9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/1

(1)

Direktiva 2010/30/EU zahteva, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi z označevanjem izdelkov, povezanih z energijo, pri katerih obstaja velik potencial za prihranke energije in so med njimi velike razlike med ravnmi učinkovitosti pri enakovrednem delovanju.

(2)

Določbe za energijsko označevanje gospodinjskih sušilnih strojev so bile določene z Direktivo Komisije 95/13/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev (2).

(3)

Energija, ki jo porabijo gospodinjski sušilni stroji, predstavlja znaten delež v skupnem povpraševanju gospodinjstev po energiji v Uniji. Poleg že doseženih izboljšav energetske učinkovitosti je mogoče doseči še znatna dodatna zmanjšanja porabe energije gospodinjskih sušilnih strojev.

(4)

Direktivo Komisije 95/13/ES bi bilo treba preklicati in s to uredbo predpisati nove določbe ter tako zagotoviti, da energijsko označevanje dobaviteljem zagotavlja dinamične spodbude za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjskih sušilnih strojev in za pospešitev preoblikovanja trga v smeri energetsko učinkovitih tehnologij.

(5)

Gospodinjski kombinirani pralno-sušilni stroji so obravnavani v Direktivi Komisije 96/60/ES z dne 19. septembra 1996 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralno-sušilnih strojev (3). Imajo posebne značilnosti in jih je zato treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(6)

Podatki na nalepki morajo biti pridobljeni z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi merilnimi postopki ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod, vključno s, kjer so na voljo, harmoniziranimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov (4).

(7)

Ta uredba bi morala določiti enotno obliko in vsebino nalepk za gospodinjske sušilne stroje, vključno s sušilnimi stroji na plin.

(8)

Poleg tega bi morala ta uredba določiti zahteve v zvezi s „tehnično dokumentacijo“ in „podatkovno kartico“ za gospodinjske sušilne aparate.

(9)

Ta uredba bi morala poleg tega določiti tudi zahteve v zvezi s podatki, ki jih je treba zagotoviti pri vseh oblikah prodaje na daljavo in oglaševanja gospodinjskih sušilnih strojev in v vseh vrstah tehničnega promocijskega gradiva za tovrstne naprave.

(10)

Primerno je predvideti revizijo te uredbe zaradi upoštevanja tehničnega napredka.

(11)

Zaradi lažjega prehoda z Direktive 95/13/ES na to uredbo bi se morali gospodinjski sušilni stroji, označeni v skladu s to uredbo, šteti za skladne z Direktivo 95/13/ES.

(12)

Zato bi bilo treba Direktivo 95/13/ES razveljaviti –

1.

„gospodinjski sušilni stroj“ pomeni napravo, v kateri se tekstil suši s prevračanjem v vrtečem se bobnu, skozi katerega se pretaka segret zrak, in ki je namenjena predvsem uporabi za nepoklicne namene;

2.

„vgradni gospodinjski sušilni stroj“ pomeni gospodinjski sušilni stroj, namenjen namestitvi v omaro, v pripravljeno nišo v steni ali na podobno mesto, ki potrebuje zaključen pohištveni element;

3.

„kombinirani gospodinjski pralno-sušilni stroj“ pomeni gospodinjski pralni stroj, ki ima funkcijo centrifugalnega ožemanja in je hkrati opremljen z mehanizmom, ki suši tekstil, navadno z ogrevanjem in obračanjem;

4.

„gospodinjski ožemalnik“ pomeni napravo, v kateri se voda odstranjuje iz tekstila s centrifugiranjem v vrtečem se bobnu in odvaja s samodejno črpalko, namenjena pa je predvsem uporabi v nepoklicne namene;

5.

„sušilni stroj na zračni tok“ pomeni sušilni stroj, v katerega se vsrkava svež zrak, ki prehaja prek tekstila in se navlažen odvaja v prostor ali v zunanjost;

6.

„kondenzacijski sušilni stroj“ pomeni sušilni stroj, ki vsebuje napravo (ki uporablja kondenzacijo ali kateri koli drug način) za odstranjevanje vlage iz zraka, ki se uporablja za sušenje;

7.

„avtomatski sušilni stroj“ pomeni sušilni stroj, ki izklopi proces sušenja, ko zazna določeno vsebnost vlage perila, na primer na podlagi zaznavanja prevodnosti ali temperature;

8.

„neavtomatski sušilni stroj“ pomeni sušilni stroj, ki izklopi proces sušenja po vnaprej določenem času, običajno s časovnim stikalom, izklopiti pa ga je mogoče tudi ročno;

9.

„program“ pomeni niz vnaprej določenih operacij, za katere proizvajalec navaja, da so ustrezne za sušenje nekaterih vrst tekstila;

10.

„cikel“ pomeni celoten postopek sušenja, kot je opredeljen za izbrani program;

11.

„programski čas“ pomeni čas, ki preteče od začetka do konca programa, brez morebitne zakasnitve, ki jo nastavi končni uporabnik;

12.

„nazivna zmogljivost“ pomeni največjo maso v kilogramih, ki jo dobavitelj navaja izraženo na podlagi polkilogramskih prirastkov določene vrste suhega tekstila in jo je mogoče obdelati v gospodinjskem sušilnem stroju z izbranim programom, če je ta stroj naložen v skladu s proizvajalčevimi navodili;

13.

„delna obremenitev“ pomeni polovico nazivne zmogljivosti gospodinjskega sušilnega stroja za določen program;

14.

„kondenzacijska učinkovitost“ pomeni razmerje med maso vlage, ki se kondenzira v kondenzacijskem sušilnem stroju, in maso vlage, ki se odstrani iz perila ob koncu cikla;

15.

„stanje izklopljenosti“ pomeni stanje, ko je gospodinjski sušilni stroj izklopljen z upravljalnim mehanizmom ali stikali aparata, ki so dostopni končnemu uporabniku in slednjemu namenjeni, med običajno uporabo, da se doseže najmanjša poraba energije; ta najmanjša poraba energije lahko traja neomejeno, medtem ko je gospodinjski sušilni stroj priključen na vir energije in se uporablja po dobaviteljevih navodilih; če ni upravljalnega mehanizma ali stikal, dostopnih končnemu uporabniku, je „stanje izklopljenosti“ stanje, ko gospodinjski sušilni stroj samodejno preide v stanje stabilne porabe energije;

16.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje z najmanjšo porabo energije, ki lahko traja neomejeno po koncu programa, brez dodatnega poseganja končnega uporabnika, razen odstranitve perila iz bobna gospodinjskega sušilnega stroja;

17.

„enakovreden gospodinjski sušilni stroj“ pomeni model gospodinjskega sušilnega stroja, ki se da na trg in ima med sušenjem enako nazivno zmogljivost, tehnične lastnosti in učinkovitost, porabo energije, kondenzacijsko učinkovitost, če je ta relevantna, čas standardnega programa za bombaž in emisije akustičnega hrupa v zraku kot drug model gospodinjskega sušilnega stroja, ki ga isti dobavitelj da na trg pod drugo tržno številčno oznako;

18.

„končni uporabnik“ pomeni potrošnika, ki kupuje ali naj bi po pričakovanjih kupil gospodinjski sušilni stroj;

19.

„prodajno mesto“ pomeni lokacijo, kjer so gospodinjski sušilni stroji razstavljeni ali ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke;

20.

„standardni program za bombaž“ pomeni cikel, ki suši bombažno perilo z začetno vsebnostjo vlage naloženega perila 60 % do preostale vsebnosti vlage naloženega perila 0 %.

(a)

je vsak gospodinjski sušilni stroj opremljen s tiskano nalepko z obliko in podatki, določenimi v Prilogi I;

(b)

je na voljo podatkovna kartica izdelka v skladu s Prilogo II;

(c)

je organom držav članic in Komisiji na zahtevo dana na voljo tehnična dokumentacija, določena v Prilogi III;

(d)

vsak oglas za določen model gospodinjskega sušilnega stroja navaja razred energetske učinkovitosti, če oglas vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno;

(e)

vse tehnično promocijsko gradivo, ki zadeva določen model gospodinjskega sušilnega stroja in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje razred energetske učinkovitosti navedenega modela.

(a)

je vsak gospodinjski sušilni stroj na prodajnem mestu na zunanjosti sprednje strani ali na vrhu opremljen z nalepko, ki jo zagotovijo dobavitelji, v skladu s členom 3(a), tako, da je ta jasno vidna;

(b)

se gospodinjski sušilni stroji, ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke, kadar ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabnik lahko videl razstavljeni izdelek, kot je določeno v členu 7 Direktive 2010/30/EU, tržijo s podatki, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s Prilogo IV k tej uredbi;

(c)

vsak oglas za določen model gospodinjskega sušilnega stroja navaja razred energetske učinkovitosti, če oglas vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno;

(d)

vse tehnično promocijsko gradivo, ki zadeva določen model gospodinjskega sušilnega stroja in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje razred energetske učinkovitosti navedenega modela.

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa, da sta uvoz blaga iz navedene uredbe v Unijo in njegov tranzit skozi njo dovoljena samo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov s seznama v delu 1 Priloge I k Uredbi.

(2)

Tajska se trenutno nahaja na seznamu v tabeli dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 kot država, iz katere je v Unijo dovoljen uvoz jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, in jajčnih izdelkov. Zaradi izbruhov visoko patogene aviarne influence leta 2004 je bil uvoz mesa perutnine, gojenih ratitov, divjih ptic in jajc v Unijo prepovedan, kakor je navedeno v vnosih iz stolpca 6 in stolpca 6A tabele iz dela 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(3)

Poleg tega Odločba Komisije 2005/692/ES z dne 6. oktobra 2005 o nekaterih ukrepih zaščite v zvezi z aviarno influenco v tretjih državah (3) določa, da morajo države članice začasno ustaviti uvoz nekaterih proizvodov, vključno z mesom perutnine, gojenih ratitov, divjih ptic in jajc iz Tajske.

(4)

Zdravstveno stanje živali na Tajskem se je od takrat izboljšalo, zlasti kar zadeva nadzor visoko patogene aviarne influence pri perutnini. Strokovnjaki Komisije so opravili več pregledov na Tajskem, da bi ocenili zdravstveno stanje živali in sisteme obvladovanja bolezni, vzpostavljene v navedeni tretji državi. Na podlagi zadnjega pregleda, ki je bil opravljen na Tajskem, je mogoče sklepati, da sistem kot celota daje zadostno jamstvo, da zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne zahteve Unije.

(5)

Na podlagi tega Odločba 2005/692/ES, kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom 2012/248/EU z dne 7. maja 2012 o spremembi odločb 2005/692/ES, 2005/734/ES, 2007/25/ES in 2009/494/ES, kar zadeva aviarno influenco (4), nič več začasno ne ustavlja uvoza proizvodov iz Tajske v Unijo, ki jih zajema Odločba 2005/692/ES, vključno z mesom perutnine, gojenih ratitov, divjih ptic in jajci.

(6)

Zaradi tega bi bilo treba vnos o Tajski v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 spremeniti, da bi bilo iz njega razvidno, da uvoz mesa perutnine, gojenih ratitov, divjih ptic in jajc iz Tajske v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo ni več prepovedan.

(7)

Vendar bi bilo treba uvoz jajc iz Tajske pogojevati s predložitvijo programa nadzora za salmonelo navedene tretje države.

(8)

Uredbo (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/30

(1)

V skladu s točko (d) prvega odstavka člena 61 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sladkor ali izoglukoza, katere proizvodnja presega kvoto iz člena 56 navedene uredbe, izvozi le v okviru količinske omejitve, ki jo je treba določiti.

(2)

Podrobna izvedbena pravila za izvoz izvenkvotnih količin, zlasti v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj, so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 951/2006 (2). Vendar bi bilo treba zaradi morebitnih priložnosti na izvoznih trgih določiti količinske omejitve za tržna leta.

(3)

Za nekatere proizvajalce sladkorja in izoglukoze v Uniji pomeni izvoz iz Unije pomemben del gospodarskih dejavnosti ter so zunaj Unije vzpostavili tradicionalne trge. Izvoz sladkorja in izoglukoze na te trge je lahko gospodarsko uspešen tudi brez odobritve izvoznih nadomestil. Zato je treba za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze določiti količinske omejitve, da bodo lahko zadevni proizvajalci EU še naprej oskrbovali svoje tradicionalne trge.

(4)

Ocenjuje se, da bi začetna določitev količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja v višini 650 000 ton, v enakovredni količini belega sladkorja, in za izvoz izvenkvotne izoglukoze v višini 70 000 ton suhe snovi za tržno leto 2012/2013 ustrezala tržnemu povpraševanju.

(5)

Izvoz sladkorja iz Unije v nekatere bližnje namembne države in tretje države, ki proizvodom iz Unije priznavajo preferencialni uvozni režim, je trenutno v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zaradi odsotnosti ustreznih instrumentov za medsebojno pomoč v boju proti nepravilnostim ter da bi čim bolj zmanjšali tveganje goljufije in preprečili morebitne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom ali ponovnim vnosom izvenkvotnega sladkorja v Unijo, je treba s seznama upravičenih namembnih držav izključiti nekatere bližnje namembne države.

(6)

Ker se ocenjuje, da je tveganje morebitnih zlorab v zvezi z izoglukozo zaradi narave proizvoda manjše, upravičenih namembnih držav za izvoz izvenkvotne izoglukoze ni treba omejiti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

tretjih držav: Andora, Lihtenštajn, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), San Marino, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija (3), Črna gora, Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija;

(b)

ozemelj držav članic, ki niso del carinskega območja Unije: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d’Italia ter območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropskih ozemelj, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Unije: Gibraltar.

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/32

(1)

Za zagotovitev, da so zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 62(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, na voljo po ceni, ki ustreza ceni na svetovnem trgu, je v interesu Unije, da za tržno leto 2012/2013 začasno odpravi uvozne dajatve na sladkor, ki je namenjen za proizvodnjo navedenih proizvodov, za količino, ki ustreza polovici njenih potreb po industrijskem sladkorju.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja (2) določa upravljanje tarifnih kvot za uvoz sladkornih proizvodov na podlagi člena 142 Uredbe (ES) št. 1234/2007 z zaporedno številko 09.4390 (sladkor iz industrijskega uvoza). Vendar je treba v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 891/2009 količine proizvodov, za katere naj bi se uvozne dajatve začasno odpravile, določiti v ločenem pravnem aktu.

(3)

V skladu s tem je treba določiti količine za uvoz industrijskega sladkorja, za katere se za tržno leto 2012/2013 ne bi uporabile uvozne dajatve.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/33

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/35

(1)

Količine, zajete v vlogah za dovoljenja za izvenkvotni sladkor, predloženih od 1. maja 2012 do 2. maja 2012 in sporočenih Komisiji dne 4. maja 2012, presegajo mejo, določeno v členu 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 367/2012.

(2)

Zato je v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 367/2012 treba določiti dodelitveni koeficient, ki ga države članice upoštevajo pri vseh sporočenih vlogah za izdajo dovoljenja, zavrniti še nesporočene vloge in zaključiti obdobje za predložitev vlog.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/36

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje metil-nonil-keton.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja metil-nonil-ketona glede uporabe v 19. vrsti izdelkov, repelenti in sredstva za privabljanje (atraktanti), kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Španija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 8. aprila 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile 9. decembra 2011 ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Presoje so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot repelenti in vsebujejo metil-nonil-keton, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti metil-nonil-keton v Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo te možnosti uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tveganja za populacije ljudi in dele okolja, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven.

(7)

Določbe te direktive se morajo uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov metil-nonil-keton, na trgu Unije in tudi da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(8)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(9)

Po vključitvi morajo imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(10)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/39

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje margoza ekstrakt.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja margoza ekstrakta glede uporabe v 18. vrsti izdelkov, insekticidih, akaricidih in pripravkih za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi. Presoja se je nanašala na margoza ekstrakt iz jedrc Azadirachta indica, ekstrahiran z vodo in nadalje obdelan z organskimi topili. Za vse druge možne snovi, ki so v skladu z opredelitvijo margoza ekstrakta na seznamu aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1451/2007, presoja ni bila opravljena in se zato ne smejo vključiti v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES na podlagi te presoje.

(3)

Nemčija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 26. novembra 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 9. decembra 2011 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Presoje so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev ter vsebujejo margoza ekstrakt, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti margoza ekstrakt v Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo te možnosti uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tveganja za populacije ljudi in dele okolja, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljive ravni.

(7)

Zaradi ugotovljenega tveganja za površinske vode, usedline in neciljne členonožce je primerno, da se zahteva, da se za dovoljenja za pripravke sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje tveganj.

(8)

Določbe te direktive se morajo uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov margoza ekstrakt, na trgu Unije in tudi da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)

Po vključitvi morajo imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(11)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/42

(1)

Komisija je sprejela več zaščitnih ukrepov v zvezi z aviarno influenco po izbruhih navedene bolezni v jugovzhodni Aziji, do katerih je prišlo sredi leta 2003 in ki jih je povzročil visoko patogeni virus aviarne influence podtipa H5N1.

(2)

Navedeni ukrepi so določeni zlasti v Odločbi Komisije 2005/692/ES z dne 6. oktobra 2005 o nekaterih ukrepih zaščite v zvezi z aviarno influenco v tretjih državah (5), Odločbi Komisije 2005/734/ES z dne 19. oktobra 2005 o določitvi ukrepov biološke varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na perutnino in druge ptice v ujetništvu ter zagotavljanje sistema zgodnjega odkrivanja na območjih z izrazitim tveganjem (6), Odločbi Komisije 2007/25/ES z dne 22. decembra 2006 glede nekaterih zaščitnih ukrepov v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco in premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike v Skupnost (7), in Odločbi Komisije 2009/494/ES z dne 25. junija 2009 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 na Hrvaškem in v Švici (8).

(3)

Ukrepi iz navedenih odločb se uporabljajo do 30. junija 2012. Vendar se izbruhi visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri divjih pticah in perutnini v tretjih državah še vedno pojavljajo ter poleg tega predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali v Uniji.

(4)

Glede na epidemiološke razmere v zvezi z aviarno influenco je primerno, da se še naprej omejujejo tveganja, ki jih povzroča uvoz perutnine, perutninskih proizvodov, hišnih ptic in drugih proizvodov iz navedenih odločb, ter da se ohranjajo ukrepi biološke varnosti, sistemi zgodnjega odkrivanja in nekateri zaščitni ukrepi v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1.

(5)

Zato bi bilo treba obdobje uporabe odločb 2005/692/ES, 2005/734/ES, 2007/25/ES in 2009/494/ES podaljšati do 31. decembra 2013.

(6)

Leta 2004 so bili na Tajskem odkriti izbruhi visoko patogene aviarne influence. Zato je Komisija sprejela zaščitne ukrepe v zvezi z uvozom nekaterih proizvodov iz perutnine in ptic na Tajskem.

(7)

Skladno s tem člen 1 Odločbe 2005/692/ES določa, da morajo države članice začasno ustaviti uvoz nekaterih proizvodov, vključno z mesom perutnine, gojenih ratitov, divjih ptic in jajci, s Tajske.

(8)

Tajska izvaja strogo politiko pokončanja in uničenja okuženih živali, da bi izkoreninila visoko patogeno aviarno influenco s svojega ozemlja. O zadnjem izbruhu navedene bolezni so poročali novembra 2008, Tajska pa je razglasila, da je prosta visoko patogene aviarne influence z učinkom od 11. februarja 2009.

(9)

Strokovnjaki Komisije so na Tajskem izvedli več inšpekcijskih pregledov, da bi ocenili zdravstveno stanje živali in sisteme za nadzor bolezni v navedeni tretji državi. V zadnjem pregledu, opravljenem na Tajskem, so ugotovili, da skupni sistem daje zadostna jamstva o izpolnjevanju ustreznih zahtev Unije pri zadevnih proizvodih.

(10)

Ob upoštevanju ugodnega zdravstvenega stanja živali, zlasti kar zadeva nadzor visoko patogene aviarne influence pri perutnini in jamstva Tajske, se ustavitve uvoza iz člena 1 Odločbe 2005/692/ES ne bi smelo več uporabljati.

(11)

Odločbe 2005/692/ES, 2005/734/ES, 2007/25/ES in 2009/494/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

člen 1 se črta;

2.

v členu 7 se datum „30. junija 2012“ nadomesti z „31. decembra 2013“.

9.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/44

(1)

Direktiva 2010/75/EU ne določa obdobij zagona in ustavitve, čeprav se nanje nanaša več določb navedene direktive.

(2)

Za kurilne naprave, obravnavane v poglavju III Direktive 2010/75/EU, je treba določiti obdobji zagona in ustavitve, da bi ocenili skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v Prilogi V k Direktivi 2010/75/EU, ob upoštevanju dela 4 navedene priloge, in določili število obratovalnih ur kurilnih naprav, kadar je to pomembno za izvajanje navedene direktive.

(3)

V skladu s členom 14(1)(f) Direktive 2010/75/EU mora dovoljenje vsebovati ukrepe, ki se nanašajo na pogoje, ki niso običajni pogoji obratovanja, kot sta zagon in ustavitev. V skladu s členom 6 Direktive 2010/75/EU se lahko taki ukrepi vključijo v splošne zavezujoče predpise.

(4)

Za emisije kurilnih naprav med obdobjema zagona in ustavitve so na splošno značilne povečane koncentracije v primerjavi z običajnimi pogoji obratovanja. V skladu s ciljem Direktive 2010/75/EU, ki je preprečevanje emisij, morata biti ti obdobji čim krajši.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75 Direktive 2010/75/ES –

1.

„minimalna obremenitev pri zagonu za stabilno proizvodnjo“ pomeni minimalno obremenitev, skladno z enakomernim obratovanjem proizvodne kurilne naprave po začetnem zagonu, po katerem lahko naprava varno in zanesljivo dobavlja proizvedeno energijo v omrežje, toplotnemu akumulatorju ali industrijskemu obratu;

2.

„minimalna obremenitev pri ustavitvi za stabilno proizvodnjo“ pomeni minimalno obremenitev, pri kateri naprava ne more več varno in zanesljivo dobavljati proizvedene energije v omrežje, toplotnemu akumulatorju ali industrijskemu obratu in se šteje, da se naprava ustavlja.

1.

merila ali parametri, ki se uporabljajo za določitev obdobij zagona in ustavitve, so pregledni in jih je mogoče preveriti od zunaj;

2.

določitev obdobij zagona in ustavitve temelji na pogojih, ki omogočajo stabilen proces proizvodnje ob upoštevanju zdravstvenih in varnostnih standardov;

3.

obdobja, med katerimi kurilna naprava po zagonu obratuje stabilno in varno z oskrbo z gorivom, vendar brez odvajanja toplote ali električne ali mehanske energije, niso vključena v obdobje zagona ali ustavitve.

(a)

vsaj eno od naslednjih točk:

(b)

ukrepe za zagotovitev, da sta obdobji zagona in ustavitve čim krajši;

(c)

ukrepe za zagotovitev, da se naprava za čiščenje odpadnih plinov začne uporabljati takoj, ko je to tehnično izvedljivo.

(a)

vrednosti, izmerjene med obdobjem zagona prve kurilne enote, ko se ta zaganja, in obdobjem ustavitve zadnje enote, ko se ta ustavlja, se ne upoštevajo;

(b)

vrednosti, določene med ostalimi obdobji zagona in ustavitve posameznih enot se ne upoštevajo le, če so izmerjene ali, kadar meritev ekonomsko ali tehnično ni mogoče izvesti, izračunane ločeno za vsako zadevno enoto.

1.

ločeni procesi, določeni v Prilogi, ali enakovredni procesi, ki ustrezajo tehničnim značilnostim kurilne naprave,

2.

pragovi za obratovalne parametre, določeni v Prilogi, ali enakovredni parametri, ki ustrezajo tehničnim značilnostim kurilne naprave.