PREVOD

KONVENCIJA

o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu

POGODBENICE SO SE –

V PRIZADEVANJU, da bi zagotovile dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo ribolovnih virov v južnem Tihem oceanu ter s tem obvarovale morske ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo;

OB SKLICEVANJU na ustrezno mednarodno pravo, kakor se izraža v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982, Sporazumu z dne 4. decembra 1995 o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib ter Sporazumu o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje z dne 24. novembra 1993, in ob upoštevanju Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na 28. zasedanju Konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo dne 31. oktobra 1995;

OB PRIZNAVANJU, da so v skladu z mednarodnim pravom, izraženim v ustreznih določbah zgoraj navedenih sporazumov, države obvezane medsebojno sodelovati pri ohranjanju in upravljanju živih virov na območjih odprtega morja in po potrebi sodelovati pri ustanovitvi podregionalnih ali regionalnih ribiških organizacij ali ureditev, da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za ohranjanje takih virov;

OB UPOŠTEVANJU, da imajo obalne države v skladu z mednarodnim pravom, izraženim v ustreznih določbah Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982, vode pod državno jurisdikcijo, na katerih izvajajo svoje suverene pravice za namen raziskovanja in izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja ribolovnih virov ter ohranjanja živih morskih virov, na katere vpliva ribolov;

OB PRIZNAVANJU gospodarskih in geografskih dejavnikov ter posebnih zahtev držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih med njimi, majhnih otoških držav v razvoju, teritorijev in ozemelj ter njihovih obalnih skupnosti v zvezi z ohranjanjem, upravljanjem in trajnostnim razvojem ribolovnih virov in pravičnim izkoriščanjem teh virov;

OB UGOTAVLJANJU potrebe po regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in dogovorih za izvajanje pregledov uspešnosti, da se oceni, do katere stopnje dosegajo svoje cilje ohranjanja in upravljanja;

ODLOČENE, da bodo učinkovito sodelovale za odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter škodljivega vpliva, ki ga ima ta na stanje svetovnih ribolovnih virov in ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo;

ZAVEDAJOČ SE potrebe po izogibanju škodljivim vplivom na morsko okolje, ohranjanju biotske raznovrstnosti in celovitosti morskih ekosistemov ter zmanjšanju tveganja za nastanek dolgoročnih ali trajnih posledic ribolova;

OB UPOŠTEVANJU DEJSTVA, da morajo učinkoviti ukrepi za ohranjanje in upravljanje temeljiti na najboljših dostopnih znanstvenih informacijah ter uporabi previdnostnega in ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva;

V PREPRIČANJU, da je mogoče dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo ribolovnih virov v južnem Tihem oceanu ter zaščito morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo, najbolje doseči s sprejetjem mednarodne konvencije v ta namen –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Pomen izrazov

1.   Za namene te konvencije:

(a)	„Konvencija iz leta 1982“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982;

(b)	„Sporazum iz leta 1995“ pomeni Sporazum z dne 4. decembra 1995 o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib;

(c)	„Komisija“ pomeni Komisijo Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu, ki je ustanovljena s členom 6;

(d)	„območje Konvencije“ pomeni območje, za katero se v skladu s členom 5 uporablja ta konvencija;

(e)	„Kodeks“ pomeni Kodeks odgovornega ribištva, sprejet na 28. zasedanju Konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 31. oktobra 1995;

(f)

„ribolovni viri“ pomenijo vse ribe na območju Konvencije, vključno z: mehkužci, raki ter drugimi živimi morskimi viri, ki jih lahko določi Komisija, vendar brez: (i) sedentarnih vrst, če zanje velja nacionalna jurisdikcija obalnih držav v skladu z odstavkom 4 člena 77 Konvencije iz leta 1982; (ii) izrazito selivskih vrst, navedenih v Prilogi I h Konvenciji iz leta 1982; (iii) anadromnih in katadromnih vrst ter (iv) morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic;

(g)

„ribolov“ pomeni: (i) dejansko iskanje, ulov, odvzem ali nabiranje ribolovnih virov ali poskus tega; (ii) opravljanje kakršne koli dejavnosti, pri kateri se lahko razumljivo pričakuje, da bo njen rezultat določitev mesta, ulov, odvzem ali nabiranje ribolovnih virov za kakršen koli namen; (iii) pretovarjanje in vsako delovanje na morju za podporo ali pripravo kakršne koli dejavnosti, opisane v tej opredelitvi, ter (iv) uporabo katerega koli plovila, vozila, zrakoplova ali vozila na zračno blazino za katero koli dejavnost, opisano v tej opredelitvi; vendar ne vključuje delovanja v izrednih razmerah, ki vključuje zdravje ali varnost članov posadke ali varnost plovila;

(h)	„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ki se uporablja ali je namenjeno za ribolov, vključno s plovili za predelavo rib, pomožnimi ladjami, transportnimi plovili in katerimi koli drugimi plovili, ki so neposredno vključena v ribolovne dejavnosti;

(i)

„država zastave“ pomeni, razen če ni drugače določeno: (i) državo, katere ribiška plovila imajo pravico, da plujejo pod njeno zastavo, ali (ii) organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje, v kateri imajo ribiška plovila pravico pluti pod zastavo države članice te organizacije za regionalno gospodarsko združevanje;

(j)	„ribolov IUU“ pomeni dejavnosti, ki so navedene v odstavku 3 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je sprejela FAO, in druge dejavnosti, ki jih lahko določi Komisija;

(k)	„državljani“ vključujejo tako fizične kot pravne osebe;

(l)	„pristanišče“ vključuje predobalne terminale in druge naprave za pristajanje, pretovarjanje, pakiranje, predelavo, oskrbo z gorivom ali obnovitev zalog;

(m)

„regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje“ pomeni regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, na katero so njene države članice prenesle pristojnost glede zadev, ki jih ureja ta konvencija, vključno s pristojnostjo za sprejetje odločitev v zvezi s temi zadevami, ki so za njene države članice zavezujoče;

(n)	„hujša kršitev“ ima isti pomen, kot je določeno v 11. odstavku člena 21 Sporazuma iz leta 1995 in druge take kršitve, ki jih lahko določi Komisija, ter

(o)	„pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali dela ribolovnih virov ali izdelkov iz ribolovnih virov, pridobljenih z ribolovom na območju Konvencije, s krova ribiškega plovila na drugo plovilo bodisi na morju bodisi v pristanišču.

2.

(a) „pogodbenica“ pomeni vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje, ki je privolila, da jo bo ta konvencija zavezovala, in za katero ta konvencija velja; (b) Ta konvencija se smiselno uporablja za vse subjekte iz odstavkov 1(c), (d) in (e) člena 305 Konvencije iz leta 1982, ki postanejo pogodbenice te konvencije, in v tem obsegu se izraz „pogodbenica“ uporablja za vse take subjekte.

Člen 2

Cilj

Cilj te konvencije je z uporabo previdnostnega in ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva zagotoviti dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo ribolovnih virov ter tako varovati morske ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo.

Člen 3

Načela in pristopi za ohranjanje in upravljanje

1.   Pogodbenice, Komisija in pomožni organi, ustanovljeni v skladu z odstavkom 2 člena 6 in odstavkom 1 člena 9, za uresničevanje ciljev te konvencije in sprejemanje odločitev na podlagi te konvencije:

(a)

uporabljajo zlasti naslednja načela: (i) ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov se izvajata pregledno, odgovorno in celostno, pri čemer se upoštevajo najboljše mednarodne prakse; (ii) ribolov je sorazmeren trajnostni uporabi ribolovnih virov, pri čemer se upoštevajo učinki na neciljne in povezane ali odvisne vrste ter splošna obveznost varovanja in ohranjanja morskega okolja; (iii) prelov in presežne ribolovne zmogljivosti se preprečijo ali odpravijo; (iv) popolni in natančni podatki o ribolovu, vključno z informacijami v zvezi z učinki na morske ekosisteme, v katerih se ribolovni viri pojavljajo, se pravočasno in primerno zberejo, preverijo, sporočijo in izmenjujejo; (v) odločitve temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkih in mnenjih vseh ustreznih pomožnih organov; (vi) spodbujata se sodelovanje in usklajevanje med pogodbenicami, da se zagotavlja združljivost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki se uporabljajo v zvezi z istimi ribolovnimi viri na območjih pod državno jurisdikcijo; (vii) morski ekosistemi se varujejo, še posebno tisti ekosistemi, ki po motnji za okrevanje potrebujejo več časa; (viii) priznajo se interesi držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih med (ix) zagotovi se učinkovita skladnost z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, kazni za kakršne koli kršitve pa so dovolj stroge, da učinkovito odvračajo od kršitev ne glede na to, kje se pojavijo, kršiteljem pa odvzamejo koristi, ki so jih pridobili z nezakonitimi dejavnostmi, ter (x) onesnaženje in odpadki z ribiških plovil, zavržek, ulov z izgubljenim ali zapuščenim orodjem ter učinek na druge vrste in morske ekosisteme se čim bolj zmanjšajo ter

(b)	uporabljata se previdnostni in ekosistemski pristop v skladu z odstavkom 2.

2.

(a) Previdnostni pristop, kakor je opisan v Sporazumu iz leta 1995 in Kodeksu, se široko uporablja pri ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov, da se ti viri zaščitijo in da se ohranijo morski ekosistemi, v katerih se pojavljajo, pogodbenice, Komisija in pomožni organi pa: (i) so previdnejši v primeru negotovih, nezanesljivih ali nezadostnih podatkov; (ii) neobstoja ustreznih znanstvenih podatkov ne uporabijo kot razlog za odložitev ali opustitev izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje ter (iii) upoštevajo najboljše mednarodne prakse v zvezi z uporabo previdnostnega pristopa, vključno s Prilogo II k Sporazumu iz leta 1995 in Kodeksom; (b) ekosistemski pristop se pri ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov široko uporablja s celostnim pristopom, v skladu s katerim se odločitve v zvezi z upravljanjem ribolovnih virov sprejemajo glede na delovanje širših morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo, da se zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostna uporaba teh virov ter da se s tem ti morski ekosistemi varujejo.

Člen 4

Združljivost ukrepov za ohranjanje in upravljanje

1.   Pogodbenice priznavajo potrebo po zagotovitvi združljivosti ukrepov za ohranjanje in upravljanje, določenih za ribolovne vire, ki so opredeljeni kot čezconska območja pod nacionalno jurisdikcijo obalne države pogodbenice in sosednja odprta morja območja Konvencije, ter priznavajo svojo dolžnost sodelovanja za dosego teh ciljev.

2.   Ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki so bili opredeljeni za odprto morje, in ukrepi za območja pod nacionalno jurisdikcijo so združljivi, da zagotovijo ohranjanje in upravljanje čezconskih ribolovnih virov v celoti. Pogodbenice pri razvoju združljivih ukrepov za ohranjanje in upravljanje čezconskih ribolovnih virov:

(a)	upoštevajo biološko enotnost in druge biološke značilnosti ribolovnih virov ter razmerja med porazdelitvijo virov, ribolovnimi dejavnostmi zanje in geografskimi značilnostmi zadevne regije, vključno z obsegom, v katerem se ribolovni viri pojavljajo in lovijo na območjih pod nacionalno jurisdikcijo;

(b)	upoštevajo zadevno odvisnost obalnih držav in držav, ki lovijo na odprtem morju, od zadevnih ribolovnih virov in

(c)	zagotovijo, da taki ukrepi na območju Konvencije ne vplivajo škodljivo na žive morske vire kot celoto.

3.   Začetni ukrepi Komisije za ohranjanje in upravljanje upoštevajo obstoječe ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki so jih ustrezne obalne države pogodbenice vzpostavile za območja pod nacionalno jurisdikcijo, pogodbenice pa za plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami in lovijo na odprtem morju na območju Konvencije, ter ne spodkopavajo učinkovitosti teh ukrepov.

Člen 5

Območje uporabe

1.   Razen kadar je drugače določeno, se ta konvencija uporablja v skladu z mednarodnim pravom za vode Tihega oceana zunaj območij pod nacionalno jurisdikcijo:

(a)

vzhodno od črte, ki teče južno po 120. vzhodnem poldnevniku, od območja, ki je pod nacionalno jurisdikcijo Avstralije, ob južni obali Zahodne Avstralije do njegova sečišča s 55. južnim vzporednikom; od tam vzhodno po 55. južnem vzporedniku do njegovega sečišča s 150. vzhodnim poldnevnikom; od tam južno po 150. vzhodnem poldnevniku do njegovega sečišča s 60. južnim vzporednikom;

(b)	severno od črte, ki teče vzhodno po 60. južnem vzporedniku, od 150. vzhodnega poldnevnika do sečišča s poldnevnikom 67° 16′ zahodne zemljepisne dolžine;

(c)

zahodno od črte, ki teče vzdolž poldnevnika 67° 16′ zahodne zemljepisne dolžine, od 60. južnega vzporednika do njegovega sečišča z zunanjo mejo območij pod nacionalno jurisdikcijo Čila, potem po skrajnih mejah nacionalnih jurisdikcij Čila, Peruja, Ekvadorja in Kolumbije do sečišča z 2. severnim vzporednikom ter

(d)

južno od črte, ki teče zahodno po 2. severnem vzporedniku (brez območja pod nacionalno jurisdikcijo Ekvadorja (Galapaški otoki)), do sečišča s 150. zahodnim poldnevnikom; od tam severno po 150. zahodnem poldnevniku do njegovega sečišča z 10. severnim vzporednikom, od tam zahodno po 10. severnem vzporedniku do njegovega sečišča z zunanjo mejo območja pod nacionalno jurisdikcijo Maršalovih otokov in nato na splošno južno in okrog območij pod nacionalno jurisdikcijo pacifiških držav in ozemelj, Nove Zelandije in Avstralije, dokler se ne poveže z začetkom črte, kot je opisana v zgornjem odstavku (a).

2.   Konvencija se uporablja tudi za vode Tihega oceana zunaj območij pod nacionalno jurisdikcijo, ki jih omejujejo 10. severni vzporednik in 20. južni vzporednik ter 135. vzhodni poldnevnik in 150. zahodni poldnevnik.

3.   Kjer je za namen te konvencije treba določiti lego točke, črte ali območja na zemeljski površini, se ta lega določi s sklicevanjem na mednarodni položajni referenčni sistem, ki ga vzdržuje Mednarodna služba za spremljanje rotacije Zemlje (IERS), ki je za večino praktičnih namenov enakovredna svetovnemu geodetskemu sistemu 1984 (WGS84).

4.   Nič v tej konvenciji ne predstavlja priznanja zahtevkov ali stališč katere koli pogodbenice te konvencije v zvezi s pravnim statusom in obsegom voda in območij, ki jih zahteva katera koli taka pogodbenica.

Člen 6

Organizacija

1.   Pogodbenice se strinjajo, da bodo ustanovile, ohranjale in krepile Regionalno organizacijo za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Organizacija), ki izvaja naloge v skladu s to konvencijo, da doseže njene cilje.

2.   Organizacijo sestavljajo:

(a)

Komisija;

(b)	znanstveni odbor;

(c)	odbor za skladnost in tehnični odbor;

(d)	odbor za upravljanje za vzhodno podregijo;

(e)	odbor za upravljanje za zahodno podregijo;

(f)	odbor za finance in upravljanje;

(g)	sekretariat;

in drugi pomožni organi, ki jih lahko Komisija občasno ustanovi v skladu z odstavkom 1 člena 9, da ji pomagajo pri delu.

3.   Organizacija je pravna oseba v skladu z mednarodnim pravom in ima v svojih odnosih z drugimi mednarodnimi organizacijami in na ozemljih pogodbenic pravno sposobnost, potrebno za opravljanje njenih nalog in doseganje ciljev te konvencije. Imunitete in privilegiji, ki jih Organizacija in njeni uradniki uživajo na ozemlju pogodbenice, se sprejmejo s sporazumom med Organizacijo in pogodbenico, zlasti s sporazumom med Organizacijo in pogodbenico, ki gosti sekretariat.

4.   Sekretariat Organizacije je na Novi Zelandiji ali v drugem kraju, ki ga določi Komisija.

Člen 7

Komisija

1.   Vsaka pogodbenica je članica Komisije in vanjo imenuje enega predstavnika, spremljajo pa ga lahko namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

2.   Komisija med pogodbenicami izvoli predsednika in podpredsednika, katerih mandat traja dve leti in ki imata pravico biti ponovno izvoljena, vendar na istem položaju ne moreta ostati več kot dva zaporedna mandata. Predsednik in podpredsednik sta predstavnika različnih pogodbenic.

3.   Prvi sestanek Komisije je najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te konvencije. Po tem predsednik Komisije vsako leto skliče sestanek, razen če Komisija odloči drugače, ta pa določi tudi dan in kraj sestanka. Komisija organizira druge sestanke, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog v skladu s to konvencijo.

4.   Pri določitvi pogostnosti, trajanja in časovnega razporeda sestankov Komisije in njenih pomožnih organov se uporablja načelo stroškovne učinkovitosti.

Člen 8

Naloge Komisije

Komisija v skladu s ciljem, načeli in pristopi ter posebnimi določbami te konvencije izvaja naslednje naloge:

(a)	sprejema ukrepe za ohranjanje in upravljanje za doseganje cilja te konvencije, po potrebi vključno z ukrepi za ohranjanje in upravljanje določenih staležev rib;

(b)	določa naravo in obseg sodelovanja pri ribolovu na ribolovne vire, po potrebi vključno z določenimi staleži rib;

(c)	oblikuje pravila za zbiranje, preverjanje, poročanje, shranjevanje in razširjanje podatkov;

(d)

spodbuja opravljanje znanstvenih raziskav za boljše poznavanje ribolovnih virov in morskih ekosistemov na območju Konvencije in istih ribolovnih virov v sosednjih vodah pod nacionalno jurisdikcijo ter v sodelovanju z znanstvenim odborom določa postopke za ribolov na ribolovne vire za znanstvene namene na območju Konvencije;

(e)	sodeluje s članicami Komisije in ustreznimi organizacijami, obalnimi državami, teritoriji in ozemlji ter si z njimi izmenjuje podatke;

(f)	spodbuja združljivost ukrepov za ohranjanje in upravljanje na območju Konvencije, sosednjih območjih pod nacionalno jurisdikcijo in sosednjih območjih odprtega morja;

(g)	razvija in vzpostavlja učinkovite postopke za spremljanje, nadzor, preverjanje, skladnost in izvrševanje, vključno z nediskriminacijskimi tržnimi in trgovinskimi ukrepi;

(h)	v skladu z mednarodnim pravom razvija postopke za ocenjevanje uspešnosti države zastave pri izvajanju njenih obveznosti iz te konvencije in po potrebi sprejema predloge za spodbujanje izvajanja takih obveznosti;

(i)	sprejema ukrepe za preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje;

(j)	oblikuje pravila za podelitev statusa sodelujoče nepogodbenice v skladu s to konvencijo;

(k)	preverja učinkovitost določb te konvencije ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, pri doseganju cilja te konvencije;

(l)	nadzoruje organizacijske, upravne, finančne in druge notranje zadeve Organizacije, vključno z odnosi med organi v sestavi;

(m)	usmerja pomožne organe Komisije pri njihovem delu;

(n)	s soglasjem sprejme proračun Organizacije, njene finančne predpise in njihove spremembe ter njen poslovnik, ki lahko vključuje postopke za sprejemanje in zapisovanje odločitev med sejami;

(o)	sprejema in po potrebi spreminja druga pravila, ki so potrebna za izvajanje njenih nalog in nalog pomožnih organov, ter

(p)	izvaja druge naloge in sprejema druge odločitve, ki so potrebne za doseganje cilja te konvencije.

Člen 9

Pomožni organi

1.   Komisija lahko poleg znanstvenega odbora, odbora za skladnost in tehničnega odbora, odbora za upravljanje za vzhodno podregijo, odbora za upravljanje za zahodno podregijo ter odbora za finance in upravo po potrebi ustanovi druge pomožne organe. Taki dodatni pomožni organi se lahko ustanovijo za stalno ali začasno, pri čemer se upoštevajo dodatni stroški.

2.   Komisija pri ustanavljanju takih dodatnih pomožnih organov določi natančne pristojnosti in načine dela, pod pogojem, da so take posebne pristojnosti vedno v skladu s ciljem in načeli ohranjanja in upravljanja iz te konvencije, Konvencije iz leta 1982 in Sporazuma iz leta 1995. Komisija lahko take pristojnosti in načine dela po potrebi občasno ustrezno pregleda in spremeni.

3.   Vsi pomožni organi Komisiji poročajo, ji svetujejo in dajejo priporočila ter prispevajo redne preglede učinkovitosti ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija.

4.   Vsi pomožni organi pri izvajanju svojih nalog upoštevajo zadevno delo drugih pomožnih organov, ki jih je ustanovila Komisija, po potrebi pa tudi delo drugih organizacij za upravljanje ribištva in drugih pomembnih tehničnih in znanstvenih organov.

5.   Vsi pomožni organi lahko ustanovijo delovne skupine. Zaprosijo lahko tudi za zunanje svetovanje, kadar je to potrebno v skladu s splošnimi ali posebnimi smernicami Komisije.

6.   Vsi pomožni organi delujejo v skladu s poslovnikom Komisije, razen če se je Komisija odločila drugače.

Člen 10

Znanstveni odbor

1.   Vsaka članica Komisije ima pravico imenovati enega predstavnika v znanstveni odbor, spremljajo pa ga lahko namestniki in svetovalci.

2.   Naloge znanstvenega odbora so:

(a)	načrtovanje, izvajanje in pregledovanje znanstvenih ocen stanja ribolovnih virov, v sodelovanju z zadevno obalno državo članico ali obalnimi državami pogodbenicami, vključno z ocenami čezconskih ribolovnih virov na območju Konvencije in območjih pod nacionalno jurisdikcijo;

(b)

svetovanje in dajanje priporočil Komisiji in njenim pomožnim organom na podlagi teh ocen, po potrebi vključno z: (i) referenčnih točk, vključno s previdnostnimi referenčnimi točkami, kot so opisane v Prilogi II k Sporazumu iz leta 1995; (ii) strategijami upravljanja ali načrti za ribolovne vire na podlagi takih referenčnih točk ter (iii) analizami alternativnih možnosti za ohranjanje in upravljanje, kot je določitev celotnega dovoljenega ulova ali celotnega dovoljenega ribolovnega napora na različnih ravneh, s katerimi se ocenjuje stopnja, do katere bi vsaka od možnosti dosegla cilj ali cilje strategije ali načrta za upravljanje, ki ga Komisija sprejme ali proučuje;

(c)

svetovanje in dajanje priporočil Komisiji in njenim pomožnim organom o vplivu ribolova na morske ekosisteme na območju Konvencije, vključno s svetovanjem in dajanjem priporočil o prepoznavanju in porazdelitvi ranljivih morskih ekosistemov, verjetnem učinku ribolova na take ranljive morske ekosisteme in ukrepih za preprečevanje znatnih škodljivih vplivov nanje;

(d)	spodbujanje in podpiranje sodelovanja pri znanstvenih raziskavah, namenjenih izboljšanju znanja o stanju ribolovnih virov in morskih ekosistemov na območju Konvencije, vključno z znanjem v zvezi s čezconskimi ribolovnimi viri na območju Konvencije in območjih pod nacionalno jurisdikcijo ter

(e)	dajanje znanstvenih nasvetov Komisiji ali njenim pomožnim organom, ki se mu zdijo ustrezni ali ki jih zahteva Komisija.

3.   Poslovnik Komisije določa, da se v poročilu navedejo različna mnenja članov znanstvenega odbora, kadar ta ne more podati soglasnega mnenja. Poročila znanstvenega odbora so javno dostopna.

4.   Komisija lahko ob upoštevanju priporočil znanstvenega odbora zaprosi za storitve znanstvenih strokovnjakov, ti pa priskrbijo informacije in mnenja o ribolovnih virih in morskih ekosistemih na območju Konvencije in s tem povezanih zadevah, ki so lahko pomembne za razmislek Komisije o ukrepih za ohranjanje in upravljanje teh virov.

5.   Komisija sprejme ustrezne dogovore za redne neodvisne strokovne preglede poročil, mnenj in predlogov znanstvenega odbora.

Člen 11

Odbor za skladnost in tehnični odbor

1.   Vsaka članica Komisije ima pravico imenovati enega predstavnika v odbor za skladnost in tehnični odbor, spremljajo pa ga lahko namestniki in svetovalci.

2.   Naloge odbora za skladnost in tehničnega odbora so:

(a)	spremljanje in pregledovanje izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje, sprejetih v skladu s to konvencijo, in skladnosti z njimi ter dajanje mnenj in priporočil Komisiji;

(b)	zagotavljanje takih drugih informacij, tehničnih mnenj in priporočil, kakor so po njegovem mnenju primerni ali jih je Komisija zahtevala v zvezi z izvajanjem določb te konvencije in ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je Komisija sprejela ali jih proučuje, ali skladnostjo z njimi ter

(c)	pregledovanje izvajanja skupnih ukrepov za spremljanje, nadzor, preverjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Komisija, ter Komisiji daje potrebna mnenja in priporočila.

Člen 12

Odbora za upravljanje za vzhodno in zahodno podregijo

1.   Odbora za upravljanje za vzhodno in zahodno podregijo na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije za dele območja Konvencije, opisane v Prilogi I, oblikujeta in Komisiji predlagata priporočila o ukrepih za ohranjanje in upravljanje v skladu s členom 20 ter dajeta priporočila o sodelovanju pri ribolovu za ribolovne vire v skladu s členom 21. Taka priporočila so skladna s splošno veljavnimi ukrepi, ki jih sprejme Komisija, in zahtevajo soglasje zadevne obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic o zadevah, za katere je v skladu z odstavkom 4 člena 20 in odstavkom 2 člena 21 potrebno soglasje. Če je to potrebno, odbori storijo vse, da uskladijo svoja priporočila.

2.   Komisija lahko s soglasjem kadar koli spremeni Prilogo I, tako da popravi geografske koordinate, ki jih ta priloga vsebuje. Take spremembe začnejo veljati na dan svojega sprejetja ali na drug dan, določen v spremembi.

3.   Komisija se lahko odloči, da enemu od odborov za upravljanje za podregijo dodeli glavno odgovornost za oblikovanje in dajanje priporočil Komisiji v skladu s tem členom za določen ribolovni vir, tudi če obseg tega vira presega meje tistega dela območja Konvencije, za katerega je ta odbor odgovoren v skladu s Prilogo I.

4.   Vsak odbor oblikuje svoja priporočila na podlagi mnenj in priporočil znanstvenega odbora.

5.

(a) Članice Komisije, ki ležijo ob delu območja Konvencije, za katerega je odbor odgovoren v skladu s tem členom, ali tiste, katerih ribiška plovila: (i) trenutno lovijo na tem območju ali (ii) so lovila na tem območju v zadnjih dveh letih ali (iii) lovijo določen ribolovni vir, ki je bil dodeljen temu odboru v skladu z odstavkom 3, vključno z območji pod nacionalno jurisdikcijo, ki ležijo ob območju Konvencije; so članice zadevnega odbora. (b) Vsaka članica Komisije, ki ni članica odbora v skladu s pododstavkom (a) in obvesti sekretariat o nameri, da bo v dveh letih od predložitve obvestila o ribolovu lovila na delu območja Konvencije, za katerega je odbor odgovoren v skladu s tem členom, postane članica zadevnega odbora. Če članica Komisije, ki je predložila obvestilo, v dveh letih od predložitve obvestila v tem delu območja Konvencije ne lovi, preneha biti članica tega odbora. (c) Članica Komisije, ki ni članica odbora v skladu s pododstavkom (a) ali (b), lahko napoti predstavnika, ki bo sodeloval pri delu zadevnega odbora. (d) Za namene tega odstavka „ribolov“ vključuje samo dejavnosti, ki so opisane v členu 1(1)(g)(i) in (ii).

6.   Odbora za upravljanje za vzhodno in zahodno podregijo storita vse, kar je v njunih močeh, da soglasno sprejmeta priporočila za Komisijo. Če so bila vsa prizadevanja za dosego soglasja o priporočilu izčrpana, se priporočila sprejmejo z dvotretjinsko večino članov zadevnega odbora za upravljanje za podregijo. Poročila Komisiji lahko vključujejo mnenja večine in mnenja manjšine.

7.   Priporočila, sestavljena v skladu s tem členom, so podlaga za ukrepe in odločitve za ohranjanje in upravljanje iz členov 20 oziroma 21, ki jih sprejme Komisija.

8.   Izredne stroške zaradi dela katerega koli od odborov za upravljanje za podregijo nosijo članice zadevnega odbora.

Člen 13

Odbor za finance in upravljanje

1.   Vsaka članica Komisije ima pravico imenovati enega predstavnika v odbor za finance in upravljanje, spremljajo pa ga lahko namestniki in svetovalci.

2.   Naloge odbora za finance in upravljanje so svetovanje Komisiji v zvezi s proračunom, časom in krajem sestankov Komisije, publikacijami Komisije, zadevah v zvezi z izvršilnim sekretarjem in osebjem sekretariata ter drugih finančnih in upravnih zadevah, ki mu jih dodeli Komisija.

Člen 14

Sekretariat

1.   Sekretariat opravlja naloge, ki mu jih dodeli Komisija.

2.   Glavni upravni funkcionar sekretariata je izvršilni sekretar, ki se imenuje z dovoljenjem pogodbenic pod pogoji, ki jih slednje predpišejo.

3.   Zaposlene sekretariata imenuje izvršilni sekretar v skladu s kadrovskimi predpisi, kakor jih določi Komisija.

4.   Izvršilni sekretar zagotavlja učinkovito delovanje sekretariata.

5.   Sekretariat, ki se ustanovi v skladu s to konvencijo, je stroškovno učinkovit. Pri ustanovitvi in delovanju sekretariata se po potrebi upošteva zmogljivost obstoječih regionalnih ustanov za opravljanje nekaterih tehničnih nalog sekretariata, zlasti razpoložljivost služb na podlagi pogodbenega dogovora.

Člen 15

Proračun

1.   Komisija na svojem prvem sestanku sprejme proračun za financiranje Komisije in njenih pomožnih organov ter finančne predpise. Vse odločitve o proračunu in finančnih predpisih, vključno z odločitvami v zvezi s prispevki članic Komisije in formulo za izračun takih prispevkov, se sprejemajo soglasno.

2.   Vsaka članica Komisije prispeva v proračun. Znesek letnih prispevkov, ki jih plača vsaka članica Komisije, je kombinacija spremenljive pristojbine na podlagi njenega celotnega ulova takih ribolovnih virov, kakor ga določi Komisija, in osnovne pristojbine, pri določitvi zneska pa se upošteva ekonomski položaj članice. Za članice Komisije, katerih ulov na območju Konvencije je samo ulov na njihovih ozemljih, ki mejijo na območje Konvencije, se šteje, da je njihov ekonomski položaj enak ekonomskemu položaju zadevnega ozemlja. Komisija sprejme in lahko spremeni formulo za izračun teh prispevkov, ta pa se navede v finančnih predpisih Komisije.

3.   Komisija lahko zahteva in sprejme finančne prispevke in druge oblike pomoči od organizacij, posameznikov in drugih virov za namene, povezane z izpolnjevanjem njenih funkcij.

4.   Izvršilni sekretar najpozneje 60 dni pred srečanjem odbora za finance in upravljanje, na katerem ta sprejme priporočila za Komisijo, vsaki članici Komisije predloži predlog letnega proračuna za naslednji dve finančni leti in časovni razpored prispevkov. Sekretariat pri pripravi predloga proračuna v celoti upošteva potrebo po stroškovni učinkovitosti in smernice Komisije v zvezi s sestanki pomožnih organov, ki bi lahko bili potrebni v proračunskem letu. Na vsakem letnem sestanku Komisije se sprejme proračun za naslednje finančno leto.

5.   Če Komisija ne more sprejeti odločitve o proračunu, se višina prispevkov v upravni proračun Komisije določi v skladu s proračunom za prejšnje leto, da se pokrijejo upravni stroški Komisije za naslednje leto, dokler ni mogoče s soglasjem sprejeti novega proračuna.

6.   Izvršilni sekretar po letnem sestanku Komisije obvesti vsako članico Komisije o njenem prispevku, izračunanem po formuli, ki jo je Komisija sprejela v skladu z odstavkom 2, čim prej po tem pa vsaka članica Komisije plača svoj prispevek Organizaciji.

7.   Če Komisija ne določi drugače, se prispevki plačajo v valuti države, v kateri ima sekretariat Organizacije sedež.

8.   Pogodbenica, ki pristopi k tej konvenciji med finančnim letom, za to finančno leto prispeva del prispevka, izračunanega skladno z določbami tega člena, sorazmerno s številom preostalih celih mesecev v letu od dne, ko ta konvencija začne veljati za to pogodbenico.

9.   Razen če Komisija ne sklene drugače, članica Komisije, ki več kot dve leti zamuja s plačilom denarnih sredstev, ki jih dolguje Organizaciji, ne sodeluje pri sprejemanju odločitev Komisije, dokler ne plača vseh dolgov.

10.   Finančne dejavnosti Organizacije potekajo v skladu s finančnimi prepisi, ki jih sprejme Komisija in ki jih vsako leto pregledajo neodvisni revizorji, ki jih določi Komisija.

Člen 16

Odločanje

1.   Odločitve Komisije se običajno sprejemajo s soglasjem. Za namene tega člena „soglasje“ pomeni, da ob sprejemanju odločitve ni bilo uradnega nasprotovanja.

2.   Razen kadar ta konvencija izrecno določa, da se odločitev sprejme s soglasjem, če predsednik meni, da so bile izčrpane vse možnosti za dosego soglasja, se:

(a)	odločitve Komisije o postopkovnih vprašanjih sprejemajo tako, da večina članic Komisije glasuje za ali proti ter

(b)	odločitve o vsebinskih vprašanjih sprejemajo tako, da tričetrtinska večina članic Komisije glasuje za ali proti.

3.   Kadar se pojavi dvom o tem, ali je vprašanje vsebinsko ali ne, se obravnava kot vsebinsko vprašanje.

Člen 17

Izvrševanje odločitev Komisije

1.   Odločitve o vsebinskih vprašanjih, ki jih sprejme Komisija, postanejo zavezujoče za članice Komisije na naslednji način:

(a)	izvršilni direktor vsako odločitev nemudoma sporoči vsem članicam Komisije ter

(b)	v skladu z odstavkom 2 odločitev postane zavezujoča za vse članice Komisije 90 dni po datumu pošiljanja, ki je naveden v obvestilu v skladu s pododstavkom (a) „datum pošiljanja“.

2.

(a) Vsaka članica Komisije lahko izvršilnemu sekretarju predloži ugovor zoper odločitev v 60 dneh od dneva pošiljanja – „obdobje za ugovor“. V takem primeru odločitev ne postane zavezujoča za to članico Komisije v obsegu, za katerega je podan ugovor, razen v skladu z odstavkom 3 in Prilogo II. (b) Članica Komisije, ki predloži ugovor, hkrati: (i) podrobno navede razloge za ugovor; (ii) sprejme drugačne ukrepe, ki imajo enakovreden učinek kot odločitev, zoper katero je predložila ugovor, in se začne uporabljati na isti datum; ter (iii) obvesti izvršnega sekretarja o pogojih takih drugačnih ukrepov; (c) edina upravičena razloga za ugovor sta, da odločitev neupravičeno formalno ali dejansko zapostavlja članico Komisije ali da ni skladna z določbami te konvencije ali drugega ustreznega mednarodnega prava, kakor je zapisano v Konvenciji iz leta 1982 ali Sporazumu iz leta 1995.

3.   Vsaka članica Komisije, ki je podala ugovor zoper odločitev, ga lahko kadar koli umakne. Odločitev potem postane zavezujoča za to članico v skladu z odstavkom 1(b), ali na dan umika ugovora, če je to pozneje.

4.   Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vse članice Komisije o:

(a)	prejemu in umiku vsakega ugovora ter

(b)	razlogih za ta ugovor in drugačnih ukrepih, ki so bili sprejeti ali predlagani za sprejetje v skladu z odstavkom 2.

5.

(a) Kadar članica Komisije poda ugovor v skladu z odstavkom 2, se v 30 dneh po koncu obdobja za ugovor ustanovi odbor za preverjanje. Odbor za preverjanje se ustanovi v skladu s postopki iz Priloge II. (b) Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vse članice Komisije o ustanovitvi odbora za preverjanje. (c) Če vsaj dve članici Komisije predložita ugovore, ki temeljijo na istih razlogih, te ugovore obravnava isti odbor za preverjanje v sestavi v skladu z odstavkom 2 Priloge II. (d) Če vsaj dve članici Komisije predložita ugovore na podlagi različnih razlogov, lahko te ugovore, s soglasjem zadevnih članic Komisije, obravnava isti odbor za ugovore v sestavi v skladu z odstavkom 2 Priloge II. Če soglasje ni dano, ugovore na podlagi različnih razlogov obravnavajo različni odbori za preverjanje. (e) Odbor za preverjanje najpozneje v 45 dneh po ustanovitvi izvršilnemu sekretarju posreduje svoje ugotovitve in priporočila o tem, ali so razlogi, ki jih je ena ali več članic Komisije navedlo v ugovoru, utemeljeni in ali imajo sprejeti drugačni ukrepi enak učinek kot odločitev, zoper katero je bil podan ugovor. (f) Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vse članice Komisije o ugotovitvah in priporočilih odbora za preverjanje. Ugotovitve in priporočila odbora za preverjanje se obravnavajo in imajo učinek, kakor je določeno v Prilogi II.

6.   Nobena določba v tem členu v nobenem trenutku ne omejuje pravice članice Komisije, da spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije predloži v zavezujoče reševanje v skladu z določbami te konvencije v zvezi z reševanjem sporov.

Člen 18

Preglednost

1.   Komisija spodbuja preglednost v postopkih odločanja in drugih dejavnostih, izvedenih na podlagi te konvencije.

2.   Vsi sestanki Komisije in njenih pomožnih organov so odprti za vse udeležence in opazovalce, ki so registrirani v skladu z odstavkom 4, razen če Komisija ne odloči drugače. Komisija objavi svoja poročila in ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ko so sprejeti, in vodi javno evidenco vseh poročil in ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki veljajo na območju Konvencije.

3.   Komisija spodbuja preglednost pri izvajanju te konvencije z javnim razširjanjem informacij, ki niso poslovno občutljive, po potrebi pa tudi olajšuje posvetovanja z nevladnimi organizacijami, predstavniki ribiške industrije, zlasti ribiških flot, in drugimi zainteresiranimi organi in posamezniki ter njihovo sodelovanje.

4.   Predstavnikom članic, ki niso pogodbenice, pomembnih medvladnih in nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami in organizacijami ribiške industrije, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se nanašajo na Komisijo, se zagotovi priložnost, da na sestankih Komisije in njenih pomožnih organov sodelujejo kot opazovalci ali na drug ustrezen način. Poslovnik Komisije predvideva tako sodelovanje in na tem področju ni preveč omejujoč. Določa tudi, da imajo taki predstavniki pravočasno dostop do vseh pomembnih informacij.

Člen 19

Priznavanje posebnih zahtev držav v razvoju

1.   Komisija v celoti prizna posebne zahteve pogodbenic držav v razvoju v regiji, še posebno najmanj razvitih med njimi, in majhnih otoških držav v razvoju ter teritorijev in ozemelj v regiji v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem ribolovnih virov na območju Konvencije ter trajnostno uporabo takih virov.

2.   Članice Komisije za uresničevanje dolžnosti sodelovanja pri vzpostavitvi ukrepov za ohranjanje in upravljanje za selivske staleže rib, ki jih zajema ta konvencija, upoštevajo posebne zahteve pogodbenic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih med njimi, in majhnih otoških držav v razvoju ter teritorijev in ozemelj v regiji, med njimi še posebno:

(a)	ranljivost takšnih držav v razvoju ter teritorijev in ozemelj, ki so odvisni od izkoriščanja živih morskih virov, med drugim za pokrivanje prehrambnih potreb njihovega prebivalstva ali dela tega;

(b)	potrebo po preprečevanju škodljivih vplivov na dohodek malih in tradicionalnih ribičev in ribiških delavk ter staroselcev v takih pogodbenicah državah v razvoju, na teritorijih in ozemljih ter zagotovitev njihovega dostopa do ribištva ter

(c)	potrebo po zagotovitvi, da posledica takih ukrepov ni neposreden ali posreden prenos nesorazmernega bremena ohranitvenih ukrepov na take pogodbenice države v razvoju ter na teritorije in ozemlja.

3.   Članice Komisije neposredno ali posredno prek Komisije in drugih regionalnih in podregionalnih organizacij sodelujejo zaradi:

(a)	izboljšanja zmogljivosti pogodbenic držav v razvoju v regiji, zlasti najmanj razvitih med njimi, in majhnih otoških držav v razvoju ter teritorijev in ozemelj za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov ter razvijanje njihovega ribištva za take vire;

(b)

pomoči pogodbenicam državam v razvoju v regiji, zlasti najmanj razvitim med njimi, in majhnim otoškim državam v razvoju ter teritorijem in ozemljem v regiji, da se jim omogoči sodelovanje pri ribolovu na ribolovne vire, vključno z olajševanjem dostopa do ribolovnih virov, ki so v skladu s členom 3 in členom 21, ter

(c)	olajševanja sodelovanja pogodbenic držav v razvoju v regiji, zlasti najmanj razvitih med njimi, in majhnih otoških držav v razvoju ter teritorijev in ozemelj v regiji pri delu Komisije in njenih pomožnih organov.

4.   Sodelovanje za namene iz tega člena lahko vključuje zagotovitev finančne pomoči, pomoč v zvezi z razvojem človeških virov, tehnično pomoč, prenos tehnologije, tudi prek dogovorov o skupnih vlaganjih, ter svetovalne in posvetovalne storitve. Taka pomoč bo med drugim usmerjena k:

(a)	boljšemu ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov z zbiranjem, poročanjem, preverjanjem, izmenjavo in analizo ribolovnih podatkov in povezanih informacij;

(b)	oceni staležev in znanstvenim raziskavam; ter

(c)	spremljanju, nadzoru, skladnosti in izvrševanju, vključno z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti na lokalni ravni, razvojem in financiranjem državnih in regionalnih opazovalnih programov ter dostopom do tehnologije in opreme.

5.   Komisija vzpostavi sklad za olajševanje učinkovitega sodelovanja pogodbenic držav v razvoju v regiji, zlasti najmanj razvitih med njimi, in majhnih otoških držav v razvoju, po potrebi pa tudi teritorijev in ozemelj v regiji pri delu Komisije in njenih pomožnih organov. Finančni predpisi Komisije vključuje smernice za upravljanje sklada in merila za upravičenost do pomoči.

Člen 20

Ukrepi za ohranjanje in upravljanje

1.   Ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, vključujejo ukrepe za:

(a)	zagotovitev dolgoročne trajnosti ribolovnih virov in spodbujanje cilja njihove odgovorne uporabe;

(b)	preprečevanje ali odpravo prelova in presežnih ribolovnih zmogljivosti, da se zagotovi, da ravni ribolovnega napora ne presegajo tistih v sorazmerju s trajnostno uporabo ribolovnih virov;

(c)	ohranjanje ali obnovitev staležev neciljnih in povezanih ali odvisnih vrst nad ravnmi, na katerih lahko njihovo razmnoževanje postane resno ogroženo, ter

(d)

zaščito življenjskih prostorov in morskih ekosistemov, v katerih se ribolovni viri, neciljne in povezane ali odvisne vrste pojavljajo, pred učinki ribolova, vključno z ukrepi za preprečevanje znatnih škodljivih vplivov na ranljive morske ekosisteme in previdnostnimi ukrepi, pri katerih ni mogoče ustrezno ugotoviti, ali so ranljivi morski ekosistemi prisotni in ali bi ribolov znatno škodljivo vplival na ranljive morske ekosisteme.

2.   Posebni ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, po potrebi vključujejo določitev:

(a)	referenčnih točk, vključno s previdnostnimi referenčnimi točkami, kot so opisane v Prilogi II k Sporazumu iz leta 1995;

(b)	ukrepov, ki jih je treba sprejeti, če se tem referenčnih točkam približamo ali so presežene;

(c)	narave in obsega ribolova za kateri koli ribolovni vir, vključno z določitvijo celotnega dovoljenega ulova ali celotnega dovoljenega ribolovnega napora;

(d)	splošnih ali natančnih območij, na katerih se ribolov sme ali ne sme opravljati;

(e)	obdobij, v katerih se ribolov sme ali ne sme opravljati;

(f)	omejitev glede velikosti ulova, ki se lahko obdrži, ter

(g)	vrst ribolovnega orodja, ribolovne tehnologije ali ribolovnih praks, ki se lahko uporabijo pri ribolovu.

3.   Pri določanju celotnega dovoljenega ulova ali celotnega dovoljenega ribolovnega napora za kateri koli ribolovni vir v skladu z odstavkom 2(c) Komisija upošteva naslednje dejavnike:

(a)	položaj in stopnjo razvoja ribolovnega vira;

(b)	vzorce ribolova za ribolovni vir;

(c)	ulov istega ribolovnega vira znotraj območij pod nacionalno jurisdikcijo, kadar je to ustrezno;

(d)	dovoljeni zavržek in drugo naključno smrtnost;

(e)	ulov neciljnih in povezanih ali odvisnih vrst ter vplive na morske ekosisteme, v katerih se ribolovni vir pojavlja;

(f)	ustrezne ekološke in biološke dejavnike, ki omejujejo naravo ribolovnih virov, ki jih je mogoče nabrati;

(g)	ustrezne okoljske dejavnike, vključno s trofičnimi medsebojnimi vplivi, ki lahko vplivajo na ribolovni vir ter neciljne, povezane ali odvisne vrste, ter

(h)	po potrebi ustrezne ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki so jih sprejele druge medvladne organizacije.

Komisija redno presoja skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor, določen za vsak ribolovni vir.

4.

(a) Za čezconski ribolovni vir na območju Konvencije in območju pod nacionalno jurisdikcijo ene ali več obalnih držav pogodbenic: (i) Komisija za območje Konvencije določi skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor ter po potrebi druge ukrepe za ohranjanje in upravljanje. Komisija in zadevna obalna država pogodbenica ali obalne države pogodbenice sodelujejo pri usklajevanju svojih ukrepov za ohranjanje in upravljanje v skladu s členom 4 te konvencije; (ii) Komisija lahko z izrecnim soglasjem zadevne obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic v skladu s Prilogo III k tej konvenciji in po potrebi določi skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor, ki se bo uporabljal za ribolovni vir na celotnem območju razširjenosti, ter (iii) Komisija lahko v primeru, kadar ena ali več obalnih držav pogodbenic ne soglaša s celotnim dovoljenim ulovom ali celotnim dovoljenim ribolovnim naporom, ki se bo uporabljal za ribolovni vir na celotnem območju razširjenosti, po potrebi določi skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor, ki se uporablja na območjih pod nacionalno jurisdikcijo obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic, ki so dale soglasje, in na območju Konvencije. Priloga III se smiselno uporablja, kadar Komisija določi ta skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor. (b) V primerih iz pododstavka (a)(ii) ali (a)(iii) se lahko sprejmejo drugi dopolnilni ukrepi za ohranjanje in upravljanje, tako da se zagotovi trajnostno ohranjanje in upravljanje ribolovnega vira na celotnem območju razširjenosti. Komisija lahko za izvajanje določb tega odstavka v skladu z načeli združljivosti iz člena 4 sprejme take ukrepe za odprto morje, zadevna obalna država pogodbenica ali obalne države pogodbenice pa za območja pod nacionalno jurisdikcijo; in Komisija lahko s soglasjem zadevne obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic sprejme take ukrepe, ki se bodo uporabljali za ribolovni vir na celotnem območju razširjenosti. (c) Nobeden od ukrepov za ohranjanje in upravljanje, vključno z določitvijo celotnega dovoljenega ulova ali celotnega dovoljenega ribolovnega napora, ki jih Komisija sprejme v skladu s pododstavki (a)(ii), (a)(iii) in (b), ne vpliva in ne posega v suverene pravice obalnih držav do raziskovanja in izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih morskih virov na območjih pod nacionalno jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom, kakor se izraža v Konvenciji iz leta 1982 in Sporazumu iz leta 1995, niti kako drugače ne vpliva na območje uporabe te konvencije, ki je določeno v členu 5.

5.

(a) Komisija v skladu s členom 16 sprejme ukrepe, ki se uporabijo v izrednih razmerah, lahko tudi med sestanki, če je to potrebno, kadar ribolov pomeni resno nevarnost za trajnost ribolovnih virov ali morskega ekosistema, v katerih se ti ribolovni viri pojavljajo, ali kadar naravni pojav ali katastrofa, ki jo je povzročil človek, ima ali bi lahko imela znaten škodljiv vpliv na stanje ribolovnih virov, da se s tem zagotovi, da se taka nevarnost ali škodljiv učinek z ribolovom ne poslabša. (b) Ukrepi, ki se uporabijo v izrednih razmerah, temeljijo na najboljših dostopnih znanstvenih podatkih. Taki ukrepi so začasni in jih je treba znova proučiti za sprejetje odločitve na prvem sestanku Komisije po njihovem sprejetju. Ukrepi so zavezujoči za članice Komisije v skladu z odstavkom 1 člena 17. Za take ukrepe ni mogoče uporabiti postopka ugovora iz odstavka 2 člena 17, lahko pa so predmet postopkov za reševanje sporov v skladu s to konvencijo.

6.   Ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, se postopoma razvijajo in vključujejo v strategije ali načrte za upravljanje, v katerih so opredeljeni cilji upravljanja za vsak ribolovni vir, referenčne točke, na podlagi katerih se meri napredek pri doseganju teh ciljev, kazalniki, ki se uporabijo v zvezi s temi referenčnimi točkami, in ukrepi, ki se sprejmejo kot odziv na določene ravni kazalnikov.

Člen 21

Sodelovanje pri ribolovu na ribolovne vire

1.   Komisija pri sprejemanju odločitev v zvezi s sodelovanjem pri ribolovu na kateri koli ribolovni vir, vključno z določitvijo celotnega dovoljenega ulova ali celotnega dovoljenega ribolovnega napora, upošteva stanje ribolovnega vira in obstoječo raven ribolovnega napora za ta vir ter naslednja merila v ustreznem obsegu:

(a)	ulov v preteklosti ter pretekle in sedanje vzorce ribolova in ribolovne prakse na območju Konvencije;

(b)	izpolnjevanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje na podlagi te konvencije;

(c)	dokazano sposobnost in pripravljenost za izvajanje učinkovitih pomorskih inšpekcij države zastave na ribiških plovilih;

(d)	prispevek k ohranitvi in upravljanju ribolovnih virov, vključno z zagotavljanjem natančnih podatkov ter učinkovitim spremljanjem, nadzorom, preverjanjem in izvrševanjem;

(e)	prizadevanja in interese držav v razvoju, zlasti majhnih otoških držav v razvoju, ter teritorijev in ozemelj v regiji za razvoj ribištva;

(f)	zanimanje obalnih držav, zlasti obalnih držav v razvoju, ter teritorijev in ozemelj za čezconski ribolovni vir na območjih pod nacionalno jurisdikcijo takih držav, teritorijev in ozemelj ter območju Konvencije;

(g)	potrebe obalnih držav ter teritorijev in ozemelj, katerih gospodarstvo je odvisno predvsem od izkoriščanja in ribolova čezconskega ribolovnega vira na območju pod nacionalno jurisdikcijo takih držav, teritorijev in ozemelj ter območju Konvencije;

(h)	obseg, v katerem članica Komisije ulov porabi za domačo porabo, in pomen ulova za zanesljivo preskrbo s hrano;

(i)	prispevek k odgovornemu razvoju novega in raziskovalnega ribištva v skladu s členom 22 ter

(j)	prispevek k izvajanju znanstvenih raziskav v zvezi z ribolovnimi viri in javnim razširjanjem rezultatov takih raziskav.

2.   Kadar Komisija določi skupni dovoljeni ulov ali skupni dovoljeni ribolovni napor za katerega od ribolovnih virov v skladu z odstavkom 4(a)(ii) ali (iii) člena 20, lahko z izrecnim soglasjem zadevne obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic sprejema tudi odločitve v zvezi s sodelovanjem pri ribolovu na ta vir na ustreznem območju razširjenosti.

3.   Komisija pri sprejemanju odločitev v skladu z odstavkom 2 upošteva ulov v preteklosti ter pretekle in sedanje vzorce ribolova in ribolovne prakse na celotnem ustreznem območju razširjenosti zadevnega ribolovnega vira in merila, navedena v odstavku 1(b)–(j).

4.   Kadar soglasje zadevne obalne države pogodbenice ali obalnih držav pogodbenic ni bilo dano v skladu z odstavkom 2:

(a)	Komisija v skladu z odstavkom 1 sprejema odločitve v zvezi z dodelitvijo deleža skupnega dovoljenega ulova ali skupnega dovoljenega ribolovnega napora, ki je bil določen v skladu z odstavkom 4(a)(i) člena 20, ki ga je mogoče obdržati na območju Konvencije; ter

(b)	Komisija in zadevna obalna država pogodbenica ali obalne države pogodbenice sodelujejo v skladu s členom 4.

5.   Komisija lahko pri sprejemanju odločitev v skladu s tem členom po potrebi upošteva uspešnost glede na druge mednarodne ureditve za upravljanje ribištva.

6.   Komisija po potrebi prouči odločitve v zvezi s sodelovanjem pri ribolovu na ribolovne vire, vključno z dodelitvijo skupnega dovoljenega ulova ali skupnega dovoljenega ribolovnega napora, pri čemer upošteva določbe tega člena in interese novih pogodbenic.

Člen 22

Novo ali raziskovalno ribištvo

1.   Ribje populacije, ki se niso lovile ali ki se niso lovile z določeno vrsto orodja ali tehniko deset let ali več, se smejo loviti ali se smejo s tako vrsto orodja ali tehniko loviti šele, ko Komisija sprejme previdnostne predhodne ukrepe za ohranjanje in upravljanje teh ribjih populacij, po potrebi pa tudi neciljnih in povezanih ali odvisnih vrst, ter ustrezne ukrepe za zaščito morskega ekosistema, v katerem se te ribje populacije pojavljajo, pred škodljivimi vplivi ribolovnih dejavnosti.

2.   Taki predhodni ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki lahko vključujejo zahteve v zvezi z obvestilom o nameri za izvajanje ribolova, oblikovanjem razvojnega načrta, ukrepih za ublažitev škodljivih vplivov na morske ekosisteme, uporabo določenega ribolovnega orodja, navzočnostjo opazovalcev, zbiranjem podatkov in izvajanjem znanstvenega ali raziskovalnega ribolova, so skladni s ciljem ter ukrepi in pristopi za ohranjanje in upravljanje iz te konvencije. Z ukrepi se zagotovi, da se nov ribolovni vir previdno in postopoma razvija, dokler ni pridobljenih dovolj informacij, da se Komisiji omogoči sprejetje ustrezno podrobnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje.

3.   Komisija lahko občasno sprejme standardne minimalne ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je treba za nekatere ali vse nove ribje populacije uporabljati pred začetkom ribolova na take nove ribolovne populacije.

Člen 23

Zbiranje, sestavljanje in izmenjava podatkov

1.   Za povečanje baze podatkov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov, neciljnih in povezanih ali odvisnih vrst in za zaščito morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo; ter za prispevek k odpravljanju ali zmanjšanju ribolova IUU in njegovega negativnega vpliva na te vire Komisija ob polnem upoštevanju Priloge I k Sporazumu iz leta 1995 oblikuje standarde, pravila in postopke, med drugim za:

(a)	zbiranje, preverjanje in pravočasno sporočanje Komisiji vseh ustreznih podatkov pri vseh članicah Komisije;

(b)	sestavljanje in upravljanje natančnih in popolnih podatkov pri Komisiji, da se olajša učinkovito ocenjevanje staležev in zagotovi, da je omogočena zagotovitev najboljših znanstvenih mnenj;

(c)	varnost, dostopnost in razširjanje podatkov, pri čemer se hkrati ohrani zaupnost, kadar je to potrebno;

(d)

izmenjavo podatkov med članicami Komisije in z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in drugimi zadevnimi organizacijami, vključno s podatki o plovilih, ki so vključena v ribolov IUU, po potrebi pa tudi podatki v zvezi z dejanskim lastništvom takšnih plovil, da se taki podatki združijo v skupno obliko za morebitno razširjanje;

(e)	olajševanje usklajenega dokumentiranja in izmenjevanja podatkov med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, vključno s postopki za izmenjavo podatkov o evidencah plovil, dokumentacije o ulovu in sistemi za sledenje trgovini, kadar je to potrebno, ter

(f)	redna preverjanja, ali članice Komisije izpolnjujejo zahteve za zbiranje in izmenjavo podatkov, ter za odpravljanje morebitnih neskladnosti, odkritih med temi preverjanji.

2.   Komisija zagotovi, da so podatki v zvezi s številom plovil, ki delujejo na območju Konvencije, stanjem ribolovnih virov, ki se upravljajo v skladu s to konvencijo, ocenami ribolovnih virov, raziskovalnimi programi na območju Konvencije in pobudami za sodelovanje z regionalnimi in globalnimi organizacijami na voljo javnosti.

Člen 24

Obveznosti članic komisije

1.   Vsaka članica Komisije v zvezi s svojimi ribolovnimi dejavnostmi na območju Konvencije:

(a)	izvaja to konvencijo in vse ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihove učinkovitosti;

(b)	sodeluje pri spodbujanju cilja te konvencije;

(c)	sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se podpirajo prizadevanja za preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega in za njegovo odpravljanje, ter

(d)	zbira, preverja in sporoča znanstvene, tehnične in statistične podatke, ki se nanašajo na ribolovne vire in morske ekosisteme na območju Konvencije, v skladu s standardi, pravili in postopki, ki jih določi Komisija.

2.   Vsaka članica Komisije Komisiji vsako leto poroča o tem, kako je izvajala ukrepe za ohranjanje in upravljanje ter postopke za skladnost in izvrševanje, ki jih je sprejela Komisija. Pri obalnih državah pogodbenicah poročilo vključuje informacije v zvezi z njihovimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, sprejetimi za čezconske ribolovne vire, ki se pojavljajo v vodah pod njihovo jurisdikcijo, ki mejijo na območje Konvencije, v skladu z odstavkom 4 člena 20 in členom 4. Taka poročila so javno dostopna.

3.   Vsaka članica Komisije brez poseganja v primarno odgovornost države zastave v čim večjem obsegu sprejme ukrepe in sodeluje za zagotovitev, da njeni državljani ali ribiška plovila, ki jih imajo njeni državljani v lasti, jih uporabljajo ali nadzorujejo, izpolnjujejo določbe te konvencije in morebitne ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, ter nemudoma raziščejo vsako domnevno kršitev teh določb in ukrepov. Članice Komisije Komisiji in njenim zadevnim članicam v ustreznih rednih časovnih razmikih v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zakonodaja, predlagajo poročila o napredku preiskave in končno poročilo o izidu preiskave, ko je končana.

4.   Vsaka članica Komisije v obsegu, ki ga dovoljujejo njena nacionalna zakonodaja in predpisi, vzpostavi dogovore za zagotavljanje dokazov o domnevnih kršitvah določb Konvencije ter morebitnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, organom kazenskega pregona drugih članic Komisije, vključno z dostopnimi informacijami o dejanskem lastništvu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

5.   Vsaka članica Komisije v dobri veri izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela s to konvencijo, in uresničuje pravice, ki jih priznava ta konvencija, na način, ki ne pomeni zlorabe pravice.

Člen 25

Dolžnosti države zastave

1.   Vsaka članica Komisije sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo:

(a)	izpolnjujejo določbe te konvencije ter ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, ter da taka plovila ne izvajajo nobene dejavnosti, ki škoduje učinkovitosti takih ukrepov, kadar delujejo na območju Konvencije;

(b)	ne izvajajo nedovoljenega ribolova v vodah pod državno jurisdikcijo, ki mejijo na območje Konvencije;

(c)	imajo nameščeno in uporabljajo opremo, ki zadostuje za izpolnitev standardov in postopkov za spremljanje povil, ki jih je sprejela Komisija, ter

(d)	iztovarjajo ali pretovarjajo ribolovne vire, ulovljene na območju Konvencije, v skladu s standardi in postopki, ki jih je sprejela Komisija.

2.   Nobena članica Komisije ne dovoli, da se katero koli ribiško plovilo, ki ima pravico pluti pod njeno zastavo, uporablja za ribolov na območju Konvencije, razen če mu je to odobril ustrezen organ ali organi te članice Komisije.

3.   Vsaka članica Komisije:

(a)	odobri uporabo ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, za ribolov na območju Konvencije samo tam, kjer lahko učinkovito izvaja svoje pristojnosti v zvezi s temi plovili v okviru te konvencije in v skladu z mednarodnim pravom;

(b)	vodi evidenco ribiških plovil, ki imajo pravico pluti pod njeno zastavo in dovoljenje za lov na ribolovne vire, ter zagotovi, da se take informacije za vsa taka plovila, kakor jih lahko podrobno opredeli Komisija, vpišejo v navedeno evidenco.

(c)

v skladu z ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, nemudoma opravi raziskavo in poda popolno poročilo o ukrepih, sprejetih kot odgovor na domnevno kršitev določb te konvencije ali ukrepa za ohranjanje in upravljanje, ki ga je sprejela Komisija, s strani ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo te članice Komisije. Poročanje Komisiji vključuje poročila o napredku preiskave v ustreznih časovnih razmikih v obsegu, dovoljenem z nacionalno zakonodajo, ter končno poročilo o izidu preiskave, ko je ta končana;

(d)

zagotovi, da so kazni za take kršitve primerno stroge, pri čemer se upoštevajo pomembni dejavniki, vključno z vrednostjo ulova, da se zagotovi izpolnjevanje določb in ukrepov, kršitelji se odvrnejo od nadaljnjih kršitev, odvzamejo pa se jim tudi koristi, ki so jih pridobili z nezakonitimi dejavnostmi, ter

(e)

zlasti zagotovi, da kadar je bilo v skladu z njeno zakonodajo ugotovljeno, da je ribiško plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, sodelovalo pri resni kršitvi določb te konvencije ali katerega od ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki ga je sprejela Komisija, zadevno plovilo preneha ribolovne dejavnosti in ne opravlja takih dejavnosti na območju Konvencije, dokler niso izvršene vse kazni, ki mu jih je v zvezi s kršitvijo naložila država zastave.

4.   Vsaka članica Komisije se spodbuja, naj zagotovi, da ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na območju Konvencije delujejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi ter glede na ustrezna priporočila in smernice za varnost plovil in njihovih posadk na morju.

5.   Vsaka članica Komisije zagotovi, da ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so vključena ali se nameravajo vključiti v raziskave ribolovnih virov, upoštevajo morebitne postopke za izvajanje znanstvenih raziskav na območju Konvencije, ki jih je določila Komisija.

Člen 26

Dolžnosti države pristanišča

1.   Država pristanišča ima pravico in dolžnost, da v skladu z mednarodnim pravom sprejema ukrepe za spodbujanje učinkovitosti podregionalnih, regionalnih in globalnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje. Ob sprejemanju takih ukrepov pogodbenica, ki je država pristanišča, niti formalno niti dejansko ne zapostavlja ribiških plovil nobene države.

2.   Vsaka članica Komisije:

(a)

izvaja ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je Komisija sprejela v zvezi z vstopom ribiških plovil, ki so vključena v ribolov na območju Konvencije, v pristanišča in uporabo njenih pristanišč, med drugim v zvezi z iztovarjanjem in pretovarjanjem ribolovnih virov, inšpekcijskim pregledom ribiških plovil, dokumentov, ulova in orodja na krovu ter uporabo pristaniških storitev ter

(b)

zagotovi pomoč državam zastave, kolikor je izvedljivo in v skladu z njeno nacionalno zakonodajo in mednarodnim pravom, kadar je ribiško plovilo prostovoljno v njenih pristaniščih in jo država zastave plovila zaprosi za pomoč pri zagotavljanju skladnosti z določbami te konvencije ter ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija.

3.   Če članica Komisije, meni, da je ribiško plovilo, ki uporablja njena pristanišča, kršilo določbo te konvencije ali ukrep za ohranjanje in upravljanje, ki ga je sprejela Komisija, o tem obvesti zadevno državo zastave, Komisijo ter druge zadevne države in primerne mednarodne organizacije. Članica Komisije predloži državi zastave in po potrebi tudi Komisiji popolno dokumentacijo o zadevi, vključno z morebitnim zapisnikom o inšpekcijskem pregledu.

4.   Nič v tem členu ne vpliva na izvajanje suverenosti pogodbenic nad pristanišči in njihovim ozemljem v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 27

Spremljanje, skladnost in izvrševanje

1.   Komisija določi ustrezne postopke za sodelovanje za učinkovito spremljanje, nadzor in preverjanje ribolova ter za zagotovitev skladnosti s to konvencijo in ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, med drugim vključno z:

(a)

vzpostavitvijo in vzdrževanjem evidence Komisije o plovilih, ki smejo loviti na območju Konvencije, oznakah plovil in ribolovnega orodja, evidentiranju ribolovnih dejavnosti ter poročanju o premikih plovil in dejavnosti s satelitskim sistemom za spremljanje plovil, ki bo zasnovan za zagotavljanje celovitosti in varnosti prenosov Komisiji in državi zastave v skoraj realnem času, med drugim z možnostjo neposrednega in sočasnega prenosa;

(b)

inšpekcijskim programom na morju in v pristaniščih za pogodbenice, vključno s postopki, po katerih se pogodbenice lahko vkrcajo na plovila drugih pogodbenic na območju Konvencije in na njih opravijo inšpekcijski pregled, in postopki za obveščanje o inšpekcijskih plovilih in zrakoplovih pogodbenic, ki lahko sodelujejo v programu;

(c)	urejanjem pretovarjanja in nadzorom nad njim;

(d)	nediskriminacijskimi in z mednarodnim pravom skladnimi tržnimi ukrepi za spremljanje pretovarjanja, iztovarjanja in trgovine za preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje, vključno s sistemi dokumentacije o ulovu, kadar je to potrebno;

(e)	poročanjem o zaznanih kršitvah, napredku in rezultatih preiskav ter sprejetih ukrepih za izvrševanje ter

(f)

obravnavanjem dejavnosti ribolova IUU, med drugim s prepoznavanjem plovil, ki so vključena v dejavnosti ribolova IUU, in s sprejemanjem primernih ukrepov za preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje, kot je oblikovanje seznama plovil IUU, tako da bodo lastnikom plovil, ki so vključena v take dejavnosti, in izvajalcem dejavnosti odvzete koristi, ki jih pridobijo s takimi dejavnostmi.

2.   Komisija lahko sprejme postopke, ki omogočajo, da članice Komisije ukrepe, vključno s trgovinskimi ukrepi, povezanimi z ribolovnimi viri, uporabijo za katero koli državo, ki je članica Komisije, ali subjekt, katerega ribiška plovila so vključena v ribolovne dejavnosti, ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, ali jih kako drugače ne izpolnjujejo. Taki ukrepi morajo vključevati vrsto mogočih odzivov, tako da je mogoče upoštevati razlog za neskladnost in stopnjo neskladnosti, po potrebi pa tudi pobude za vzpostavitev zmogljivosti za sodelovanje. Članica Komisije mora pri izvajanju trgovinskih ukrepov spoštovati svoje mednarodne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

3.   Če Komisija v treh letih od začetka veljavnosti te konvencije ni sprejela postopkov za inšpekcijske preglede na morju, kot so opisani v odstavku 1(b), ali drugačnega mehanizma, s katerim se članice Komisije dejansko razrešijo obveznosti iz Sporazuma iz leta 1995 in te konvencije, da se zagotovi skladnost z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, se med pogodbenicami uporabljata člena 21 in 22 Sporazuma iz leta 1995, kot če bi bila del te konvencije; vkrcavanje na ribiška plovila na območju in njihov inšpekcijski pregled ter morebitni posledični izvršilni ukrepi pa se izvedejo v skladu s členoma 21 in 22 Sporazuma iz leta 1995 in dodatnimi praktičnimi postopki, za katere Komisija odloči, da so nujni za izvajanje navedenih členov.

Člen 28

Opazovalni program

1.   Komisija v treh letih od začetka veljavnosti te konvencije ali v drugem roku, o katerem se dogovori, vzpostavi opazovalni program za zbiranje preverjenih podatkov o ulovu in naporu, drugih znanstvenih podatkov in dodatnih informacij, ki so povezane z ribolovno dejavnostjo na območju Konvencije in njenim vplivom na morsko okolje. Informacije, ki se zberejo v opazovalnem programu, se po potrebi uporabijo tudi za podpiranje nalog Komisije in njenih pomožnih organov, vključno z odborom za skladnost in tehničnim odborom. Opazovalni program usklajuje sekretariat Komisije, organiziran pa je na prilagodljiv način, ki upošteva naravo ribolovnih virov in druge pomembne dejavnike. V zvezi s tem lahko Komisija sklepa pogodbe za izvajanje opazovalnega programa.

2.   Opazovalni program sestavljajo neodvisni in nepristranski opazovalci iz ponudnikov programov ali storitev, ki jih je akreditirala Komisija. Program se bo kar najbolj usklajeval z drugimi regionalnimi, podregionalnimi in nacionalnimi opazovalnimi programi.

3.   Komisija pri razvoju opazovalnega programa upošteva mnenja znanstvenega odbora ter odbora za skladnost in tehničnega odbora. Program se izvaja v skladu s standardi, pravili in postopki, ki jih oblikuje Komisija, med drugim v skladu z:

(a)	ureditvami, v skladu s katerimi članica Komisije opazovalce dodeli na plovila, ki plujejo pod zastavo druge članice Komisije z njenim soglasjem;

(b)	pokritostjo, ki je primerna za različne ribolovne vire za spremljanje in preverjanje ulova, napora, sestave ulova in drugih podrobnosti ribolovnih dejavnosti;

(c)	zahtevami za zbiranje, preverjanje in sporočanje znanstvenih podatkov in informacij, ki so pomembne za izvajanje določb te konvencije ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija, ter

(d)

zahtevami za zagotovitev varnosti in usposabljanja opazovalcev, namestitev opazovalcev med njihovim bivanjem na krovu plovila in zagotovitev, da imajo opazovalci popoln dostop do vseh ustreznih objektov in opreme na krovu plovila in da jih lahko uporabljajo, tako da lahko učinkovito opravljajo svoje dolžnosti.

Člen 29

Letno poročilo komisije

1.   Komisija objavi letno poročilo, ki vsebuje podrobnosti o odločitvah, ki jih je sprejela za dosego cilja te konvencije. Poročilo vsebuje tudi informacije o ukrepih, s katerimi se je odzvala na priporočila Generalne skupščine Združenih narodov ali organizacije FAO.

2.   Izvodi poročila so na voljo javnosti ter se predložijo generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu direktorju FAO.

Člen 30

Pregledi

1.   Komisija pregleda učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela, pri doseganju cilja te konvencije ter skladnost takih ukrepov z načeli in pristopi iz člena 3. Taki pregledi lahko vključujejo pregled učinkovitosti določb same Konvencije in se izvedejo najmanj vsakih pet let.

2.   Komisija določi pristojnosti in metodologijo takih pregledov, ki se izvedejo v skladu z merili, ki jih Komisija določi na podlagi najboljših mednarodnih praks, in po potrebi vključujejo prispevke pomožnih organov ter sodelovanje od Komisije neodvisne osebe ali oseb s priznanimi kompetencami.

3.   Komisija upošteva priporočila na podlagi takega pregleda, tudi z ustrezno spremembo svojih ukrepov za ohranjanje in upravljanje ter mehanizmov za njihovo izvajanje. Predlogi za spremembo določb te konvencije na podlagi takega pregleda se obravnavajo v skladu s členom 35.

4.   Rezultati takega pregleda se po predložitvi Komisiji dajo na razpolago javnosti.

Člen 31

Sodelovanje z drugimi organizacijami

1.   Komisija pri zadevah v skupnem interesu po potrebi sodeluje z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, organizacijo FAO, drugimi specializiranimi agencijami Združenih narodov in drugimi pomembnimi organizacijami.

2.   Komisija upošteva ukrepe za ohranjanje in upravljanje ali priporočila, ki so jih sprejele druge regionalne organizacije za upravljanje ribištva in druge pomembne medvladne organizacije, ki so pristojne za območje Konvencije, ali za območja, ki mejijo na območje Konvencije, ali za določene žive morske vire, vključno z neciljnimi, povezanimi ali odvisnimi vrstami, in katerih cilji so skladni s ciljem te konvencije in ga podpirajo. Prizadevala si bo zagotoviti, da so njene odločitve v skladu s takimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje ali priporočili in da jih podpirajo.

3.   Komisija bo poskušala skleniti ustrezne dogovore za posvetovanje in sodelovanje s takimi drugimi organizacijami. Še posebej bo zaradi zmanjšanja in ne nazadnje odprave ribolova IUU poskušala sodelovati z drugimi pomembnimi organizacijami.

Člen 32

Nepogodbenice

1.   Članice Komisije izmenjavajo informacije o dejavnostih ribiških plovil, ki so vključena v ribolov na območju Konvencije in plujejo pod zastavami nepogodbenic te konvencije. Članice Komisije ločeno ali skupaj sprejmejo ukrepe, ki so v skladu s to konvencijo in mednarodnim pravom, da preprečijo dejavnosti takih plovil, ki spodkopavajo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki se uporabljajo na območju Konvencije, in Komisiji poročajo o vseh ukrepih, s katerimi se odzovejo na ribolov nepogodbenic na območju Konvencije.

2.   Članice Komisije lahko ob upoštevanju členov 116–119 Konvencije iz leta 1982 vsaka posebej ali skupaj opozorijo katero koli državo ali ribolovni subjekt, ki ni pogodbenica te konvencije, na kakršno koli dejavnost, ki po mnenju članice ali članic Komisije vpliva na uresničevanje cilja te konvencije.

3.   Članice Komisije vsaka posebej ali skupaj od nepogodbenic te konvencije, katerih plovila lovijo na območju Konvencije, zahtevajo, naj postanejo pogodbenice te konvencije ali se strinjajo, da bodo v celoti sodelovale pri izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija.

4.   Članice Komisije vsaka posebej ali skupaj zaprosijo za sodelovanje vseh nepogodbenic, ki se štejejo za pomembne države pristanišča ali države trga, da se zagotovi skladnost s ciljem te konvencije.

Člen 33

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Nobena določba te konvencije ne posega v pravice, jurisdikcijo in dolžnosti pogodbenic v skladu z ustreznimi določbami mednarodnega prava, kot so zapisane v Konvenciji iz leta 1982 ali Sporazumu iz leta 1995.

2.   Ta konvencija ne spreminja pravic in obveznosti pogodbenic, ki izvirajo iz drugih sporazumov, ki so v skladu s to konvencijo in ne posegajo v uživanje pravic ali izpolnjevanje obveznosti drugih pogodbenic te konvencije.

Člen 34

Reševanje sporov

1.   Pogodbenice sodelujejo, da preprečijo spore in se po najboljših močeh potrudijo, da rešijo vse spore po mirni poti, kar lahko vključuje, kadar je spor tehnične narave, posredovanje spora ad hoc strokovnemu svetu.

2.   Če se spor ne reši s sredstvi iz odstavka 1, se za spore med pogodbenicami smiselno uporabljajo določbe v zvezi z reševanjem sporov iz dela VIII Sporazuma iz leta 1995.

3.   Odstavek 2 ne vpliva na status nobene pogodbenice glede na Sporazum iz leta 1995 ali Konvencijo iz leta 1982.

Člen 35

Spremembe

1.   Besedilo predlaganih sprememb je treba predložiti izvršilnemu sekretarju vsaj 90 dni pred sestankom Komisije. Izvršilni sekretar nemudoma pošlje kopijo tega besedila vsem članicam Komisije.

2.   Komisija take predloge za spremembo te konvencije sprejema s tričetrtinsko večino navzočih pogodbenic, ki glasujejo za ali proti. Depozitar sprejete spremembe nemudoma posreduje vsem pogodbenicam.

3.   Sprememba začne veljati za vse pogodbenice 120 dni po datumu pošiljanja, navedenem v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o prejemu pisnega obvestila potrditve treh četrtin vseh pogodbenih strank, razen če katera koli druga pogodbenica obvesti depozitarja, da ima pripombe na spremembe, v roku 90 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o takem prejemu, in v tem primeru sprememba ne začne veljati za nobeno pogodbenico. Vsaka pogodbenica, ki je podala pripombo na spremembo, lahko kadar koli umakne to pripombo. Če se umaknejo vse pripombe na spremembo, začne veljati sprememba za vse pogodbenice 120 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o prejemu zadnjega umika.

4.   Za vsako državo, organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje ali drug subjekt iz odstavka 2(b) člena 1, ki postane pogodbenica po sprejetju spremembe v skladu odstavkom 2, se šteje, da jo zavezuje spremenjena konvencija, ko ta sprememba začne veljati v skladu z odstavkom 3.

5.   Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o prejemu obvestil o potrditvi sprememb, prejemu obvestil o pripombah ali umiku pripomb in o začetku veljavnosti sprememb.

Člen 36

Podpis, ratifikacija, sprejetje in odobritev

1.   Ta konvencija bo za podpis na voljo:

(a)	državam, organizacijam za regionalno gospodarsko združevanje in drugim subjektom iz odstavka 2(b) člena 1, ki so sodelovali na mednarodnem posvetovanju o ustanovitvi Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu, ter

(b)	vsem drugim državam ali drugim subjektom iz odstavka 2(b) člena 1, ki imajo jurisdikcijo v vodah, ki mejijo na območje Konvencije;

in bo na voljo za podpis dvanajst mesecev od 1. februarja 2010.

2.   To konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo podpisnice.

3.   Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.

Člen 37

Pristop

1.   Ta konvencija je po koncu obdobja za podpis na voljo za pristop kateri koli državi, organizaciji za regionalno gospodarsko združevanje ali drugemu subjektu iz člena 36(1) in kateri koli drugi državi ali subjektu iz člena 1(2)(b), ki se zanima za ribolovne vire.

2.   Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.

Člen 38

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija začne veljati 30 dni po datumu, na katerega je depozitar prejel osmo listino o ratifikaciji, pristopu, sprejetju ali odobritvi, kar vključuje ratifikacijo, pristop, sprejetje ali odobritev:

(a)	vsaj treh obalnih držav, ki mejijo na območje Konvencije, kar mora vključevati zastopanost z dela območja Konvencije, ki leži vzhodno od 120. zahodnega poldnevnika, in dela območja Konvencije, ki leži zahodno od 120. zahodnega poldnevnika, ter

(b)	vsaj treh držav, ki niso obalne države, ki mejijo na območje Konvencije in katerih ribiška plovila lovijo na območju Konvencije ali so lovila na območju Konvencije.

2.   Če v treh letih od sprejetja ta konvencija ne začne veljati v skladu z odstavkom 1, začne veljati šest mesecev po deponiranju desete listine o ratifikaciji, pristopu, sprejetju ali odobritvi ali v skladu z odstavkom 1, odvisno od tega, kaj je prej.

3.   Za vsako podpisnico, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo po začetku njene veljavnosti, ta konvencija začne veljati 30 dni po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

4.   Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje, ki pristopi k tej konvenciji po začetku njene veljavnosti, začne veljati 30 dni po deponiranju listine o pristopu.

5.   Za namene tega člena „ribolov“ vključuje samo dejavnosti, opisane v členu 1, odstavku 1(g)(i) in (ii).

Člen 39

Depozitar

1.   Vlada Nove Zelandije je depozitar te konvencije in njenih sprememb. Depozitar pošlje overjene kopije te konvencije vsem podpisnicam in registrira to konvencijo pri generalnem sekretarju Združenih narodov v skladu s členom 102 Ustanovne listine Združenih narodov.

2.   Depozitar obvesti vse podpisnice in pogodbenice te konvencije o podpisih in listinah o ratifikaciji, pristopu, sprejetju ali odobritvi, deponiranih v skladu s členom 36 ali 37, ter o datumu začetka veljavnosti Konvencije in njenih sprememb.

Člen 40

Sodelovanje ozemelj

1.   Komisija in njeni pomožni organi so z ustreznim dovoljenjem pogodbenice, ki je odgovorna za mednarodne zadeve, pripravljeni za sodelovanje z ozemlji iz regije, ki se zanimajo za ribolovne vire.

2.   Naravo in obseg takega sodelovanja ozemelj določijo pogodbenice v posebnem poslovniku Komisije, v katerem se upoštevajo mednarodno pravo, porazdelitev pristojnosti za zadeve, ki jih zajema ta konvencija, in razvoj zmogljivosti takega ozemlja za izvrševanje pravic in odgovornosti v skladu s to konvencijo. Ta poslovnik daje ozemljem pravico, da celovito sodelujejo pri delu Komisije in njenih pomožnih organov, ne pa tudi pravice glasovanja ali blokiranja soglasja pri sprejemanju odločitev, mnenj ali priporočil.

3.   Ne glede na določbe odstavka 2 imajo vsa taka ozemlja pravico, da prisostvujejo na sestankih Komisije in njenih pomožnih organov ter na njih govorijo. Komisija pri izvajanju svojih nalog in sprejemanju odločitev upošteva interese vseh sodelujočih.

Člen 41

Odstop

1.   Pogodbenica lahko s pisnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja, odstopi od te konvencije in lahko navede svoje razloge. Če pogodbenica razlogov ne navede, to ne vpliva na veljavnost odstopa. Odstop začne veljati eno leto po prejemu obvestila, razen če obvestilo določa poznejši datum.

2.   Odstop pogodbenice od te konvencije ne vpliva na finančne obveznosti, ki to pogodbenico bremenijo pred začetkom veljavnosti odstopa.

3.   Odstop pogodbenice od te konvencije nikakor ne vpliva na dolžnost te pogodbenice, da izpolni vsako obveznost, vključeno v to konvencijo, h kateri je neodvisno od te konvencije zavezana na podlagi mednarodnega prava.

Člen 42

Prenehanje veljavnosti

Ta konvencija samodejno preneha veljati, če in ko se zaradi odstopov število pogodbenic zmanjša na manj kot štiri.

Člen 43

Pridržki

Pridržki ali izjeme v zvezi s to konvencijo niso mogoči.

Člen 44

Izjave

Člen 43 ne izključuje, da država, organizacija za regionalno gospodarsko združevanje ali subjekt iz člena 1(2)(b) ob podpisu, ratifikaciji ali pristopu k tej konvenciji poda izjave, ne glede na to, kako so oblikovane ali imenovane, da bi med drugim uskladila svoje zakone in predpise z določbami te konvencije, pod pogojem, da take izjave ne nameravajo izključiti ali spremeniti pravnega učinka določb te konvencije v njihovi uporabi za navedeno državo, organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje ali subjekt.

Člen 45

Priloge

Priloge so sestavni del te konvencije, in če ni izrecno drugače določeno, sklicevanje na to konvencijo vključuje sklicevanje na njene priloge.