Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

Člen 25

Člen 26

Člen 27

Člen 28

Člen 29

Člen 30

Člen 31

PRILOGA 1

PRILOGA 2

1.1

Ustanovi se evropska raziskovalna infrastruktura, ki se imenuje „Infrastruktura za skupne jezikovne vire in tehnologije“, v nadaljnjem besedilu: „CLARIN“.

1.2

CLARIN ima pravno obliko Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC), ki je ustanovljen v skladu z določbo Uredbe (ES) št. 723/2009 in se imenuje „CLARIN ERIC“.

1.3

CLARIN je razpršena raziskovalna infrastruktura, ki je nameščena v vseh državah članicah CLARIN ERIC in tudi drugih državah, s katerimi je CLARIN ERIC sklenil sporazume v skladu s členom 18.

1.4

Uradni sedež CLARIN ERIC je v Utrechtu, Nizozemska.

1.5

Delovni jezik CLARIN ERIC je angleščina.

2.1

Končni cilj CLARIN ERIC je pospeševanje raziskovalnih dejavnosti na področju humanističnih in družbenih ved z zagotavljanjem enotnega dostopa raziskovalcev do platforme, ki vključuje jezikovne vire in sodobna orodja na evropski ravni. To se izvaja z gradnjo in delovanjem razpršene raziskovalne infrastrukture v skupni uporabi, ki je namenjena za zagotavljanje jezikovnih virov, tehnologije in strokovnega znanja raziskovalnim skupnostim s področja humanističnih in družbenih ved kot celoti.

2.2

S tem namenom CLARIN ERIC izvaja in usklajuje različne dejavnosti, med drugim tudi:

2.3

CLARIN ERIC gradi in upravlja CLARIN na nekomercialni osnovi; zaradi dodatnega spodbujanja inovacij ter prenosa znanja in tehnologije lahko v omejenem obsegu opravlja tudi gospodarske dejavnosti, če ne ogrožajo glavnih dejavnosti.

3.1

Člani CLARIN ERIC ali opazovalci brez glasovalne pravice lahko postanejo naslednji subjekti:

Pogoji za vključevanje članov in opazovalcev so navedeni v členu 4.1 in 4.2 tega statuta.

3.2

V CLARIN ERIC so včlanjene vsaj tri države članice.

3.3

Države članice imajo skupaj v generalni skupščini večino glasov.

3.4

Vsakega člana ali opazovalca lahko zastopa en javni subjekt ali en zasebni subjekt, ki opravlja javne storitve; član ali opazovalec ga izbere po lastni presoji in imenuje v skladu s svojimi pravili.

3.5

Sedanji člani, opazovalci in subjekti, ki jih zastopajo, so navedeni v Prilogi 1. Organizacije, ki so bile članice v času predložitve vloge za ustanovitev ERIC, so ustanovitvene članice.

4.1

Pogoji za vključevanje novih članov so:

4.2

Subjekti iz člena 3.1, ki so pripravljeni prispevati k CLARIN ERIC, vendar se še ne morejo vključiti kot člani, lahko zaprosijo za status opazovalca. Pogoji za vključevanje opazovalcev so:

5.1

Noben član ne more izstopiti iz CLARIN ERIC v prvih petih letih po njegovi ustanovitvi, razen če je postal član za določeno krajše obdobje.

5.2

Po prvih petih letih od ustanovitve CLARIN ERIC lahko član izstopi na koncu proračunskega leta na podlagi prošnje, ki jo predloži 12 mesecev pred izstopom.

5.3

Opazovalci lahko izstopijo na koncu proračunskega leta na podlagi prošnje, ki jo predložijo šest mesecev pred izstopom.

5.4

Pred sprejetjem izstopa morajo biti poravnane finančne in druge obveznosti.

5.5

Generalna skupščina je pooblaščena za prekinitev članstva člana ali statusa opazovalca, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Član ali opazovalec lahko sklep o prekinitvi spodbija in generalni skupščini predstavi svoj zagovor.

6.1

Pravice članov obsegajo:

6.2

Vsak član:

6.3

Člani, ki so se vključili v CLARIN ERIC in si pridržujejo pravico do izstopa pred koncem prvega petletnega obdobja po njegovi ustanovitvi, plačajo višjo članarino, kakor je navedeno v Prilogi 2.

6.4

Prispevke, razen letne članarine organizaciji CLARIN ERIC, lahko člani zagotavljajo samostojno ali v sodelovanju z drugimi člani, opazovalci ali tretjimi osebami. Takšni prispevki so lahko v denarju ali stvareh.

6.5

Za izvajanje obveznosti iz člena 6.2(a) in od (d) do (l) član pooblasti subjekt, ki ga zastopa, ali subjekt, ki zastopa nacionalni konzorcij. CLARIN ERIC sklene z navedenim subjektom sporazum CLARIN in v njem določi pogoje in specifikacije, na podlagi katerih se izpolnjujejo obveznosti ali zagotavljajo prispevki.

7.1

Pravice opazovalcev obsegajo:

7.2

Vsak opazovalec:

7.3

Prispevke, razen letne članarine konzorciju CLARIN ERIC, lahko opazovalci zagotavljajo samostojno ali v sodelovanju z drugimi člani, opazovalci ali tretjimi osebami. Takšni prispevki so lahko v denarju ali stvareh.

7.4

Za izvajanje obveznosti iz člena 7.2(b) in (c) opazovalec pooblasti subjekt, ki ga zastopa. CLARIN ERIC sklene z navedenim subjektom sporazum CLARIN o opazovanju in v njem določi pogoje in specifikacije, na podlagi katerih se izpolnjujejo obveznosti ali zagotavljajo prispevki.

8.1

Generalna skupščina je organ CLARIN ERIC, ki ima vsa pooblastila za odločanje in zastopa člane CLARIN ERIC. Vsak član ima en glas. Vsak subjekt, ki zastopa člana, imenuje enega uradnega zastopnika. Vsak član lahko privede tudi enega strokovnjaka. Tako lahko vsako delegacijo sestavljata dve osebi, vendar glasuje le uradni zastopnik.

8.2

Generalna skupščina se skliče najmanj enkrat letno in vsaj:

8.3

Generalno skupščino sklicuje predsednik z obvestilom vsaj štiri tedne pred sejo, dnevni red pa se razpošlje vsaj dva tedna pred sejo. Člani imajo pravico predlagati zadeve v dnevni red največ tri tedne pred sejo. Sejo generalne skupščine lahko zahteva najmanj 50 odstotkov članov, v tem primeru se seja skliče čim prej z obvestilom vsaj dva tedna pred sejo.

8.4

Generalna skupščina voli predsednika z navadno večino glasov. Predsednik je uradni zastopnik člana. Predsednik se izvoli za mandat dveh let in sme opravljati funkcijo največ dva zaporedna mandata. Če predsednik odstopi pred koncem mandata, generalna skupščina izvoli novega predsednika.

8.5

Generalna skupščina voli podpredsednika z navadno večino glasov. Podpredsednik je uradni zastopnik člana. Podpredsednik se izvoli za mandat dveh let in sme opravljati funkcijo največ dva zaporedna mandata. Če podpredsednik odstopi pred koncem mandata, generalna skupščina izvoli novega podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in v primeru navzkrižja interesov.

8.6

Če se uradni zastopnik ne more udeležiti generalne skupščine, lahko član s pisnim in pravilno podpisanim pooblastilom, ki se predloži predsedniku pred začetkom seje, pooblasti drugega zastopnika iz istega subjekta, nacionalnega strokovnjaka ali uradnega zastopnika drugega člana, da glasuje v njegovem imenu. Noben zastopnik ne sme predložiti več kot treh pooblastil.

8.7

Generalni skupščini predseduje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Predsednik ali oseba, ki jo pooblasti, je odgovorna za posodabljanje Priloge 1, tako da ta vedno vsebuje točni seznam članov, opazovalcev in subjektov, ki jih zastopajo.

8.8

Z navadno večino opredeljenih glasov se sprejemajo vsi sklepi, razen sklepov o:

8.9

Z dvotretjinsko večino glasov se sprejemajo sklepi o naslednjih zadevah:

Vsaka sprememba statuta se izvede v skladu z določbami iz člena 11 Uredbe (ES) št. 723/2009.

8.10

O prenehanju članstva ali statusa opazovalca se sklepa soglasno, pri čemer se glas zadevnega člana ali vzdržani glasovi ne upoštevajo.

8.11

Če zastopnik to zahteva, se voli s tajnim glasovanjem. Pri neodločenem izidu glasovanja ima predsednik odločilni glas.

8.12

Za sklepčnost generalne skupščine sta potrebni dve tretjini glasov. Zastopniki so lahko prisotni osebno ali s pooblastilom, kakor je opisano v členu 8.6. Generalna skupščina se lahko odloči za seje uporabljati tehnologijo, kot je video konferenca.

8.13

Predsednik se lahko odloči za uporabo pisnega postopka za sprejemanje odločitev. V takšnih primerih predsednik ali oseba, ki jo pooblasti, razpošlje predlog vsem uradnim zastopnikom generalne skupščine, ki nato v določenem času sporočijo svoje ugovore, spremembe ali namene v zvezi z vzdržanjem. Čas za odgovor ne sme biti krajši od 14 koledarskih dni. V nujnih primerih in ko je treba sklep, ki se sprejema, izvesti takoj, lahko predsednik skrajša čas za odgovor na pet koledarskih dni. Če v določenem času ni ugovorov, sprememb ali namer v zvezi z vzdržanjem, se predlog molče sprejme. Če uradni zastopnik ugovarja ali predloga spremembe, se lahko predsednik odloči za prilagoditev in ponovno pošiljanje predloga za pisni postopek ali vključi zadevo na dnevni red naslednje seje generalne skupščine.

9.1

Člane Znanstveno svetovalnega odbora imenuje generalna skupščina. Znanstveno svetovalni odbor sestavljajo visoko usposobljeni raziskovalci, ki so neodvisni (1) od CLARIN ERIC. V znanstveno svetovalnem odboru sta zastopani skupnost izvajalcev in skupnost uporabnikov CLARIN ERIC.

9.2

Število članov Znanstveno svetovalnega odbora določi generalna skupščina. Število članov mora biti večje od pet in največ deset.

9.3

Mandat članov Znanstveno svetovalnega odbora je tri leta z možnostjo podaljšanja za en mandat, o čemer odloča generalna skupščina.

9.4

Znanstveno svetovalni odbor zagotavlja generalni skupščini prispevke v obliki zahtevanih ali nezahtevanih nasvetov o strateških vprašanjih, med drugim tudi o viziji, novih pobudah, delovnih načrtih in zagotavljanju kakovosti. Znanstveno svetovalni odbor lahko generalni skupščini zagotovi prispevek za ocenjevanje napredka dela in storitev, ki jih nudi CLARIN ERIC.

9.5

Predsednika Znanstveno svetovalnega odbora imenuje generalna skupščina. Poslovnik Znanstveno svetovalnega odbora temelji na splošnem načrtu poslovnikov, ki ga pripravi svet direktorjev. Poslovnik odobri svet direktorjev.

10.1

Vsak član, ki je iz države, je dolžan imenovati nacionalnega koordinatorja. Nacionalni koordinator deluje kot glavna povezava med CLARIN ERIC in nacionalnim konzorcijem.

Nacionalni koordinatorji so odgovorni za to, da njihova država upošteva politike in strategije generalne skupščine o razvoju in uporabi CLARIN.

10.1.1

Vsak član iz medvladne organizacije, ki ima operativno strukturo, je dolžan imenovati koordinatorja. Koordinator deluje kot glavna povezava med CLARIN ERIC in operativnimi enotami medvladne organizacije. Koordinator je odgovoren za to, da njegova organizacija upošteva politike in strategije generalne skupščine o razvoju in uporabi CLARIN. V nadaljnjem besedilu tega statuta izraz „nacionalni koordinator“ obsega tudi koordinatorje, ki jih imenujejo medvladne organizacije.

10.2

Nacionalni koordinatorji sestavljajo forum nacionalnih koordinatorjev. Forum nacionalnih koordinatorjev je odgovoren za usklajevanje izvajanja strategij, ki jih določi generalna skupščina. Forum mora zagotavljati povezanost in usklajenost v CLARIN ter sodelovanje med člani.

10.3

Predsednik foruma nacionalnih koordinatorjev se izvoli v skladu s poslovnikom foruma. Predsednik je po uradni dolžnosti član sveta direktorjev.

10.4

Poslovnik foruma nacionalnih koordinatorjev temelji na splošnem načrtu poslovnikov, ki ga pripravi svet direktorjev. Poslovnik odobri svet direktorjev.

11.1

Generalna skupščina imenuje izvršnega direktorja CLARIN ERIC v skladu s postopkom, ki ga določi. Izvršni direktor in svet direktorjev so skupni zakoniti zastopnik CLARIN ERIC. Izvršni direktor zagotavlja tekoče vodenje CLARIN ERIC. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje sklepa generalne skupščine o spremembah Priloge 2.

11.2

Mandat izvršnega direktorja je pet let z možnostjo upravnega podaljšanja, kar pomeni podaljšanje brez natečaja, za največ dve leti na podlagi sklepa generalne skupščine. Na koncu petletnega mandata ali takrat, ko imenovanja ni več mogoče podaljšati, se objavi novi javni poziv za sodelovanje.

12.1

Generalna skupščina imenuje visoko usposobljene osebe, ki sestavljajo svet direktorjev. Število direktorjev določi generalna skupščina. Postopek imenovanja določi generalna skupščina. Skupno strokovno znanje in izkušnje sveta direktorjev obsegajo upravljanje, tehnično infrastrukturo, jezikovne vire in orodja ter potrebe uporabnikov.

12.2

Generalna skupščina imenuje enega od članov sveta direktorjev na mesto namestnika direktorja. Namestnik direktorja nadomešča izvršnega direktorja v njegovi odsotnosti ali v primeru navzkrižja interesov.

12.3

Mandat članov sveta direktorjev je tri leta z možnostjo podaljšanja za en mandat, o čemer odloča generalna skupščina.

12.4

Svet direktorjev je skupaj z izvršnim direktorjem izvršilni organ CLARIN ERIC. Svet direktorjev je odgovoren za nemoteno delovanje CLARIN ERIC na podlagi usmeritev in sklepov generalne skupščine ter povratnih informacij drugih svetov in odborov.

12.5

Svet direktorjev določi splošni načrt poslovnikov, ki jih morajo uporabljati vsi sveti in odbori, omenjeni v tem statutu, in potrdi posebne poslovnike vsakega sveta in odbora. Svet direktorjev določi svoj poslovnik na podlagi splošnega načrta.

12.6

Predsednik sveta direktorjev je izvršni direktor.

13.1

Ustanovi se stalni odbor centrov CLARIN za tehnično pomoč. Stalni odbor centrov CLARIN za tehnično pomoč sestavljajo direktorji (ali zastopniki, ki jih imenujejo direktorji) centrov CLARIN, ki so na podlagi meril, oblikovanih v svetu direktorjev, opredeljeni kot centri ključnega pomena za delovanje CLARIN. Sklep o priznanju centra za tehnično pomoč kot ključnega za delovanje CLARIN sprejme generalna skupščina.

13.2

Naloga stalnega odbora centrov CLARIN za tehnično pomoč je zagotavljanje skladnosti, povezanosti in stalnosti infrastrukturnih storitev na podlagi sklepov o izvajanju ter usklajevanja med centri in člani. Stalni odbor poroča forumu nacionalnih koordinatorjev in svetu direktorjev. Predsednik stalnega odbora je izvoljen v skladu s poslovnikom odbora. Predsednik je po uradni dolžnosti član sveta direktorjev.

13.3

Stalni odbor deluje kot forum centrov CLARIN za izmenjavo zamisli in izkušenj. Naloga stalnega odbora je zagotavljanje nasvetov, zahtev in predlogov organizaciji CLARIN ERIC in nacionalnim koordinatorjem, da se zagotovi skladnost, povezanost in stalnost storitev.

13.4

Poslovnik stalnega odbora temelji na splošnem načrtu poslovnikov, ki ga pripravi svet direktorjev. Poslovnik odobri svet direktorjev.

14.1

Svet direktorjev lahko za teme, ki zahtevajo posebne napore in jih sam ne more zagotoviti, ustanavlja in ukinja delovne skupine.

14.2

Poslovniki delovnih skupin temeljijo na splošnem načrtu poslovnikov, ki ga pripravi svet direktorjev. Poslovnike odobri svet direktorjev.

15.1

Proračunsko leto CLARIN ERIC se začne vsako leto 1. januarja in konča 31. decembra.

15.2

Vse postavke prihodkov in odhodkov CLARIN ERIC se vključijo v načrte, ki se pripravijo za vsako proračunsko leto, in prikažejo v letnem proračunu. Letni proračun je v skladu z načeli preglednosti.

15.3

Računovodskim izkazom CLARIN ERIC je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovanju v proračunskem letu.

15.4

CLARIN ERIC izpolnjuje zahteve veljavne zakonodaje na področju priprave, evidentiranja, revizije in objave računovodskih izkazov.

15.5

CLARIN ERIC zagotovi, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovanja.

15.6

CLARIN ERIC ločeno vodi stroške in prihodke svojih gospodarskih dejavnosti.

16.1

CLARIN ERIC je odgovoren za svoje dolgove.

16.2

Člani niso solidarno odgovorni za dolgove CLARIN ERIC.

16.3

Finančna odgovornost članov za dolgove CLARIN ERIC je omejena na letni prispevek vsakega posameznega člana, kot je navedeno v Prilogi 2.

16.4

CLARIN ERIC zagotovi ustrezna zavarovanja za tveganja, ki so značilna za gradnjo in delovanje CLARIN.

17.1

CLARIN ERIC pripravi poročilo o letnih dejavnostih, ki zlasti vsebuje znanstvene, operativne in finančne vidike njegovih dejavnosti. Poročilo potrdi generalna skupščina in ga predloži Komisiji ter ustreznim javnim organom v šestih mesecih po zaključku zadevnega proračunskega leta. To poročilo je dostopno javnosti.

17.2

CLARIN ERIC obvesti Komisijo o vseh okoliščinah, ki utegnejo resno ogroziti izvajanje nalog CLARIN ERIC ali ovirati CLARIN ERIC pri izpolnjevanju zahtev iz Uredbe (ES) št. 723/2009.

18.1

Če meni, da je to koristno, lahko CLARIN ERIC sklene sporazum s tretjimi osebami, kot so posamezne institucije, regije ali države, ki niso članice.

18.2

Če želijo institucije iz držav, ki niso članice, ali druge osebe iz člena 18.1 prispevati CLARIN ERIC strokovno znanje in izkušnje, storitve, jezikovne vire in tehnologijo, lahko CLARIN ERIC s takimi osebami sklene sporazum. V sporazumu se navede določena storitev/prispevek podpisnice ter določijo pravice do dostopa, naročnina in drugi pogoji v zvezi s tem prispevkom. Pogoj je, da so uporabniki podatkov, orodij in storitev CLARIN vključeni v sistem preverjanja pristnosti in avtorizacije.

19.1

V zvezi z dostopom raziskovalcev iz držav članic CLARIN so podatki, orodja in storitve, ki jih nudi CLARIN ERIC, dostopni vsem zaposlenim in študentom v raziskovalnih institucijah, kakor so univerze, raziskovalni centri, muzeji in raziskovalne knjižnice, v skladu z avtorizacijo ponudnikov vsebin in na podlagi preveritve pristnosti, ki jo potrdi CLARIN ERIC.

19.2

V zvezi z dostopom raziskovalcev iz držav, ki niso članice CLARIN ERIC, raziskovalna institucija plača naročnino v skladu z načeli iz Priloge 2, ki zagotavlja dostop do podatkov, orodij in storitev CLARIN vsem zaposlenim in študentom zadevne institucije. Pogoj je, da so uporabniki podatkov, orodij in storitev CLARIN vključeni v sistem preverjanja pristnosti in avtorizacije, ki izpolnjuje zahteve CLARIN in ga odobri CLARIN ERIC.

19.3

Drugim institucijam, industriji in podobnim posameznim uporabnikom ter posameznim raziskovalcem, ki ne pripadajo instituciji, se lahko dostop dovoli na podlagi pristojbine. Pogoj je, da so uporabniki podatkov, orodij in storitev CLARIN vključeni v sistem preverjanja pristnosti in avtorizacije, ki izpolnjuje zahteve CLARIN in ga odobri CLARIN ERIC.

19.4

Javnosti se dostop dovoli, če storitve ali viri niso omejeni s pogoji za podeljevanje licenc, ki jih naložijo lastniki. Dovoli se dostop do metapodatkov, javnih virov in prosto dostopnih virov.

19.5

Čeprav se dovoli dostop v skladu z odstavki 1 do 4 člena 19, so lahko nekatere storitve in viri na voljo na podlagi pristojbine, če to zahteva lastnik.

20.1

CLARIN ERIC je spodbujevalec raziskovalnih dejavnosti in na splošno spodbuja čim bolj prost dostop do podatkov iz raziskav. Ne glede na to načelo CLARIN ERIC spodbuja visoko kakovostne raziskovalne dejavnosti in z dejavnostmi usposabljanja podpira kulturo „dobre prakse“.

Če je treba zaradi zmogljivosti omejiti dostop do podatkov iz raziskav ali orodij CLARIN in opraviti izbor projektov, se znanstvena odličnost projektnih predlogov presoja na podlagi strokovnih ocen, ki jih pripravijo neodvisni strokovnjaki, o merilih in postopkih pa odloča generalna skupščina, ki ji svetuje Znanstveno svetovalni odbor. Takšna merila upoštevajo tudi, da je treba določen obseg zmogljivosti rezervirati za popolnoma nove zamisli, ki morda še niso povsem dozorele ali dosegle splošno priznane znanstvene odličnosti. Strokovnjake za presojo izbira svet direktorjev v skladu s politiko ocenjevanja.

20.2

Za ocenjevanje v CLARIN ERIC in njegove rezultate je v skladu s členom 9.4 odgovoren Znanstveni odbor.

21.1

CLARIN ERIC promovira CLARIN in spodbuja raziskovalce, da se lotijo novih in inovativnih projektov ter uporabljajo CLARIN v visokem izobraževanju.

21.2

CLARIN ERIC na splošno spodbuja raziskovalce k zagotavljanju javne dostopnosti raziskovalnih rezultatov in zahteva od raziskovalcev iz držav članic, da objavljajo rezultate v okviru CLARIN.

21.3

Politika razširjanja opisuje različne ciljne skupine in CLARIN uporablja za doseganje ciljnih skupin več poti, kot so spletni portal, glasilo, delavnice, udeležba na konferencah, članki v revijah in dnevnem tisku.

22.1

Pravice intelektualne lastnine za rezultate, ki so doseženi v CLARIN ERIC, pripadajo CLARIN ERIC in jih upravlja svet direktorjev.

22.2

Na splošno imajo prednost javni viri in načela prostega dostopa.

22.3

CLARIN ERIC pripravi smernice (tudi na spletni strani) za raziskovalce, s katerimi zagotovi, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo z uporabo materiala, dostopnega prek CLARIN ERIC, potekajo v okviru, ki priznava pravice lastnikov podatkov in pravice posameznikov do zasebnosti.

22.4

CLARIN ERIC poskrbi, da se uporabniki strinjajo s pogoji, ki urejajo dostop do podatkov, in da so na voljo primerni varnostni ukrepi za notranje shranjevanje in obravnavo podatkov.

22.5

CLARIN ERIC mora razpolagati z natančno opredeljenimi ukrepi za preiskavo domnevnih kršitev varstva in razkritij zaupnosti podatkov iz raziskav.

23.1

CLARIN ERIC je delodajalec, ki upošteva načela enakih možnosti. Pogodbe o zaposlitvi upoštevajo nacionalno zakonodajo države, v kateri se zaposli osebje.

23.2

CLARIN ERIC za vsako nalogo izbere najboljšega kandidata, ne glede ozadje, nacionalnost, veroizpoved ali spol.

24.1

CLARIN ERIC obravnava kandidate in ponudnike za javna naročila enako in brez diskriminacije, ne glede na to, ali imajo sedež v Evropski uniji ali ne. Politika javnih naročil CLARIN ERIC upošteva načela preglednosti, nediskriminacije in konkurence. Glede na to, da je infrastruktura CLARIN ERIC razpršena, javna naročilo delno izvajajo posamezni člani na podlagi svojih nacionalnih predpisov o javnih naročilih, delno pa CLARIN ERIC sam.

24.2

Za vsa javna naročila CLARIN ERIC je odgovoren svet direktorjev. Vsi razpisi se učinkovito objavijo na spletni strani CLARIN ERIC ter na ozemlju članov in opazovalcev. Za javna naročila, katerih zneski so višji od 200 000 EUR, CLARIN ERIC upošteva načela iz direktiv EU o javnih naročilih ter poznejše veljavne nacionalne zakonodaje. Sklep o dodelitvi javnega naročila se objavi in vsebuje celotno utemeljitev. Generalna skupščina sprejme pravila za izvajanje, ki opredeljujejo vse potrebne podrobnosti o natančnih postopkih in merilih javnega naročanja.

24.3

Javna naročila v zvezi z dejavnostmi CLARIN, ki jih izvajajo člani in opazovalci, se izvedejo tako, da se zagotovi ustrezno upoštevanje potreb, tehničnih zahtev in specifikacij CLARIN ERIC, ki jih izdajo ustrezni organi.

24.4

Davčne oprostitve na podlagi člena 143(1)(g) in člena 151(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES (2) ter v skladu s členoma 50 in 51 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 (3) se omejijo na davke na dodano vrednost za blago in storitve, ki so namenjeni za uradno uporabo v CLARIN ERIC, presegajo vrednost 250 EUR ter jih v celoti plača in naroči CLARIN ERIC. Javna naročila posameznih članov do teh oprostitev niso upravičena. Dodatne omejitve se ne uporabljajo.

25.1

CLARIN ERIC na splošno daje prednost javnim virom in načelom prostega dostopa, vendar se upoštevajo obstoječe licence.

25.2.

CLARIN ERIC zagotovi javno vidnost vseh jezikovnih virov in orodij z opisi ključnih metapodatkov.

26.1

CLARIN ERIC se ustanovi za nedoločen čas.

27.1

CLARIN ERIC preneha na podlagi sklepa generalne skupščine v skladu s členom 8.2 in 8.8.

27.2

CLARIN ERIC takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v desetih dneh po sprejetju sklepa o prenehanju CLARIN ERIC obvesti o sklepu Evropsko komisijo.

27.3

Sredstva, ki ostanejo po plačilu dolgov CLARIN ERIC, se porazdelijo med člane v sorazmerju s seštevkom njihovih letnih prispevkov organizaciji CLARIN ERIC, ki so navedeni v Prilogi 2. V skladu s členom 16.3 se obveznosti, ki niso poplačane s sredstvi CLARIN ERIC, porazdelijo med člane v sorazmerju z njihovimi letnimi prispevki CLARIN ERIC, ki so navedeni v Prilogi 2.

27.4

Takoj po zaključku postopka prenehanja, v vsakem primeru pa v desetih dneh po tem zaključku CLARIN ERIC o tem obvesti Komisijo.

27.5

CLARIN ERIC preneha obstajati z dnem, ko Evropska komisija objavi ustrezno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

28.1

CLARIN ERIC se ureja, po vrstnem redu:

29.1

Za spor med članicami v zvezi s CLARIN ERIC ali med članicami in CLARIN ERIC ter za kakršen koli spor, v katerem je udeležena Unija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

29.2

Za spore med CLARIN ERIC in tretjimi osebami se uporablja zakonodaja Unije o sodni pristojnosti. V primerih, ki niso zajeti v zakonodaji Unije, pristojno sodišče za reševanje takšnega spora določi zakonodaja Nizozemske.

30.1

Veljavna različica statuta je ob vsakem času javno dostopna na spletni strani in uradnem sedežu CLARIN ERIC.

31.1

Ustanovitveno sejo generalne skupščine skliče država gostiteljica čim prej, vendar najpozneje v 45 koledarskih dneh po začetku veljavnosti sklepa Komisije o ustanovitvi CLARIN ERIC.

31.2

Država gostiteljica obvesti ustanovitvene člane o vsakem posebnem nujnem pravnem ukrepu, ki ga je treba sprejeti v imenu CLARIN ERIC pred ustanovitveno sejo. Če ustanovitveni član temu ne ugovarja v petih delovnih dneh po obvestilu, pravni ukrep izvede oseba, ki jo ustrezno pooblasti država gostiteljica.

(a)

Veterinarska spričevala izdaja pristojni organ tretje države izvoznice v skladu z vzorcem iz dela 1 Priloge II.

Če ima namembna država članica dodatne zahteve za izdajo spričevala, je treba v izvirnik veterinarskega spričevala vključiti tudi dokazila o izpolnjevanju teh zahtev.

(b)

Izvirnik veterinarskega spričevala vsebuje en sam list, pri daljšem besedilu pa mora biti v taki obliki, da so vsi potrebni listi del povezane in nedeljive celote.

(c)

Kadar vzorec veterinarskega spričevala navaja, da se nekatere izjave po potrebi ohranijo, se lahko izjave, ki niso pomembne, črtajo, pri čemer jih uradno pooblaščena oseba za izdajanje spričeval parafira in ožigosa, ali pa se v celoti izbrišejo iz spričevala.

(d)

Veterinarsko spričevalo se pripravi vsaj v enem uradnem jeziku države članice, v kateri se na mejni kontrolni točki izvede inšpekcijski pregled vnosa pošiljke v Evropsko unijo, in jeziku namembne države članice. Vendar lahko navedeni državi članici dovolita, da je spričevalo pripravljeno v uradnem jeziku druge države članice, ki mu je po potrebi priložen uradni prevod.

(e)

Če se zaradi identifikacije posameznih delov pošiljke (seznam v rubriki I.28 vzorca veterinarskega spričevala) k veterinarskemu spričevalu priložijo dodatni listi, se šteje, da so ti listi sestavni del izvirnika veterinarskega spričevala, če je vsaka stran označena s podpisom in žigom uradno pooblaščene osebe za izdajanje spričeval.

(f)

Če veterinarsko spričevalo, vključno z dodatnimi seznami iz točke (e), obsega več kot eno stran, je treba vsako stran na dnu oštevilčiti (številka strani od skupnega števila strani) in na vrhu strani označiti z referenčno številko spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(g)

Izvirnik veterinarskega spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar zadnji delovni dan pred natovarjanjem pošiljke za izvoz v Evropsko unijo. Pristojni organi tretje države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo zahteve glede izdajanja spričeval, enakovredne zahtevam iz Direktive Sveta 96/93/ES (1).

Barva podpisa in žiga uradnega veterinarja se razlikuje od barve tiska v veterinarskem spričevalu. Ta zahteva velja tudi za žige, razen reliefnih ali vodnih žigov.

(h)

Izvirnik veterinarskega spričevala mora biti priložen pošiljki do mejne kontrolne točke vnosa v Evropsko unijo.

(i)

Referenčno številko spričevala iz rubrik I.2 in II.a. vzorca veterinarskega spričevala mora izdati pristojni organ tretje države izvoznice.

1.

Brez poseganja v določbe iz dela A(9, 16, 18) Priloge III in dela A(I)(14, 15, 17, 18, 19.2, 20, 22.1, 22.2, 23.1, 23.2, 32.1, 32.3, 33, 34, 36.1, 39, 40, 43, 44, 46) Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES se navedenim rastlinam s poreklom iz tretjih držav, razen iz Kitajske, za katere je znano, da je v njih navzoč navedeni organizem, priloži spričevalo iz člena 13(1) navedene direktive, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno:

2.

Navedene rastline, uvožene v skladu s točko 1, se temeljito pregledajo na vstopni točki ali v namembnem kraju, vzpostavljenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES (1). Uporabljene metode pregledov zagotavljajo odkritje vsakega znaka napada navedenega organizma, zlasti v koreninah in deblih rastlin. V ta pregled se vključi ciljano destruktivno vzorčenje. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napada z 99-odstotno stopnjo zaupanja.

1.

Brez poseganja v določbe iz dela A(9, 16, 18) Priloge III in dela A(I)(14, 15, 17, 18, 19.2, 20, 22.1, 22.2, 23.1, 23.2, 32.1, 32.3, 33, 34, 36.1, 39, 40, 43, 44, 46) Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES se navedenim rastlinam s poreklom iz Kitajske priloži spričevalo iz člena 13(1) navedene direktive, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno:

2.

Navedene rastline, uvožene v skladu s točko 1, se temeljito pregledajo na vstopni točki ali v namembnem kraju, vzpostavljenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Uporabljene metode pregledov, vključno s ciljanim destruktivnim vzorčenjem na vsaki partiji, zagotavljajo odkritje vsakega znaka napada navedenega organizma, zlasti v koreninah in deblih rastlin. Velikost vzorca za pregled je takšna, da omogoča odkritje vsaj 1-odstotne stopnje napada z 99-odstotno stopnjo zaupanja.

Raven destruktivnega vzorčenja iz prvega odstavka mora ustrezati vrednostim v naslednji preglednici:

1.

Navedene rastline s poreklom (2) iz razmejenih območij v Uniji se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (3), in če so pred premeščanjem vsaj dve leti rasle na mestu pridelave:

Podlage, ki izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka, se lahko cepijo s cepiči, ki niso rasli v teh pogojih, vendar njihov premer na najdebelejšem delu ni več kot 1 cm.

2.

Navedene rastline, ki ne izvirajo (5) iz razmejenih območij, temveč so bile na mesta pridelave na takšnih območjih vnesene, se lahko premeščajo znotraj Unije le, če to mesto pridelave izpolnjuje pogoje iz podtočke (iii) točke 1 in le, če je rastlinam priložen rastlinski potni list, ki je pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.

3.

Navedene rastline, uvožene iz tretjih držav, v katerih je v skladu z oddelkom 1 znana navzočnost navedenega organizma, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list iz točke 1.

1.

Razmejena območja so sestavljena iz naslednjih delov:

2.

Natančna razmejitev območij temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji navedenega organizma, stopnji napada, posebni porazdelitvi gostiteljskih rastlin na zadevnem območju in dokazih o naselitvi navedenega organizma. Kadar uradni odgovorni organ ugotovi, da je izkoreninjenje navedenega organizma mogoče ob upoštevanju okoliščin izbruha, rezultatov posebne preiskave ali takojšnje uporabe ukrepov za izkoreninjenje, se polmer varnostnega območja lahko zmanjša na najmanj en kilometer od meje napadenega območja. Kadar izkoreninjenje navedenega organizma ni več mogoče, polmera ni mogoče zmanjšati na manj kot dva kilometra.

3.

Če je navzočnost navedenega organizma potrjena izven napadenega območja, se preveri razmejitev napadenega območja in varnostnega območja ter ustrezno spremeni.

4.

Kadar v razmejenem območju na podlagi sistematičnih raziskav iz člena 5(1) in spremljanja iz točke 1(h) oddelka 3 Priloge II navedeni organizem ni zaznan v obdobju, ki traja vsaj en življenjski cikel in eno dodatno leto in v vsakem primeru ne manj kot štiri zaporedna leta, se razmejitev lahko ukine. Natančna dolžina življenjskega cikla temelji na dokazih, ki so na voljo za zadevno območje ali podobno podnebno območje. Razmejitev se lahko ukine tudi, če so po dodatnem pregledu izpolnjeni pogoji iz točke 1 oddelka 2.

1.

Državam članicam v skladu s členom 6(2) ni treba vzpostaviti razmejenih območij iz člena 6(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz točke 1, državam članicam ni treba vzpostaviti razmejenih območij, če sprejmejo naslednje ukrepe:

Ukrepi iz točk (a) do (f) se predložijo v obliki poročila iz člena 7.

1.

Države članice na razmejenih območjih za izkoreninjenje navedenega organizma sprejmejo naslednje ukrepe:

Ukrepi iz točk (a) do (k) se predložijo v obliki poročila iz člena 7.

2.

Ko rezultati sistematičnih raziskav iz člena 5 v več kot štirih zaporednih letih potrdijo navzočnost navedenega organizma na območju in če obstajajo dokazi, da navedenega organizma ni več mogoče izkoreniniti, lahko države članice omejijo ukrepe na zadrževanje navedenega organizma na navedenem območju. Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje:

Ukrepi iz točk (a) do (i) se predstavijo v obliki poročila iz člena 7.