ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.110.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 110 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 55 |
Vsebina |
|
I Zakonodajni akti |
Stran |
|
|
DIREKTIVE |
|
|
* |
|
|
II Nezakonodajni akti |
|
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
2012/207/EU |
|
|
* |
||
|
|
2012/208/EU |
|
|
* |
||
|
|
2012/209/EU |
|
|
* |
||
|
|
2012/210/EU |
|
|
* |
|
|
Popravki |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
DIREKTIVE
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/1 |
DIREKTIVA 2012/11/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 19. aprila 2012
o spremembi Direktive 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Po začetku veljavnosti Direktive 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) so zainteresirane strani, zlasti v medicinski skupnosti, izrazile resne pomisleke zaradi učinkov, ki bi jih lahko imelo izvajanje navedene direktive na uporabo medicinskih postopkov, temelječih na medicinskem slikanju, kakor tudi učinkov na nekatere industrijske dejavnosti. |
(2) |
Komisija je preverila argumente, ki so jih navedle zainteresirane strani, in odločila, da bo ponovno obravnavala nekatere določbe Direktive 2004/40/ES na podlagi novih znanstvenih dokazov. |
(3) |
Rok za prenos Direktive 2004/40/ES je bil z Direktivo 2008/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) odložen na 30. april 2012, da bi se do tega datuma omogočilo sprejetje nove direktive na podlagi najnovejših dokazov. |
(4) |
Komisija je 14. junija 2011 sprejela predlog za novo direktivo, ki bi nadomestila Direktivo 2004/40/ES. Cilj nove direktive je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev ter nadaljevanje in razvoj medicinske in drugih industrijskih dejavnosti, ki uporabljajo elektromagnetna polja. Zato v pričakovanju sprejetja nove direktive do 30. aprila 2012 večina držav članic še ni prenesla Direktive 2004/40/ES. |
(5) |
Vendar zaradi tehnične zapletenosti vsebine ni verjetno, da bi bila nova direktiva sprejeta pred 30. aprilom 2012. |
(6) |
Zato bi bilo treba rok, torej 30. april 2012, podaljšati. Zato bi ta direktiva morala začeti veljati na dan svoje objave – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V členu 13(1) Direktive 2004/40/ES se datum "30. aprila 2012" nadomesti z datumom "31. oktobra 2013".
Člen 2
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 19. aprila 2012
Za Evropski parlament
Predsednik
M. SCHULZ
Za Svet
Predsednik
M. BØDSKOV
(1) Mnenje z dne 22. februarja 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. aprila 2012.
(3) UL L 159, 30.4.2004, str. 1.
(4) UL L 114, 26.4.2008, str. 88.
II Nezakonodajni akti
UREDBE
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/3 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 349/2012
z dne 16. aprila 2012
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), ter zlasti člena 9(4) in člena 11(2), 11(5) in 11(6) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
(1) |
Z Uredbo (ES) št. 130/2006 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 0 % do 34,9 % na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“). Opozoriti je treba, da je bila dokončna protidampinška dajatev na vinsko kislino, ki jo proizvaja kitajski proizvajalec izvoznik, družba Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd. („Hangzhou Bioking“), 0-odstotna, medtem ko se je za ostale kitajske proizvajalce izvoznike gibala med 4,7 % in 34,9 %. |
(2) |
Svet je 22. februarja 2008 po pregledu, ki se je začel na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe, z Uredbo (ES) št. 150/2008 (3) spremenil obseg navedenih ukrepov. |
(3) |
Svet je 16. aprila 2012 po pregledu obstoječih ukrepov v zvezi z družbo Hangzhou Bioking, ki se je začel na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1515/2001, ob upoštevanju poročila pritožbenega organa STO z naslovom „Mehika – dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž“ (4), ki v odstavkih 305 in 306 določa, da je treba proizvajalca izvoznika, za katerega v prvotni preiskavi damping ni bil ugotovljen, izključiti iz obsega dokončnega ukrepa, uvedenega po preiskavi, zanj pa se ne smeta izvajati upravni pregled in pregled v zvezi s spremenjenimi okoliščinami, z Uredbo (EU) št. 332/2012 (5) spremenil ukrepe v zvezi z družbo Hangzhou Bioking. |
(4) |
Preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“. |
2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
(5) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku (6) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija 27. oktobra 2009 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek so vložili naslednji proizvajalci („vložniki“): Distillerie Bonollo SpA, Industria Chimica Valenzana SpA, Distillerie Mazzari SpA, Caviro Distillerie S.r.l. in Comercial Quimica Sarasa SL, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje vinske kisline v Uniji. |
(6) |
Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov, uvedenih za uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala. |
3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
(7) |
Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 26. januarja 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („obvestilo o začetku“). |
4. Vzporedni primeri
(8) |
Komisija je 29. julija 2011 v skladu s členom 5 napovedala tudi začetek protidampinškega postopka (8) za uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking. |
(9) |
Isti dan je Komisija v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe objavila začetek delnega vmesnega pregleda (9) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, omejenega na preiskavo dampinga v zvezi z dvema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, in sicer družbama Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzhou City, in Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai. |
5. Preiskava
5.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(10) |
Preiskava nadaljevanja dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). |
5.2 Strani, ki jih preiskava zadeva
(11) |
Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja ter predstavnike zadevne države izvoznice. |
(12) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. |
(13) |
Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, nepovezanih uvoznikov v Uniji in proizvajalcev Unije, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po objavi obvestila o začetku javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. |
(14) |
Glede na prejete odgovore je bilo odločeno, da se vzorčenje uporabi za proizvajalce Unije. V preiskavi niso sodelovali nepovezani uvozniki v Uniji. Le dva proizvajalca izvoznika iz Kitajske sta izrazila svojo pripravljenost sodelovati v preiskavi. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike ni potrebno. |
(15) |
Zahtevane informacije iz obvestila o začetku je predložilo šest proizvajalcev Unije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh proizvajalcev Unije, izbrala vzorec štirih proizvajalcev Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo industrijo Unije glede obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Njihov skupni obseg prodaje je znašal 61 % obsega prodaje na trgu Unije. |
(16) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni proizvajalci Unije, dva uporabnika v Uniji in dva proizvajalca izvoznika iz Kitajske. Poleg tega sta dva sodelujoča proizvajalca Unije predložila zahtevane splošne podatke za analizo škode. |
(17) |
Izvoz družbe Hangzhou Bioking, za katero je individualna stopnja dampinga v prvotni preiskavi znašala nič, je bil izključen iz analize dampinga in analize škode, vključno z verjetnostjo nadaljevanja dampinga in tveganjem ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza. Analiza v sedanjem pregledu je zato temeljila na izvozu zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo v OPP brez izvoza proizvajalca Hangzhou Bioking; ta izvoz je v tej uredbi imenovan tudi „izvoz, za katerega veljajo ukrepi“. |
(18) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
(19) |
Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak izdelku, opredeljenem v Uredbi (ES) št. 150/2008, s katero je bil spremenjen obseg ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, kot je pojasnjeno zgoraj. Zadevni izdelek je vinska kislina, razen vinske kisline D-(-)- z negativno optično rotacijo najmanj 12,0 stopinj, ki se meri v raztopini vode v skladu z metodo, opisano v evropski farmakopeji, s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918120090) („zadevni izdelek“). |
(20) |
V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo tako kot v prvotni preiskavi potrjeno, da imajo zadevni izdelek, uvožen na trg Unije, in izdelki, ki jih proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na domačih trgih, ter tisti, ki jih industrija Unije proizvede in proda v Uniji („podoben izdelek“), enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
C. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
1. Uvodne opombe
(21) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnosti obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga. |
(22) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je bilo zaradi možnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov, vključenih v ta pregled, v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Od 20 znanih proizvajalcev izvoznikov sta se javili le dve družbi, ki jima je bila odobrena tržnogospodarska obravnava, in privolili v sodelovanje. Ti družbi v OPP pokrivata večino uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo, razen izvoza družbe Hangzhou Bioking, za katero je individualna stopnja dampinga v prvotni preiskavi znašala nič. |
2. Damping uvoza v OPP
2.1 Primerljiva država
(23) |
V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe in ker je gospodarstvo Kitajske v tranziciji, je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim tržnogospodarska obravnava („TGO“) ni bila odobrena, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“). |
(24) |
V obvestilu o začetku je bila tako kot v prvotni preiskavi kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti predlagana Argentina. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede ustreznosti te izbire. |
(25) |
En industrijski uporabnik vinske kisline je opozoril na nekatere zadržke v zvezi z izbiro Argentine kot primerljivega trga in se zavzel za to, da ta država ne bi smela biti edino merilo za določanje normalne vrednosti. Zadevna stran je še zlasti poudarila domnevne razlike v proizvodnih procesih Kitajske in Argentine, omejen obseg letne proizvodnje v primerjavi s svetovno proizvodnjo ter nihanje menjalnih tečajev. Vendar pa noben argument ni bil podkrepljen z dokumentarnimi dokazili. |
(26) |
Sicer pa so bili različni proizvodni procesi v Argentini in Kitajski ter posledičen vpliv na obračun stroškov in vrednotenje zadevnega izdelka temeljito preučeni že v prvotni preiskavi, v kateri je bilo ugotovljeno, da to ne vpliva na primerljivost izdelkov, za katere je bilo ugotovljeno, da so podobni. Ker trditev industrijskega uporabnika ni prinesla nobenih novih dejstev, njegove navedbe pa niso bile utemeljene, se argument zavrne. Ugotovitve trenutnega pregleda zaradi izteka ukrepov torej potrjujejo ugotovitve prvotne preiskave, po katerih razlike v proizvodnem procesu niso vplivale na primerljivost izdelkov. |
(27) |
Dejstvo, da je obseg letne proizvodnje vinske kisline v Argentini v primerjavi s svetovnim trgom omejen, ni ustrezen argument pri ocenjevanju primernosti določenega trga za določanje normalne vrednosti na primerljivem trgu. Dejansko pa je bilo v preiskavi potrjeno, da je Argentina odprt in konkurenčen trg z vsaj dvema subjektoma. Na podlagi tega se argument zavrne. |
(28) |
Argument o velikih nihanjih menjalnih tečajev med regijami ni bil utemeljen. Poleg tega pa pri preiskavi na kraju samem niso bili ugotovljeni nobeni dejavniki, ki bi kazali na izkrivljanje menjalnih tečajev med regijami. Na podlagi tega se tudi ta argument zavrne. |
(29) |
Zato je bilo tako kot v prvotni preiskavi sklenjeno, da je Argentina ustrezna primerljiva država za določanje normalne vrednosti. |
(30) |
Stik je bil vzpostavljen z dvema znanima argentinskima družbama, vendar je le ena privolila v sodelovanje, izpolnjevanje vprašalnika in preveritveni obisk. Številke te družbe so bile uporabljene za določanje normalne vrednosti. |
2.2 Normalna vrednost
(31) |
Za družbi, ki jima je bila v prvotni preiskavi odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena na podlagi njihovih podatkov. Komisija je v skladu s členom 2 osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vinske kisline neodvisnim strankam v OPP reprezentativna, tj. ali znaša obseg prodaje izdelka, namenjenega domači potrošnji, 5 % ali več izvoza zadevnega izdelka družb v Unijo. |
(32) |
Za eno od družb, ki ji je bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost konstruirana, ker domača prodaja ni bila zadostna, da bi veljala za reprezentativno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31. Zato je bila določena normalna vrednost izračunana na podlagi proizvodnih stroškov družbe, h katerim so bili dodani še prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) ter dobiček od prodaje na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja. |
(33) |
Za drugo družbo, ki ji je bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so jih plačale neodvisne stranke v državi izvoznici, ker je bila domača prodaja reprezentativna in del običajnega poteka trgovanja. |
(34) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim v prvotni preiskavi TGO ni bila odobrena, določena na osnovi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi. |
(35) |
Zato je bila domača prodaja neodvisnim strankam v primerljivi državi ocenjena tudi v skladu z merilom iz člena 2 osnovne uredbe. Komisija je lahko potrdila, da je bila ta prodana količina zadostna in da je bila prodaja del običajnega poteka trgovanja, zato se lahko uporabi za določanje normalne vrednosti za družbe, ki jim TGO ni bila odobrena. |
2.3 Izvozna cena
(36) |
Ves izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo je bil namenjen neposredno neodvisnim strankam v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. |
(37) |
Informacije o izvozni ceni vseh proizvajalcev v Kitajski so iz statističnih podatkov o uvozu, ki so na voljo v členu 14(6) – podatkovna zbirka. |
2.4 Primerjava
(38) |
Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. |
(39) |
Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se v obliki prilagoditve ustrezno upoštevale nekatere razlike pri transportu, zavarovanju, davkih in stroških kredita, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. |
(40) |
Za ustrezno primerjavo normalne vrednosti franko tovarna iz primerljive države in izvozne cene, ki je navedena v uvodni izjavi 37, so bile izvozne cene CIF prilagojene ravni franko tovarna na podlagi zbranih podatkov med preveritvenimi obiski. |
2.5 Stopnja dampinga
(41) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. |
(42) |
Ta primerjava je pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila v prvotni preiskavi odobrena TGO, še nadaljevali damping, čeprav v malo manjšem obsegu. |
(43) |
Izračun preostale dajatve je pokazal znatno stopnjo dampinga, ki je bila celo višja kot v prvotni preiskavi. |
3. Verjetnost nadaljevanja dampinga
(44) |
Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila preučena tudi verjetnost nadaljevanja dampinga. |
(45) |
V zvezi s tem so bili analizirani naslednji dejavniki: obseg in cene dampinškega uvoza iz Kitajske, proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Kitajski, privlačnost trga Unije in drugih trgov tretjih držav. |
3.1 Obseg in cene dampinškega uvoza iz Kitajske
(46) |
Po uvedbi dokončnih ukrepov januarja 2006 se je dampinški uvoz iz Kitajske še naprej povečeval, saj se je s 3 034 ton v letu 2007 povečal na 3 649 ton v OPP, kar je približno 20-odstotno povečanje. Vzporedno se je tržni delež dampinškega uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 1,0 odstotne točke, in sicer z 12,6 % v letu 2007 na 13,5 % v OPP. |
(47) |
V istem obdobju so cene dampinškega uvoza iz Kitajske ostale razmeroma stabilne, saj so se med letoma 2007 in 2008 povišale za 12,6 %, nato pa so se leta 2009 in v OPP neprekinjeno zniževale, dokler niso v slednjem obdobju dosegle ravni iz leta 2007. |
3.2 Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Kitajski
(48) |
Iz različnih javno dostopnih virov informacij (10) je razvidno, da celotna proizvodna zmogljivost vinske kisline v Kitajski znatno presega povpraševanje na kitajskem domačem trgu. |
(49) |
Celotna proizvodna zmogljivost v Kitajski je bila ob upoštevanju informacij, zbranih med preiskavo na kraju samem, in na podlagi tržnih raziskav (11) ocenjena na približno 25 000 ton. Kitajski trg je z ocenjeno porabo 5 000 ton v primerjavi z razpoložljivo zmogljivostjo v Kitajski majhen. |
(50) |
Poleg tega obstajajo očitni znaki, da je zmogljivost v Kitajski celo višja od 25 000 ton. Celotna zmogljivost dveh sodelujočih kitajskih izvoznikov se je v trenutnem OPP povečala za več kot 200 % v primerjavi s podatki za obdobje prvotne preiskave. Ustrezna prosta zmogljivost v OPP je bila okoli 20 % celotne zmogljivosti. |
(51) |
Nadalje je iz informacij iz izvlečkov poročil, navedenih v uvodni izjavi 48, in javno dostopnih informacij razvidno, da sta bila leta 2007 ustanovljena vsaj dva nova proizvajalca vinske kisline. |
(52) |
Na podlagi tega je očitno, da je zmogljivost v Kitajski v primerjavi z domačo potrošnjo nesorazmerna, kar potrjuje potrebo kitajskih proizvajalcev po utrjevanju njihovega položaja na izvoznih trgih. |
3.3 Privlačnost trga Unije in drugih tretjih trgov
(53) |
Po informacijah, ki so jih predložile sodelujoče kitajske družbe, je raven cen za tretje države v skladu z ravnjo cen, ki bi jih družbe lahko dosegle na trgu Unije. Kot je navedeno zgoraj, je na kitajskem domačem trgu proizvodna zmogljivost znatno prevelika, kar kaže na to, da je Kitajska prisiljena poiskati druge trge, ki bodo absorbirali ta presežek proizvodne zmogljivosti. |
(54) |
Trg Unije je s 40 % svetovne porabe vinske kisline daleč največji na svetu in še vedno raste, kot je navedeno v uvodni izjavi 60. Glede na informacije, zbrane med preiskavo, je očitno, da so kitajske družbe pokazale velik interes za okrepitev svoje prisotnosti na največjem trgu na svetu in ohranjanje znatnega tržnega deleža na trgu Unije. |
4. Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga
(55) |
Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se znatna količina blaga iz Kitajske še vedno uvaža po dampinških cenah in da se bo damping z veliko verjetnostjo nadaljeval. Glede na možno prosto zmogljivost v Kitajski, vključno z novimi proizvajalci na kitajskem trgu, in glede na to, da je trg Unije največji na svetu s privlačno ravnjo cen, je mogoče skleniti, da bodo kitajski izvozniki v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno še dodatno povečali svoj izvoz v Unijo po dampinških cenah. |
D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE
(56) |
V OPP je podobni izdelek proizvajalo devet proizvajalcev v Uniji. Od tega jih je šest v celoti sodelovalo v preiskavi, predložilo obrazce za vzorčenje in zahtevalo vključitev v vzorec. Ugotovljeno je bilo, da teh šest proizvajalcev predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 73 %, celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, bo devet proizvajalcev, ki so predložili podatke iz zahtevka za pregled, v nadaljnjem besedilu imenovanih „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. |
(57) |
Za analizo škode so bili določeni kazalci škode na naslednjih dveh ravneh:
|
(58) |
Treba je navesti, da je za vinsko kislino na trgu Unije značilno razmeroma majhno število proizvajalcev, v večini primerov gre za mala in srednja podjetja v Italiji in Španiji. Z izjemo enega proizvajalca iz Španije, ki proizvaja samo vinsko kislino, so vsi ostali proizvajalci vertikalno integrirani, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja alkohola iz vinske usedline, postopek, katerega stranski proizvod je vinska kislina. |
E. POLOŽAJ NA TRGU UNIJE
1. Potrošnja na trgu Unije
(59) |
Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, podatkovne zbirke kitajskega izvoza in podatkov o obsegu uvoza za trg Unije, pridobljenih od Eurostata, pri čemer so podatki o drugih proizvajalcih Unije temeljili na oceni na podlagi zahtevka za pregled. |
(60) |
Potrošnja vinske kisline v Uniji se je med letom 2007 in OPP povečala za 11 %. Očitno povpraševanje se je med letoma 2007 in 2009 zmanjšalo za 15 %. Toda v OPP je potrošnja Unije dosegla 29 964 ton, kar pomeni znatno povečanje za 26 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim letom. To povečanje je posledica velike cenovne elastičnosti vinske kisline. Kadar so cene nizke, tako kot so bile v OPP, se lahko vinska kislina uporablja tudi v druge namene, na primer kot nadomestek za druge kemične surovine, kot sta citronska in jabolčna kislina, zato je prišlo do povečanja skupne potrošnje Unije. Tabela 1
|
2. Obseg, tržni delež in cene uvoza iz Kitajske
2.1 Obseg in tržni delež
(61) |
Obseg celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 45 %. V OPP je dosegel 8 495 ton, kar ustreza 28,4-odstotnemu tržnemu deležu. |
(62) |
Obseg uvoza vinske kisline kitajskih proizvajalcev, za katere veljajo protidampinški ukrepi, v Unijo se je povečal za 20 % in v OPP dosegel 3 649 ton, kar ustreza 12,2-odstotnemu tržnemu deležu v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja, ko je tržni delež znašal 11,3 %. Preostali uvoz v obsegu 4 846 ton je pripadel kitajskemu izvozniku z 0-odstotno stopnjo dampinga, ki je v obravnavanem obdobju tudi povečal svoj delež v celotnem kitajskem izvozu v Unijo (+ 9 odstotnih točk). Tabela 2
|
2.2 Cene in nelojalno nižanje cen
(63) |
V naslednji tabeli je prikazan razvoj povprečnih cen CIF meja Unije za uvoz iz Kitajske, za katerega so bili uvedeni ukrepi, in ustrezne povprečne prodajne cene industrije Unije. Tabela 3
|
(64) |
Povprečna prodajna cena na enoto kitajskega izvoza, za katerega veljajo ukrepi, na ravni CIF je v OPP dosegla 1 819 EUR/tono, kar v obravnavanem obdobju pomeni 20-odstotno povečanje. |
(65) |
V zvezi s prodajno ceno vinske kisline na trgu Unije v OPP so se primerjale cene vinske kisline, ki jo industrija Unije proizvede in proda, ter cene uvoza iz Kitajske, za katerega veljajo ukrepi. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene industrije Unije za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki so jih navedeni kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja EU z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu. Tehtana povprečna prodajna cena v Uniji v OPP je bila 2 496 EUR/tono. |
(66) |
Primerjava po posamezni vrsti izdelka je pokazala, da je bil v OPP zadevni izdelek iz Kitajske, za uvoz katerega veljajo ukrepi, prodan v Uniji po cenah, ki znatno nelojalno nižajo cene industrije Unije, in sicer za 32,6 %. |
3. Uvoz iz drugih tretjih držav
(67) |
V spodnji tabeli so prikazani razvoj obsega in tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza. Tabela 4
|
(68) |
Obseg uvoza vinske kisline iz drugih tretjih držav v EU se je v obravnavanem obdobju povečal za 43 % in v OPP dosegel 845 ton. Cene tega uvoza so razmeroma visoke, znatno višje od ustreznih cen v Kitajski in le nekoliko nižje od povprečne ravni cen industrije Unije. Vseeno pa se izvoz iz drugih tretjih držav lahko obravnava kot neznaten, saj je v OPP njegov tržni delež znašal le 2,8 % kljub temu, da se je ob koncu obravnavanega obdobja ta odstotek močno povečal. |
4. Gospodarske razmere industrije Unije
(69) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe so bili preučeni vsi pomembni gospodarski dejavniki in indeksi, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
4.1 Uvodne opombe
(70) |
Glede na to, da se je za industrijo Unije uporabilo vzorčenje, so bili za analizo škode določeni kazalci škode na dveh ravneh, kot je navedeno v uvodni izjavi 57. |
4.2 Makroekonomski elementi
(a) Proizvodnja
(71) |
Proizvodnja Unije se je med letom 2007 in OPP povečala za 5 %. Med letom 2009 in OPP se je povečala za 19 odstotnih točk na približno 30500 ton, potem ko je med letoma 2007 in 2009 močno upadla za 14 %. Zaradi povečane proizvodnje je industrija Unije lahko obvladovala povišanje proizvodnih stroškov, kar je pozitivno vplivalo na celotno dobičkonosnost industrije Unije. Tabela 5
|
(b) Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(72) |
Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. |
(73) |
Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2007 znašala 63 %, vendar se je leta 2009 zmanjšala na 56 %, v OPP pa je dosegla 68 %. Nižja stopnja izkoriščenosti leta 2009 odraža negativne učinke krize. Skupna izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, zaradi česar so se stalni stroški še naprej zmanjševali. Tabela 6
|
(c) Obseg prodaje
(74) |
Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v OPP nekoliko povečal, in sicer za 1 %. Najprej se je med letoma 2007 in 2008 zmanjšal za 11 %, nato se je leta 2009 zmanjšal še za 9 %, ob koncu obravnavanega obdobja pa je dosegel skoraj enako raven kot na začetku obravnavanega obdobja, kar kaže na močna nihanja zlasti zaradi gospodarske krize v letih 2008 in 2009. Tabela 7
|
(d) Tržni delež
(75) |
Tržni delež proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7,3 odstotne točke, in sicer se je s 76,1 % leta 2007 zmanjšal na 68,8 % v OPP. To zmanjšanje tržnega deleža odraža dejstvo, da se prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju kljub povečani potrošnji ni mogla povečevati enako hitro, ampak je ostala razmeroma stabilna. Tabela 8
|
(e) Rast
(76) |
Med letom 2007 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 11 %, je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije ostal stabilen, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal za 10 %. Zato se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga. |
(f) Zaposlenost
(77) |
Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2007 in OPP znižala za 28 %. Natančneje gledano, se je število zaposlenih oseb znatno zmanjšalo s 320 v letih 2007 in 2008 na 280 leta 2009, v OPP pa na 230. Padec v letu 2009 odraža prizadevanja številnih proizvajalcev Unije za prestrukturiranje. Tabela 9
|
(g) Produktivnost
(78) |
Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 47 %. To je posledica tega, da se je proizvodnja povečala za 5 %, stopnja zaposlenosti pa se je zmanjšala za 28 %, in kaže na povečano učinkovitost industrije Unije. Še zlasti je to očitno v OPP, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je raven zaposlenosti še naprej zniževala, pri čemer je bila produktivnost za 48 odstotnih točk višja kot leta 2009. Tabela 10
|
4.3 Podatki, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije
(h) Dejavniki, ki vplivajo na prodajne cene
(79) |
Letne povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev na trgu Unije, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam, so se med letoma 2007 in 2009 povišale za 8 %, vendar so se v obravnavanem obdobju spet znižale za 6 %, saj se je v OPP letna povprečna prodajna cena znižala na 2 496 EUR/tono v primerjavi z letom 2007, ko je bila cena 2 667 EUR/tono. Dostopnost kalcijevega tartrata, ki se izdeluje iz vinske usedline in predstavlja 66 % skupnih stroškov proizvodnje vinske kisline, je odvisna od kakovosti vinske letine. Ugodne ali neugodne podnebne razmere vplivajo torej na skupno ponudbo kalcijevega tartrata, od katere so potem odvisne tudi povprečne prodajne cene. V letih 2007 in 2008 vinska letina ni bila najboljša, zato so se po proizvodnem obdobju stroški surovin in prodajne cene povišali (ker gre za sezonski proizvod, se učinki pokažejo šele nekaj mesecev po trgatvi). Nasprotno pa je bila leta 2009 vinska letina dobra, zato so bile letne povprečne prodajne cene v OPP 14 % nižje v primerjavi s prejšnjim letom. Tabela 11
|
(i) Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu
(80) |
Glede na stopnjo dampinga, ki je bila ugotovljena v tej preiskavi, popolnega okrevanja po preteklem dampingu ni bilo mogoče ugotoviti in šteje se, da industrija Unije ostaja ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije. Opozoriti je treba, da sta bili v prvotni preiskavi za sodelujoča kitajska proizvajalca, ki jima je bila odobrena TGO, ugotovljeni stopnji dampinga 4,7 % in 10,1 %. Stopnja dampinga za vse druge družbe je 34,9 %. Nadalje je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 7, začela protidampinški postopek, omejen na kitajskega proizvajalca izvoznika, družbo Hangzhou Bioking, za katerega ne veljajo ukrepi; ni mogoče izključiti, da bo v preiskavi ugotovljeno, da ta proizvajalec izvoznik izvaja damping. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 do 54, je bilo tudi ugotovljeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zlasti zaradi presežne proizvodne zmogljivosti v Kitajski in precej majhnega kitajskega domačega trga. V zvezi z okrevanjem od preteklega dampinškega uvoza iz Kitajske je pomembno opozoriti, da se po uvedbi dokončnih ukrepov januarja 2006 uvoz iz Kitajske, za katerega veljajo ukrepi, še naprej povečuje, kot je navedeno v uvodni izjavi 46. Zato dejanskega okrevanja po preteklem dampingu ni bilo mogoče ugotoviti in šteje se, da industrija Unije ostaja ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije. |
(j) Zaloge
(81) |
Količina zaloge je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma nespremenjena, povečala se je le za 2 %. Natančnejša primerjava pokaže, da se je leta 2008 povečala za 65 % kot neposredna posledica razvoja prodaje, kot je navedeno v uvodni izjavi 74. Med letom 2008 in OPP se je količina zaloge zmanjšala, ker se je prodaja nepovezanim strankam v istem obdobju povečala. Tabela 12
|
(k) Plače
(82) |
Povprečni strošek dela se je v obravnavanem obdobju povišal za 19 % kljub prizadevanjem vzorčenih proizvajalcev za znižanje stroškov dela, zlasti pri nekvalificiranih delavcih, kar se kaže pri zmanjševanju skupne delovne sile, navedene v uvodni izjavi 77. Tabela 13
|
(l) Dobičkonosnost in donosnost naložb
(83) |
Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu Unije, izražena kot odstotek neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju povečala za več kot 6 odstotnih točk. Natančneje, dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je med letoma 2007 in 2008 zmanjšala za 3,7 odstotne točke na 7,7 %, kar je pod ciljnim dobičkom, med letom 2009 in OPP pa se je povečala ter dosegla 17,6 %. |
(84) |
Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjižne vrednosti naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti. S 36,4 % leta 2007 se je leta 2008 zmanjšala na 21,9 %. Leta 2009 se je povečala na 44,4 %, v OPP pa se je znova povečala na 142,9 %. Na splošno je donosnost naložb v obravnavanem obdobju ostala zelo pozitivna. Tabela 14
|
(m) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala
(85) |
Neto denarni tok iz poslovanja je bil leta 2007 pozitiven, in sicer 4,6 milijona EUR. Leta 2008 se je zmanjšal na 1,8 milijona EUR, do konca obravnavanega obdobja pa se je znatno izboljšal ter v OPP dosegel 6,8 milijona EUR. Na splošno je bil denarni tok v obravnavanem obdobju nenehno pozitiven. |
(86) |
Ni bilo znakov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so proizvajalci povečini integrirane družbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 58. Tabela 15
|
(n) Naložbe
(87) |
Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letom 2007 in OPP povečale za 23 %. Med letoma 2007 in 2008 so se povečale za 5 %, nato pa leta 2009 še za 32 odstotnih točk. Strm padec naložb med letom 2009 in OPP (za 60 odstotnih točk) je mogoče delno pojasniti s tem, da so preiskovane družbe v obravnavanem obdobju svoje najpomembnejše načrtovane glavne naložbe že izvedle. Tabela 16
|
5. Sklepna ugotovitev o položaju industrije Unije
(88) |
Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju povečali. Vendar pa je treba ugotovljeno povečanje, ki kot tako sicer ni bilo znatno, obravnavati v okviru povečanega povpraševanja med letom 2007 in OPP, ki je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža proizvajalcev Unije za 7,3 odstotne točke, tj. na 68,8 %. |
(89) |
Hkrati ustrezni mikroekonomski kazalniki kažejo izboljšanje gospodarskih razmer industrije Unije. Dobičkonosnost in donosnost naložb sta v OPP ostali pozitivni, prav tako tudi denarni tok. |
(90) |
Glede na navedeno se sklene, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Vendar pa je treba ob ugotovitvi, da v OPP ni nastala znatna škoda, upoštevati tudi druge pomembne kazalce škode, ki so se v obravnavanem obdobju negativno razvijali, še posebno prodajne cene, izguba tržnega deleža in zaposlenost. Zato se ocenjuje, da je industrija Unije še vedno v ranljivem položaju in v nekaterih pogledih daleč od pričakovanih ravni, ki bi jih lahko dosegla, če bi si popolnoma opomogla od škode, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi. |
F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
1. Vpliv predvidenega obsega uvoza in cen v primeru razveljavitve ukrepov
(91) |
Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 48 do 52, imajo proizvajalci izvozniki v Kitajski znatne proste zmogljivosti in očitno možnost znatnega povečanja obsega izvoza na trg Unije, vključno s preusmeritvijo izvoza z drugih trgov. |
(92) |
Izvozne cene CIF vinske kisline za Unijo, ki jih imajo kitajski izvozniki, za katere trenutno veljajo ukrepi, so bile v OPP znatno nižje od cen industrije Unije; pri posamezni vrsti izdelka so bile cene nelojalno nižje za 32,6 %. |
(93) |
Analiza kitajskega izvoza (12) vinske kisline v druge dele sveta po OPP kaže, da se je obseg izvoza znatno zmanjšal, in sicer z 10 862 ton v OPP na 8 118 ton konec julija 2011 (– 25 %). To zmanjšanje obsega kitajskega izvoza na druge trge za 2 744 ton bi lahko povzročilo povečan kitajski izvoz na trg Unije. |
(94) |
Glede na obstoječe proste zmogljivosti za vinsko kislino v Kitajski in že navedeno privlačnost trga Unije, bi izvozniki v Kitajski po vsej verjetnosti poskušali povečati tržne deleže v Uniji, s čimer bi povzročili znatno škodo industriji Unije. Zato bi ob odsotnosti protidampinških dajatev na izvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske kakršno koli povečanje obsega dampinškega uvoza iz Kitajske povečalo pritisk na cene industrije Unije in povzročilo znatno škodo. |
(95) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, imajo podnebne/s trgatvijo povezane razmere določeno vlogo pri celotnem finančnem položaju industrije Unije. Opozoriti je treba, da je mogoče vinsko kislino, ki jo uporabljajo tudi proizvajalci vina, pridobiti iz stranskih proizvodov pri proizvodnji vina ali, kot v primeru kitajskih izvoznikov, s kemično sintezo iz petrokemičnih ali ogljikovih spojin, kot je benzen. |
(96) |
Zato je treba tudi navesti, da za Kitajske proizvajalce ni nobenih večjih omejitev obsega proizvodnje, saj sintetično proizvajajo vinsko kislino, proizvajalci Unije pa jo pridobivajo iz naravnih surovin – vinskih usedlin. |
(97) |
Ker je dobičkonosnost industrije Unije deloma odvisna od podnebnih razmer, dosežene velike dobičkonosnosti v OPP ne gre imeti za trajno. Dejansko industrija Unije tudi v obravnavanem obdobju ni bila vedno zmožna doseči ciljnega dobička v višini 8 %. V šestih mesecih po koncu OPP je dobičkonosnost industrije Unije že znatno upadla na približno 3 %, industrija pa se je zopet znašla v ranljivem položaju. |
2. Sklepna ugotovitev o verjetnosti ponovitve škode
(98) |
Na podlagi tega se sklene, da bi se zaradi razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti povečal dampinški uvoz s poreklom iz Kitajske, posledica tega pa bi bilo znižanje cen industrije Unije ter poslabšanje gospodarskih razmer industrije Unije. Zato se sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti Kitajski po vsej verjetnosti povzročila ponovitev škode industriji Unije. |
G. INTERES UNIJE
1. Uvod
(99) |
V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Kitajski v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. |
(100) |
Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da gre pri sedanji preiskavi za pregled, tj. analizo položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani. |
(101) |
Na podlagi tega je bilo preučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajali prepričljivi razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov proti uvozu iz Kitajske ni v interesu Unije. |
2. Interes industrije Unije in drugih proizvajalcev Unije
(102) |
Industrija Unije dokazuje, da je na splošno sposobna preživeti. To je potrdil tudi pozitiven razvoj njenih gospodarskih razmer v obravnavanem obdobju, deloma zaradi prizadevanj za prestrukturiranje in veljavnih ukrepov. Industrija Unije je tako v obravnavanem obdobju izboljšala strukturo stroškov in dobiček ter obseg proizvodnje. |
(103) |
Upravičeno gre pričakovati, da bo industrija Unije še naprej imela koristi od ohranitve ukrepov. Če se ukrepi proti uvozu iz Kitajske ne ohranijo, bo industrija Unije verjetno spet utrpela znatno škodo zaradi velikega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske, kar bi resno poslabšalo njen finančni položaj. Zares obstaja velika verjetnost škodljivega dampinga v znatnem obsegu, ki ga industrija Unije ne bi vzdržala. Zato bi industrija Unije še imela koristi od ohranjanja trenutnih protidampinških ukrepov. |
(104) |
V skladu s tem se sklene, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti Kitajski nedvomno v interesu industrije Unije. |
3. Interes uvoznikov
(105) |
Treba je opozoriti, da je bilo v prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da vpliv uvedbe ukrepov ne bi bil znaten. V sedanji preiskavi niso sodelovali nobeni trgovci/uvozniki. Glede na to, da ni dokazov o bistvenem vplivu veljavnih ukrepov na uvoznike, se sklene, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno vplivalo na uvoznike Unije. |
4. Interes uporabnikov
(106) |
Vinska kislina se uporablja zlasti v vinski in živilski industriji kot dodatek v živilih in pijačah ter v gradbeni industriji kot zaviralno sredstvo pri proizvodnji mavca. |
(107) |
V tej preiskavi je bil vzpostavljen stik z vsemi znanimi uporabniki. |
(108) |
Uporabniki iz gradbene industrije niso bili pripravljeni sodelovati. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, vinska kislina predstavlja manj kot 2 % stroškov izdelkov iz mavca, pri katerih se vinska kislina uporablja. Zato je bilo sklenjeno, da bi nadaljevanje ukrepov imelo zanemarljiv vpliv na stroške in konkurenčni položaj gradbene industrije. |
(109) |
Pomembna uvoznika/uporabnika iz živilskega sektorja sta v celoti sodelovala v postopku. Ugotoviti je bilo mogoče, da sta obe družbi dobičkonosni, vključno z njunimi linijami izdelkov, pri katerih se zadevni izdelek uporablja kot surovina. Poleg tega prodaja izdelkov, ki so izdelani iz zadevnega izdelka, predstavlja le majhen odstotek njunega celotnega prihodka od prodaje. Zato je mogoče skleniti, da nadaljevanje ukrepov ne bi pretirano vplivalo na uporabnike živilske industrije. Poleg tega je bilo za te uporabnike zelo pomembno, da so imeli na voljo različne vire dobave za zadevni izdelek. |
5. Sklepna ugotovitev o interesu Unije
(110) |
Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni prepričljivih razlogov proti ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov. |
H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(111) |
Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. |
(112) |
Uporabnik iz gradbenega sektorja je trdil, da bi podaljšanje veljavnih ukrepov povzročilo pomanjkanje zadevnega izdelka, to bi lahko povišalo njihove proizvodne stroške, kar bi privedlo do povišanja cen končnih izdelkov. Uporabnik ni predložil dokazov v podporo tem trditvam. Ker trditve niso bile utemeljene in uporabniki iz gradbenega sektorja niso bili pripravljeni sodelovati, teh trditev ni bilo mogoče preveriti. |
(113) |
Uporabnika iz živilskega sektorja, ki sta sodelovala v preiskavi, sta trdila, da vpliv nadaljevanja ukrepov na živilsko industrijo ni bil ustrezno upoštevan, eden od njiju pa je zahteval zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje. |
(114) |
Med zaslišanjem ta uporabnik ni nasprotoval sklepu, da nadaljevanje ukrepov na splošno ne bi negativno vplivalo na dobičkonosnost družbe kot celote, ampak je trdil, da bi bil vpliv na dobičkonosnost določene proizvodne linije, pri kateri se uporablja zadevni izdelek in ki predstavlja le majhen odstotek celotnega prihodka od prodaje, po mnenju družbe znaten. Trdil je tudi, da so se domače cene za vinsko kislino bistveno povišale po obdobju preiskave v zvezi s pregledom in da bi te ravni cen spet znatno znižale dobičkonosnost prodaje izdelka družbe. Vendar pa ta uporabnik ni zanikal, da je povišanje cene posledica pomanjkanja surovin na trgu Unije, katerih dobava vseskozi niha glede na vinsko letino, zato se to povišanje ne more obravnavati kot trajno ali kot posledica veljavnih protidampinških ukrepov. |
(115) |
Drugi sodelujoči uporabnik je na zaslišanju pri skupini za zaslišanje nasprotoval podaljšanju ukrepov s podobnimi argumenti. Zato so bili tudi ti argumenti zavrnjeni (glej prejšnjo uvodno izjavo). |
(116) |
Sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da se industrija Unije ne more še vedno obravnavati kot ranljiva, da je bistveni razlog za sedanji položaj industrije Unije tesno povezan s podnebnimi razmerami, zato nasprotuje nadaljevanju ukrepov. Te trditve niso bile podkrepljene z dokazi in jih zato ni bilo mogoče sprejeti. Poleg tega ne bi mogle spremeniti ugotovitev glede položaja industrije Unije. |
(117) |
Nazadnje je industrija Unije svoje podatke o dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju utemeljila s tem, da je zaprtje edinega francoskega proizvajalca sredi leta 2008 kratkoročno zmanjšalo količino zadevnega izdelka, na voljo na domačem trgu, zato so se začasno povišale prodajne cene ter s tem tudi dobičkonosnost industrije Unije. Industrija Unije je trdila, da se v danih okoliščinah te spremembe v nobenem primeru ne morejo obravnavati kot trajne. Zato ostajajo ugotovitve glede položaja industrije Unije nespremenjene. |
(118) |
Po obravnavi vseh pripomb, ki so bile predložene po razkritju sklepov preiskave zainteresiranim stranem, je bilo ugotovljeno, da nobena pripomba ni bila takšna, da bi lahko spremenila ugotovitve preiskave. |
(119) |
Iz zgoraj navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, ohraniti še za obdobje petih let – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz vinske kisline, razen vinske kisline D-(-)- z negativno optično rotacijo najmanj 12,0 stopinj, ki se meri v raztopini vode v skladu z metodo, opisano v evropski farmakopeji, trenutno uvrščene pod oznako KN ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918120090), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnja dokončne veljavne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:
Družba |
Protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd, Changzou City, Ljudska republika Kitajska |
10,1 % |
A688 |
Ninghai Organic Chemical Factory, Ninghai, Ljudska republika Kitajska |
4,7 % |
A689 |
Vse druge družbe (razen družbe Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd, Hangzhou City, Ljudska republika Kitajska – dodatna oznaka TARIC A687) |
34,9 % |
A999 |
3. Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. aprila 2012
Za Svet
Predsednik
N. WAMMEN
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 23, 27.1.2006, str. 1.
(3) UL L 48, 22.2.2008, str. 1.
(4) WT/DS295/AB/R, 29. november 2005.
(5) UL L 108, 20.4.2012, str. 1.
(6) UL C 211, 4.8.2010, str. 11.
(7) UL C 24, 26.1.2011, str. 14.
(8) UL C 223, 29.7.2011, str. 11.
(9) UL C 223, 29.7.2011, str. 16.
(10) Na primer „Chemical Economic Handbook (CEH)“ ali poročila CCM International LTD.
(11) Na primer „Chemical Economic Handbook (CEH)“ ali poročila CCM International LTD.
Vir: Podatkovna zbirka kitajskega izvoza.
PRILOGA
1. |
Veljaven trgovinski račun iz člena 1(3) mora vključevati izjavo, ki jo podpiše uslužbenec subjekta, ki izda veljaven trgovinski račun, v naslednji obliki: ime in položaj uslužbenca subjekta, ki je izdal trgovinski račun. |
2. |
Naslednja izjava: „Podpisani(-a) potrjujem, da je (količina) vinske kisline, prodane za izvoz v Evropsko unijo, zajete v tem trgovinskem računu, proizvedla družba (ime in naslov subjekta) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so informacije v tem računu popolne in pravilne.“ |
Datum in podpis
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/17 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 350/2012
z dne 23. aprila 2012
o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in zlasti člena 46(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012. |
(2) |
Svet meni, da ni več razlogov, da bi bile ena osebe in dva subjekta] še naprej vključeni na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012. |
(3) |
Seznam iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Oseba in subjekta, navedeni v Prilogi k tej uredbi, se črtajo s seznama iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Luxembourgu, 23. aprila 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 88, 24.3.2012, str. 1.
PRILOGA
OSEBA IN SUBJEKTA IZ ČLENA 1
A. Sedghi
Walship SA
Morison Menon Chartered Accountant
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/18 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 351/2012
z dne 23. aprila 2012
o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za vgradnjo sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v motorna vozila
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (1), in zlasti člena 14(1)(a) in 14(3)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 661/2009 določa osnovne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 v zvezi z vgradnjo sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu. Določiti je treba posebne postopke, preskuse in zahteve za tako homologacijo. |
(2) |
Uredba (ES) št. 661/2009 določa, da lahko Komisija sprejme ukrepe za izvzetje nekaterih vozil ali razredov vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 iz obveznosti vgradnje sistemov opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, če je bilo po analizi stroškov in koristi ter ob upoštevanju vseh zadevnih varnostnih vidikov dokazano, da ti sistemi niso primerni za omenjena vozila oziroma razrede vozil. |
(3) |
Analiza stroškov in koristi je dokazala, da uporaba sistemov opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ni primerna za vlačilce polpriklopnikov kategorije N2 z največjo maso med 3,5 tone in 8 tonami, ker bi ustvarila več stroškov kot koristi. Poleg tega se šteje, da bi namestitev sistemov opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu imela le omejene koristi za varnost vozil razreda A, razreda I in razreda II kategorij M2 in M3, zgibnih avtobusov razreda A, razreda I in razreda II kategorije M3 ter nekaterih vozil za posebne namene, terenskih vozil in vozil z več kot tremi osmi zaradi njihove značilne uporabe v posebnih prometnih razmerah. Navedena vozila je zato treba izvzeti iz obveznosti namestitve teh sistemov. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za vozila kategorij M2, N2, M3 in N3, kot so opredeljene v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), razen za:
1. |
vlačilce polpriklopnikov kategorije N2 z največjo maso med 3,5 tone in 8 tonami; |
2. |
vozila razreda A, razreda I in razreda II kategorij M2 in M3; |
3. |
zgibne avtobuse razreda A, razreda I in razreda II kategorije M3; |
4. |
terenska vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, kot so navedena v točkah 4.2 in 4.3 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES; |
5. |
vozila za posebne namene kategorij M2, M3, N2 in N3, kot so navedena v točki 5 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES; |
6. |
vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 z več kot tremi osmi. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz Uredbe (ES) št. 661/2009 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„tip vozila glede na sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:
|
2. |
„vozni pas“ pomeni enega od vzdolžnih pasov, na katere je razdeljeno cestišče (kot je prikazano v Dodatku k Prilogi II); |
3. |
„vidna označba voznega pasu“ pomeni razmejitvene označbe, ki so namenoma nameščene na mejno črto voznega pasu in so neposredno vidne vozniku med vožnjo; |
4. |
„hitrost zapustitve voznega pasu“ pomeni hitrost približevanja zadevnega vozila pravokotno na vidno označbo voznega pasu ob sprožitvi opozorila; |
5. |
„skupni prostor“ pomeni območje, kjer sta lahko prikazani dve informacijski funkciji ali več, vendar ne hkrati. |
Člen 3
ES-homologacija tipa vozila glede na sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik pri homologacijskem organu vloži vlogo za ES-homologacijo vozila v zvezi s sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu.
2. Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela 1 Priloge I.
3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge II k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.
4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, pripravljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge I.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. aprila 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.
(2) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
PRILOGA I
Standardni vzorci opisnega lista in certifikata o ES-homologaciji
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št. … o ES-homologaciji vozila v zvezi s sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz te priloge upravljani elektronsko, je treba predložiti podatke o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2 Tip: …
0.2.0.1 Šasija: …
0.2.0.2 Nadgradnja/dokončano vozilo: …
0.2.1 Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (1): …
0.3.0.1 Šasija: …
0.3.0.2 Nadgradnja/dokončano vozilo: …
0.3.1 Mesto navedene oznake: …
0.3.1.1 Šasija: …
0.3.1.2 Nadgradnja/dokončano vozilo: …
0.4 Kategorija vozila (2): …
0.5 Ime in naslov proizvajalca: …
0.6 Mesto in način pritrditve predpisanih napisnih tablic in mesto identifikacijske številke vozila: …
0.6.1 Na šasiji: …
0.6.2 Na nadgradnji: …
0.9 Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …
1.2 Merska skica celotnega vozila: …
1.3 Število osi in koles: …
1.3.1 Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …
1.3.2 Število in lega krmiljenih osi: …
1.3.3 Pogonske osi (število, lega, povezava): …
1.8 Lega volana: levo/desno (3)
(v kg in mm) (navesti sklic na risbo, kadar je to primerno)
2.1 Medosne razdalje (pri polni obremenitvi) (6)
2.1.1 Dvoosna vozila: …
2.1.1.1 Vozila s tremi ali več osmi
2.3 Koloteki in širine osi
2.3.1 Kolotek vsake krmiljene osi (7): …
2.3.2 Kolotek vseh drugih osi (7): …
2.3.3 Širina najširše zadnje osi: …
2.3.4 Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, razen izbokline pnevmatik v bližini točke dotika s podlago): …
2.4 Razpon mer vozila (skrajne mere)
2.4.1 Za šasijo brez nadgradnje
2.4.1.1 Dolžina (8): …
2.4.1.1.1 Največja dovoljena dolžina: …
2.4.1.1.2 Najmanjša dovoljena dolžina: …
2.4.1.2 Širina (10): …
2.4.1.2.1 Največja dovoljena širina: …
2.4.1.2.2 Najmanjša dovoljena širina: …
2.4.2 Za šasijo z nadgradnjo
2.4.2.1 Dolžina (8): …
2.4.2.1.1 Dolžina nakladalne površine: …
2.4.2.2 Širina (10): …
2.4.3 Za nadgradnjo, homologirano brez šasije (vozila kategorij M2 in M3)
2.4.3.1 Dolžina (8): …
2.4.3.2 Širina (10): …
2.6 Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo
Masa vozila z nadgradnjo in napravo za spenjanje, če jo je vgradil proizvajalec, pri vlečnih vozilih druge kategorije kot M1, v stanju, pripravljenem za vožnjo, ali masa šasije ali šasije s kabino, brez nadgradnje in/ali vlečne naprave, če proizvajalec ne dobavlja nadgradnje in/ali naprave za spenjanje (vključno s tekočinami, orodjem, rezervnim kolesom, če je vgrajeno, in voznikom ter pri avtobusih tudi enim članom posadke, če je v vozilu poseben sedež za posadko) (11) (največja in najmanjša za vsako varianto): …
4.7 Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (v km/h) (12): …
13. POSEBNE DOLOČBE ZA AVTOBUSE
13.1 Razred vozila: razred III/razred B (3)
Pojasnila
DEL 2
VZOREC
(Največji format: A4 (210 × 297 mm))
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
— |
ES-homologaciji (13), |
— |
razširitvi ES-homologacije (13), |
— |
zavrnitvi ES-homologacije (13), |
— |
preklicu ES-homologacije (13) |
tipa vozila v zvezi s sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 351/2012, kakor je bila spremenjena
Številka ES-homologacije: _
Razlog za razširitev:
ODDELEK I
0.1 Znamka (blagovno ime proizvajalca):
0.2 Tip:
0.2.1 Trgovska imena (če obstajajo):
0.3 Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (14):
0.3.1 Mesto navedene oznake:
0.4 Kategorija vozila (15):
0.5 Ime in naslov proizvajalca:
0.8 Imena in naslovi proizvodnih obratov:
0.9 Zastopnik proizvajalca:
ODDELEK II
1. Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo
2. Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:
3. Datum poročila o preskusu:
4. Številka poročila o preskusu:
5. Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo
6. Kraj:
7. Datum:
8. Podpis:
Priloge |
: |
Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu. |
(1) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake nadomestiti s simbolom „?“ (na primer ABC??123??).
(2) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
(3) Neustrezno črtati (so primeri, kjer ni treba ničesar črtati, če pride v poštev več kot ena navedba).
(4) Kjer obstaja izvedenka z navadno kabino in izvedenka s spalno kabino, je treba navesti oba sklopa podatkov o masah in merah.
(5) Standard ISO 612:1978 – Cestna vozila – Mere motornih in vlečenih vozil – Pogoji in opredelitve.
(g1) |
|
(g4) |
|
(g5) |
|
(9) UL L 233, 25.8.1997, str. 1.
(g7) |
|
(11) Teža voznika in, če pride v poštev, člana posadke je ocenjena na 75 kilogramov (68 kg teža potnika in 7 kg teža prtljage po standardu ISO 2416:1992), posoda za gorivo je napolnjena na 90 %, drugi sistemi, ki vsebujejo tekočino (razen tistih za odpadno vodo), na 100 % zmogljivosti, ki jo navaja proizvajalec.
(12) Kar zadeva priklopnike, najvišjo dovoljeno hitrost določi proizvajalec.
(13) Neustrezno črtati.
(14) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, se ti znaki nadomestijo s simbolom „?“ (na primer ABC??123??).
(15) Kot je določeno v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
1. Dodatni podatki
1.1 Kratek opis sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, nameščenega v vozilo
4. Rezultati preskusov iz Priloge II
4.1 Vidne označbe voznega pasu, uporabljene pri preskusu
4.2 Dokumentacija, ki dokazuje skladnost z vsemi drugimi označbami voznega pasu, določenimi v Dodatku Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 351/2012
4.3 Opis variant sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu s posebnimi regionalnimi prilagoditvami, ki izpolnjujejo zahteve
4.4 Masa in stanje obremenitve vozila pri preskusu
4.5 Nastavitev praga opozarjanja (samo kadar je sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu opremljen s pragom opozarjanja, ki ga je mogoče prilagoditi uporabniku)
4.6 Rezultat preveritvenega preskusa svetlobnega opozorilnega signala
4.7 Rezultati preskusa opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
4.8 Rezultati preskusa zaznavanja okvar
4.9 Rezultati preskusa deaktiviranja (samo če je vozilo opremljeno z napravami za deaktiviranje sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu)
5. Pripombe (po potrebi)
PRILOGA II
Zahteve in preskusi za homologacijo motornih vozil v zvezi s sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
1. Zahteve
1.1 Splošne zahteve
1.1.1 Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu. To se dokaže s skladnostjo s Pravilnikom UN/ECE št. 10 (1).
1.2 Zahteve glede učinkovitosti
1.2.1 Kadar koli je sistem dejaven, kot je določeno v točki 1.2.3, sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu opozori voznika, če vozilo prečka vidno označbo voznega pasu iz pasu, po katerem vozi, na cesti z usmerjevalno obliko od ravne do ukrivljene črte s polmerom označenega notranjega voznega pasu najmanj 250 m in pri tem ne gre za namerno voznikovo ravnanje.
Natančneje:
1.2.1.1 |
voznik mora biti opozorjen, kot je določeno v točki 1.4.1, kadar se sistem preskuša v skladu z določbami točke 2.5 (preskus opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu) in z označbami voznega pasu, določenimi v točki 2.2.3; |
1.2.1.2 |
opozarjanje iz točke 1.2.1 se lahko prekine, če voznik s svojim dejanjem nakaže, da bo zapustil vozni pas. |
1.2.2 Voznik mora biti prav tako opozorjen, kot je določeno v točki 1.4.2, kadar se sistem preskuša v skladu z določbami točke 2.6 (preskus zaznavanja okvar). Opozorilni signal mora biti stalen.
1.2.3 Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu mora delovati vsaj pri hitrosti vozila nad 60 km/h, razen če je ročno deaktiviran v skladu s točko 1.3.
1.3 Če je vozilo opremljeno z napravami za deaktiviranje sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, se uporabljajo naslednji pogoji, če je to primerno:
1.3.1 |
Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu se samodejno ponovno aktivira ob vsakem ponovnem vžigu (z vsakim novim zagonskim ciklom). |
1.3.2 |
Voznik mora biti opozorjen s stalnim svetlobnim opozorilnim signalom, da je sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu deaktiviran. V ta namen se lahko uporabi rumeni opozorilni signal, določen v točki 1.4.2. |
1.4 Opozorilni znak
1.4.1 Opozarjanje iz točke 1.2.1 mora biti vozniku lahko vidno in mora vključevati bodisi:
(a) |
vsaj dva načina opozarjanja, ki se izbereta med svetlobnim, zvočnim in haptičnim opozarjanjem, bodisi |
(b) |
en način opozarjanja, ki se izbere med haptičnim in zvočnim opozarjanjem, s prostorskim prikazom smeri, če vozilo nenamerno skrene iz voznega pasu. |
1.4.1.1 |
Kadar se za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu uporabi svetlobni signal, se lahko uporabi utripajoči opozorilni signal za okvaro, kot je določen v točki 1.2.2. |
1.4.2 Za opozarjanje na okvaro iz točke 1.2.2 se uporabi rumeni svetlobni opozorilni signal.
1.4.3 Svetlobni opozorilni signali sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu se aktivirajo, ko je stikalo za vžig (zagon) v položaju „vklopljeno“ ali ko je stikalo za vžig (zagon) v položaju med „vklopljeno“ in „zagon“, ki ga proizvajalec določi kot položaj preverjanja (začetni sistem (vklop)). Ta zahteva se ne uporablja za opozorilne signale, ki so prikazani v skupnem prostoru.
1.4.4 Svetlobni opozorilni signali morajo biti vidni tudi pri dnevni svetlobi; ustrezno stanje signalov mora biti mogoče zlahka ugotoviti z voznikovega sedeža.
1.4.5 Kadar je voznik s svetlobnim opozorilnim signalom opozorjen, da sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu začasno ni na voljo, na primer zaradi slabih vremenskih razmer, mora biti signal stalen. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro, določen v točki 1.4.2.
1.5 Določbe za redni tehnični pregled
1.5.1 Na rednem tehničnem pregledu mora biti mogoče potrditi pravilno stanje delovanja sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu z opazovanjem stanja opozorilnega signala za okvaro po „vklopu“ („izklopljeno“ – sistem deluje, „vklopljeno“ – napaka na sistemu).
Kadar je opozorilni signal za okvaro v skupnem prostoru, je treba pred preverjanjem stanja opozorilnega signala glede okvare preveriti pravilno delovanje skupnega prostora.
1.5.2 Ob homologaciji je treba zaupno opisati sredstva za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja opozorilnega signala za okvaro, ki jih izbere proizvajalec.
Ta zahteva glede zaščite je izpolnjena tudi, kadar je na voljo drug način preverjanja pravilnega stanja delovanja sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu.
2. Preskusni postopki
2.1 Proizvajalec predloži sveženj kratke dokumentacije, iz katere je razvidna osnovna zasnova sistema in, če je to primerno, način, na katerega je povezan z drugimi sistemi vozila. V dokumentaciji mora biti pojasnjeno delovanje sistema in opisano, kako se preveri stanje delovanja sistema, kakšen je morebiten vpliv na druge sisteme vozila in katere metode se uporabijo za določanje situacij, v katerih se prikaže opozorilni signal za okvaro.
2.2 Preskusni pogoji
2.2.1 Preskus se opravi na ravni suhi asfaltni ali betonski površini.
2.2.2 Temperatura okolja mora biti med 0 °C in 45 °C.
2.2.3
2.2.3.1 |
Pri preskusih opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu iz točke 2.6 se uporabi ena od vidnih označb voznega pasu, določenih v Dodatku k tej prilogi, pri čemer morajo biti označbe v dobrem stanju in iz materiala, skladnega s standardom za vidne označbe voznega pasu, ki velja v zadevni državi članici. Zabeleži se oblika vidne označbe voznega pasu, ki se uporabi za preskus. |
2.2.3.2 |
Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže skladnost z vsemi drugimi označbami voznega pasu, določenimi v Dodatku k tej prilogi. Vso tako dokumentacijo je treba priložiti poročilu o preskusu. |
2.2.3.3 |
Kadar se lahko tip vozila opremi z različnimi variantami sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu s posebnimi regionalnimi prilagoditvami, proizvajalec z dokumentacijo dokaže, da vse variante izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. |
2.2.4 Preskus se opravi v skladu s pogoji vidljivosti, ki omogočajo varno vožnjo pri zahtevani preskusni hitrosti.
2.3 Stanje vozila
2.3.1
Vozilo se lahko preskusi pri vsakem stanju obremenitve, porazdelitev mase med osi pa mora biti takšna, kot jo je navedel proizvajalec vozila, pri čemer ne sme biti presežena nobena največja dovoljena masa za posamezno os. Ko se začne izvajati preskusni postopek, se ne sme opraviti nobena sprememba. Proizvajalec vozila z dokumentacijo dokaže, da sistem deluje pri vsakem stanju obremenitve.
2.3.2 Vozilo se preskuša pri tlaku v pnevmatikah, ki ga priporoči proizvajalec vozila.
2.3.3 Kadar je sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu opremljen s pragom opozarjanja, ki ga je mogoče prilagoditi uporabniku, se za preskus, določen v točki 2.5, prag opozarjanja nastavi na najvišjo nastavitev za zapustitev voznega pasu. Ko se začne izvajati preskusni postopek, se ne sme opraviti nobena sprememba.
2.4 Preveritveni preskus svetlobnega opozorilnega signala
Kadar vozilo miruje, je treba preveriti, če svetlobni opozorilni signali izpolnjujejo zahteve iz točke 1.4.3.
2.5 Preskus opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu
2.5.1 Z vozilom se vozi s hitrostjo 65 km/h +/– 3 km/h enakomerno po sredini preskusnega pasu, tako da je položaj vozila stabilen.
Pri predpisani hitrosti se vozilo upravlja tako, da ga blago zanese v levo ali desno s hitrostjo zapustitve voznega pasu med 0,1 in 0,8 m/s, tako da vozilo prečka označbo voznega pasu. Preskus se ponovi z drugo hitrostjo zapustitve voznega pasu v razponu med 0,1 in 0,8 m/s.
Zgornje preskuse se ponovi z zanašanjem v nasprotno smer.
2.5.2 Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu mora sprožiti opozorilni signal za zapustitev voznega pasu iz točke 1.4.1 najkasneje, ko zunanja stran pnevmatike sprednjega kolesa, ki je najbližje označbi voznega pasu, prečka črto 0,3 m za zunanjim robom vidne označbe voznega pasu, na katerega je zaneslo vozilo.
2.6 Preskus zaznavanja okvar
2.6.1 Simulira se okvara sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, na primer s prekinitvijo napajanja katerega koli sestavnega dela sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ali prekinitvijo električne povezave med sestavnimi deli sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu. Pri simulaciji okvare sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ne smejo biti prekinjene električne povezave za opozorilni signal za okvaro iz točke 1.4.2 in do naprav za deaktiviranje sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu iz točke 1.3.
2.6.2 Opozorilni signal za okvaro iz točke 1.4.2 se med vožnjo aktivira in ostane aktiviran, po vsakem ciklu izklopa in vklopa stikala za vžig pa se ponovno aktivira, dokler simulirana okvara ni odpravljena.
2.7 Preskus deaktiviranja
2.7.1 Če je vozilo opremljeno z napravami za deaktiviranje sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, se stikalo za vžig (zagon) vklopi in deaktivira se sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu. Aktivira se opozorilni signal iz točke 1.3.2. Stikalo za vžig (zagon) se izklopi. Nato se stikalo za vžig (zagon) spet vklopi in preveri, če se prej aktivirani opozorilni signal ni ponovno aktiviral, kar pomeni, da je sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ponovno aktiviran, kot je določeno v točki 1.3.1. Če se sistem vžiga aktivira s „ključem“, mora biti zgornja zahteva izpolnjena brez odstranitve ključa.
(1) UL L 116, 8.5.2010, str. 1.
Dodatek
Opredelitev vidnih označb voznega pasu
1. |
Za namene preskusnih postopkov iz točk 2.2 in 2.5 Priloge II mora biti širina preskusnega pasu večja od 3,5 m. |
2. |
Šteje se, da so vidne označbe voznega pasu, določene v Preglednici 1, bele barve, če v tem dodatku ni določeno drugače. |
3. |
Preglednica 1 se uporabi za odobritev v skladu s točkama 2.2 in 2.5 Priloge II k tej uredbi. |
Preglednica 1
Opredeljene vidne označbe voznega pasu
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/31 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 352/2012
z dne 23. aprila 2012
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. aprila 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
MA |
49,0 |
TN |
124,7 |
|
TR |
110,1 |
|
ZZ |
94,6 |
|
0707 00 05 |
JO |
216,8 |
TR |
129,5 |
|
ZZ |
173,2 |
|
0709 93 10 |
TR |
102,8 |
ZZ |
102,8 |
|
0805 10 20 |
EG |
55,3 |
IL |
73,9 |
|
MA |
51,3 |
|
TN |
54,8 |
|
TR |
50,5 |
|
ZZ |
57,2 |
|
0805 50 10 |
TR |
45,9 |
ZZ |
45,9 |
|
0808 10 80 |
AR |
82,1 |
BR |
81,6 |
|
CA |
117,0 |
|
CL |
93,7 |
|
CN |
111,9 |
|
MK |
31,8 |
|
NZ |
123,3 |
|
US |
157,3 |
|
UY |
72,9 |
|
ZA |
87,4 |
|
ZZ |
95,9 |
|
0808 30 90 |
AR |
112,5 |
CL |
112,9 |
|
CN |
65,6 |
|
US |
107,0 |
|
ZA |
126,1 |
|
ZZ |
104,8 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/33 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 353/2012
z dne 23. aprila 2012
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka odstavka 2 člena 36 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2011/2012 so določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 971/2011 (3). Navedene cene in uvozne dajatve so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 345/2012 (4). |
(2) |
Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 951/2006. |
(3) |
Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011, se spremenijo v skladu s prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. aprila 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
(3) UL L 254, 30.9.2011, str. 12.
(4) UL L 108, 20.4.2012, str. 32.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 24. aprila 2012
(v EUR) |
||
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
1701 12 10 (1) |
39,53 |
0,00 |
1701 12 90 (1) |
39,53 |
2,75 |
1701 13 10 (1) |
39,53 |
0,00 |
1701 13 90 (1) |
39,53 |
3,05 |
1701 14 10 (1) |
39,53 |
0,00 |
1701 14 90 (1) |
39,53 |
3,05 |
1701 91 00 (2) |
43,62 |
4,38 |
1701 99 10 (2) |
43,62 |
1,25 |
1701 99 90 (2) |
43,62 |
1,25 |
1702 90 95 (3) |
0,44 |
0,25 |
(1) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
SKLEPI
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/35 |
SKLEP SVETA 2012/205/SZVP
z dne 23. aprila 2012
o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in zlasti člena 23(2) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP. |
(2) |
Svet meni, da ni več razlogov, da bi bila ena oseba in dva subjekta še naprej vključeni na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP. |
(3) |
Ustrezno bi bilo treba spremeniti seznam iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Oseba in subjekta, navedeni v Prilogi k temu sklepu, se črtajo s seznama iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP.
Člen 2
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.
V Luxembourgu, 23. aprila 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 195, 27.7.2010, str. 39.
PRILOGA
Oseba in subjekta iz člena 1
A. Sedghi
Walship SA
Morison Menon Chartered Accountant
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/36 |
SKLEP SVETA 2012/206/SZVP
z dne 23. aprila 2012
o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 1. decembra 2011 sprejel Sklep 2011/782/SZVP (1). |
(2) |
Svet meni, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov proti režimu v Siriji. |
(3) |
Zato bi bilo treba prodajo, dobavo, prenos ali izvoz dodatnega blaga in tehnologije, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, prepovedati ali pogojiti z dovoljenjem. |
(4) |
Prepovedati bi bilo treba tudi prodajo, dobavo, prenos ali izvoz luksuznega blaga v Sirijo. |
(5) |
Sklep 2011/782/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2011/782/SZVP se spremeni:
1) |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: "Člen 1 1. Za državljane držav članic ali z njihovih ozemelj ali z uporabo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovih zrakoplovov velja prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza v Sirijo orožja in sorodnega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za navedeno, kakor tudi opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ne glede na izvor navedenega. 2. Za državljane držav članic ali z njihovih ozemelj ali z uporabo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovih zrakoplovov velja prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza v Sirijo nekatere druge opreme, blaga in tehnologije, ki bi se lahko uporabili za notranjo represijo ali za izdelavo in vzdrževanje izdelkov, ki bi se lahko uporabili za notranjo represijo, ne glede na izvor navedenega. Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev predmetov, za katere se uporablja ta odstavek. 3. Prepovedano je:
|
2) |
vstavi se naslednji člen: "Člen 1a 1. Za državljane držav članic ali z njihovih ozemelj ali z uporabo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovih zrakoplovov je za prodajo, dobavo, prenos ali izvoz v Sirijo nekatere opreme, blaga ali tehnologije, ki niso tisti iz člena 1(2), ki bi se lahko uporabili za notranjo represijo ali za izdelavo in vzdrževanje izdelkov, ki bi se lahko uporabili za notranjo represijo, potrebno dovoljenje, ki ga za vsak primer posebej izdajo pristojni organi države članice izvoznice. Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev predmetov, za katere se uporablja ta odstavek. 2. Tudi za zagotavljanje:
je potrebno dovoljenje pristojnega organa države članice izvoznice."; |
3) |
vstavi se naslednji člen: "Člen 8b Za državljane držav članic ali z njihovih ozemelj ali z uporabo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovih zrakoplovov velja prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza luksuznega blaga v Sirijo, ne glede na izvor navedenega. Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev predmetov, za katere se uporablja ta člen." |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 23. aprila 2012
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 319, 2.12.2011, str. 56.
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/38 |
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE
z dne 8. februarja 2012
o spremembi Priloge III k Sklepu št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES v zvezi s Sirijo
(2012/207/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES (1) ter zlasti člena 4(2) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sklepi Sveta o Siriji z dne 23. maja 2011 (2) Evropsko investicijsko banko (EIB) pozivajo, naj zaenkrat ne odobrava novih operacij financiranja EIB v Siriji. |
(2) |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2011 o razmerah v Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na splošne razmere v arabskem svetu in Severni Afriki pozdravlja sklepe Sveta, da uvede stroge ukrepe proti Siriji ter zlasti, da pozove EIB, naj zaenkrat ne odobrava novih operacij financiranja v Siriji. |
(3) |
Politične in ekonomske razmere v Siriji so se od sprejetja Sklepa št. 1080/2011/EU še dodatno poslabšale. |
(4) |
Sklepi Sveta o Siriji z dne 14. novembra 2011 (3) so določili nove omejevalne ukrepe proti sirijskemu režimu z ustavitvijo izvrševanja izplačil ali drugih plačil na podlagi veljavnih posojilnih pogodb med EIB in Sirijo ali v povezavi z njimi. |
(5) |
V tem okviru je Svet sprejel vrsto omejevalnih ukrepov, vključno s prepovedjo izvrševanja izplačil s strani EIB v povezavi z veljavnimi posojilnimi pogodbami med Sirijo in EIB, ki so sedaj vključeni v Sklep Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273/SZVP (4) ter Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (5). |
(6) |
Komisija je v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje ocenila, da splošne gospodarske in politične razmere zahtevajo odstranitev Sirije iz Priloge III k Sklepu št. 1080/2011/EU, ki navaja seznam držav, upravičenih do financiranja EIB z jamstvom EU. |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V točki B(1) Priloge III k Sklepu št. 1080/2011/EU se beseda „Sirija“ izbriše.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 8. februarja 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(2) 3091. seja Sveta za zunanje zadeve.
(3) 3124. seja Sveta za zunanje zadeve.
(4) UL L 319, 2.12.2011, str. 56.
(5) UL L 16, 19.1.2012, str. 1.
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/39 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 20. aprila 2012
o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/861/EU o začasnem odstopanju od pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 1528/2007 zaradi upoštevanja posebnih razmer v Keniji v zvezi s fileti tuna
(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2463)
(2012/208/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu (1), in zlasti člena 36(4) Priloge II k Uredbi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Dne 19. decembra 2011 je Komisija sprejela Izvedbeni sklep 2011/861/EU (2), s katerim je odobrila začasno odstopanje od pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 zaradi upoštevanja posebnih razmer v Keniji v zvezi s fileti tuna. |
(2) |
Kenija je 1. decembra 2011 v skladu s členom 36 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 zahtevala novo odstopanje od pravil o poreklu iz navedene priloge. Kenija je 16. januarja 2012 predložila dodatne informacije v zvezi z zahtevkom. Po podatkih Kenije je ulov surovega tuna s poreklom nenavadno majhen celo v primerjavi z običajnimi sezonskimi nihanji, kar je privedlo do zmanjšanja proizvodnje filetov tuna. Kenija je izpostavila tveganje zaradi piratstva pri dobavi surovega tuna. Zaradi teh neobičajnih razmer Kenija v določenem obdobju še vedno ne more izpolnjevati pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007. Odobriti je treba novo odstopanje z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2012. |
(3) |
Izvedbeni sklep 2011/861/EU se je uporabljal do 31. decembra 2011. Treba je zagotoviti nadaljevanje uvoza iz držav AKP v Unijo kot tudi nemoten prehod k Začasnemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vzhodnoafriško skupnostjo na drugi („Začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu EAC-EU“). Veljavnost Izvedbenega sklepa 2011/861/EU je zato treba podaljšati od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013. |
(4) |
Neprimerno bi bilo odobriti odstopanja v skladu s členom 36 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007, ki presegajo letno kvoto, odobreno za regijo Vzhodnoafriške skupnosti v okviru Začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu EAC-EU. Višino kvot za leti 2012 in 2013 je treba določiti na 2 000 ton filetov tuna letno. |
(5) |
Zaradi jasnosti je treba izrecno določiti, da so do odstopanja upravičeni zgolj fileti tuna z oznako KN 1604 14 16, proizvedeni iz tuna iz tarifne številke HS 0302 ali 0303 brez porekla. |
(6) |
Izvedbeni sklep 2011/861/EU je zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep 2011/861/EU se spremeni:
1. |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Z odstopanjem od Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 in v skladu s členom 36(1)(a) navedene priloge se fileti tuna z oznako KN 1604 14 16, proizvedeni iz tuna brez porekla iz tarifne številke HS 0302 ali 0303, štejejo za proizvod s poreklom iz Kenije v skladu s pogoji iz členov 2 do 5 tega sklepa.“; |
2. |
člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 Odstopanje iz člena 1 se uporablja za proizvode in količine iz Kenije, navedene v Prilogi, ki so prijavljeni za sprostitev v prosti promet v Uniji med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2013.“; |
3. |
člen 6 se nadomesti z naslednjim: „Člen 6 Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013.“; |
4. |
Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu. |
Člen 2
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 20. aprila 2012
Za Komisijo
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 348, 31.12.2007, str. 1.
(2) UL L 338, 21.12.2011, str. 61.
PRILOGA
„PRILOGA
Zaporedna številka |
Oznaka KN |
Opis blaga |
Obdobja |
Količine |
09.1667 |
1604 14 16 |
Fileti tuna |
1.1.2011 do 31.12.2011 |
2 000 ton |
1.1.2012 do 31.12.2012 |
2 000 ton |
|||
1.1.2013 do 31.12.2013 |
2 000 ton“ |
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/41 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 20. aprila 2012
o uporabi določb o nadzoru in gibanju Direktive Sveta 2008/118/ES za nekatere dodatke v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 2003/96/ES
(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2484)
(2012/209/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (1) ter zlasti člena 20(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na podlagi zahtevka, ki so ga vložili nizozemski organi v skladu s členom 20(2) Direktive 2003/96/ES, je Komisija sprejela Izvedbeni sklep Komisije 2011/545/EU z dne 16. septembra 2011 o uporabi določb o nadzoru in gibanju Direktive Sveta 2008/118/ES za proizvode pod oznako KN 3811 v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 2003/96/ES (2). V skladu z navedenim izvedbenim sklepom veljajo za vse proizvode pod oznako KN 3811 določbe o nadzoru in gibanju Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (3). |
(2) |
V skladu z zahtevkom, ki so ga vložile nizozemske oblasti, je namen Izvedbenega sklepa 2011/545/EU preprečiti davčno utajo, izogibanje in zlorabo tako, da se za določene proizvode, ki bodo uporabljeni kot dodatki za pogonsko gorivo in so v tem primeru obdavčeni v skladu z Direktivo 2003/96/ES, izvajajo določbe o nadzoru in gibanju Direktive 2008/118/ES. |
(3) |
Po sprejetju Izvedbenega sklepa 2011/545/EU je Komisija namenjala pozornost posebnemu položaju proizvodov pod oznakama KN 3811 21 00 in 3811 29 00. Ti proizvodi niso namenjeni niti za uporabo kot goriva za ogrevanje ali pogonska goriva niti kot dodatki za ta goriva in ne povzročajo tveganja davčne utaje, izogibanja ali zlorabe. Zato za njih ne bi smele veljati določbe o nadzoru in gibanju Direktive 2008/118/ES. Iz tega razloga veljajo navedene določbe o nadzoru in gibanju samo za proizvode pod oznakami KN 3811 11 10, 3811 11 90, 3811 19 00 in 3811 90 00. |
(4) |
Izvedbeni sklep 2011/545/EU je zato treba nadomestiti s podobnim sklepom, ki pa mora biti omejen na oznake KN 3811 11 10, 3811 11 90, 3811 19 00 in 3811 90 00. |
(5) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Od 1. januarja 2013 dalje za proizvode pod oznakami KN 3811 11 10, 3811 11 90, 3811 19 00 in 3811 90 00 Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (4), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2031/2001 (5), v skladu s členom 20(2) Direktive 2003/96/ES veljajo določbe o nadzoru in gibanju Direktive 2008/118/ES.
Člen 2
Izvedbeni sklep 2011/545/EU se razveljavi.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 20. aprila 2012
Za Komisijo
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
(2) UL L 241, 17.9.2011, str. 33.
(3) UL L 9, 14.1.2009, str. 12.
(4) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
(5) UL L 279, 23.10.2001, str. 1.
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/42 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 23. aprila 2012
o potrditvi „prostovoljnega sistema Ensus v skladu z RED za Ensusovo proizvodnjo bioetanola“ za dokazljivo skladnost s trajnostnimi merili iz Direktiv 2009/28/ES in 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(2012/210/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1) ter zlasti člena 18(6) Direktive,
ob upoštevanju Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (2), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/30/ES (3), in zlasti člena 7c(6) Direktive,
po posvetovanju s svetovalnim odborom, ustanovljenim s členom 25(2) Direktive 2009/28/ES,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktivi 2009/28/ES in 2009/30/ES določata trajnostna merila za biogoriva. Sklicevanje na določbe členov 17 in 18 ter Priloge V k Direktivi 2009/28/ES si je treba razlagati tudi kot sklicevanje na podobne določbe členov 7b, 7c in Priloge IV k Direktivi 98/70/ES. |
(2) |
Kadar se pogonska biogoriva in drugih tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 17(1)(a), (b) in (c), države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dokažejo skladnost pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES. |
(3) |
Uvodna izjava 76 Direktive 2009/28/ES navaja, da se je treba izogniti nerazumnim obremenitvam industrije in da lahko prostovoljni sistemi pomagajo oblikovati učinkovite rešitve za zagotavljanje skladnosti z navedenimi trajnostnimi merili. |
(4) |
Komisija lahko odloči, da nacionalni ali mednarodni sistem dokazuje, da so pošiljke biogoriv skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3) do (5) Direktive 2009/28/ES ali da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistem za merjenje prihrankov emisij toplogrednih plinov vsebuje točne podatke za namene člena 17(2) navedene direktive. |
(5) |
Komisija lahko takšen prostovoljni sistem prizna za obdobje 5 let. |
(6) |
Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s sistemom, ki ga je priznala Komisija, v okviru navedenega sklepa o priznanju, država članica od dobavitelja ne zahteva dodatnih dokazil o skladnosti s trajnostnimi merili. |
(7) |
„Prostovoljni sistem Ensus v skladu z RED za Ensusovo proizvodnjo bioetanola“ (v nadaljnjem besedilu: sistem Ensus) je bil skupaj s prošnjo za priznanje Komisiji predložen 21. novembra 2011. Ta sistem zajema bioetanol iz krmne pšenice, pridelane v EU, proizveden v objektu Ensus One. Priznani sistem bo na voljo na platformi za preglednost, uvedeni z Direktivo 2009/28/ES. Komisija se bo ob upoštevanju preudarkov o poslovni občutljivosti lahko odločila za le delno objavo sistema. |
(8) |
Ocena sistema Ensus je pokazala, da zadostno upošteva trajnostna merila iz Direktive 2009/28/ES ter da v skladu z zahtevami iz člena 18(1) Direktive 2009/28/ES uporablja metodo masne bilance. |
(9) |
Ocena sistema Ensus je pokazala, da dosega ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter izpolnjuje metodološke zahteve iz Priloge V k Direktivi 2009/28/ES – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
„Prostovoljni sistem Ensus v skladu z RED za Ensusovo proizvodnjo bioetanola“, za katerega je bila prošnja za priznanje Komisiji predložena 21. novembra 2011, dokazuje, da so pošiljke biogoriv skladne s trajnostnimi merili iz členov 17(3), 17(4) in 17(5) Direktive 2009/28/ES ter členov 7b(3), 7b(4) in 7b(5) Direktive 98/70/ES. Sistem vsebuje tudi točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7b(2) Direktive 98/70/ES.
Poleg tega se lahko uporablja za dokazovanje skladnosti s členom 18(1) Direktive 2009/28/ES in členom 7c(1) Direktive 98/70/ES.
Člen 2
1. Sklep velja 5 let od začetka veljavnosti. Če se po sprejetju sklepa Komisije sistem vsebinsko spremeni na način, ki bi lahko vplival na podlago tega sklepa, je treba o spremembah nemudoma obvestiti Komisijo. Komisija bo ocenila spremembe, o katerih je bila obveščena, in odločila, ali sistem še vedno zadostno upošteva trajnostna merila, za katera je bil potrjen.
2. Če se jasno dokaže, da sistem ne izvaja elementov, ki veljajo za odločilne za ta sklep, ali v primeru resnih strukturnih vrzeli glede navedenih elementov, Komisija lahko sklep prekliče.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 23. aprila 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(2) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
(3) UL L 140, 5.6.2009, str. 88.
Popravki
24.4.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 110/44 |
Popravek Sklepa Komisije 2011/383/EU o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje univerzalnim čistilom in čistilom za sanitarne prostore
( Uradni list Evropske unije L 169 z dne 29. junija 2011 )
Stran 60, Priloga, Merilo 7, točka (d):
besedilo:
„Proizvodi v razpršilcih se morajo prodajati kot del sistema za ponovno polnjenje.“
se glasi:
„Univerzalna čistila v razpršilcih se morajo prodajati kot del sistema za ponovno polnjenje.“