4.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/1

(1)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 510/2011 morajo države članice vsako leto beležiti in Komisiji posredovati določene podatke o novih lahkih gospodarskih vozilih, ki so bila v predhodnem letu registrirana na njihovem ozemlju. Ker se bodo ti podatki uporabljali kot podlaga za določanje ciljev specifičnih emisij CO2 za proizvajalce novih lahkih gospodarskih vozil in za oceno, ali proizvajalci izpolnjujejo te cilje, je treba uskladiti pravila glede zbiranja in posredovanja teh podatkov.

(2)

Da bo v prihodnje v Uredbo (EU) št. 510/2011 možno vključiti vozila kategorij M2 in N2 v skladu s členom 13(2) navedene uredbe, je treba podatke za ti kategoriji vozil beležiti in posredovati Komisiji.

(3)

Da bi Komisija lahko v celoti ocenila, ali posamezni proizvajalec izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011, in pridobila potrebne izkušnje v zvezi z uporabo navedene uredbe, potrebuje podrobne podatke na ravni proizvajalca za vsako serijo vozil, opredeljeno glede na tip, varianto in različico. Zato morajo države članice zagotoviti, da se ti podatki v skladu s členom 8(2) navedene uredbe beležijo in skupaj z zbirnimi podatki posredujejo Komisiji.

(4)

V skladu s členoma 18 in 26 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (2), mora proizvajalec zagotoviti, da je vsakemu novemu lahkemu gospodarskemu vozilu, danemu na trg v Uniji, priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, pri čemer država članica brez tega potrdila o skladnosti vozila ne sme registrirati. Zato mora potrdilo o skladnosti biti glavni vir informacij, ki jih morajo države članice beležiti, dati na voljo proizvajalcem v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 510/2011 in posredovati Komisiji. V nekaterih upravičenih primerih lahko države članice uporabljajo tudi informacije iz drugih virov, ne samo iz potrdila o skladnosti, v kolikor so takšni viri prav tako točni kot potrdilo o skladnosti in, kadar je to potrebno, v kolikor so zadevne države članice uvedle ukrepe, s katerimi so zagotovile točnost takšnih virov.

(5)

Podatki o registraciji novega lahkega gospodarskega vozila morajo biti točni in se jih mora učinkovito obdelati za namene določitve cilja specifičnih emisij v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 510/2011. Zato morajo proizvajalci Komisiji predložiti najnovejše informacije o imenih proizvajalcev, ki se uporabljajo na potrdilih o skladnosti v različnih državah članicah registracije. Na podlagi teh informacij bo lahko Komisija državam članicam predložila posodobljen seznam imen pooblaščenih proizvajalcev, ki ga je treba uporabiti za namene posredovanja podatkov.

(6)

Države članice bi morale beležiti in posredovati informacije o na novo registriranih vozilih, ki uporabljajo alternativna goriva. Da bi Komisija lahko upoštevala zmanjšanja ciljev specifičnih emisij zaradi uporabe goriva z etanolom (E85) v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 510/2011, morajo države članice Komisiji predložiti potrebne informacije, vključno z odstotkom bencinskih črpalk na svojem ozemlju in, kadar je to ustrezno, skupnim številom črpalk, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85), ki izpolnjuje merila trajnosti iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (3) ter člena 7b Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (4).

(7)

Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju podatkov, se mora informacije o številu bencinskih črpalk na ozemljih držav članic, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85), posredovane v skladu s členom 6 Uredbe Komisije (EU) št. 1014/2010 z dne 10. novembra 2010 o spremljanju in nadzorovanju ter posredovanju podatkov o registraciji novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), uporabljati za potrebe člena 6 Uredbe (EU) št. 510/2011.

(8)

Člena 23 in 24 Direktive 2007/46/ES določata poenostavljen postopek odobritve, ki ne zahteva izdaje evropskega potrdila o skladnosti. Države članice morajo spremljati število vozil, registriranih v skladu z navedenimi postopki, da se oceni njegov vpliv na proces spremljanja in doseganje cilja Unije glede povprečnih emisij CO2 za nov vozni park lahkih gospodarskih vozil.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(a)

lahka gospodarska vozila iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 510/2011;

(b)

vozila kategorij M2 in N2 iz člena 8(10) navedene uredbe.

1.

„dokumentacija o homologaciji“ pomeni dokumente, ki vključujejo podatke iz tretjega stolpca preglednice v Prilogi I k tej uredbi;

2.

„zbirni podatki o spremljanju“ pomeni zbirne podatke iz oddelka 1 v delu C Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011;

3.

„podrobni podatki o spremljanju“ pomeni podrobne podatke iz oddelka 2 v delu C Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011, ki so razčlenjeni glede na proizvajalca in serijo vozil, opredeljeno glede na tip, varianto in različico.

(a)

za vozila z dvogorivnim motorjem na plin, ki uporabljajo bencin in plinasta goriva, vrednost emisij CO2 za utekočinjeni naftni plin (LPG) ali zemeljski plin (NG) v skladu s točko 2 dela A Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011;

(b)

za vozila s prilagodljivim tipom goriva na etanol, ki uporabljajo mešanico bencina in etanola (E85) iz člena 6 Uredbe (EU) št. 510/2011, vrednost emisij CO2 za bencin.

(a)

„AA-IVA“ za poročanje o tipih vozil, ki so bila posamično odobrena, ali

(b)

„AA-NSS“ za poročanje o tipih vozil, za katera se je podelila nacionalna homologacija za majhne serije.

4.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I („seznam“) k Uredbi na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), ugotovitve misij Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da je treba seznam spremeniti.

(4)

Seznam je treba zlasti spremeniti tako, da se črtajo vnosi za blago, za katero navedeni viri informacij kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katere poostren uradni nadzor zato ni več upravičen.

(5)

Prav tako je treba seznam spremeniti tako, da se poveča pogostnost uradnih pregledov za blago, za katero isti vir informacij kaže na večjo stopnjo neskladnosti z ustrezno zakonodajo Unije, zato je treba zanj uvesti poostren uradni nadzor.

(6)

Zato je treba v skladu z navedenim spremeniti vnose na seznamu za nekatere vrste uvoženega blaga iz Indije in za nekatere druge vrste blaga iz tretjih držav.

(7)

Spremembe seznama glede črtanja vnosov za nekatere vrste blaga se morajo začeti uporabljati čim prej, saj so bile zahteve glede varnosti izpolnjene. Zato je treba navedene spremembe začeti uporabljati od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(8)

Zaradi števila sprememb, ki jih je treba vnesti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009, je Prilogo I primerno nadomestiti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(9)

Uredbo (ES) št. 669/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

4.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/13

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 je bil vzpostavljen seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji iz poglavja II Uredbe (ES) št. 2111/2005.

(2)

Nekatere države članice in Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: EASA) so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile informacije, ki so pomembne za posodobitev seznama Skupnosti. Ustrezne informacije so predložile tudi tretje države. Seznam Skupnosti je zato treba posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike obvestila neposredno ali, kadar to ni bilo mogoče, prek organov, odgovornih za regulativni nadzor nad njimi, pri čemer je navedla bistvena dejstva in razloge, ki so podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Uniji ali za spremembo pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen v seznam Skupnosti.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v dokumentacijo, ki so jo zagotovile države članice, ter jim omogočila, da predložijo pisna stališča in v desetih delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu, ustanovljenemu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/1991 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3).

(5)

Odbor za varnost v zračnem prometu je poslušal predstavitve EASA o izsledkih analize revizijskih poročil, ki jih je izvedla Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: ICAO) v okviru Univerzalnega programa za presojo nadzora nad varnostjo (USOAP) ICAO. Države članice so bile pozvane, naj dajo prednost preverjanjem na ploščadi prevoznikov, ki so licencirani v državah, kjer je ICAO ugotovila znatne varnostne težave oziroma je EASA zaključila, da gre za znatne pomanjkljivosti v sistemu za nadzor nad varnostjo. Ne glede na posvetovanja, ki jih je izvedla Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 2011/2005, bodo takšna preverjanja omogočila pridobiti nadaljnje informacije o varnosti letalskih prevoznikov, ki so licencirani v teh državah.

(6)

Odbor za varnost v zračnem prometu je poslušal predstavitve EASA o projektih tehnične pomoči, ki se izvajajo v državah, ki jih obravnava Uredba (ES) št. 2111/2005. Obveščen je bil o prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje za izboljšanje administrativne in tehnične zmogljivosti organov za civilno letalstvo z namenom odprave neskladnosti z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo. Države članice so bile pozvane, da se na navedene zahteve odzovejo dvostransko ob usklajevanju s Komisijo in EASA.

(7)

Uredbo (ES) št. 474/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Na podlagi analize EASA rezultatov preverjanj na ploščadi, opravljenih pri zrakoplovih nekaterih letalskih prevoznikov, licenciranih v Evropski uniji, ali pregledov standardiziranja, ki jih je opravila EASA, ter posebnih pregledov za določeno področje in revizij, ki so jih opravili njihovi nacionalni organi za letalstvo, so nekatere države članice sprejele določene izvršilne ukrepe. O teh ukrepih so obvestile Komisijo in Odbor za varnost v zračnem prometu: Nemčija je obvestila, da je več nemških letalskih prevoznikov pod poostrenim nadzorom, vključno z Air Alliance Express in Air Traffic GmbH Dusseldorf; Latvija je obvestila, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika (AOC) Inversija preklicano 19. januarja 2012; Italija je obvestila, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika ItaliAirlines preklicano, in da licenca letalskega prevoznika Livingston ostaja začasno preklicana; Grčija je obvestila, da je bil začasen preklic komercialne licence letalskega prevoznika Hellenic Imperial Airways odpravljen 28. februarja 2012, vendar se prevoznik še naprej strogo nadzoruje, in da je bil uveden dodatni nadzor tudi nad letalskima prevoznikoma Sky wings Airlines in Hermes Airlines. Nizozemska je obvestila, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Solid-air preklicano 28. decembra 2011, spričevalo letalskega prevoznika Amsterdam Airlines pa 6. februarja 2012; Španija je obvestila, da je spričevalo letalskega prevoznika Zorex začasno preklicano od 7. novembra 2011; Švedska je obvestila, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika AirSweden Aviation preklicano 10. januarja 2012, spričevalo letalskega prevoznika Flyg Centrum AB 16. decembra 2011, letalski prevoznik Nova Air pa se še naprej strogo nadzoruje; Romunija je obvestila, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Direct Aero Services preklicano do 20. marca 2012.

(9)

V skladu z odločitvijo, ki je bila sprejeta na zadnjem Odboru za varnost v zračnem prometu novembra 2011 (4), so pristojni organi Albanije sporočili, da napredujejo pri izvajanju akcijskega načrta, čeprav z nekaj zamude glede dolgoročnega zaposlovanja usposobljenih inšpektorjev. Albanijo se poziva, da pospeši ukrepe za razvoj usposobljenosti organa za nadzor varnosti. EASA bo še naprej spremljala napredek korekcijskih ukrepov in bo izvedla nadaljnji obširen pregled v oktobru 2012, s katerim bo preverila, ali se akcijski načrti zadovoljivo izvajajo. Glede na izide tega pregleda bo Odbor za varnost v zračnem prometu ponovno ocenil stanje.

(10)

Pristojni organi Francije so sporočili, da ne morejo izdati dovoljenja letalskemu prevozniku Comlux Aruba N.V., ki je certificiran v Arubi, zaradi varnostnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med oceno tehničnega vprašalnika, ki ga je predložil letalski prevoznik za pridobitev dovoljenja za pristajanje v navedeni državi članici, in o svoji odločitvi obvestili države članice preko baze podatkov SAFA (5).

(11)

Komisija je ob upoštevanju navedenih pomanjkljivosti začela posvetovanja s pristojnimi organi Arube in letalskim prevoznikom, pri čemer je izrazila pomisleke glede varnosti opravljanja letov prevoznika Comlux Aruba N.V. v EU ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi in prevoznik sprejeli v odgovor na te pomanjkljivosti.

(12)

Pristojni organi Arube in letalski prevoznik so podali pisna stališča in se 20. februarja 2012 udeležili sestanka s Komisijo, EASA in nekaterimi člani Odbora za varnost v zračnem prometu. Čeprav se zdi, da so bile težave glede varnosti, ki jih je ugotovila Francija, odpravljene, so bile na podlagi predloženih podatkov ugotovljene druge težave v zvezi s sedežem prevoznika. Prevoznik je navedel, da sta v pisarni v Arubi le dve tajnici, medtem ko se sedež, kjer se izvajata operativni nadzor letov in stalna plovnost, ne nahaja v Arubi. Pristojni organi Arube so sporočili, da so začeli s pregledom zakonodaje o civilnem letalstvu, da bi zagotovili, da imajo letalski prevozniki, ki so certificirani v Arubi, v tej državi tudi glavni kraj poslovanja, in da je bil prevoznik Comlux Aruba zaprošen, naj najpozneje do 1. avgusta 2012 dokaže, da je njegov glavni kraj poslovanja v Arubi.

(13)

Komisija je seznanjena z upravnimi in pravnimi ukrepi, ki so jih pristojni organi Arube sprejeli, da bi zagotovili, da imajo letalski prevozniki, ki so certificirani v tej državi, tam tudi glavni kraj poslovanja, in jih bo še naprej spremljala.

(14)

Letalski prevozniki, certificirani v Demokratični republiki Kongo, so navedeni v Prilogi A od marca 2006 (6). Komisija je prejela informacije, da so pristojni organi Demokratične republike Kongo izdali novo spričevalo letalskemu prevozniku Jet Congo Airways. Pristojni organi Demokratične republike Kongo niso odgovorili na zahtevo Komisije za predložitev podatkov in niso dokazali, da nadzor varnosti novega letalskega prevoznika v celoti poteka v skladu z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba tudi tega prevoznika vključiti v Prilogo A.

(15)

Od zadnjega Odbora za varnost v zračnem prometu se je zgodilo več nesreč s smrtnim izidom, v katere so bili vpleteni letalski prevozniki, certificirani v Demokratični republiki Kongo. 30. januarja 2012 je prišlo do strmoglavljenja zrakoplova vrste Antonov 28 z registrsko oznako 9Q-CUN, ki ga je upravljal prevoznik TRACEP Congo Aviation, posledica katerega je bilo popolno uničenje zrakoplova in štiri smrtne žrtve. 12. februarja 2012 je prišlo do strmoglavljenja zrakoplova vrste Gulfstream IV z registrsko oznako N25A, ki ga je upravljal prevoznik Katanga Express, posledica katerega je bilo popolno uničenje zrakoplova in šest smrtnih žrtev. Pristojni organi Demokratične republike Kongo kljub temu niso odgovorili na zahtevo Komisije za predložitev podatkov o predhodnih ugotovitvah preiskave nesreče.

(16)

Vsi letalski prevozniki, certificirani v Ekvatorialni Gvineji, so navedeni v Prilogi A od marca 2006 (7). 22. februarja 2012 sta Komisija in EASA imeli posvetovalno zasedanje s pristojnim organom Ekvatorialne Gvineje (DGAC). Na zasedanju je DGAC predstavil doseženi napredek pri odpravi varnostnih težav, ki jih je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) ugotovila z revizijo, opravljeno v letu 2007 v okviru Univerzalnega programa za presojo nadzora nad varnostjo (USOAP).

(17)

DGAC je Komisiji predložil dokaz o odvzemu spričevala naslednjim letalskim prevoznikom: GETRA, Guinea Airways, UTAGE, Euroguineana de Aviacion y Transportes, General Work Aviacion, Star Equatorial Airlines in EGAMS. Ker so zato ti prevozniki, certificirani v Ekvatorialni Gvineji, prekinili svoje dejavnosti, jih je treba umakniti iz Priloge A.

(18)

DGAC je Komisiji posredoval podatke, da je bilo letalskemu prevozniku Punto Azul izdano spričevalo letalskega prevoznika. Ker DGAC ni predložil dokazov, da se bo varnostni nadzor nad tem letalskim prevoznikom izvajal v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba tega letalskega prevoznika vključiti v Prilogo A.

(19)

Komisija je seznanjena z doseženim napredkom pristojnih organov Ekvatorialne Gvineje in spodbuja te organe, naj nadaljujejo s prizadevanjem za vzpostavitev sistema za nadzor civilnega letalstva v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi.

(20)

Posvetovanja s pristojnim organom Indonezije (DGAC) se nadaljujejo z namenom spremljanja napredka DGAC pri izvajanju varnostnega nadzora nad vsemi letalskimi prevozniki, ki so certificirani v Indoneziji, v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi. 7. februarja 2012 so Komisija, EASA in DGAC imeli videokonferenco. DGAC je potrdil, da nadaljujejo z napredkom in obvestil o nadaljnjih izvršilnih ukrepih v zvezi z nekaterimi letalskimi prevozniki pod njihovim nadzorom, kot je na primer zlasti začasni preklic spričeval letalskih prevoznikov Kartika Airlines, Mimika Air, Riau Airlines in Survei Udara Penas.

(21)

DGAC je tudi sporočil in potrdil, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Megantara preklicano 13. avgusta 2010. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi bilo treba tega letalskega prevoznika umakniti iz Priloge A.

(22)

Poleg tega je DGAC obvestil, da je bilo izdano novo spričevalo letalskemu prevozniku TransNusa Aviation Mandiri 19. avgusta 2011, letalskemu prevozniku Enggang Air Service 1. marca 2010, letalskemu prevozniku Surya Air 8. aprila 2011, letalskemu prevozniku Ersa Eastern Aviation 9. septembra 2011 in letalskemu prevozniku Matthew Air Nusantara 20. septembra 2011. Ker DGAC ni predložil dokazov, da se bo varnostni nadzor nad temi letalskimi prevozniki izvajal v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba tudi te letalske prevoznike vključiti v Prilogo A.

(23)

Komisija je seznanjena s stalnim napredkom pristojnih organov Indonezije in jih spodbuja, naj nadaljujejo z uspešnim delom pri vzpostavljanju sistema za nadzor civilnega letalstva, ki bo popolnoma v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, in bo opravila pregled stanja pred naslednjim zasedanjem Odbora za varnost v zračnem prometu.

(24)

Na podlagi nesreče s smrtnim izidom, ki se je zgodila 13. maja 2010 in v katero je bil vpleten zrakoplov vrste Airbus A330, ki ga je upravljal letalski prevoznik Afriqiyah Airways, in preverjenih dokazov o varnostnih pomanjkljivostih, ki so bile ugotovljene v okviru programa SAFA pri letalskih prevoznikih Afriqiyah Airways (8) in United Aviation (9), je Komisija oktobra 2010 začela pogovore s pristojnim organom Libije (LCAA). Te pogovore je prekinila libijska državljanska vojna.

(25)

Posvetovanja so se nadaljevala oktobra 2011 in LCAA je obvestil, da so bila vsem libijskim letalskim prevoznikom spričevala začasno preklicana in da bo pred odpravo odločitev o začasnem preklicu spričeval opravljen postopek ponovnega certificiranja. Med revizijo, ki je bila del postopka ponovnega certificiranja, je LCAA ugotovil znatne varnostne pomanjkljivosti pri letalskem prevozniku Afriqiyah Airways, zlasti na področju usposabljanja pilotov, ter pomanjkanje vzdrževalcev in nezadostno opremljenost za izvajanje vzdrževanja. Kljub temu je LCAA kmalu po opravljeni reviziji letalskemu prevozniku Afriqiyah Airways izdal spričevalo.

(26)

Komisija, EASA in nekateri člani Odbora za varnost v zračnem prometu so se 22. februarja 2012 dodatno posvetovali z LCAA, Afriqiyah Airways, Libyan Airlines in Global Aviation. Vendar LCAA ni predložil zahtevanih podatkov, in sicer seznama letalskih prevoznikov, certificiranih v Libiji, ustreznih spričeval letalskega prevoznika in priloženih specifikacij delovanja ter revizijskih poročil, ki so bila pripravljena pred odpravo začasnega preklica, skupaj z dokazi, da so bile pomanjkljivosti, ugotovljene s temi revizijami, zadovoljivo odpravljene. Poleg tega je LCAA navedel, da so pri preiskavi nesreče letalskega prevoznika Afriqiyah Airways nastale težave, in da zaenkrat še ni bilo mogoče sprejeti nobenega sklepa.

(27)

Libijski minister za transport, LCAA, Afriqiyah Airways in Libyan Airlines so 20. marca 2012 imeli predstavitve pred Odborom za varnost v zračnem prometu. Minister je priznal, da libijski varnostni sistem v letalstvu ni skladen s standardi ICAO. Predstavil je načrte za izboljšanje stanja v okviru triletnega programa z zunanjo pomočjo strokovnjakov s področja letalske varnosti.

(28)

Med zasedanjem Odbora za varnost v zračnem prometu je minister priznal, LCAA pa 22. marca 2012 tudi pisno potrdil, da zaradi ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti v libijskem nadzornem sistemu libijski letalski prevozniki ne bodo smeli leteti v Evropsko unijo, na Norveško, na Islandijo in v Švico vsaj do 22. novembra 2012 in da bodo njihova spričevala spremenjena, tako da bodo te omejitve ustrezno razvidne. Navedel je tudi, da je bil ustanovljen odbor, ki bo nadaljeval z delom v zvezi z rekonstrukcijo libijskega sistema varnosti v letalstvu. Navedel je še, da bodo libijski pristojni organi tesneje sodelovali s Komisijo, ji redno poročali in ji tako zagotovili dokaze o napredku.

(29)

Odbor se je seznanil z odločnimi ukrepi libijskih organov in od LCAA zahteval, da do 20. aprila 2012 Komisiji zagotovi načrt korekcijskih ukrepov, ki bo v celoti obravnaval vse nerešene zahteve za predložitev podatkov in določal posebne ukrepe in roke za obravnavo pomanjkljivosti v njihovem nadzornem sistemu.

(30)

Komisija in Odbor za varnost v zračnem prometu sta priznala velike težave, s katerimi se je Libija soočala po spopadih, in pozdravila trdno zavezanost ministra, da sproži proces rekonstrukcije. Komisija LCAA spodbuja, naj nadaljuje odprt in konstruktiven dialog, ki se je s Komisijo vzpostavil po koncu nedavnih spopadov. Če LCAA ne bo uveljavil napovedanih omejitev, bo Komisija prisiljena sprejeti takojšnje zaščitne ukrepe v skladu s členom 5(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005.

(31)

Stanje varnosti v libijskem letalstvu bo Odbor za varnost v zračnem prometu pregledal na zasedanju novembra 2012 in ocenil učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni libijski organi.

(32)

Letalski prevozniki, certificirani v Mavretaniji, so navedeni v Prilogi A od novembra 2010 (10). Pristojni organ Mavretanije (ANAC) je obvestil o izdaji novega spričevala letalskega prevoznika Mauritanii Airlines, ne da bi dokazal, da je varnostni nadzor tega letalskega prevoznika v celoti v skladu z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi. Spričevalo letalskega prevoznika je bilo izdano 8. maja 2011, ne da bi se zagotovili dokazi, da so bile številne pomanjkljivosti, ugotovljene pri začetni certifikaciji letalske družbe (pregled dokumentacije operativnih in vzdrževalnih postopkov v aprilu 2011 in revizija na kraju samem, opravljena med 3. in 5. majem 2011), učinkovito odpravljene pred izdajo spričevala. Spričevalo letalskega prevoznika je bilo tudi izdano, ne da bi se predhodno preverilo, ali ima prevoznik ustrezne odobritve za stalno plovnost in vzdrževanje. Poleg tega ni bilo dokazano, da je ta prevoznik pod stalnim nadzorom v skladu z veljavnimi varnostnimi standardi. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba tudi tega prevoznika vključiti v Prilogo A.

(33)

ANAC je tudi obvestil, da je spričevalo letalskega prevoznika Mauritania Airways poteklo 15. decembra 2010, in da ni bilo obnovljeno, ker je prevoznik prekinil svoje dejavnosti. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi bilo treba tega prevoznika umakniti iz Priloge A.

(34)

Mavretanija je obvestila, da so bili sprejeti odločni ukrepi, ki bi pripeljali do pozitivnih sprememb v sistemu za nadzor nad varnostjo, vključno s spremembo zakonodaje o civilnem letalstvu, s katero bi zakonodajo uskladili s prilogami k Čikaški konvenciji, in spremembami upravljanja, strukture in kadrovske politike ANAC. Kmalu se bodo začeli uporabljati tudi posodobljeni postopki certificiranja in stalnega nadzora letalskih prevoznikov.

(35)

Čeprav ICAO priznava, da si mora Mavretanija še naprej prizadevati za odpravo pomanjkljivosti, je pohvalila zavezanost Mavretanije k odpravi varnostnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri reviziji, opravljeni aprila 2008. Država je zagotovila redno posodobljene različice načrta korekcijskih ukrepov in poroča o bistvenem napredku. Misija ICAO za usklajevanje in potrjevanje (ICVM), ki je načrtovana v maju 2012, bo pomenila pomemben korak za potrditev doseženega napredka.

(36)

Komisija pozdravlja napredek pri odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila ICAO, o katerem so poročali pristojni organi Mavretanije, in spodbuja pristojne organe, naj odločno nadaljujejo z ukrepi in ustrezno sodelujejo z ICAO. Odbor za varnost v zračnem prometu bo ponovno ocenil stanje glede na izide misije ICAO za usklajevanje in potrjevanje.

(37)

Komisija nadaljuje posvetovanja s pristojnim organom Pakistana (PCAA) in letalskim prevoznikom Pakistan International Airways (PIA) ter se je z njima srečala 20. februarja 2012, da bi ocenila napredek pri sprejemanju ukrepov iz njunega načrta korekcijskih ukrepov (CAP).

(38)

PCAA je poročal in tudi predložil dokaze o povečanju nadzora nad PIA, sprejetju ureditvenega ukrepa, s čimer so bile začasno preklicane nekatere licence za vzdrževanje zrakoplovov, in predložitvi zahteve po znatni spremembi sistemov za vodenje kakovosti PIA. Poročal je o uspešnem izidu revizije, ki jo je junija 2011 izvedla ICAO, in pojasnil načrte za sprejetje novih predpisov, ki bodo odražali del 145 pravil EASA.

(39)

PIA je poročal, da so izvedeni vsi podrobno navedeni ukrepi iz načrta korekcijskih ukrepov, razen podrobnega pregleda štirih zrakoplovov, na katerih se trenutno izvaja vzdrževanje. Potrdil je, da obsežni programi usposabljanja že potekajo, in da se bodo izvajali tudi v prihodnje.

(40)

EASA je obvestila Odbor za varnost v zračnem prometu, da so zaradi ugotovitev pri pregledih zrakoplovov PIA, ki jih je opravila SAFA, 11. novembra 2011 začeli postopek za preklic dovoljenja vzdrževalne organizacije EASA, del 145. Medtem ko je EASA ugotovila, da naj bi načrt korekcijskih ukrepov PIA opredelil zadevna varnostna vprašanja, pa se EASA ni mogla zanesti na PCAA glede dejanskega spremljanja delovanja standardov za vzdrževanje PIA, tako da ni imela druge izbire in je 6. marca 2012 začasno preklicala dovoljenje EASA, del 145.

(41)

Komisija je ugotovila doseženi napredek PCAA in PIA pri odpravljanju ugotovljenih varnostnih težav, vendar je potrdila, da bi bila v primeru, da bi se zaradi kakšnega pomembnega dogodka znova pojavili razlogi za zaskrbljenost, prisiljena ukrepati za preprečitev tveganja za varnost. Države članice bodo zato še naprej preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti pri zrakoplovih tega prevoznika v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 351/2008 z dne 16. aprila 2008 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede prednostne razvrstitve preverjanj na ploščadi pri zrakoplovih, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (11).

(42)

Letalski prevozniki, certificirani na Filipinih, so navedeni v Prilogi A od 31. marca 2010 (12). Pristojni organ Filipinov (CAAP) je obvestil, da so bila izdana nova spričevala letalskim prevoznikom Aero Equipment Aviation Inc, AirAsia Philippines Certeza Infosys Corp., Mid-Sea Express, Southern Air Flight Services, NorthSky Air Inc. in Island Helicopter Services. CAAP se ni primerno odzval na zahteve Komisije za posredovanje podatkov, saj zlasti ni predložil spričeval teh letalskih prevoznikov, skupaj s priloženimi popolnimi specifikacijami dejavnosti; CAAP tudi ni dokazal, da certifikacija in stalni nadzor teh letalskih prevoznikov v celoti potekata v skladu z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba tudi te prevoznike vključiti v Prilogo A.

(43)

Od zadnjega Odbora za varnost v zračnem prometu se je zgodilo več nesreč s smrtnim izidom, v katere so bili vpleteni letalski prevozniki, certificirani na Filipinih. 10. decembra 2011 je na osnovno šolo Felixberto Serrano v Manili strmoglavil zrakoplov vrste Beechcraft 65-80 z registrsko oznako RP-C824, ki ga je upravljal prevoznik Aviation Technology Innovator, posledica katerega je bilo popolno uničenje zrakoplova in najmanj štirinajst smrtnih žrtev. CAAP ni odgovoril na zahteve Komisije za predložitev podatkov o predhodnih ugotovitvah preiskave nesreče; CAAP je Komisijo le obvestil, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika „neaktivno/predano“, ne da bi navedel od kdaj ali zagotovil s tem povezane dokaze. Druga nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 4. marca 2012, ko je prišlo do strmoglavljenja zrakoplova vrste Cessna 172S z registrsko oznako RP-C209, ki ga je upravljal prevoznik Avia Tours, posledica katerega je bilo popolno uničenje zrakoplova in dve smrtni žrtvi; čeprav je CAAP zagotovil predhodne podatke o nesreči, veljavnosti spričevala letalskega prevoznika ni bilo mogoče ugotoviti, saj predhodno poročilo o nesreči kaže, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika veljavno do 14. avgusta 2012, medtem ko podatki, ki jih je zagotovil CAAP, kažejo, da je spričevalo letalskega prevoznika poteklo 14. februarja 2012.

(44)

CAAP je obvestil, da je spričevalo več letalskih prevoznikov „neaktivno/predano“, ali da so bili nekateri prevozniki ponovno certificirani v okviru dela 11 PCAR za delo v zraku. Vendar CAAP ni zagotovil dokazov, da so bila zadevna spričevala preklicana oziroma, da se ti prevozniki ne ukvarjajo več s komercialnim zračnim prevozom. Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi morali ti prevozniki ostati v Prilogi A.

(45)

Zvezna uprava za letalstvo Združenih držav Amerike (FAA) je januarja 2012 na Filipinih opravila enotedenski tehnični pregled, da bi ocenila napredek CAAP glede izpolnjevanja mednarodnih varnostnih standardov. CAAP ni predložil podrobnih podatkov o izidu tega pregleda. FAA v oceni Filipinov ni zaznala nobenih sprememb, tako da Filipini zaenkrat ostajajo v kategoriji 2, kar pomeni, da niso v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi.

(46)

Po zasedanju Odbora za varnost v zračnem prometu novembra 2011 (13), kjer je pristojni organ Rusije (Russian Federal Air Transport Agency, FATA) obvestil, da je bilo opravljanje dejavnosti letalskih prevoznikov Aviastar-TU, UTAir-Cargo, Tatarstan Airlines, Daghestan Airlines, Yakutia in Vim Avia (Vim Airlines) delno ali v celoti omejeno zaradi varnostnih razlogov, in o tem predložil dokaze, je Komisija za spremljanje nadaljnjega razvoja aktivno nadaljevala posvetovanja s FATA.

(47)

Posvetovalna srečanja med FATA in Komisijo, EASA ter nekaterimi člani Odbora za varnost v zračnem prometu so potekala 19. decembra 2011 in 21. februarja 2012 v Bruslju. FATA je obvestil, da nameravajo odpraviti omejitve, ki veljajo za del flote letalskega prevoznika Tatarstan Airlines (zrakoplovi vrste Boeing B737-500, B737-400, B737-300, Tupolev 154M in Yakovlev Yak-42), letalskega prevoznika Aviastar-TU (zrakoplov vrste Tupolev Tu-204) in letalskega prevoznika Yakutia (zrakoplovi vrste Boeing B757-200, B737-300 in B737-800), saj so bili rezultati pregledov, ki so bili opravljeni pri teh letalskih prevoznikih, zadovoljivi,

(48)

FATA je tudi predložil dokaze glede nadaljnjih izvršilnih ukrepov. Spričevalo letalskega prevoznika Daghestan Airlines je bilo zaradi težav, ugotovljenih z revizijo, ki je bila opravljena pri tem letalskem prevozniku, preklicano 19. decembra 2011. FATA je še obvestil, da je bil letalski prevoznik UTAir-Cargo pozvan, naj uvede dodatne korekcijske ukrepe preden se omejitve, ki veljajo za njegovo floto, lahko odpravijo.

(49)

Da bi zagotovili, da ukrepi, ki jih je sprejel FATA, trajnostno izboljšajo varnost, bodo države članice še naprej preverjale dejansko izpolnjevanje zadevnih varnostnih standardov s strani ruskih letalskih prevoznikov s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti pri zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008, ter bodo lahko ustrezno ukrepale, da bi zagotovile, da se te zahteve izvajajo. Komisija bo še naprej spremljala njihove rezultate.

(50)

FATA je potrdil, da za letalskega prevoznika Vim Avia še naprej veljajo omejitve, ki izključujejo lete v EU (pristajanje in preleti ozemlja) za celotno floto (osem zrakoplovov vrste Boeing B757-200), in sicer do popolne izvedbe načrta korekcijskih ukrepov.

(51)

Letalski prevoznik Vim Avia se je 21. februarja 2012 udeležil navedenega srečanja, da bi predstavil naložbe v varnost, in še zlasti v usposabljanje, vendar ni dokazal, da je vzpostavil delujoč sistem za upravljanje varnosti. Prevoznik še ni mogel dokazati, da so te naložbe delujoče in učinkovite.

(52)

FATA je sporočil, da naj bi prevoznik izvedel vse korekcijske in sanacijske ukrepe do 1. aprila 2012. Nato je FATA navedel, da bo opravil pregled pri tem letalskem prevozniku in preveril, ali so bile vse ugotovljene pomanjkljivosti zadovoljivo odpravljene, tako da bo lahko odločil, ali se sedanje omejitve lahko odpravijo. FATA se je strinjal, da bo Komisiji predložil poročilo o napredku pri izvajanju korekcijskih ukrepov s strani letalskega prevoznika in rezultate naknadnega pregleda.

(53)

Glede na navedeno, ob upoštevanju dejanskih izvršilnih ukrepov, ki so jih sprejeli ruski pristojni organi, se zdi prezgodaj za ponovno oceno stanja tega letalskega prevoznika. Komisija bo preučila stanje letalskega prevoznika Vim Avia na prihodnjem Odboru za varnost v zračnem prometu na podlagi poročil, ki jih bodo predložili ruski pristojni organi, in njihove odločitve glede nadaljevanja sedanjih omejitev.

(54)

Obstajajo preverjeni dokazi o številnih resnih varnostnih pomanjkljivostih pri letalskem prevozniku Conviasa, certificiranem v Venezueli. Te pomanjkljivosti so med preverjanji na ploščadi, izvedenimi v okviru programa SAFA (14), ugotovili pristojni organi Španije. Letalski prevoznik Conviasa je pokazal pomanjkanje sposobnosti za odpravo teh varnostnih pomanjkljivosti. Conviasa se ni pravočasno in primerno odzval na vse pomanjkljivosti, o katerih so ga obvestili španski organi za civilno letalstvo. Ponavljanje teh neskladnosti kaže na sistemske varnostne pomanjkljivosti na področju opravljanja dejavnosti in vzdrževanja.

(55)

Letalski prevoznik Conviasa je bil vpleten v več nesreč, od tega v dve nesreči s smrtnim izidom; v prvi je 13. septembra 2010 strmoglavil zrakoplov vrste ATR42 z registrsko oznako YV-1010, v drugi pa je 30. avgusta 2008 strmoglavil zrakoplov vrste Boeing B737-200 z registrsko oznako YV-102T. Rezultate preiskave o vzrokih teh nesreč venezuelski pristojni organi niso sporočili Komisiji, ravno tako pa Komisija ni seznanjena s kakršnimi koli priporočili za preprečitev nadaljnjih podobnih primerov.

(56)

Komisija je ob upoštevanju navedenih pomanjkljivosti avgusta 2011 začela posvetovanja s pristojnimi organi Venezuele, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti opravljanja dejavnosti prevoznika Conviasa ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi in prevoznik sprejeli v odgovor na te pomanjkljivosti.

(57)

Ti organi se niso pravočasno in primerno odzvali na preiskavo Komisije glede nadzora nad varnostjo prevoznika Conviasa, saj Komisija ni prejela zahtevanih podatkov, še zlasti podatkov o napredovanju preiskave nesreče, priporočil, oblikovanih na podlagi te preiskave, ukrepov, ki so bili sprejeti za odpravo ugotovljenih vzrokov nesreče, ter specifikacij dejavnosti prevoznika, zahtev in omejitev, ki so priložena spričevalu letalskega prevoznika.

(58)

Conviasa in venezuelski pristojni organi so 21. marca 2012 imeli predstavitve pred Odborom za varnost v zračnem prometu. Letalski prevoznik je navedel, da je sprejel ukrepe za izboljšanje notranjega nadzora, izobraževanja in izvajanja sistema za upravljanje varnosti ter da so v prihodnosti predvideni nadaljnji ukrepi. Povedal je, da so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene pri preverjanjih na ploščadi. Odbor se je seznanil s trenutnim sodelovanjem med letalskim prevoznikom in pristojnimi organi Španije. Vendar pa letalski prevoznik ni obrazložil ponavljanja neskladnosti podobne narave, ugotovljenih v nadaljnjih pregledih. Letalski prevoznik tudi ni predložil nobenih podatkov glede vzrokov navedenih nesreč s smrtnim izidom in glede ukrepov, ki so jih sprejeli, da bi preprečili ponovitev takšnih nesreč. Letalski prevoznik tudi ni predložil osnovnih podatkov o floti, ki jo upravlja, specifikacij dejavnosti prevoznika ter zahtev in omejitev, ki so priložena spričevalu letalskega prevoznika.

(59)

Glede na navedeno se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da prevoznik Conviasa ne izpolnjuje ustreznih varnostnih standardov in ga je zato treba vključiti v Prilogo A.

(60)

Obstajajo preverjeni dokazi o številnih resnih varnostnih pomanjkljivosti pri letalskem prevozniku Línea Turística Aerotuy, certificiranem v Venezueli. Te pomanjkljivosti je ugotovila Francija med preverjanji na ploščadi, opravljenimi v skladu s programom SAFA (15).

(61)

Letalski prevoznik Línea Turística Aerotuy je bil vpleten v več nesreč, od tega tudi v nesrečo s smrtnim izidom, v kateri je 17. aprila 2009 strmoglavil zrakoplov vrste Cessna 208B z registrsko oznako YV-1181.

(62)

Komisija je ob upoštevanju navedenih pomanjkljivosti avgusta 2011 začela posvetovanja s pristojnimi organi Venezuele, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti opravljanja dejavnosti prevoznika Línea Turística Aerotuy ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi in prevoznik sprejeli v odgovor na te pomanjkljivosti. Ti organi se niso primerno in pravočasno odzvali.

(63)

Letalski prevoznik Línea Turística Aerotuy in venezuelski pristojni organi so 21. marca 2012 imeli predstavitve pred Odborom za varnost v zračnem prometu in hkrati predložili pisna stališča. Letalski prevoznik je predložil spričevalo in priložene popolne specifikacije dejavnosti. Letalski prevoznik je navedel, da je v zadovoljstvo francoskih pristojnih organov sprejel ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri preverjanjih na ploščadi, in o tem predložil dokaze. Letalski prevoznik je predložil zahtevana pojasnila glede navedenih nesreč s smrtnim izidom, pristojni organi pa so predložili poročilo o nesreči ter s tem povezane sklepe in priporočila. Venezuelski pristojni organi so tudi navedli, da so pri nadzoru letalskega prevoznika upoštevali priporočila, oblikovana na podlagi poročila o preiskavi nesreče, in rezultate preverjanj na ploščadi.

(64)

Komisija in Odbor za varnost v zračnem prometu sta seznanjena z odzivnostjo in preglednostjo letalskega prevoznika pri odpravljanju ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti. Države članice bodo še naprej preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani letalskega prevoznika s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti pri zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008, ter bodo lahko ustrezno ukrepale, da bi zagotovile, da se te zahteve izvajajo.

(65)

Obstajajo preverjeni dokazi o številnih resnih varnostnih pomanjkljivosti pri letalskem prevozniku Estelar Latinoamérica, certificiranem v Venezueli. Te pomanjkljivosti je ugotovila Francija med preverjanji na ploščadi, opravljenimi v skladu s programom SAFA (16).

(66)

Komisija je ob upoštevanju navedenih pomanjkljivosti avgusta 2011 začela posvetovanja s pristojnimi organi Venezuele, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti opravljanja dejavnosti prevoznika Estelar Latinoamérica ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi in prevoznik sprejeli v odgovor na te pomanjkljivosti. Ti organi se niso primerno in pravočasno odzvali.

(67)

Estelar Latinoamérica in venezuelski pristojni organi so 21. marca 2012 imeli predstavitve pred Odborom za varnost v zračnem prometu in hkrati predložili pisna stališča. Letalski prevoznik je predložil spričevalo letalskega prevoznika in priložene popolne specifikacije dejavnosti. Letalski prevoznik je navedel, da je v zadovoljstvo francoskih pristojnih organov sprejel ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri preverjanjih na ploščadi, in o tem predložil dokaze. Pristojni organi so zagotovili, da so pri nadzoru letalskega prevoznika upoštevali rezultate preverjanj na ploščadi.

(68)

Komisija in Odbor za varnost v zračnem prometu sta seznanjena z odzivnostjo in preglednostjo letalskega prevoznika pri odpravi ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti. Države članice bodo še naprej preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani letalskega prevoznika s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti pri zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008, ter bodo lahko ustrezno ukrepale, da bi zagotovile, da se te zahteve izvajajo.

(69)

Komisija do zdaj ni prejela dokazil o tem, da drugi letalski prevozniki, vključeni v seznam Skupnosti, ki je bil posodobljen 21. novembra 2011, in organi, odgovorni za regulativni nadzor nad temi prevozniki, v celoti izvajajo ustrezne korekcijske ukrepe. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da morajo za te letalske prevoznike še naprej veljati prepoved opravljanja letov (Priloga A) ali omejitve pri opravljanju letov (Priloga B), odvisno od posameznega primera.

(70)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu –

1.

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge A k tej uredbi.

2.

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge B k tej uredbi.

4.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/36

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –