ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.092.slv

Uradni list

Evropske unije

L 92

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
30. marec 2012


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep št. 281/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. marca 2012 o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 282/2012 z dne 28. marca 2012 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 283/2012 z dne 29. marca 2012 o določitvi standardnega plačila za poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2012 v okviru mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev

15

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 284/2012 z dne 29. marca 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 961/2011 ( 1 )

16

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 285/2012 z dne 29. marca 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

24

 

 

SKLEPI

 

 

2012/181/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 26. marca 2012 o dovolitvi Romuniji, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

26

 

 

2012/182/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. marca 2012 o finančnem prispevku Unije za program nadzora organizmov, škodljivih za rastline in rastlinske proizvode, v francoskih čezmorskih departmajih za leto 2012 (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 1954)

28

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

SKLEPI

30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/1


SKLEP št. 281/2012/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. marca 2012

o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2)(g) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na vzpostavitev skupnega programa EU za ponovno naselitev, katerega cilj je okrepiti vpliv prizadevanj Unije za ponovno naselitev pri zagotavljanju zaščite beguncem in čim bolj povečati strateški vpliv ponovne naselitve z boljšo ciljno usmerjenostjo na tiste osebe, ki najbolj potrebujejo ponovno naselitev, bi bilo treba skupne prednostne naloge na področju ponovne naselitve oblikovati na ravni Unije.

(2)

V členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije je navedeno, da za politike Unije iz poglavja o mejni kontroli, azilu in priseljevanju in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju, in da, kadar koli je to potrebno, akti Unije, sprejeti v skladu s tem poglavjem, vsebujejo ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela.

(3)

V ta namen so posebne skupne prednostne naloge Unije na področju ponovne naselitve za leto 2013, ki so navedene v Prilogi, ki je bila dodana k Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 573/2007/ES (2) s tem sklepom, določene na podlagi dveh splošnih kategorij: prva, ki bi morala vključevati osebe iz posebne kategorije, za katero veljajo merila Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) za ponovno naselitev, druga pa osebe iz države ali regije, ki je navedena v letni napovedi UNHCR za ponovno naselitev in v kateri bi skupni ukrepi Unije pomembno prispevali k zagotavljanju potrebne zaščite.

(4)

Ob upoštevanju potreb po ponovni naselitvi, navedenih v Prilogi, ki je bila dodana k Odločbi št. 573/2007/ES s tem sklepom, v kateri so naštete posebne skupne prednostne naloge Unije na področju ponovne naselitve, je treba zagotoviti tudi dodatno finančno pomoč za ponovno naselitev oseb iz posameznih geografskih regij in posameznih nacionalnosti ter iz posameznih kategorij beguncev, ki jih je treba ponovno naseliti, če je ugotovljeno, da je ponovna naselitev najustreznejši odziv na njihove posebne potrebe.

(5)

Glede na pomen strateške uporabe ponovne naselitve iz držav ali regij, določenih za izvajanje programov regionalne zaščite, je treba zagotavljati dodatno finančno podporo za ponovno naselitev oseb iz Tanzanije, vzhodne Evrope (Belorusije, Republike Moldavije in Ukrajine), Afriškega roga (Džibutija, Kenije in Jemna) ter severne Afrike (Egipta, Libije in Tunizije) in iz katere koli druge države ali regije, ki bo za to določena v prihodnje.

(6)

Da bi spodbudili več držav članic k sodelovanju pri ukrepih ponovne naselitve, je treba zagotoviti tudi finančno pomoč državam članicam, ki se prvič odločijo za ponovno naselitev oseb.

(7)

Določiti je treba tudi pravila o upravičenosti izdatkov za dodatno finančno pomoč za ponovno naselitev.

(8)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(9)

V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(10)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba št. 573/2007/ES se spremeni:

1.

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice prejmejo fiksni znesek v skladu z odstavkom 3a za vsako ponovno naseljeno osebo na podlagi ene ali več naslednjih prednostnih nalog:

(a)

osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnega programa zaščite;

(b)

osebe iz ene ali več od naslednjih ranljivih skupin:

ogroženi otroci in ženske,

mladoletniki brez spremstva,

osebe, ki so preživele nasilje in/ali mučenje,

osebe z resnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo, če so te osebe ponovno naseljene,

osebe, ki zaradi pravne in/ali fizične zaščite potrebujejo zasilno ali nujno ponovno naselitev;

(c)

posebne skupne prednostne naloge Unije na področju ponovne naselitve za leto 2013 iz Priloge k temu sklepu.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.   Države članice prejmejo fiksni znesek v višini 4 000 EUR za vsako ponovno naseljeno osebo na podlagi prednostnih nalog, naštetih v odstavku 3.

V naslednjih primerih se fiksni znesek zviša, in sicer:

6 000 EUR za vsako ponovno naseljeno osebo za države članice, ki prvič prejmejo fiksni znesek za ponovno naselitev iz Sklada,

5 000 EUR za vsako ponovno naseljeno osebo za države članice, ki so v preteklih letih delovanja Sklada enkrat že prejele fiksni znesek za ponovno naselitev iz Sklada.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Če država članica ponovno naseli osebo na podlagi več kot ene prednostne naloge Unije na področju ponovne naselitve, naštetih v odstavku 3, za to osebo fiksni znesek prejme samo enkrat.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice Komisiji do 1. maja 2012 predložijo oceno števila oseb, ki jih bodo na podlagi prednostnih nalog, naštetih v odstavku 3, ponovno naselile v naslednjem koledarskem letu, vključno z razčlenitvijo po posameznih kategorijah iz navedenega odstavka. Komisija te informacije sporoči Odboru iz člena 52.“;

(e)

doda se naslednji odstavek:

„7.   O rezultatih in vplivu finančne spodbude za ukrepe ponovne naselitve na podlagi prednostnih nalog, naštetih v odstavku 3, države članice poročajo v poročilu iz člena 50(2), Komisija pa v poročilu iz člena 50(3).“;

2.

v členu 35 se doda naslednji odstavek:

„5.   Fiksni znesek za vsako ponovno naseljeno osebo se državi članici dodeli kot pavšalni znesek za vsako učinkovito ponovno naseljeno osebo.“;

3.

besedilo Priloge k temu sklepu se doda kot Priloga k Odločbi št. 573/2007/ES.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 29. marca 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2010 (UL C 161 E, 31.5.2011, str. 161) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 8. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL 144, 6.6.2007, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA

Seznam posebnih skupnih prednostnih nalog Unije na področju ponovne naselitve za leto 2013

1.

Kongovski begunci na območju Velikih jezer (Burundi, Malavi, Ruanda, Zambija);

2.

begunci iz Iraka v Turčiji, Siriji, Libanonu in Jordaniji;

3.

afganistanski begunci v Turčiji, Pakistanu in Iranu;

4.

somalski begunci v Etiopiji;

5.

burmanski begunci v Bangladešu, Maleziji in na Tajskem;

6.

eritrejski begunci v vzhodnem Sudanu.“


II Nezakonodajni akti

UREDBE

30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 282/2012

z dne 28. marca 2012

o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode

(kodificirano besedilo)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 43(a), (d), (f) in (j), člena 47(2), člena 134, člena 143(b), člena 148, člena 161(3), člena 171 in člena 172(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (2) in zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (3), in zlasti člena 4(4), člena 6(4), člena 7(3) in člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (4) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (5), in zlasti člena 142(c) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za evro (6) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (7) je bila večkrat (8) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Številne določbe v kmetijskih uredbah Unije zahtevajo varščino, da se zagotovi plačilo zapadlega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Po izkušnjah se ta zahteva v praksi razlaga zelo različno. Da bi se izognili neenakim konkurenčnim pogojem je treba natančneje opredeliti to zahtevo.

(3)

Določiti je treba zlasti obliko varščine.

(4)

Številne določbe v kmetijskih uredbah Unije določajo, da se dana varščina zaseže, če je kršena katera od zajamčenih obveznosti, ne da bi pri tem razlikovali med kršitvami primarnih in sekundarnih ali podrejenih obveznosti. V korist pravičnosti je, da se razlikuje med posledicami kršitve primarne obveznosti in posledicami kršitve sekundarne ali podrejene obveznosti. Treba je zlasti zagotoviti določbe, kjer je to dovoljeno, da se zaseže samo del varščine, ko je primarna obveznost dejansko izpolnjena, vendar je končni rok za izpolnitev zelo malo prekoračen, ali pa ko ni izpolnjena sekundarna ali podrejena obveznost.

(5)

Ne bi se smelo razlikovati med posledicami neizpolnitve obveznosti glede na to, ali je bilo prejeto predplačilo ali ne. Varščine, dane za predplačila, naj bi urejala posebna pravila.

(6)

Stroški za položitev varščine, ki jih imata stranka, ki daje varščino, in pristojni organ, so lahko nesorazmerni z zneskom, katerega plačilo varščina jamči, če je ta znesek pod določenim limitom. Pristojni organi bi morali zato imeti pravico, da odstopijo od zahteve za varščino, če je ta znesek pod določenim limitom. Pristojni organ bi moral biti potem pooblaščen, da odstopi od zahteve za varščino, kjer je zaradi narave pogodbene stranke, ki bi morala izpolniti to zahtevo, to nepotrebno.

(7)

Pristojni organ bi moral imeti pravico zavrniti ponujeno varščino, če meni, da je nezadovoljiva.

(8)

Treba bi bilo določiti rok za predložitev dokazov, potrebnih za sprostitev zavarovanega zneska, če tak rok ni določen drugje.

(9)

V zvezi s tečajem, ki naj se uporablja za preračunavanje zavarovanega zneska, izraženega v eurih, v nacionalno valuto, bi bilo treba opredeliti operativni dogodek iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1913/2006 (9).

(10)

Treba bi bilo določiti postopek, ki sledi zasegu varščine.

(11)

Komisija bi morala biti usposobljena, da spremlja izvajanje določb o varščinah.

(12)

Ta uredba določa pravila, ki naj se uporabljajo na splošno v vseh sektorjih in za vse proizvode, razen če zakonodaja Unije za določen sektor ne določa drugačnih pravil.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in so bili posredovani v vednost drugim pristojnim odborom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN DEFINICIJE

Člen 1

Ta uredba določa pravila glede varščin, ki jih je treba zagotavljati ali v okviru naslednjih uredb ali drugih uredb ki so bile sprejete na njihovi podlagi, razen če so s temi uredbami določena druga pravila:

(a)

uredbe, ki določajo skupne ureditve trgov za nekatere kmetijske proizvode:

Uredba (ES) št. 104/2000 (ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva);

Uredba (ES) št. 1234/2007 (Uredba o enotni SUT);

(b)

Uredba (ES) št. 73/2009 (sheme neposrednih podpor);

(c)

Uredba (ES) št. 1216/2009 (trgovinski režimi, ki se uporabljajo za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov).

Člen 2

Ta uredba se uporablja v vseh primerih, v katerih uredbe iz člena 1 določajo varščino, kot je opredeljeno v členu 3, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“ ali ne.

Ta uredba se ne uporablja za instrumente zavarovanja, dane za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (10).

Člen 3

V tej uredbi se uporabljajo naslednji izrazi:

(a)

„varščina“ pomeni zagotovilo, da bo plačan ali zasežen znesek v korist pristojnega organa, če ne bo izpolnjena določena obveznost;

(b)

„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;

(c)

„obveznost“ pomeni zahtevo ali skupek zahtev, določenih v uredbi, da se izvede ali opusti izpolnitev dejanja;

(d)

„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči.

POGLAVJE II

ZAHTEVA ZA VARŠČINO

Člen 4

Varščino daje stranka ali v imenu stranke, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.

Člen 5

1.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 eurov.

2.   Če se uporablja odstavek 1, mora zadevna stranka pisno zagotoviti plačilo zneska, enakega tistemu, ki bi ga morala plačati, če bi dala varščino in bi bila ta varščina naknadno delno ali v celoti zasežena.

Člen 6

Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je stranka, ki mora izpolniti obveznost:

(a)

javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)

zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

POGLAVJE III

OBLIKA VARŠČIN

Člen 7

1.   Varščina se lahko da:

(a)

z gotovinskim pologom, kakor je določeno v členih 12 in 13, in/ali

(b)

s porokom, kakor je določeno v členu 15(1).

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

(a)

s hipoteko in/ali

(b)

z zastavo gotovinskega pologa v banki in/ali

(c)

z zastavo priznanih terjatev do javnega organa ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti, in/ali

(d)

z zastavo vrednostnih papirjev, ki so unovčljivi v državi članici pod pogojem, da jih je ta država članica izdala ali jamči zanje, in/ali

(e)

z zastavo obveznic, ki so jih izdala združenja za hipotekarna posojila in kotirajo na borzi vrednostnih papirjev ter se prodajajo na odprtem trgu, pod pogojem, da je njihova boniteta enaka državnim obveznicam.

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem vrednostnih papirjev iz odstavka 2.

Člen 8

Pristojni organ lahko zavrne sprejem ali zahteva nadomestitev vsake varščine, če meni, da je neprimerna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne daje kritja za dovolj dolgo obdobje.

Člen 9

1.   Sredstva, obremenjena s hipoteko skladno s členom 7(2)(a), ali vrednostni papirji ali obveznice, zastavljene v skladu s členom 7(2)(d) in (e), imajo med dano varščino prodajno vrednost v višini najmanj 115 % vrednosti zahtevane varščine.

Pristojni organ lahko sprejme varščino v oblikah, navedenih v členu 7(2)(a), (d) ali (e), samo če se stranka, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti originalno varščino, če bi bila prodajna vrednost določenih sredstev, vrednostnih papirjev ali obveznic tri mesece pod 105 % vrednosti zahtevane varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to predvideva nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno nadzira vrednost takšnih sredstev, vrednostnih papirjev ali obveznic.

2.   Prodajno vrednost varščine iz člena 7(2)(a), (d) in (e) oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

Prodajna vrednost vrednostnih papirjev ali obveznic se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

Stranka, ki daje varščino, priskrbi na zahtevo pristojnega organa dokazilo o prodajni vrednosti.

Člen 10

1.   Vsaka varščina se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je potreben dogovor s pristojnim organom v naslednjih primerih:

(a)

kadar je bila originalna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, ali

(b)

kadar je nadomestna varščina take vrste, kakor je navedena v členu 7(2).

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del originalne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

Člen 11

1.   Vsaka varščina iz člena 1 je izražena v eurih.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar znesek varščine sprejme država članica, ki ne spada v območje eura, v nacionalni valuti, se znesek varščine v eurih preračuna v nacionalno valuto te države v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1913/2006. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se upošteva ob nepravilnosti ali neizpolnjevanju obveznosti, ostaneta v eurih.

Člen 12

Pri nakazilu gotovine se varščina ne prizna do takrat, dokler pristojni organ ni prepričan, da lahko razpolaga z ustreznim zneskom.

Člen 13

1.   Ček na znesek, katerega plačilo jamči finančna ustanova, ki jo je priznal pristojni organ države članice, se obravnava kot gotovinski polog. Pristojni organ lahko unovči takšen ček šele ob koncu roka njegove veljavnosti.

2.   Ček, razen tistega iz odstavka 1, predstavlja varščino šele takrat, ko je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zneskom.

3.   Vse stroške finančne ustanove nosi stranka, ki daje varščino.

Člen 14

Stranki, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se obresti ne plačajo.

Člen 15

1.   Porok ima stalno prebivališče ali podjetje v Uniji in ga skladno z določbami Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Porok je zavezan s pisnim jamstvom.

2.   Pisno jamstvo določa najmanj:

(a)

obveznost ali pri globalni varščini vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)

najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;

(c)

zavezo poroka, da bo solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.

3.   Pristojni organ lahko sprejme pisno telekomunikacijsko sporočilo poroka, ki predstavlja pisno jamstvo. Če pristojni organ sprejme to sporočilo, naredi vse potrebne korake, da preveri, ali je telekomunikacijsko sporočilo pristno.

4.   Kadar je bilo že dano pisno globalno jamstvo, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotno ali del skupnega jamstva dodeli določeni obveznosti.

Člen 16

Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se zabeleži preostanek globalne varščine.

POGLAVJE IV

PREDPLAČILA

Člen 17

Določbe tega poglavja se uporabljajo v vseh primerih, v katerih posebni predpisi Unije določajo, da je dovoljeno plačilo zneska, preden je izpolnjena obveznost.

Člen 18

1.   Varščina se sprosti, ko:

(a)

je bila ugotovljena dokončna pravica do zneska, odobrenega kot predplačilo, ali

(b)

sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, predviden v posebnem predpisu Unije.

2.   Ko poteče končni rok za predložitev dokončnega dokazila za dodeljeno vsoto, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj ravna po postopku iz člena 28.

Končni rok se lahko prestavi v primeru višje sile.

Kadar zakonodaja Unije tako določa, se dokazilo kljub temu lahko predloži tudi po tem datumu proti delnemu poplačilu varščine.

3.   Če določbe o višji sili v zakonodaji Unije dovoljujejo vračilo samega predplačila, se uporabljajo naslednji pogoji:

(a)

okoliščine, ki se uveljavljajo kot višja sila, je treba sporočiti pristojnemu organu najpozneje v 30 dneh po datumu, ko je zadevna stranka sprejela informacijo o tem, da so nastale okoliščine, ki nakazujejo možni primer višje sile, in

(b)

zadevna stranka vrne predplačilo ali njegov ustrezni del v 30 dneh po datumu, ko je pristojni organ izdal zahtevek za vračilo.

Če se pogoji, določeni v točkah (a) in (b) ne upoštevajo, so pogoji vračila enaki, kakor da ni okoliščin višje sile.

POGLAVJE V

SPROSTITEV IN ZASEG VARŠČIN, RAZEN TISTIH IZ POGLAVJA IV

Člen 19

1.   Obveznost lahko vključuje primarne, sekundarne in podrejene zahteve.

2.   Primarna zahteva je zahteva, ključna za uredbo, ki nalaga, da se izvede ali opusti izvedba nekega dejanja.

3.   Sekundarna zahteva je zahteva, da se upošteva rok izpolnitve primarne zahteve.

4.   Podrejena zahteva je kakršna koli druga zahteva, ki jo nalaga uredba.

5.   To poglavje se ne uporablja, kadar posebni predpisi Unije niso določili primarnih zahtev.

6.   V smislu tega poglavja „ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

Člen 20

Ko je predložen dokaz, določen v posebnih predpisih Unije, da so bile izpolnjene vse primarne, sekundarne in podrejene zahteve, se varščina sprosti.

Člen 21

1.   Varščina se zaseže v celoti za takšno količino, za katero primarna zahteva ni izpolnjena, razen v primeru višje sile, ki prepreči izpolnitev.

2.   Za kršitev primarne zahteve se šteje, da potrebni dokaz ni predložen v roku, ki je določen za predložitev dokaza, razen če je višja sila preprečila predložitev dokaza v tem roku. Takoj sledi postopek iz člena 28 glede izterjave zapadlega zneska.

3.   Kadar se dokaz, da so bile izpolnjene vse primarne zahteve, predloži v 18 mesecih po končnem roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se vrne 85 % zaseženega zneska.

Kadar se dokaz, da so bile izpolnjene vse primarne zahteve, predloži v 18 mesecih po tem končnem roku, v okoliščinah, v katerih določena sekundarna zahteva ni bila izpolnjena, je vrnjeni znesek enak tistemu znesku, ki bi ga bilo treba vrniti skladno s členom 22(2), zmanjšanemu za 15 % določenega dela zavarovanega zneska.

4.   Vračila ni, kadar se dokazi, da so bile spoštovane vse primarne zahteve, predložijo po preteku 18-mesečnega obdobja iz odstavka 3, razen če višja sila prepreči predložitev tega dokaza v tem obdobju.

Člen 22

1.   Če se dokazi, določeni v posebnih predpisih Unije, predložijo v določenem roku in so bile vse primarne zahteve izpolnjene, vendar pa kakšna sekundarna zahteva ni bila izpolnjena, se delno sprosti varščina, preostali zavarovani znesek pa se zaseže. Upošteva se postopek iz člena 28 o izterjavi zapadlega zneska.

2.   Delež sproščene varščine je: varščina, ki krije ustrezni del zavarovanega zneska, zmanjšana za 15 %, in

(a)

10 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko:

(i)

je bilo prekoračeno maksimalno obdobje 40 dni ali manj;

(ii)

ni bilo upoštevano minimalno obdobje 40 dni ali manj;

(b)

5 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko:

(i)

je bilo prekoračeno maksimalno obdobje med 41 in 80 dnevi;

(ii)

ni bilo upoštevano minimalno obdobje med 41 in 80 dnevi;

(c)

2 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko:

(i)

je bilo prekoračeno maksimalno obdobje 81 dni ali več;

(ii)

ni bilo upoštevano minimalno obdobje 81 dni ali več.

3.   Ta člen se ne uporablja v obdobjih, ko so vloženi zahtevki ali se uporabljajo uvozna in izvozna dovoljenja ter potrdila o vnaprejšnji določitvi, ali v obdobjih, ki veljajo za določanje uvoznih in izvoznih prelevmanov in izvoznih nadomestil po javnem razpisu.

Člen 23

1.   Neizpolnitev ene ali več podrejenih zahtev povzroči zaseg 15 % ustreznega dela zavarovanega zneska, razen če prepreči izpolnitev višja sila.

2.   Postopek iz člena 28 o vnovčitvi zapadlega zneska se začne uporabljati nemudoma.

3.   Ta člen se ne uporablja v okoliščinah, v katerih se uporablja člen 21(3).

Člen 24

Kadar je predložen dokaz, da so bile upoštevane vse primarne zahteve, vendar pa sta bili kršeni sekundarna in podrejena zahteva, se uporabljata člena 22 in 23; celotni znesek, ki se zaseže, pa je enak vsoti zneska, zaseženega v skladu s členom 22 plus 15 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

Člen 25

Celotni zaseženi znesek ne sme presegati 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 26

1.   Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda, pod pogojem, da ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, s katero se zahteva varščina.

Kadar posebni predpisi Unije ne navajajo najmanjše količine, lahko pristojni organ sam omeji število delnih sprostitev katere koli varščine in določi najmanjši znesek za vsako takšno sprostitev.

2.   Pred sprostitvijo celotne ali dela varščine lahko pristojni organ zahteva, da se predloži pisna zahteva za sprostitev.

3.   Če varščina v skladu s členom 9(1) krije več kakor 100 % zahtevanega zavarovanega zneska, se tisti del varščine, ki presega 100 %, sprosti, ko je preostali del zavarovanega zneska dokončno sproščen ali zasežen.

Člen 27

1.   Kadar ni določen rok za predložitev dokazov, potrebnih za sprostitev zavarovanega zneska, je ta rok:

(a)

12 mesecev od roka, določenega za spoštovanje vseh primarnih zahtev, ali

(b)

kadar takšen rok iz točke (a) ni določen, 12 mesecev od dneva, do katerega so bile izpolnjene vse primarne zahteve.

2.   Obdobje iz odstavka 1 ne sme presegati treh let od takrat, ko je bila varščina prenesena na določeno obveznost, razen pri višji sili.

Člen 28

1.   Kadar pristojni organ izve, da obstajajo okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma zahteva od zadevne stranke plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva izdaje zahtevka za plačilo.

Kadar plačilo ni bilo opravljeno ob koncu tega obdobja, pristojni organ:

(a)

nemudoma obračuna varščino tiste vrste, ki je opredeljena v členu 7(1)(a) v dobro ustreznega računa;

(b)

nemudoma zahteva od poroka iz člena 7(1)(b), da plača in mu odobri največ 30 dni od dneva izdaje zahtevka za plačilo;

(c)

nemudoma ukrene vse, da:

(i)

zamenja vrednostne papirje iz člena 7(2)(a), (c), (d) in (e) v znesku, ki zadostuje za plačilo zapadlega zneska;

(ii)

obračuna zastavljene gotovinske pologe iz člena 7(2)(b) v dobro lastnega računa.

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino take vrste, kakor je opredeljeno v členu 7(1)(a), v dobro ustreznega računa brez vnaprejšnje zahteve od zadevne osebe, da opravi plačilo.

2.   Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 60 eurov, če so z zakonom ali drugim predpisom države opredeljena podobna nacionalna pravila za primere, ki se lahko primerjajo s tem.

3.   Brez poseganja v odstavek 1, pri čemer je sprejeta odločitev za zaseg varščine, vendar pa je zaradi uporabe pravnega sredstva nato preložen v skladu z nacionalno zakonodajo, mora zadevna stranka plačati obresti od dejansko zaseženega zneska v obdobju, ki se začne 30 dni po dnevu prejema zahtevka za plačilo iz prvega pododstavka odstavka 1 in se konča na dan pred plačilom dejansko zaseženega zneska.

Ko se po končanem postopku pritožbe od udeležene stranke zahteva plačilo zaseženega zneska v 30 dneh, lahko zaradi izračunavanja obresti država članica določi za dan plačila 20. dan od datuma takšnega zahtevka.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, vendar pa v nobenem primeru ne sme biti nižja od obrestne mere, ki se uporablja pri terjatvah za zneske na nacionalni ravni.

Plačilne agencije morajo odšteti plačane obresti od izdatkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 352/78 (11).

Države članice lahko redno zahtevajo dopolnitev varščine glede na pripadajoče obresti.

Če je bila varščina zasežena in znesek že dodeljen EKJS ali EKSRP in je treba zaradi izida postopka zaradi uporabe pravnega sredstva povrniti zaseženi znesek, v celoti ali delno, vključno z obrestmi po obrestni meri in določilih nacionalne zakonodaje, plača znesek, ki ga je treba vrniti EKJS ali EKSRP, razen če je treba povračilo zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov držav članic pripisati njim.

Člen 29

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in v ustreznih členih drugih relevantnih uredb predvidi odstopanje od zgornjih določb.

POGLAVJE VII

PODATKI

Člen 30

1.   Države članice morajo za Komisijo imeti na razpolago za vsako leto celotno število in znesek zaseženih varščin ne glede na to, katera stopnja postopka iz člena 28 je bila dosežena, pri tem pa v obeh primerih razlikovati tiste, ki se dodelijo nacionalnim proračunom, od onih, ki se dodelijo proračunu Unije.

2.   Podatke iz odstavka 1 je treba imeti za vsako zaseženo varščino, katere znesek presega 1 000 eurov, in za vsak predpis Unije, v katerem se zahteva polog varščine.

3.   Podatki morajo vključevati zneske, ki jih je udeležena stranka plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z vnovčitvijo varščine.

Člen 31

Države članice morajo za Komisijo imeti na voljo naslednje podatke:

(a)

o vrsti ustanov, ki so pooblaščene, da nastopajo kot poroki, in o za to veljavnih pogojih;

(b)

o vrstah varščine, sprejete skladno s členom 7(2), in o za to veljavnih pogojih.

Člen 32

Uredba (EGS) št. 2220/85 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 33

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. marca 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

(3)  UL L 328, 15.12.2009, str. 10.

(4)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(5)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(6)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(7)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(8)  Glej Prilogo I.

(9)  UL L 365, 21.12.2006, str. 52.

(10)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(11)  UL L 50, 22.2.1978, str. 1.


PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (EGS) št. 2220/85

(UL L 205, 3.8.1985, str. 5)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 1181/87

(UL L 113, 30.4.1987, str. 31)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3745/89

(UL L 364, 14.12.1989, str. 54)

 

Uredba Komisije (ES) št. 3403/93

(UL L 310, 14.12.1993, str. 4)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1932/1999

(UL L 240, 10.9.1999, str. 11)

 

Uredba Komisije (ES) št. 673/2004

(UL L 105, 14.4.2004, str. 17)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1713/2006

(UL L 321, 21.11.2006, str. 11)

samo člen 3

Uredba Komisije (ES) št. 1913/2006

(UL L 365, 21.12.2006, str. 52)

samo člen 12


PRILOGA II

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 2220/85

Ta uredba

Naslov I

Poglavje I

Člen 1, uvodni del

Člen 1, uvodni del

Člen 1(a)

Člen 1(a)

Člen 1(b)

Člen 1(b)

Člen 1(c)

Člen 1(d)

Člen 1(e)

Člen 1(f)

Člen 1(c)

Člen 2

Člen 2, drugi odstavek

Člen 3, uvodne besede

Člen 3, uvodne besede

Člen 3(a), prvi pododstavek

Člen 3(a)

Člen 3(a), drugi pododstavek

Člen 2, prvi odstavek

Člen 3(b), (c) in (d)

Člen 3(b), (c) in (d)

Naslov II

Poglavje II

Členi 4, 5 in 6

Členi 4, 5 in 6

Naslov III

Poglavje III

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 8

Člen 10(1)(a)

Člen 9(1), prvi pododstavek

Člen 10(1)(b)

Člen 9(2), drugi pododstavek

Člen 10(1)(c)

Člen 9(1), drugi pododstavek

Člen 10(2)(a)

Člen 9(2), prvi pododstavek

Člen 10(2)(b)

Člen 9(2), tretji pododstavek

Člen 11

Člen 10

Člen 12

Člen 11

Člen 13

Člen 12

Člen 14

Člen 13

Člen 15

Člen 14

Člen 16

Člen 15

Člen 17

Člen 16

Naslov IV

Poglavje IV

Člen 18, uvodne besede in alinea

Člen 17

Člen 19

Člen 18

Naslov V

Poglavje V

Člen 20

Člen 19

Člen 21

Člen 20

Člen 22

Člen 21

Člen 23(1)

Člen 22(1)

Člen 23(2), uvodne besede

Člen 22(2), uvodne besede

Člen 23(2)(a)

Člen 22(2), uvodne besede

Člen 23(2)(b), prva alinea, uvodne besede

Člen 22(2)(a), uvodne besede

Člen 23(2)(b), prva alinea, prva podalinea

Člen 22(2)(a)(i)

Člen 23(2)(b), prva alinea, druga podalinea

Člen 22(2)(a)(ii)

Člen 23(2)(b), druga alinea, uvodne besede

Člen 22(2)(b), uvodne besede

Člen 23(2)(b), druga alinea, prva podalinea

Člen 22(2)(b)(i)

Člen 23(2)(b), druga alinea, druga podalinea

Člen 22(2)(b)(ii)

Člen 23(2)(b), tretja alinea, uvodne besede

Člen 22(2)(c), uvodne besede

Člen 23(2)(b), tretja alinea, prva podalinea

Člen 22(2)(c)(i)

Člen 23(2)(b), tretja alinea, druga podalinea

Člen 22(2)(c)(ii)

Člen 23(3)

Člen 22(3)

Člen 24

Člen 23

Člen 25

Člen 24

Člen 26

Člen 25

Naslov VI

Poglavje VI

Člen 27

Člen 26

Člen 28

Člen 27

Člen 29

Člen 28

Člen 30

Člen 29

Naslov VII

Poglavje VII

Člen 31

Člen 30

Člen 32

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 33

Priloga I

Priloga II


30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 283/2012

z dne 29. marca 2012

o določitvi standardnega plačila za poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2012 v okviru mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 1915/83 z dne 13. julija 1983 o nekaterih podrobnih pravilih glede vodenja knjigovodstva za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (2) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 5(1) Uredbe (EGS) št. 1915/83 predvideva standardno plačilo Komisije državi članici za vsako ustrezno izpolnjeno poročilo s kmetijskega gospodarstva, ki ji je poslano v obdobju, predpisanem v členu 3 navedene uredbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 224/2011 z dne 7. marca 2011 o določitvi standardnega plačila za poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2011 v okviru mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (3) je višino standardnega plačila za obračunsko leto 2011 določila na 157 EUR na poročilo s kmetijskega gospodarstva. Zaradi gibanja stroškov in njegovega vpliva na stroške izpolnjevanja poročila s kmetijskega gospodarstva je sprememba višine plačila upravičena.

(3)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Določi se standardno plačilo, predvideno v členu 5(1) Uredbe (EGS) št. 1915/83, v višini 160 EUR.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od obračunskega leta 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. marca 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 328, 15.12.2009, str. 27.

(2)  UL L 190, 14.7.1983, str. 25.

(3)  UL L 61, 8.3.2011, str. 1.


30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 284/2012

z dne 29. marca 2012

o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 961/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 dopušča možnost, da se za živila in krmo, uvožene iz tretje države, zaradi varovanja zdravja ljudi, živali ali okolja sprejmejo ustrezni nujni ukrepi Unije, kadar tveganja ni mogoče na zadovoljiv način obvladati z ukrepi posameznih držav članic.

(2)

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih s poreklom iz Japonske presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo na Japonskem. Takšna kontaminacija lahko pomeni tveganje za zdravje ljudi in živali v Uniji, zato je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 297/2011 z dne 25. marca 2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (2). Navedena uredba je bila pozneje nadomeščena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 961/2011 (3).

(3)

Japonski organi so Komisiji predložili informacije, da pri nobenem od številnih odvzetih vzorcev sakeja in drugih žganih pijač (whisky in shochu) ni bila ugotovljena radioaktivnost. S postopki filtriranja, fermentacije in destilacije se radioaktivnost skoraj v celoti odstrani iz žgane pijače. Vprašanje žganih pijač bo obravnavano na podlagi nadaljnjega spremljanja sakeja, whiskyja in shochuja, ki ga izvajajo japonski organi. Zato je primerno sake, whisky in shochu izvzeti iz področja uporabe te uredbe, da se zmanjša upravna obremenitev japonskih organov in pristojnih organov držav članic uvoznic.

(4)

Japonski organi so 24. februarja 2012 sprejeli nove mejne vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137, ki se uporabljajo od 1. aprila 2012, za riž, govedino in sojo ter proizvode iz njihove predelave pa so predvideni prehodni ukrepi; navedene mejne vrednosti so nižje od mejnih vrednosti, določenih z Uredbo Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (4). Prehodni ukrepi za govedino niso relevantni za uvoz v Unijo, ker za uvoz govedine iz Japonske v Unijo velja prepoved, ki ni povezana z radioaktivnostjo, temveč z varovanjem zdravja živali in javnega zdravja. Japonski organi so Komisijo tudi obvestili, da se proizvodi, ki se ne smejo dati na japonski trg, ne smejo izvažati. Zato je za zagotovitev skladnosti med pregledi pred izvozom, ki jih opravljajo japonski pristojni organi, in pregledi za vrednosti radionuklidov, ki se pri vstopu v Unijo opravljajo na krmi in živilih, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, čeprav to iz varnostnih razlogov ni potrebno, primerno v Uniji za krmo in živila iz Japonske uporabljati enake mejne vrednosti radionuklidov, kot se uporabljajo na Japonskem, če so te vrednosti nižje od vrednosti iz Uredbe (Euratom) št. 3954/87.

(5)

Kmalu po jedrski nesreči so bili predpisani pregledi za prisotnost joda-131 ter vsote cezija-134 in cezija-137 v živilih in krmi s poreklom iz Japonske, saj so dokazi kazali, da je bilo sproščanje radioaktivnosti v okolje v veliki meri povezano z jodom-131, cezijem-134 in cezijem-137, emisije radionuklidov stroncija (Sr-90), plutonija (Pu-239) in americija (Am-241) pa so bile zelo majhne ali jih sploh ni bilo. Ker ima jod-131 kratko razpolovno dobo 8 dni ter se v zadnjih mesecih iz zadevne jedrske elektrarne radioaktivnost ni sproščala v okolje, stanje zadevnega jedrskega reaktorja pa je zdaj stabilno in nadaljnjih izpustov v okolje ni pričakovati, jod-131 ni več prisoten v okolju in zato tudi ne v krmi in živilih iz Japonske. Zato nadzor nad prisotnostjo joda-131 po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1371/2011 z dne 21. decembra 2011 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 961/2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (5) ni bil več potreben. Zato v tej uredbi ni treba ohraniti mejnih vrednosti za jod-131.

(6)

Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 961/2011 so bile določene tudi mejne vrednosti za stroncij, plutonij in americij za primer, da bi spet prišlo do sproščanja radioaktivnosti v okolje, ki bi vključevalo te radionuklide. Ker je stanje zadevnega jedrskega reaktorja zdaj stabilno, je možnost novih izpustov radioaktivnosti v okolje izključena ali zelo majhna, po nesreči jedrske elektrarne pa ni prišlo do večjih izpustov stroncija, plutonija in americija v okolje, je jasno, da nadzor nad prisotnostjo teh radionuklidov v živilih ali krmi iz Japonske ni potreben. Zato v tej uredbi ni treba ohraniti mejnih vrednosti za te radionuklide.

(7)

Izvedbena uredba (EU) št. 961/2011 je bila zaradi upoštevanja spremenjenega položaja dvakrat spremenjena. Ker ta uredba določa nadaljnje spremembe, zaradi katerih so potrebne spremembe več določb navedene uredbe, je primerno, da se Izvedbena uredba (EU) št. 961/2011 nadomesti z novo uredbo.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za živila in krmo v smislu člena 1(2) Uredbe (Euratom) št. 3954/87, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, razen:

(a)

proizvodov, ki so zapustili Japonsko pred 28. marcem 2011;

(b)

proizvodov, ki so bili spravljeni in/ali predelani pred 11. marcem 2011;

(c)

sakeja, ki se uvršča pod oznake KN ex 2206 00 39 (peneč), ex 2206 00 59 (miren, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj) ali ex 2206 00 89, (miren, v embalaži s prostornino več kot 2 litra);

(d)

whiskyja, ki se uvršča pod oznako KN 2208 30;

(e)

shochuja, ki se uvršča pod oznake KN ex 2208 90 56, ex 2208 90 69, ex 2208 90 77 ali ex 2208 90 78.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi „prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji“ pomenijo prehodne ukrepe iz Priloge III, ki so jih japonski organi sprejeli 24. februarja 2012 glede mejnih vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137.

Člen 3

Uvoz v Unijo

Krma in živila (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) iz člena 1 se lahko uvažajo v Evropsko unijo le, če so v skladu s to uredbo.

Člen 4

Mejne vrednosti cezija-134 in cezija-137

1.   Proizvodi iz člena 1, razen riža, soje in proizvodov iz njune predelave, izpolnjujejo določbo glede mejne vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137 iz Priloge II.

2.   Riž in soja ter proizvodi iz njune predelave izpolnjujejo določbe glede mejne vrednosti za vsoto cezija-134 in cezija-137 iz Priloge III.

Člen 5

Izjava

1.   Vsako pošiljko proizvodov iz člena 1 spremlja veljavna izjava, sestavljena in podpisana v skladu s členom 6.

2.   Izjava iz odstavka 1:

(a)

potrjuje, da so proizvodi skladni z veljavno zakonodajo na Japonskem, in

(b)

navaja, ali se za proizvode uporabljajo prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji.

3.   Izjava iz odstavka 1 poleg tega potrjuje, da:

(a)

so bili proizvodi spravljeni in/ali predelani pred 11. marcem 2011 ali

(b)

proizvodi izvirajo in so poslani iz prefekture, ki ni prefektura Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Jamanaši, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Šizuoka, ali

(c)

so proizvodi poslani iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Jamanaši, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Šizuoka, vendar ne izvirajo iz katere od navedenih prefektur in med prevozom niso bili izpostavljeni radioaktivnosti, ali

(d)

proizvode spremlja poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize, če proizvodi izvirajo iz prefektur Fukušima, Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Jamanaši, Saitama, Tokio, Čiba, Kanagava in Šizuoka.

4.   Točka (d) odstavka 3 se uporablja tudi za proizvode, ki so ulovljeni ali nabrani v obalnih vodah prefektur iz navedene točke, ne glede na kraj, kjer so pripeljani na kopno.

Člen 6

Priprava in podpis izjave

1.   Izjava iz člena 5 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge I.

2.   Pri proizvodih iz točk (a), (b) ali (c) člena 5(3) izjavo podpiše pooblaščeni predstavnik japonskega pristojnega organa ali pooblaščeni predstavnik službe, ki jo je pooblastil japonski pristojni organ ter je v njegovi pristojnosti in pod njegovim nadzorom.

3.   Pri proizvodih iz točke (d) odstavka 5(3) izjavo podpiše pooblaščeni predstavnik japonskega pristojnega organa, priloži pa se ji poročilo o analizi, ki vsebuje rezultate vzorčenja in analize.

Člen 7

Identifikacija

Vsaka pošiljka proizvodov iz člena 1 se identificira na podlagi kode, ki se navede v izjavi iz člena 5(1), v poročilu o analizi iz člena 6(3), v sanitarnem spričevalu in vseh komercialnih dokumentih, ki spremljajo pošiljko.

Člen 8

Mejne kontrolne točke in določene vstopne točke

Pošiljke proizvodov iz člena 1, razen tistih, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 97/78/ES (6), se uvedejo v Unijo prek določene vstopne točke v smislu člena 3(b) Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009 (7) (v nadaljnjem besedilu: določena vstopna točka).

Člen 9

Predhodno uradno obveščanje

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki vsaj dva delovna dneva pred fizičnim prihodom pošiljke o prispetju vsake pošiljke proizvodov iz člena 1 uradno obvestijo pristojne organe na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki.

Člen 10

Uradni nadzor

1.   Pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki:

(a)

preverijo dokumentacijo pri vseh pošiljkah proizvodov iz člena 1;

(b)

fizično pregledajo in preverijo identiteto, vključno z izvedbo laboratorijske analize za prisotnost cezija-134 in cezija-137, najmanj:

(i)

5 % pošiljk proizvodov iz člena 5(3)(d) ter

(ii)

10 % pošiljk proizvodov iz člena 5(3)(b) in (c).

2.   Pošiljke se zadržijo pod uradnim nadzorom do prejetja rezultatov laboratorijske analize, vendar največ 5 delovnih dni.

3.   Če se pri laboratorijski analizi izkaže, da jamstva iz izjave vsebujejo neresnične podatke, se šteje, da je izjava neveljavna, pošiljka krme in živil pa neskladna z določbami te uredbe.

Člen 11

Stroški

Vse stroške uradnega nadzora iz člena 10 in vseh ukrepov, sprejetih zaradi neskladnosti, nosijo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti.

Člen 12

Sprostitev v prosti promet

Pošiljke se sprostijo v prosti promet samo, če nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki carinskim organom predložijo izjavo iz člena 5(1), ki:

(a)

jo je potrdil pristojni organ na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki ter

(b)

dokazuje, da je bil opravljen uradni nadzor iz člena 10 in da so rezultati navedenega nadzora negativni.

Člen 13

Neskladni proizvodi

Proizvodi, ki niso v skladu z določbami te uredbe, se ne dajo na trg. Taki proizvodi se varno odstranijo ali vrnejo v državo izvora.

Člen 14

Poročila

Države članice mesečno obveščajo Komisijo o rezultatih vseh analiz prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF).

Člen 15

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 961/2011 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 16

Prehodni ukrep

Z odstopanjem od člena 3 se proizvodi iz člena 1 lahko uvozijo v Unijo, če so v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 961/2011 in:

(a)

so zapustili Japonsko pred začetkom veljavnosti te uredbe ali

(b)

jih spremlja izjava v skladu z navedeno uredbo, izdana pred 1. aprilom 2012, Japonsko pa so zapustili pred 15. aprilom 2012.

Člen 17

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od začetka veljavnosti do 31. oktobra 2012. Uredba bo redno pregledana ob upoštevanju spremenjenega položaja kontaminacije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. marca 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  UL L 80, 26.3.2011, str. 5.

(3)  UL L 252, 28.9.2011, str. 10.

(4)  UL L 371, 30.12.1987, str. 11.

(5)  UL L 341, 22.12.2011, str. 41.

(6)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(7)  UL L 194, 25.7.2009, str. 11.


PRILOGA I

Image

Image


PRILOGA II

Mejne vrednosti za živila  (1) (Bq/kg) iz japonske zakonodaje

 

Živila za dojenčke in majhne otroke

Mleko in mlečni izdelki

Druga živila, razen

mineralne vode in podobnih pijač,

poparka iz nefermentiranih čajnih listov,

soje in sojinih izdelkov (4)

Mineralna voda in podobne pijače ter poparek iz nefermentiranih čajnih listov

Vsota cezija-134 in cezija-137

50 (2)

50 (2)

100 (2)  (3)

10 (2)


Mejne vrednosti za krmo  (5) (Bq/kg) iz japonske zakonodaje

 

Krma za govedo in konje

Krma za prašiče

Krma za perutnino

Krma za ribe (7)

Vsota cezija-134 in cezija-137

100 (6)

80 (6)

160 (6)

40 (6)


(1)  Pri posušenih proizvodih, ki so namenjeni temu, da se jih zaužije v rekonstituirani obliki, se mejna vrednost uporablja za rekonstituiran proizvod, pripravljen za zaužitje.

Za posušene gobe se uporablja faktor rekonstitucije 5.

Pri čaju se uporablja mejna vrednost za poparek iz čajnih listov. Faktor predelave za posušeni čaj je 50, zato mejna vrednost 500 Bq/kg za posušeni čaj zagotavlja, da vrednost v poparku ne preseže mejne vrednosti 10 Bq/kg.

(2)  Za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki se trenutno uporabljajo na Japonskem, te vrednosti začasno nadomeščajo vrednosti iz Uredbe (Euratom) 3954/87.

(3)  Za riž in proizvode iz riža se mejna vrednost uporablja od 1. oktobra 2012. Pred navedenim datumom se uporablja mejna vrednost 500 Bq/kg.

(4)  Za sojo in sojine izdelke se uporablja mejna vrednosti 500 Bq/kg.

(5)  Mejna vrednost se nanaša na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(6)  Za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki se trenutno uporabljajo na Japonskem, ta vrednost začasno nadomešča vrednost iz Uredbe Sveta (Euratom) št. 770/90 (UL L 83, 30.3.1990, str. 78).

(7)  Razen krme za okrasne ribe.


PRILOGA III

Prehodni ukrepi, določeni v japonski zakonodaji, ki se uporabljajo v tej uredbi

(a)

Mleko in mlečni izdelki ter mineralna voda in podobne pijače, proizvedeni in/ali predelani pred 31. marcem 2012, ne vsebujejo več kot 200 Bq/kg radioaktivnega cezija. Druga živila, razen riža, soje in proizvodov iz njune predelave, ki so bila proizvedena in/ali predelana pred 31. marcem 2012, ne vsebujejo več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(b)

Riž, spravljen pred 30. septembrom 2012, ne vsebuje več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(c)

Proizvodi iz riža, proizvedeni in/ali predelani pred 30. septembrom 2012, ne vsebujejo več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(d)

Soja ne vsebuje več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.

(e)

Proizvodi iz soje ne vsebujejo več kot 500 Bq/kg radioaktivnega cezija.


30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/24


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 285/2012

z dne 29. marca 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. marca 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

CR

48,1

IL

73,5

MA

53,4

TN

56,0

TR

90,6

ZZ

64,3

0707 00 05

JO

225,1

TR

149,1

ZZ

187,1

0709 91 00

EG

76,0

ZZ

76,0

0709 93 10

JO

225,1

MA

49,6

TR

127,5

ZZ

134,1

0805 10 20

EG

53,1

IL

85,4

MA

51,0

TN

56,9

TR

64,8

ZA

45,1

ZZ

59,4

0805 50 10

EG

69,3

MX

39,8

TR

54,9

ZZ

54,7

0808 10 80

AR

87,2

BR

86,6

CA

121,1

CL

102,1

CN

87,8

MK

31,8

US

171,1

UY

71,6

ZA

74,7

ZZ

92,7

0808 30 90

AR

88,7

CL

116,8

CN

54,7

ZA

93,9

ZZ

88,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/26


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 26. marca 2012

o dovolitvi Romuniji, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(2012/181/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 30. avgusta 2011, je Romunija zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od točke 18 člena 287 Direktive 2006/112/ES, da bi lahko oprostila davčne zavezance, katerih letni promet ne presega zneska 65 000 EUR v protivrednosti nacionalne valute po menjalnem tečaju na dan pristopa Romunije k Evropski uniji. Ta ukrep bi navedene davčne zavezance oprostil nekaterih ali vseh obveznosti glede davka na dodano vrednost (DDV) iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 8. novembra 2011 o zahtevi Romunije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 9. novembra 2011 Romunijo obvestila, da ima vse informacije, ki jih potrebuje za presojo zahteve.

(3)

V naslovu XII Direktive 2006/112/ES je državam članicam že na voljo možnost posebne ureditve za mala podjetja. Ukrep odstopa od naslova XII Direktive 2006/112/ES samo, če je prag letnega prometa davčnega zavezanca v ureditvi višji od dovoljenega v Romuniji iz točke 18 člena 287 Direktive 2006/112/ES, ki je 35 000 EUR.

(4)

Višji prag v posebni ureditvi za majhna podjetja je poenostavitveni ukrep, saj lahko znatno zmanjša obveznosti glede DDV za najmanjša podjetja, obenem pa posebna ureditev za davčne zavezance ni obvezna. Na splošno se pričakuje, da bo ta ukrep izboljšal splošno raven spoštovanja predpisov o DDV.

(5)

Komisija je v predlog direktive z dne 29. oktobra 2004 o spremembi Direktive Sveta 77/388/EGS z namenom poenostavitve obveznosti glede davka na dodano vrednost vključila določbe, ki državam članicam omogočajo, da za ureditev oprostitve DDV določijo zgornjo mejo letnega prometa v vrednosti do 100 000 EUR ali njeni protivrednosti v nacionalni valuti, pri čemer se lahko ta znesek vsako leto ažurira. Zahteva Romunije je v skladu s tem predlogom.

(6)

Ukrep ne vpliva na lastne vire Unije, pridobljene s pobiranjem DDV, in ima zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Romunije, zbranih na stopnji končne porabe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od točke 18 člena 287 Direktive 2006/112/ES se Romuniji dovoli oprostitev od plačila DDV za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega zneska 65 000 EUR v protivrednosti nacionalne valute po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa k Evropski uniji.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem, ko je naslovnik o njem uradno obveščen.

Uporablja se do začetka veljavnosti direktive o spremembah zgornjih mej letnega prometa, do katerih so lahko davčni zavezanci oproščeni od plačila DDV, oziroma do 31. decembra 2014, če ta datum nastopi prej.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Romunijo.

V Bruslju, 26. marca 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.


30.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/28


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 28. marca 2012

o finančnem prispevku Unije za program nadzora organizmov, škodljivih za rastline in rastlinske proizvode, v francoskih čezmorskih departmajih za leto 2012

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 1954)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(2012/182/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (1) in zlasti prvega stavka prvega pododstavka člena 17(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Francoski organi so Komisiji 8. novembra 2011 predložili program ukrepov zdravstvenega varstva rastlin v francoskih čezmorskih departmajih za leto 2012. V programu so zaradi možnega finančnega prispevka Unije navedeni predvideni cilji, pričakovani rezultati, načrtovani ukrepi ter njihovo trajanje in stroški.

(2)

Ukrepi iz navedenega programa izpolnjujejo zahteve Odločbe Komisije 2007/609/ES z dne 10. septembra 2007 o opredelitvi ukrepov, upravičenih do financiranja Skupnosti v programih za nadzor organizmov, škodljivih za rastline in rastlinske proizvode, v francoskih prekomorskih departmajih, na Azorih in Madeiri (2).

(3)

Komisija je ukrepe iz programa ocenila, Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin pa je o njih razpravljal 24. in 25. novembra 2011. Na tej podlagi Komisija meni, da navedeni program in njegovi cilji izpolnjujejo zahteve iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 247/2006.

(4)

V skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 247/2006 je treba določiti ustrezni najvišji finančni prispevek Unije in izvršiti plačilo na podlagi dokumentacije, ki jo predloži Francija.

(5)

V skladu s členom 3(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3) se finančni prispevki Unije za ukrepe zdravstvenega varstva rastlin financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za finančni nadzor navedenih ukrepov se uporabljajo členi 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(6)

V skladu s členom 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in členom 90(1) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), morajo institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, za prevzem obveznosti za izdatke v breme proračuna Unije pred odobritvijo izdatkov sprejeti odločitev o financiranju, v katerem se določijo bistvene sestavine ukrepa, ki zahteva izdatke.

(7)

Program, ki so ga predložili pristojni organi Francije 8. novembra 2011, in predvideni ukrepi veljajo za koledarsko leto 2012. V skladu s členom 112 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se za ukrep, ki se je že začel izvajati, donacija lahko dodeli samo, če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije. Francija je dokazala, da je bilo nujno začeti izvajati program v začetku leta 2012 ter zagotoviti ustrezno financiranje in začetek izvajanja teh ukrepov še pred dodelitvijo finančnega prispevka Unije iz tega sklepa.

(8)

Ta sklep je odločitev o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe za najvišje odobrene zneske izdatkov iz zahtevka za sofinanciranje, kot je določeno v programu, ki ga je predložila Francija.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Franciji se odobri finančni prispevek Unije za leto 2012 za izvajanje uradnega programa nadzora organizmov, škodljivih za rastline in rastlinske proizvode, v francoskih čezmorskih departmajih, kot je opredeljen v delu A Priloge.

Finančni prispevek se omeji na največ 60 % skupnih upravičenih izdatkov, pri čemer je največji znesek 180 000 EUR (brez DDV), kot je opredeljeno v delu B Priloge.

Člen 2

1.   V 60 dneh po prejemu zahtevka za plačilo, ki ga predloži Francija, se izplača predplačilo v višini 100 000 EUR.

2.   Preostali znesek finančnega prispevka Unije se izplača, potem ko Komisija odobri končno poročilo o izvajanju programa, ki ji mora biti v elektronski obliki predloženo najpozneje do 15. marca 2013.

Navedeno poročilo vsebuje vsaj:

(a)

jedrnato tehnično oceno celotnega programa, vključno s stopnjo uresničitve fizičnih in kakovostnih ciljev. Navedena ocena mora povezati cilje iz programa, ki ga je prvotno predstavila Francija, z doseženimi rezultati, izraženimi v smislu pričakovanih rezultatov in korakov opravljenega dela. V njej mora biti opredeljen dosežen napredek in ocenjen takojšnji fitosanitarni in gospodarski učinek doseženih ukrepov; ter

(b)

finančno poročilo o stroških z navedbo načrtovanih in dejanskih odhodkov, razčlenjenih po podprogramih in ukrepih. Temu poročilu se priložijo dokazila o plačilu izdatkov v obliki ustrezne dokumentacije, kot so računi ali potrdila o plačilu.

3.   V zvezi z okvirno razčlenitvijo proračuna iz dela B Priloge lahko Francija do 15 % finančnega prispevka Unije za podprogram prerazporedi med različnimi ukrepi istega podprograma, če skupni znesek upravičenih stroškov, načrtovanih v programu, ni presežen in glavni cilji programa zaradi tega niso ogroženi.

Francija o kakršnih koli prerazporeditvah obvesti Komisijo.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Bruslju, 28. marca 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 242, 15.9.2007, str. 20.

(3)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.


PRILOGA

PROGRAM IN OKVIRNA RAZČLENITEV PRORAČUNA ZA LETO 2012

DEL A

Program

Program sestavljajo trije podprogrami:

1.

meddepartmajski podprogram:

—   ukrep 1.1: orodje za določanje prednostnih nalog v zvezi s karantenskimi škodljivci in boleznimi za francoske čezmorske departmaje,

—   ukrep 1.2: inovativne metode odkrivanja škodljivih organizmov;

2.

podprogram za departma Martinik:

—   ukrep 2: omrežja za nadzor škodljivcev in bolezni;

3.

podprogram za departma Guadeloupe:

—   ukrep 3.1: omrežja za spremljanje sadnih mušic,

—   ukrep 3.2: obvladovanje tveganja vnosa škodljivih organizmov s turistično dejavnostjo.

DEL B

Okvirna razčlenitev proračuna, z navedbo različnih pričakovanih rezultatov

(v EUR)

Podprogrami

Pričakovani rezultati

(S: opravljanje storitev, R: raziskave ali študije)

Upravičeni stroški

Nacionalni finančni prispevek

Največji finančni prispevek Unije

Meddepartmajski podprogram

Ukrep 1.1

Orodje za določanje prednostnih nalog v zvezi s karantenskimi škodljivci in boleznimi za francoske čezmorske departmaje (R)

63 000

25 200

37 800

Ukrep 1.2

Inovativne metode odkrivanja škodljivih organizmov (R)

120 000

48 000

72 000

Seštevek

 

183 000

73 200

109 800

Martinik

Ukrep 2

Omrežja za nadzor škodljivcev in bolezni (S)

93 500

37 400

56 100

Seštevek

 

93 500

37 400

56 100

Guadeloupe

Ukrep 3.1

Omrežja za spremljanje sadnih mušic (S)

13 500

5 400

8 100

Ukrep 3.2

Obvladovanje tveganja vnosa škodljivih organizmov s turistično dejavnostjo (S)

10 000

4 000

6 000

Seštevek

 

23 500

9 400

14 100

Skupaj

 

300 000

120 000

180 000