija obravnavana v oddelku 8.2 v nadaljevanju, ki obravnava vračilo, ker je lažje odšteti znesek enkratne pristojbine od zneska pomoči, ki jo je treba vrniti. Vsekakor se tudi če bi se enkratne premije prištele k skupnim stroškom financiranja posojil s poroštvom sklepna ugotovitev glede prisotnosti pomoči ne bi spremenila. Enkratna premija vpliva le na znesek pomoči, dodeljene podjetju ÅI.

(81)

Poroštvo G-I je lokalna vlada dodelila 9. oktobra 2003 za kritje posojila banke […] podjetju ÅI v višini […] EUR (številka posojila […]). Podjetje ÅI je kot zavarovanje za morebitne zahtevke iz poroštva dalo hipoteko na nepremičnino. Za posojilo je bila določena […]-odstotna obrestna mera do 15. januarja 2007. (26) Premija za poroštvo je bila […] % zneska posojila na leto (27). Tako so skupni stroški financiranja posojila s poroštvom v času odobritve posojila znašali […] % na leto, kar je treba primerjati z referenčno obrestno mero, izračunano za poroštvo na podlagi izhodiščne obrestne mere in razlike, ki sta odvisni od ocene kreditne sposobnosti podjetja ÅI ter stopnje zavarovanja posojila. Dne 9. oktobra 2003 je bila izhodiščna obrestna mera (enoletni EURIBOR) 2,235 %. Takrat je imelo podjetje ÅI oceno kreditne sposobnosti „šibko“ v smislu Sporočila o referenčni obrestni meri. Kot je bilo ugotovljeno, Komisija predvideva, da je bila raven zavarovanja posojila „običajna“, kar pomeni, da je razlika pri posojilu, ki jo je treba prišteti izhodiščni obrestni meri, 400 bazičnih točk. Zato referenčna obrestna mera za to posojilo znaša 6,235 %, kar je več od skupnih stroškov financiranja G-I, ki znašajo […] % na leto.

(82)

Poleg tega je lokalna vlada od 6. septembra 2004 znižala poroštveno premijo za G-I na […] %. Skladno s tem so bili skupni stroški financiranja posojila s poroštvom[…] %, tj. […] bazičnih točk pod referenčno obrestno mero, kar je ustvarjalo ustrezno prednost za podjetje ÅI.

(83)

Podjetje ÅI je 2. novembra 2004 pri […] najelo posojilo v višini […] EUR (številka posojila […]). To posojilo je bilo zavarovano s poroštvom lokalne vlade, za katero je podjetje ÅI zagotovilo zavarovanje v obliki zastavne pravice na nepremičnino. Določena je bila obrestna mera […] + […] bazičnih točk in pristojbina za poroštvo v višini […] % zneska posojila na leto, kar pomeni, da so bili skupni stroški financiranja tega posojila s poroštvom […] % na leto (28).

(84)

Referenčno obrestno mero je treba izračunati na podlagi enoletnega Euribora na dan 2. novembra 2004, ki je znašal 2,314 %. Takrat je imelo podjetje ÅI oceno kreditne sposobnosti „šibko“ v smislu Sporočila o referenčni obrestni meri. Ob predpostavki običajne ravni zavarovanja referenčna obrestna mera za to posojilo znaša 6,314 % na leto, kar je višje od skupnih stroškov financiranja G-II, ki znašajo […] % na leto. Primerjava stroškov tega novega posojila s poroštvom z referenčno obrestno mero kaže, da so bili skupni stroški financiranja posojila, kritega s poroštvom G-II, najmanj […] bazičnih točk pod referenčno obrestno mero in so tako podjetju ÅI zagotovili finančno prednost. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, se obrestna mera za posojilo s poroštvom ni spremenila, odkar je bilo izdano.

(85)

Lokalna vlada je 13. decembra 2005 izdala novo poroštvo v korist podjetja ÅI. To poroštvo naj bi krilo „referenčno posojilo“, t.j. prvotno posojilo brez poroštva z dne 9. oktobra 2003, za katerega so bili pogoji tako spremenjeni. Takrat je bila obrestna mera za posojilo spremenjena na […] % letno. Določena je bila pristojbina za poroštvo v višini […] % zneska posojila, kar pomeni, da so skupni stroški financiranja […] % na leto (29) (pogoji, uporabljeni od navedenega dne dalje, so enaki zgoraj opisanim pogojem, ki se uporabljajo za posojilo, krito s poroštvom G-I, vključno s spremembami obrestne mere v teku časa).

(86)

Referenčno obrestno mero za G-III je treba izračunati na podlagi enoletnega Euribora dne 12. decembra 2005, ko je bil 2,769 %. Takrat je podjetje ÅI imelo oceno kreditne sposobnosti „zadovoljivo“ v smislu Sporočila o referenčni obrestni meri. Ob upoštevanju običajne ravni zavarovanja referenčna obrestna mera za to posojilo znaša 4,969 % na leto. To je več od skupnih stroškov financiranja G-III, ki znašajo […] % na leto. Zato je lokalna vlada podjetju ÅI dala ustrezno finančno prednost najmanj višini […] % na leto.

5.2   IZKRIVLJANJE KONKURENCE IN VPLIV NA TRGOVINO

(87)

Finski organi so trdili, da zadevni ukrepi ne vplivajo na trgovino med državami članicami in zato ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. V podporo te trditve je Finska v bistvu trdila, da je podjetje ÅI samo eno od več podjetij, dejavnih na nepremičninskem trgu, in ni največje. Tako ni nobenega dokaza, da so ukrepi, če bi se štelo, da pomenijo državno pomoč, okrepili položaj podjetja ÅI na škodo konkurentov.

(88)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Dejstvo, da je bila podjetju ÅI zagotovljena finančna prednost, ki njegovim konkurentom ni bila na voljo (in, kot je Finska potrdila, je na nepremičninskem trgu na Ålandskih otokih več drugih subjektov), pomeni, da je podjetje ÅI lahko uresničilo velike naložbe in svoje dejavnosti razširilo pod finančnimi pogoji, ki so bili ugodnejši od pogojev, ki so bili na voljo za njihove konkurente (ki bi v primeru, da podjetje ÅI ne bi dobilo prednosti, morebiti lahko uresničili podobne naložbe). Ni treba dokazati, da so ukrepi podjetju ÅI omogočili prevzem tržnih deležev od določenega konkurenta.

(89)

Podobno je prednost, ki jo je dobilo podjetje ÅI, lahko vplivala na trgovino med državami članicami. Res je, da so Ålandski otoki majhen trg, otočje, ki se dosegljivo samo po morju ali zraku in da se tam na podlagi pogodbe o pristopu Finske k EU uporabljajo posebne omejitve pravice do ustanavljanja. Vendar je dejstvo, da ni absolutne ovire za delovanje tujih podjetij na Ålandskih otokih in zagotovo ni ovir, da bi taka podjetja vlagala v lokalni nepremičninski trg. Komisija tudi ugotavlja, da Finska ni izpodbijala trditve v odločitvi o sprožitvi postopka, da so v preteklosti nepremičnine na Ålandskih otokih pridobivala podjetja s sedežem v drugih državah članicah. Vsaka prednost, dodeljena podjetju ÅI prek teh ukrepov, bi zaradi neupravičene krepitve položaja podjetja ÅI v razmerju do potencialnih tujih konkurentov ali vlagateljev imela vsaj možnost vplivati na trgovino med državami članicami.

5.3   SKLEPNA UGOTOVITEV O OBSTOJU DRŽAVNE POMOČI

(90)

Komisija zaradi zgoraj navedenih razlogov ugotavlja, da vsa povečanja kapitala (razen C-I, C-II in C-III) ter poroštva za posojila G-I, G-II in G-III pomenijo državno pomoč v smislu člena 107 PDEU.

6.   DOMNEVNA ZAKONITOST POMOČI

(91)

Finska je trdila, da so bile dokapitalizacije in poroštva, če so državna pomoč, zakonite v okviru shem pomoči, ki so bile vzpostavljene pred članstvom Finske v EU in pravilno predložene Nadzornemu organu Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) pred pristopom k EU pod referenčnimi oznakami 93-074 (povečanja kapitala) in 93-079 (poroštva).

(92)

To trditev je treba preučiti v okviru določb Uredbe (ES) št. 659/1999. Na podlagi člena 1(d) „shema pomoči“ pomeni „vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku“. Nadalje v skladu s členom 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999 „veljavna pomoč“ pomeni: „(i) brez poseganja v člena 144 in 172 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske vso pomoč, ki je obstajala pred začetkom veljavnosti Pogodbe v zadevnih državah članicah, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki se je začela izvajati pred začetkom veljavnosti Pogodbe in se še vedno uporablja.“

(93)

Finska je pristopila k Evropski skupnosti 1. januarja 1995. Poleg tega v skladu z odstavkom 5 člena 172 Pogodbe o pristopu Avstrije, Finske in Švedske „[…] se državne pomoči, ki so jih nove države članice dodelile leta 1994, te pa v nasprotju s Sporazumom EGP ali z dogovori, sklenjenimi na njegovi podlagi, bodisi niso bile sporočene Nadzornemu organu EFTA bodisi so bile sporočene, vendar so bile dodeljene, preden je Nadzorni organ EFTA sprejel odločbo, zaradi tega ne štejejo za državne pomoči, ki obstajajo v skladu s členom 93 (1) Pogodbe ES […]“.

(94)

Nadalje v skladu s členom 1(c) Uredbe (ES) No 659/1999 „nova pomoč“ pomeni vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni obstoječa pomoč, vključno s spremembami obstoječe pomoči (30).

(95)

Poleg tega člen 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (31) določa, da sprememba obstoječe pomoči pomeni „katero koli spremembo, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na presojo združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom. Vendar se povečanje začetnega proračuna obstoječe sheme pomoči do 20 % ne šteje kot sprememba obstoječe pomoči.“

(96)

Iz zgoraj navedenega sledi, da za ukrep, ki je bil sprejet pred pristopom in pomeni shemo državne pomoči, velja, da je obstoječa pomoč, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da je shema začela veljati pred začetkom veljavnosti Pogodbe ES, drugi pa, da se vsebina od takrat ni bistveno spremenila.

(97)

Komisija bo finsko trditev o zakonitosti pomoči ocenila za vsako od domnevnih shem ločeno.

6.1   DOMNEVNA POROŠTVENA SHEMA (93-079)

(98)

Najprej bo Komisija ocenila, ali ti ukrepi pomenijo shemo pomoči v smislu člena 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(99)

Nacionalna pravna podlaga za poroštveno shemo je deželni zakon o deželnih poroštvih za sektor industrije in nekaterih drugih podjetij (ÅFS 1966:14) (32), ki je bil sprejet leta 1966 ter spremenjen z ÅFS 1979:84, 1982:37, 1988:53, 1992:9, 1994:29, 1996:56 in 2002:23. Deželni zakon iz leta 1966 je glede proračuna ali „sredstev“ v času pristopa Finske k ES določal, da „znesek neodplačanih poroštev ali posojil (33) nikoli ne sme presegati 20 000 000 FIM“. Po drugi strani zadevni ukrep ne predvideva časovne omejitve uporabe.

(100)

Z vidika zgoraj navedenega in določb nacionalnega zakona se na prvi pogled zdi, da ukrepi ustrezajo opredelitvi sheme pomoči in da zakon dovoljuje, da se enemu ali več podjetjem za nedoločen čas dodeli pomoč, ki ni povezana z določenim projektom. Zadevna domnevna shema je bila vzpostavljena 1. septembra 1982, t.j. precej pred 1. januarjem 1994, in je bila sporočena Nadzornemu organu Efte. Tako se zdi, da je prvi pogoj za obstoječo pomoč izpolnjen, ker je bila prvotna shema vzpostavljena pred začetkom veljavnosti pogodbe na Finskem in celo pred 1. januarjem 1994, kar pomeni, da se v tem primeru odstavek 5 člena 172 Pogodbe o pristopu Avstrije, Finske in Švedske ne uporablja.

(101)

Vendar mora Komisija oceniti tudi, ali je bila od 1. januarja 1994 vsebina teh ukrepov bistveno spremenjena.

(102)

Regionalni organi so po 1. januarju 1994 in pred dodelitvijo prvega poroštva dne 14. avgusta 2003 uzakonili najmanj tri spremembe poroštvene sheme (z deželnimi zakoni 1994:29, 1996:56 in 2002:23). Te spremembe so predvidevale znatno povečanje proračuna sheme (t.j. povečanje skupnega zneska poroštev, ki se lahko kadar koli dodelijo). Ker se obravnavana zadeva nanaša na dodelitev poroštva za posojilo, je treba oceniti, ali je treba spremembe, ki se nanašajo na proračun sheme, uvedene pred obravnavanimi ukrepi, šteti za bistvene in ločljive od obstoječe sheme.

(103)

Kakor je opisano, v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 794/2004 povečanje proračuna za več 20 % pomeni spremembo obstoječe pomoči. Dve od zgoraj navedenih sprememb (34) sta začetni proračun sheme povečali za 50 % oziroma za 150 %. Ta povečanja proračuna pomenijo vsebinske spremembe sheme, ki Komisiji niso bile nikoli priglašene.

(104)

Učinka teh vsebinskih sprememb ni mogoče šteti kot ločljivega od domnevne sheme, kar pomeni, da shema v celoti postane nova pomoč. Prvotna shema pomoči je bila res omejena le glede skupnega zneska poroštev, ki so bila lahko kadar koli neodplačana. Ta pojavna oblika znatnega povečanja proračuna (tudi brez druge spremembe sheme) se dotika samega bistva obstoječih pravil.

(105)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da iz listin o poroštvu, ki jih je predložila Finska, ne izhaja, da je bila pravna podlaga teh poroštev domnevna poroštvena shema.

(106)

Zato je treba vsa poroštva, ki jih ta sklep zajema, šteti kot novo pomoč. Ker se je pomoč začela izvajati brez predhodnega soglasja Komisije, kot zahteva člen 108 PDEU, je nezakonita.

6.2   DOMNEVNA SHEMA VPISA DELNIC (93-079)

(107)

Nacionalna pravila o tej domnevni shemi so bila Nadzornemu organu Efte prijavljena kot ureditve pomoči za vpise delnic. Iz takrat predloženih dokumentov je razvidno, da je bil „letni proračun za Ålandske otoke“ podan kot nacionalna pravna podlaga. V rubriki „najvišja možna intenzivnost pomoči, ki […] se lahko pridobi za en projekt“ je Finska navedla „30 %“. V rubriki „Proračun/izdatki“ je Finska navedla proračune za leta od 1992 do 1994, rubriko „Ocena celotnega proračuna za celo programsko obdobje sheme“ pa je pustila prazno.

(108)

Med postopkom preiskave je Finska pojasnila, da je formalna pravna podlaga domnevne sheme Zakon o samostojnosti Ålandskih otokov (1144/1991), ki je bil sprejet leta 1991. V skladu s členom 18(22) imajo lokalni organi Ålandskih otokov „splošna pooblastila“ za sprejemanje različnih vrst ukrepov, ki se osredotočajo na spodbujanje gospodarstva Ålandskih otokov. Ta pooblastila se izvajajo (npr. s posojili, dokapitalizacijami, poroštvi) prek določb v splošnem letnem proračunu lokalne vlade.

(109)

Komisija ugotavlja naslednje:

(110)

Ne glede na to, da Finska lahko pooblastila lokalnih organov, da zagotavljajo take dokapitalizacije (po splošnih pooblastilih, ki jim jih daje Zakon o samostojnosti) opredeli kot „shemo“, mora Komisija preveriti, ali določbe nacionalnega prava, ki določajo ta pooblastila, ustrezajo opredelitvi „sheme“ iz člena 1(d) Uredbe (ES) št. 659/1999. V tej zvezi se zdi, da pravno podlago (člen 18(22) Zakona 1144/1991) sestavljajo pravila, ki se nanašajo na porazdelitev pooblastil med različnimi organi v finskem pravnem redu in da ne izpolnjujejo zahtev, da bi bili shema pomoči (ki je med drugim opredeljena kot „… akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč …“). Za vsako dodelitev kapitala posameznemu upravičencu je torej najprej potrebna dodelitev proračunskih sredstev v letnem proračunu lokalne vlade (o katerem po lastni presoji glasuje regionalna skupščina Ålandskih otokov) in nato izvajanje sklepov lokalne vlade. Zdi se, da je treba na dokapitalizacije, dodeljene na podlagi teh pooblastil, razumeti kot zaporedje posameznih sklepov in ne kot shemo pomoči.

(111)

Vsekakor Komisija ugotavlja, da domnevna shema zadeva samo leta od 1992 do 1994, ker v rubriki „Proračun/izdatki“ ni bilo navedenih nobenih drugih informacij, čeprav je bil pravna podlaga „letni proračun za Ålandske otoke“.

(112)

Komisija ugotavlja tudi, da je Finska navedla, da je najvišja možna intenzivnost pomoči, ki „se lahko pridobi za en projekt“, 30 %. V vsakem primeru je to mogoče razumeti le tako, da so bile dokapitalizacije v okviru te domnevne sheme namenjene uporabi skupaj z znatnimi zasebnimi prispevki (najmanj 70 %) za „projekte“, namenjene spodbujanju ciljev domnevne sheme, ki je naveden kot „Turizem, industrija, R&R“. Povečanja kapitala, ki jih ta sklep obravnava, ne izpolnjujejo tega formalnega pogoja in zato ne morejo biti zajeta v nacionalnih predpisih, ki so bili predloženi Nadzornemu organu Efte, ne glede na to, ali so ukrepi predstavljali ustrezno shemo pomoči, in če so, ali se je uporabljala po letu 1994.

(113)

Zato državna pomoč, dana podjetju ÅI v obliki povečanj kapitala, pomeni novo pomoč. Ker se je pomoč začela izvajati brez predhodnega soglasja Komisije, kot zahteva člen 108 PDEU, je nezakonita.

6.3   DODATNE PRIPOMBE O NEDAVNIH ODLOČBAH FINSKEGA VRHOVNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA

(114)

Opozoriti je treba tudi, da je nacionalno finsko sodišče nedavno razveljavilo dva ukrepa, ki ju je lokalna vlada odobrila za podjetje ÅI. Ukrepa sta (i) povečanje kapitala C-XI, ki je bilo podjetju ÅI plačano v letu 2007 (glej pripombo v uvodni izjavi 16 zgoraj), in (ii) poroštvo za posojilo v letu 2006, ki ni bilo nikoli izvedeno. Vrhovno upravno sodišče je z odločbo z dne 6. aprila 2011 odločalo, ali so bili sklepi lokalne vlade sprejeti v skladu z nacionalnimi upravnimi predpisi. Pri tem je sodišče tudi ocenilo, ali je bilo dovolj indicev, da so ukrepi državna pomoč, kar bi pomenilo, da bi jih lokalni organi morali pred začetkom izvajanja priglasiti Komisiji. Sodišče je ugotovilo, da so na prvi pogled vsa merila državne pomoči izpolnjena. Sodišče je tudi analiziralo trditev Finske, da so se za ukrepe, tudi če bi pomenili državno pomoč, uporabljali nacionalni predpisi, ki so se uporabljali že pred pristopom, in se zato štejejo za „obstoječo pomoč“. Sodišče je pri tem podrobno ocenilo nacionalna pravila in ugotovilo, da ne glede na to, ali so bile posledica teh pravil pristne sheme državnih pomoči ali ne, sklepi lokalnih organov niso izpolnjevali formalne zahteve v skladu z nacionalnimi pravili, pretežno zaradi razlogov, ki jih je prej predstavila Komisija. Zato so ugotovitve nacionalnega vrhovnega upravnega sodišča skladne s sklepnimi ugotovitvami Komisije, da dokapitalizacija C-XI, ki se preiskuje, vključuje novo državno pomoč. Vrhovno sodišče je enako ugotovilo tudi glede poroštva za posojilo v letu 2006. Ker to poroštvo ni bilo nikoli izvedeno, v tem sklepu ni ocenjeno.

7.   ZDRUŽLJIVOST

(115)

Finska je na splošno trdila, da so ukrepi, tudi, če bi se ugotovilo, da predstavljajo novo državno pomoč, združljivi z notranjim trgom, ker je bil namen dejavnosti podjetja ÅI, ki so bile financirane s pomočjo, pospeševanje razvoja regije in ustvarjanje novih delovnih mest.

(116)

Čeprav je državna pomoč načeloma prepovedana, se kljub temu šteje za združljivo z notranjim trgom v okoliščinah iz člena 107(2) PDEU in se lahko šteje za združljivo, če se uporablja za uresničevanje ciljev iz člena 107(3). Edini način dokazovanja združljivosti v tem primeru je člen 107(3)(a) PDEU, ki dovoljuje pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, ali člen 107(3)(c), ki določa, da se državna pomoč lahko dovoli za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih območij.

(117)

V skladu s pravili o regionalni pomoči, ki so takrat veljali na Finskem (karte regionalnih pomoči za obdobje 2000–2006 in za obdobje 2007–2013), mesto Mariehamn, kjer je projekt iTiden, v nobenem primeru ni bilo upravičeno do take pomoči. To pomeni, da tudi, če bi lahko rekli, da je bila pomoč dodeljena navedenemu projektu, je ne bi mogli šteti za združljivo. Poleg tega Komisija ugotavlja, da Finska ni prikazala, da je bil izpolnjen kateri od pogojev za zagotavljanje združljivosti s pravili o regionalni pomoči (npr. oblika pomoči, upravičeni stroški in največja intenzivnost pomoči).

(118)

Pomoči tudi ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom na podlagi drugih smernic in sporočil, ki jih je sprejela Komisija glede uporabe člena 107(3)(c) PDEU ali neposredno na podlagi navedenega člena. Finski organi niso navedli nobene posebne trditve ali dokaza, ki bi Komisiji omogočili odobritev teh ukrepov kot združljivih na podlagi katere koli določbe PDEU.

8.   VRAČILO POMOČI

8.1   TRDITVE FINSKE

(119)

Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]. Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti.“ Zato je naravna posledica, da je treba ukrepe, ki predstavljajo nezakonito pomoč podjetju ÅI, vrniti.

(120)

Finska pa trdi, da bi morala Komisija v tej zadevi opustiti odreditev vračila, ker je Finska upravičeno pričakovala, da je pomoč zakonita v skladu z domnevnimi predpristopnimi shemami, in da bi bilo vračilo v nasprotju z načelom prava Skupnosti. Komisija ugotavlja, da je Finska formalno navedla upravičena pričakovanja samo glede lokalne vlade. Upravičena pričakovanja upravičenca niso bila izrecno navedena.

(121)

Vsekakor Komisija te trditve ne more sprejeti.

(122)

Kakor je glede povečanj kapitala ugotovila Komisija, ne glede na to kaj je podjetje ÅI ali kdo drug morebiti upravičeno domneval o pravnem položaju domnevne sheme vpisa delnic v zvezi s pravili o državni pomoči, niso bili izpolnjeni niti formalni pogoji domnevne sheme, kot je bila priglašena Nadzornemu organu Efte. Zato ni mogoče trditi, da je podjetje ÅI upravičeno pričakovalo zakonitost povečanj kapitala, ker ta povečanja niso mogla biti zajeta v nacionalnih pravilih, v zvezi s katerimi Finska trdi, da je imela upravičena pričakovanja.

(123)

Glede poroštev za posojila je Komisija ugotovila, da je bila poroštvena shema vsebinsko spremenjena že pred dodelitvijo poroštev, ki jih obravnava ta sklep. Te spremembe, ki so jih izvedli organi Ålandskih otokov, niso bile priglašene Komisiji. Posledica tega je, da je vsa poroštva, dodeljena na podlagi nacionalnih pravil, ki so sestavljala prvotno shemo, treba šteti za novo pomoč. V skladu z ustaljeno sodno prakso noben upravičenec pomoči ne more upravičeno pričakovati, da je pomoč, ki bi jo bilo treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108 PDEU, vendar ni bila priglašena, zakonita (35).

(124)

Če povzamemo, poroštva in povečanja kapitala predstavljajo novo državno pomoč, ki bi jo bilo treba priglasiti Komisiji pred izvajanjem.

(125)

Ustaljena sodna praksa (36) je, da se država članica, katere organi so pomoč dodelili v nasprotju s postopkovnimi pravili iz člena 108 PDEU, ne more sklicevati na upravičeno pričakovanje prejemnikov pomoči, da bi se izognila obveznosti sprejeti vse potrebne ukrepe za izvršitev sklepa, s katerim ji Komisija nalaga vračilo te pomoči. Če bi se nacionalni organi lahko oprli na lastno nezakonito ravnanje, bi popolnoma razveljavili člena 107 in 108 PDEU in sklepom Komisije, sprejetim na podlagi navedenih določb, odvzeli učinek.

(126)

Isto načelo se mora nujno uporabljati kadar nacionalni organi trdijo, da so sami imeli upravičena pričakovanja o zakonitosti ukrepov, vendar jih niso priglasili Komisiji, čeprav so ukrepi predstavljali novo pomoč (37).

(127)

Kolikor so upravičena pričakovanja podjetja ÅI ustrezna, Komisija podobno ugotavlja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso, da se glede na obvezen nadzor državne pomoči, ki ga mora Komisija izvajati v skladu s členom 108 PDEU, podjetja, ki jim je bila pomoč odobrena, načeloma ne morejo sklicevati na upravičeno pričakovanje, da je pomoč zakonita, razen če je bila odobrena v skladu s postopkom za dodelitev državne pomoči, določenim v navedenem členu. Preudaren gospodarski subjekt mora namreč biti ponavadi sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu s tem postopkom (38).

(128)

Komisija poudarja, da nobeno podjetje ni imelo boljšega položaja kot podjetje ÅI pri vpogledu v dejanja lokalne vlade glede domnevnih shem pomoči, ker je lokalna vlada glavni delničar in jo v upravnem odboru podjetja ÅI zastopajo posamezniki, ki so tudi člani izvršilnega organa lokalne vlade. To trditev podpira dejstvo, da, kot je prikazano zgoraj v zvezi s povečanji kapitala, predstavniki podjetja ÅI in lokalna vlada redno izmenjujejo informacije. Čeprav finski organi niso izrecno navajali upravičenega pričakovanja v imenu upravičenca do pomoči, Komisija meni, da podjetje ÅI v obravnavani zadevi ne more uveljavljati nobenega upravičenega pričakovanja.

(129)

Komisija tudi Finski ali upravičencu do pomoči ni nikoli dala jasnega zagotovila, da ukrepi, ki jih ta sklep obravnava, niso državna pomoč ali da so združljiva pomoč, ki bi lahko ustvarilo pričakovanje v tem smislu (39).

(130)

Finska je tudi trdila, da v primeru vračila pomoči, dodeljene prek povečanj kapitala, ni nujno, da je element pomoči celotni znesek zagotovljenega kapitala, ampak (po analogiji z izračunom elementa pomoči v poroštvih) strošek podjetja ÅI pri iskanju nadomestne naložbe na trgih. V tej zvezi je Finska predlagala, da bi se strošek takega nadomestnega financiranja lahko določil s sklicevanjem na 7 % pričakovano donosnost naložb za pisarniške prostore, kot je določena v poročilu KPMG.

(131)

Komisija tega stališča ne more sprejeti.

(132)

Na splošno je gotovo res, da je državna pomoč v danem primeru sestavljena iz razlike med prednostjo (v obliki financiranja), ki jo je podjetje dejansko prejelo iz državnih sredstev, ter tem, kar bi podjetje lahko dobilo na kapitalskih trgih. Zato „s povračilom pomoči se upravičenec odpove prednosti, ki jo je užival pred konkurenti na trgu, ter so obnovljene razmere, ki so obstajale pred dodelitvijo pomoči“ (40).

(133)

Vsak, ki vlaga, bodisi z dajanjem posojil bodisi s prevzemom lastniškega deleža v podjetju, želi donosnost svoje naložbe, ki je sorazmerna tveganju.

(134)

Kadar je pomoč dana v obliki posojila po stroških, ki so nižji od stroškov na trgu (tako je v primeru posojila s poroštvom, ko so skupni stroški financiranja nižji od obrestne mere posojila pod tržnimi pogoji), podjetju, ki ni izločeno s trga posojil in ki bi torej namesto pomoči lahko najelo posojilo po tržni stopnji, je jasno, da je popravljalni namen vračila mogoče doseči tako, da podjetje plača razliko (z obrestmi) in je tako spet izenačeno s svojimi konkurenti.

(135)

Položaj pa je drugačen pri kapitalskih naložbah. Tukaj donosnost ni odvisna od pripravljenosti podjetja, da plača (kot velja pri posojilu), ampak je v celoti dejavnik donosnosti poslovnega modela podjetja. Če zasebni vlagatelj meni, da podjetje ne bo ustrezno nadomestilo tveganja, ki ga prinaša, se ne bo odločil za naložbo, ampak bo denar dal drugam. Z drugimi besedami, Komisija ne more sprejeti, da bi podjetje lahko na kapitalskem trgu dobilo enak denar za povečanje svojega kapitala tako, da bi ponudilo višje obrestovanje, ker pričakovana uspešnost ni dovoljevala, da bi vlagateljem kapitala ponudilo to višje obrestovanje. Nasprotno dejstvo, t.j. položaj brez pomoči, ki ga vračilo namerava ponovno vzpostaviti ali povzročiti, je torej, da ne bi bilo vloženega nič kapitala. Vrniti je torej treba celotni znesek povečanj kapitala.

(136)

Zato Komisija ne more sprejeti stališča Finske glede elementa pomoči v povečanjih kapitala.

8.2   POMOČ, KI JO JE TREBA VRNITI

(137)

Zato je pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da je nezakonita in nezdružljiva in ki jo Finska mora izterjati od podjetja ÅI, naslednja:

(138)

Povečanja kapitala:

(a)

Povečanje kapitala C-IV: 353 199,00 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 20. julija 2001.

(b)

Povečanje kapitala C-V: 599 933,78 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 15. avgusta 2002.

(c)

Povečanje kapitala C-VI: 799 911,64 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 13. marca 2003.

(d)

Povečanje kapitala C-VII: 515 165,97 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 6. maja 2004.

(e)

Povečanje kapitala C-VIII: 669 896,95 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 30. septembra 2004.

(f)

Povečanje kapitala C-IX: 199 977,91 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 16. junija 2005.

(g)

Povečanje kapitala C-X: 234 961,43 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 16. junija 2005.

(h)

Povečanje kapitala C-XI: 1 379 998,95 EUR. Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 15. februarja 2007.

(139)

Poroštva za posojila: Element pomoči se za vsa poroštva po eni strani izračuna kot razlika med referenčno obrestno mero, uporabljeno kot merilo za stroške posojila, ki bi jih podjetje s finančno močjo, primerljivo z močjo podjetja ÅI, imelo brez poroštva, ter po drugi strani obrestno mero, pridobljeno z državnim poroštvom, po tem, ko se upoštevajo morebiti plačane premije, v skladu z oddelkom 4.2 obvestila o poroštvih (kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 66 do 80).

(a)

Pri poroštvu G-I je element pomoči sestavljen iz razlike med referenčno obrestno mero za posojilo podjetju, ki ima oceno kreditne sposobnosti „šibko (B)“, in z običajnim zavarovanjem ter skupnimi stroški financiranja posojila s poroštvom (ki pomeni premije, plačane za poroštvo, ki se jim prištejejo obresti na posojilo). Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 9. oktobra 2003 (kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81 in 82). Od tega zneska se odšteje enkratna poroštvena premija v višini 19 500 EUR (41).

(b)

Pri poroštvu G-II je element pomoči sestavljen iz razlike med referenčno obrestno mero za posojilo podjetju, ki ima oceno kreditne sposobnosti „šibko (B)“ in z običajnim zavarovanjem ter skupnimi stroški financiranja posojila s poroštvom (ki pomeni premije, plačane za poroštvo, ki se jim prištejejo obresti na posojilo). Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 2. novembra 2004. Od tega zneska se odšteje enkratna poroštvena premija v višini 2 900 EUR (42).

(c)

Pri poroštvu G-III je element pomoči sestavljen iz razlike med referenčno obrestno mero za posojilo podjetju, ki ima oceno kreditne sposobnosti „zadovoljivo (BB)“ in z običajnim zavarovanjem ter skupnimi stroški financiranja posojila s poroštvom (ki pomeni premije, plačane za poroštvo, ki se jim prištejejo obresti na posojilo). Ta pomoč je bila podjetju ÅI dana na voljo 13. decembra 2005. Od tega zneska se odšteje enkratna poroštvena premija v višini 6 500 EUR (43).

(140)

Natančen skupni znesek pomoči, ki ga je treba vrniti, bodo določili finski organi v sodelovanju s Komisijo v okviru postopka vračanja v skladu z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 138–139 zgoraj. Znesku pomoči, ki ga je treba določiti, se prištejejo obresti od dne, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do dne vračila. Komisija vabi finske organe, da v skladu s svojo dolžnostjo lojalnega sodelovanja z njo sodelujejo pri določitvi natančnega zneska pomoči za vračilo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Povečanje kapitala v znesku 84 094,39 EUR, ki ga je Finska dne 18. junija 1997 dodelila podjetju Ålands Industrihus AB, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ukrepi državne pomoči, navedeni v točki 8.2 tega sklepa, ki jih je Finska nezakonito dodelila podjetju Ålands Industrihus AB v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, so nezdružljivi z notranjim trgom.

Člen 3

1.   Finska od upravičenca izterja državno pomoč iz člena 2.

2.   Zneskom, ki jih je treba vrniti, se prištejejo obresti za obdobje od datuma, ko jih je upravičenec dobil na voljo, do dejanskega vračila.

3.   Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.

4.   Finska z dnem sprejetja tega sklepa prekliče vsa še neporavnana plačila pomoči iz člena 2.

Člen 4

1.   Izterjava pomoči iz člena 2 se izvede takoj in učinkovito.

2.   Finska zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 5

1.   Finska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Komisiji predloži naslednje podatke:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2.   Finska Komisijo obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, do dokončne izterjave pomoči iz člena 2. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Prav tako predloži podrobne podatke o zneskih pomoči in obrestnih merah za vračilo pomoči, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.

V Bruslju, 13. julija 2011

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 76, 27.3.2008, str. 15.

(2)  Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno. S PDEU so bile uvedene tudi nekatere spremembe izrazja, na primer besedo „Skupnost“ je zamenjala beseda „Unija“, besedno zvezo „skupni trg“ pa „notranji trg“. V celotnem besedilu tega sklepa se uporablja terminologija PDEU.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Razen zanemarljivega deleža, ki ga ima lokalna poslovna organizacija „Ålands företagareförening rf“ (3 delnice od skupaj 30 392 delnic).

(5)  V letu 1999: skupna bilančna vsota 733 341 EUR; promet 101 486 EUR; skupni izid 27 719 EUR.

(6)  Bilanca stanja se je znižala z 834 645 EUR (1997) na 733 341 EUR (1999).

(7)  Večina informacij v tem oddelku je pridobljenih s spletnega mesta projekta iTiden (www.itiden.ax), dopolnjujejo pa jih informacije (skladne z javnimi informacijami), ki so jih predložili finski organi.

(8)  „Lokalna vlada si bo prek podjetij v javni lasti prizadevala povečati ponudbo industrijskih nepremičnin in pisarniških prostorov, primernih za sektor informacijske tehnologije in storitev. Zato bodo ta podjetja morebiti potrebovala več kapitala.“ Proračun za deželo Åland 2000, stran 304.

(9)  „Lokalna vlada bo delala […] da bo bolj učinkovito omogočala rast novih podjetij in poslovnih projektov. Lokalna vlada si bi še naprej prizadevala za uresničitev projekta ‚IT vas‘ […]“. Proračun za deželo Åland 2001, strani 319 in 321.

(10)  Proračun för landskapet Åland 2002, stran 291.

(11)  Ti ukrepi so bili odobreni pred uvedbo evra; zato so izraženi v finskih markah (FIM). C-I je znašal 500 003 FIM, C-II 2 025 010 FIM in C-III 680 003 FIM. V času pretvorbe je bil fiksni devizni tečaj 1 EUR = 5,94573 FIM.

(12)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(13)  Glej med drugim sodbo z dne 10. julija 1986 v zadevi Kraljevina Belgija proti Komisiji Evropskih skupnosti (234/84, Recueil, str. 2263, točka 14); sodbo z dne 21. marca 1991 v zadevi Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti (C-305/89, Recueil, str. I-1603, točki 18 in 19); sodbo Sodišča z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti (C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Recueil, str. I-4103, točki 20 in 21); sodbo Sodišča z dne 21. marca 1991 v zadevi Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti (C-303/88, Recueil, str. I-1433, točka 20 in naslednje); sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. septembra 1998 v zadevi BP Chemicals Limited proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-11/95, Recueil, str. II-599, točka 161).

(14)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(15)  Glej točko 25 v odločitvi o sprožitvi postopka.

(16)  Glej točko 26 v odločitvi o sprožitvi postopka.

(17)  KPMG „Projekt Tower“, 10.7.2007.

(18)  Res je, da je bilo povečanje kapitala C-IV izvedeno v letu 2001, t.j. pred analizo donosnosti, ki je bila predstavljena leta 2002. Glede finančnih predpostavk, ki so podpirale C-IV, ni bil podan ločen račun. Ker pa je bilo povečanje kapitala uporabljeno za nakup zemljišča za gradnjo projekta iTiden (in tak je bil namen že od začetka), Komisija meni, da lokalna vlada, kolikor je sploh preučila možnosti donosnosti, ni imela razloga za pričakovanje donosnosti, ki bi bila boljša od 3 %, ki so bili pričakovani v letu 2002.

(19)  UL C 68, 6.3.1996, str. 9.

(20)  Čeprav je bil formalni postopek preiskave začet šele leta 2008, je Komisija Finsko o teh ukrepih vprašala že v dopisu z dne 25. oktobra 2006 in sicer zakaj dokapitalizacija iz leta 1997 ni krita z desetletnim rokom zastaranja izterjave.

(21)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(22)  Obvestilo o poroštvih, oddelek 3.2 d.

(23)  Zaupen podatek.

(24)  Po 15. januarju 2007 naj bi se obrestna mera spremenila v […] + […] bazičnih točk.

(25)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(26)  Po podatkih Finske naj bi se ta obrestna mera uporabljala do 15. januarja 2007, ko naj bi se spremenila v […] + […] bazičnih točk. Vendar so o pogojih tega posojila s poroštvom potekala ponovna pogajanja in od 13. decembra 2005 je bila obrestna mera določena na […] % do 15. januarja 2007, ko naj bi se spremenila v […] + […] bazičnih točk. Dne 14. januarja 2009 je bila obrestna mera spremenjena na […] + […] bazičnih točk, 12. februarja 2011 pa je bila spet spremenjena na […] + […] bazičnih točk.

(27)  To ne vključuje enkratne premije v višini […] % posojila, t.j. 19 500 EUR. To bo obravnavano v nadaljevanju, v delu o vračilu pomoči.

(28)  To ne vključuje enkratne premije v višini […] % posojila, t.j. 2 900 EUR. To bo obravnavano v nadaljevanju, v delu o vračilu pomoči.

(29)  To ne vključuje enkratne premije v višini […] % posojila, t.j. 6 500 EUR. To bo obravnavano v nadaljevanju, v delu o vračilu pomoči.

(30)  V svoji sodbi z dne 30. aprila 2002 v združenih zadevah Government of Gibraltar proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-195/01 in T-207/01, ZOdl., str. II-02309, točke 109–111), Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v skladu s členom 1(c) Uredbe (ES) št. 659/99 „spremembo obstoječe pomoči“ treba obravnavati kot novo pomoč. Zato je kot novo pomoč mogoče obravnavati le spremembo. Če pa sprememba vsebinsko vpliva na prvotno shemo, ker je ni mogoče ločiti od navedene sheme, se slednja spremeni v novo shemo pomoči (sodba Sodišča prve stopnje z dne 28. novembra 2008 v združenih zadevah Hotel Cipriani SpA in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-254/00, T 270/00 in T 277/00, ZOdl., str. II-03269“ točki 358–359).

(31)  UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(32)  Landskapslag om landskapsgarantier för industrier och andra näringsgrenar, ÅFS 1966:14.

(33)  Zakon zajema tudi nekatera posojila (opomba Komisije).

(34)  Sprememba z dne 3. marca 1994 je povečala proračun z 20 milijonov na 30 milijonov FIM, sprememba z dne 16. februarja 1996 pa je proračun povečala s 30 milijonov na 50 milijonov FIM.

(35)  Glej sodbo Sodišča z dne 20. marca 1997 v zadevi Land Rheinland-Pfalz proti Alcan Deutschland GmbH, (C-24/95, Recueil, str. I-1591, točka 49).

(36)  Ibid., točka 17; glej tudi sodbo Sodišča z dne 9. junija 2011 v združenih zadevah Territorio Histórico de Vizcaya - Diputación Foral de Vizcaya (C-465/09 P in C-468/09 P), Territorio Histórico de Álava - Diputación Foral de Álava (C-466/09 P in C-469/09 P) in Territorio Histórico de Guipúzcoa - Diputación Foral de Guipúzcoa (C-467/09 P in C-470/09 P) proti Evropski komisiji (združeni zadevi C-465/09 P do C-470/09 P, še ni objavljeno v ZOdl., točka 151).

(37)  Glej opombo 34.

(38)  Sodba Sodišča z dne 20. septembra 1990 v zadevi Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji,(C-5/89, Recueil, str. I-3437, točka 14).

(39)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. novembra 2009 v združenih zadevah Francoska republika (T-427/04) in France Télécom SA (T-17/05) proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-427/04 in T-15/05, ZOdl., str. II-4315, točka 261).

(40)  Sodba Sodišča z dne 4. aprila 1995 v zadevi Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki (C-348/93, Recueil, str. I-673, točka 27).

(41)  Glej uvodno izjavo 81 in opombo 25.

(42)  Glej uvodno izjavo 83 in opombo 26.

(43)  Glej uvodno izjavo 85 in opombo 27.


PRILOGA

Informacije o prejetih višinah pomoči in zneskih, ki jih je še treba vrniti oziroma so že bili vrnjeni

Identiteta upravičenca

Skupni znesek pomoči, prejet v okviru sheme (1)

Skupni znesek pomoči, ki ga je treba vrniti (1)

(glavnica)

Skupni znesek že vrnjenih pomoči (1)

Glavnica

Obresti na terjatev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  V milijonih nacionalne valute.


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/51


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 10. maja 2012

o spremembi Priloge II k Direktivi Sveta 2004/68/ES glede temeljnih splošnih meril, po katerih ozemlje velja za prosto bolezni modrikastega jezika

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2978)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/253/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/EGS in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (1) in zlasti člena 13(2)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2004/68/ES določa zahteve glede zdravstvenega varstva živali za uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo živih kopitarjev vrst, naštetih v Prilogi I k Direktivi.

(2)

V skladu z navedeno direktivo se lahko uvoz živih kopitarjev v Unijo in tranzit skozi Unijo dovoli le iz tretjih držav s seznama ali seznamov, ki se sestavijo ali popravijo v skladu s postopkom iz navedene direktive.

(3)

Uvoz živih kopitarjev v Unijo se dovoli le, če pooblaščena tretja država daje jamstvo, da živali prihajajo z ozemlja, prostega bolezni, ki je v skladu s temeljnimi splošnimi merili iz Priloge II k Direktivi 2004/68/ES in na katerega je prepovedan vstop živali, cepljenih proti boleznim, naštetim v navedeni prilogi.

(4)

Bolezen modrikastega jezika je navedena v Prilogi II k Direktivi 2004/68/ES. V skladu z navedeno prilogo določajo pogoji, ki se uporabljajo za vse vrste živali, razen živali iz družine Suidae, in po katerih ozemlje velja za prosto bolezni modrikastega jezika, da na njem v zadnjih dvanajstih mesecih ob ustreznem nadzoru populacije rodu Culicoides ni bilo nobenega primera bolezni in ni bilo izvedeno nobeno cepljenje.

(5)

V zadnjih letih so kot posledica novega tehničnega razvoja postala na voljo „inaktivirana cepiva“ proti bolezni modrikastega jezika, ki ne pomenijo tveganja nezaželenega lokalnega kroženja cepilnega virusa med necepljenim govedom, ovcami in kozami. Splošno sprejeto je, da je cepljenje z inaktiviranimi cepivi najprimernejše orodje za nadzor bolezni modrikastega jezika in preprečevanje klinične bolezni pri tovrstnih živalih v Uniji.

(6)

V skladu s tem je bila Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (2) pred nedavnim spremenjena z Direktivo 2012/5/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), da bi se predvidela uporaba neaktiviranih cepiv po vsej EU.

(7)

Zaradi spremembe epidemiološkega stanja v zvezi z boleznijo modrikastega jezika in prilagoditve standardom Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) je bila pred kratkim spremenjena Uredba Komisije (ES) št. 1266/2007 z dne 26. oktobra 2007 o pravilih za izvajanje Direktive Sveta 2000/75/ES v zvezi z nadzorom, spremljanjem in omejitvami premikov nekaterih živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika (4). Da bi ozemlje lahko veljalo za prosto bolezni modrikastega jezika, standardi EU zahtevajo odsotnost kroženja virusa v obdobju najmanj dveh let. Obdobje dvanajstih mesecev iz Priloge II k Direktivi 2004/68/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Direktiva 2000/75/ES in Uredba (ES) št. 1266/2007 se uporabljata za premike živih kopitarjev vrst, dovzetnih za bolezen modrikastega jezika, znotraj Unije. Primerno je, da so temeljna splošna merila, po katerih ozemlje tretje države velja za prosto bolezni modrikastega jezika, kot je določeno v Prilogi II k Direktivi 2004/68/ES, v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v Uniji.

(9)

Prilogo II k Direktivi 2004/68/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi II k Direktivi 2004/68/ES se vnos za bolezen modrikastega jezika nadomesti z naslednjim:

„Bolezen modrikastega jezika

da v zadnjih 24 mesecih ni bilo ob ustreznem nadzoru populacije rodu Culicoides nobenega primera bolezni in da ni bilo izvedeno nobeno cepljenje

Vse vrste, razen živali iz rodov Bos, Bison, Bubalus, Ovis in Capra ter družine Suidae

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

(2)  UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(3)  UL L 81, 21.3.2012, str. 1.

(4)  UL L 283, 27.10.2007, str. 37.


12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/53


SKLEP KOMISIJE

z dne 10. maja 2012

o nevključitvi diklorvosa za proizvode 18. vrste v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 3016)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/254/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje diklorvos.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja diklorvosa (CAS št. 62 73 7; EC št. 200-547-7) glede uporabe v 18. vrsti izdelkov, insekticidih, akaricidih in pripravkih za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Italija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 20. novembra 2007 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji predložila poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda z dne 9. decembra 2011 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Presoja je pokazala, da za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev ter vsebujejo diklorvos, ni mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Scenarija iz ocene tveganja za človeško zdravje in ocene tveganja za okolje sta pokazala potencialno in nesprejemljivo tveganje. Zato diklorvosa ni primerno vključiti za uporabo v 18. vrsti izdelkov v Prilogah I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES.

(6)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti datum, po katerem se biocidni pripravki 18. vrste izdelkov z vsebnostjo diklorvosa, ne bi smeli več dajati v promet, ob upoštevanju nesprejemljivih učinkov navedenih pripravkov in legitimnih pričakovanj proizvajalcev navedenih pripravkov.

(7)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Diklorvos (št. CAS 62-73-7; št. EC 200-547-7) se ne vključi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES za 18. vrsto izdelkov.

Člen 2

Za namene člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1451/2007 se biocidni pripravki 18. vrste izdelkov z vsebnostjo diklorvosa od 1. novembra 2012 naprej ne dajejo več v promet.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.


Popravki

12.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/54


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike

( Uradni list Evropske unije L 112 z dne 30. aprila 2011 )

Stran 35, člen 126, odstavek 2:

besedilo:

„2.   Če se med enim inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je ista fizična ali pravna oseba, ki je imetnik dovoljenja, storila dve ali več hudih kršitev, se za vsako zadevno hudo kršitev imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov iz odstavka 1 dodeli največ 12 točk.“

se glasi:

„2.   Če se med enim inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je ista fizična ali pravna oseba, ki je imetnik dovoljenja, storila dve ali več hudih kršitev, se za vsako zadevno hudo kršitev imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov iz odstavka 1 dodelijo točke, do največ 12 točk.“