1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/1

(1)

Izkušnje z izvajanjem Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (2) so pokazale na potrebo po manjših spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov.

(2)

To zadeva pojasnitev ali poenostavitev nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva, da bi se izboljšala pravna jasnost, standardizirala skupna razlaga zakonodaje in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

(3)

Spremembe se nanašajo na izvajanje omejenega števila ukrepov v zvezi z nadzorom dostopa, nadzorstvom in patruljami, varnostnimi pregledi potnikov in oddane prtljage, varnostnim nadzorom za tovor, pošto, zaloge za oskrbo med letom in zaloge za oskrbo na letališču, usposabljanjem oseb in varnostno opremo.

(4)

Uredbo (EU) št. 185/2010 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/9

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/11

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 1. marca 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/14

(1)

Evropska komisija je po informacijah, ki jih je prejela v zvezi z obravnavanim ukrepom, z dopisom z dne 2. oktobra 2001 o tem vprašala francoske organe. Stalno predstavništvo Francije pri Evropski uniji je Komisiji odgovorilo z dopisom z dne 9. novembra 2001.

(2)

Ker se je ukrep izvajal brez predhodne odobritve Komisije, je bil pod številko NN 39/2003 vpisan v register nepriglašenih pomoči.

(3)

Komisija je z dopisom št. C(2003) 2057 konč. z dne 9. julija 2003 začela postopek iz člena 108(2) PDEU v zvezi z zadevno pomočjo.

(4)

Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala druge države članice in zainteresirane tretje strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevnih pomočeh. Komisija od tretjih strani ni prejela pripomb. Francoski organi so pripombe poslali z dopisi z dne 8. in 10. oktobra 2003 ter 13. septembra in 29. novembra 2005.

(5)

Franciji je bila 25. februarja 2011 poslana zahteva za dodatne informacije; sestanek je potekal 29. marca 2011.

(6)

Francoski organi so odgovorili z dopisom z dne 24. maja 2011.

(7)

Medpanožne organizacije so združenja, v katera so po posameznih panogah vključene različne panožne organizacije, ki so najbolj reprezentativne za kmetijsko proizvodnjo ter, odvisno od primera, predelavo, trženje in distribucijo, in ki jih je pristojni upravni organ priznal kot medpanožno organizacijo. Njihov obstoj, naloge in delovanje so urejeni s členom L.631-1 in naslednjimi kmetijskega zakonika. Da bi bilo tako združenje priznano, morajo pristojni organi preveriti, ali so različna merila izpolnjena, zlasti ali je njegov statut v skladu z zakonom (člen L.632-1 kmetijskega zakonika) in ali so organizacije, ki sestavljajo zadevno medpanožno organizacijo, reprezentativne.

(8)

Cilj medpanožnih organizacij je izvajati ukrepe v interesu vseh členov v panogi in v ta namen lahko sklepajo sporazume. Ti sporazumi in pobiranje prostovoljnih prispevkov, namenjenih financiranju ukrepov iz teh sporazumov, se lahko nato z medresorskim odlokom določijo za obvezne („razširijo“) za vse akterje v panogi, najsi so člani panožne organizacije, ki je članica medpanožne organizacije, ali ne, če so v skladu z zakonsko določenimi cilji. Namen teh sporazumov je predvsem okrepiti poznavanje trga, odnose med strokovnjaki, kakovost in promocijo proizvodov. V skladu s kmetijskim zakonikom se lahko sporazumi razširijo samo, če so namenjeni „skupnemu interesu“, ki temelji na ukrepih, „skladnih s splošnim interesom in združljivih s pravili skupne kmetijske politike“ (glej člen L.632-3 kmetijskega zakonika).

(9)

Načini pobiranja in porazdelitve prostovoljnih prispevkov, ki so postali obvezni, so urejeni posamezno z vsakim sporazumom medpanožne organizacije.

(10)

Čeprav so medpanožne organizacije pravne osebe zasebnega prava in se financirajo s prispevki zadevnega sektorja, je za delovanje sistema obveznih prostovoljnih prispevkov potrebno posredovanje države, zlasti na naslednje načine:

(11)

Cilj zadevne pomoči je spodbujati raziskovalne in razvojne ukrepe ter ukrepe tehnične pomoči in promocije (oglaševanja) v korist živinorejskega sektorja.

(12)

Predmet tega sklepa sta dve vrsti medpanožnih prispevkov, ki so jih javni organi določili za obvezne. To sta, po eni strani, prispevek za meso in drobovino goveda in ovac, namenjena za prehrano ljudi, in za žive živali iz vrst goveda in ovac, odpremljene v države EU ali izvožene („prispevek za meso“), in, po drugi strani, prispevek v korist Fonds National de l’Élevage (nacionalni sklad za živinorejo) („prispevek FNE“).

(13)

Medpanožni sporazumi, s katerimi so bili uvedeni prispevki v korist združenja Interbev, ki so predmet tega sklepa, so naslednji:

(14)

Association Nationale Interprofessionnelle du Bétail et des Viandes (nacionalno medpanožno združenje za živino in meso) (Interbev) je francoska medpanožna organizacija za sektor živine in mesa. To združenje je bilo ustanovljeno 9. oktobra 1979 na pobudo reprezentativnih organizacij s področij živinoreje in proizvodnje mesa v sektorjih goveda, ovac in konjev in priznano z odlokom z dne 18. novembra 1980 (3). Njegova vloga je braniti in uresničevati skupne interese živinoreje ter industrijskih, obrtnih in komercialnih dejavnosti v panogi. Združenje Interbev je bilo leta 1980 priznano kot medpanožna organizacija za sektor živine in mesa. Sestavljeno je iz trinajstih nacionalnih panožnih organizacij, ki zastopajo različne poklice v gospodarskem sektorju živine in mesa: živinorejce, trgovce z živimi živalmi, klavce, trgovce na debelo, industrialce, distributerje.

(15)

Njegovi glavni nalogi sta priprava medpanožnih sporazumov in kolektivna komunikacija. Poleg tega je pristojno še za raziskovalne programe v sektorju mesa. Z medpanožnimi sporazumi, podpisanimi v okviru združenja, so opredeljena pravila dejavnosti v panogi. Ti sporazumi se lahko v okviru postopka za razširitev predložijo javnim organom. Po razglasitvi razširitve s skupnim odlokom ministrstev za kmetijstvo in gospodarstvo ukrepi, določeni z medpanožnim sporazumom, postanejo obvezni za vse gospodarske subjekte v panogi.

(16)

Združenje Interbev je z medpanožnim sporazumom z dne 25. julija 1995, ki je bil razširjen z odlokom z dne 18. decembra 1995 (4), uvedlo prispevek za meso in drobovino goveda in ovac, namenjena za prehrano ljudi, ter za žive živali iz vrst goveda in ovac, odpremljene v države EU ali izvožene.

(17)

Prispevek se je nanašal na tri kategorije mesa in/ali živali, ki so bile določene tako:

(18)

Medpanožni sporazum z dne 25. julija 1995 je bil nadomeščen z drugim medpanožnim sporazumom z dne 12. junija 2001, ki je bil razširjen z odlokom z dne 19. septembra 2001 (6). Člen 1 odloka določa, da se sporazum razširi za obdobje, ki se konča tri leta po datumu objave navedenega odloka, to je 30. septembra 2004.

(19)

V medpanožnem sporazumu z dne 12. junija 2001 je bilo predvideno podaljšanje predhodnega položaja v zvezi s kategorijo navedenega mesa in/ali živali s povečanjem zneska prispevka: 0,1574 FRF (0,024 EUR) za meso in drobovino živali, zaklanih v Franciji, namenjena za prehrano ljudi; 0,0656 FRF (0,010 EUR) za meso, vneseno ali uvoženo za zaužitje v Franciji; 11,15 FRF (1,7 EUR) za žive živali iz vrst goveda in ovac, odpremljene v državo EU ali izvožene.

(20)

S sporazumom z dne 12. junija 2001 je bila uvedena tudi možnost delnega povračila prispevka za meso, ko je to odpremljeno v državo EU ali izvoženo v tretjo državo. Stopnja povračila je bila 0,0656 FRF/kg (0,010 EUR).

(21)

Z razširitvama leta 1995 in 2001 je bil iz izreka izključen prispevek za meso, vneseno ali uvoženo za zaužitje v Franciji. Za te proizvode torej ni treba plačevati obveznega prispevka za meso.

(22)

Združenje Interbev je z medpanožnim sporazumom z dne 15. junija 1994, ki je bil razširjen z odlokoma z dne 18. decembra 1995 (7) in z dne 19. septembra 2001 (8), uvedlo prispevek v korist nacionalnega sklada za živinorejo. S tem zadnjim odlokom je določeno, da se sporazum razširi za obdobje, ki se konča tri leta po datumu objave navedenega odloka, to je 30. septembra 2004.

(23)

Ta panožni sklad, ki se upravlja v okviru Confédération Nationale de l’Élevage (nacionalna zveza za živinorejo) (CNE), je bil ustanovljen zaradi naslednjih dveh glavnih ciljev: po eni strani, spodbuditi storitvene organizacije k prestrukturiranju in podpreti njihovo prilagoditev prihodnjim potrebam živinorejcev, ki jih je vse manj in so soočeni s politikami Skupnosti za obvladovanje proizvodnje, ter, po drugi strani, prispevati k trajnosti skupnih sredstev na področju ustvarjanja genetskega napredka in aplikativnih raziskav, ki bodo v prihodnosti ostali ključni dejavniki konkurenčnosti živinoreje.

(24)

Prispevek, namenjen financiranju tega sklada, plačujejo fizične ali pravne osebe, lastnice ali solastnice goveda ali ovac, zaklanih v Franciji. Glede na zadnje podatke, ki so jih sporočili francoski organi, je bil ta prispevek določen na 0,02 FRF/kg (0,003 EUR) neto mesa iz zakola (ali 7 FRF/glavo za odraslo govedo, 2,40 FRF/glavo za teleta in 0,36 FRF/glavo za ovce – 1,05, 0,36 oziroma 0,054 EUR).

(25)

Po navedbah francoskih organov se prihodki od tega prispevka uporabljajo za genetske izboljšave, sistem genetskih informacij, biotehnologijo in ekonomske študije.

(26)

Sredstva združenja Interbev, izhajajoča iz prispevkov za meso, se uporabljajo za tri vrste ukrepov, in sicer:

(27)

Pri komuniciranju in promociji gre zlasti za financiranje kampanj na različne teme, povezane s kakovostnimi mesnimi proizvodi, in tudi splošnejših televizijskih in radijskih kampanj za goveje meso ter ukrepov za stike z javnostjo. Financirajo se tudi promocijski ukrepi na zunanjih trgih ter celo udeležba na strokovnih in promocijskih sejmih.

(28)

Ukrepi tehnične pomoči so povezani zlasti s certifikacijo in kvalifikacijo živinoreje, zlasti za odpravo omejitev, s katerimi se srečujejo gospodarski subjekti na tem področju. Združenje Interbev pripravlja tudi skupne specifikacije za panoge ter sodeluje pri razširjanju in izvajanju listine dobre živinorejske prakse in kodeksa dobre prakse pri delu z mesom ter pri pojasnjevanju transakcij v celotni verigi.

(29)

Ukrepi raziskav in poizkusov so tisti, ki so najbolj prilagojeni potrebam panoge, nanašajo pa se zlasti na varnost živil, upravljanje kakovosti in dobro počutje živali.

(30)

Sredstva združenja Interbev, izhajajoča iz prispevkov FNE, se uporabljajo za naslednje ukrepe:

(31)

Ta sklep se nanaša na obdobje od leta 1996 do leta 2004, ko je potekel zadnji medpanožni sporazum, ki je predmet tega postopka.

(32)

Upravičenci do zadevnega ukrepa pomoči so govedorejci in ovčerejci.

(33)

Glavni končni prejemniki zadevnega ukrepa pomoči so proizvajalci, predelovalci in distributerji kmetijskih proizvodov. Določeno je, da lahko nekatere dejavnosti za račun slednjih izvajajo zasebna podjetja.

(34)

Ta sklep ne vpliva na stališče Komisije v zvezi z združljivostjo postopka izbire ponudnikov storitev, ki jim je zaupano izvajanje dejavnosti združenja Interbev, s pravili o oddaji javnih naročil.

(35)

Komisija je najprej v zvezi z naravo prispevkov v obravnavanem primeru ugotovila, da jih je francoska vlada določila kot obvezne v okviru postopka za razširitev medpanožnih sporazumov. Sporazumi so bili razširjeni s sprejetjem odloka, ki je bil objavljen v Uradnem listu Francoske republike. Iz tega izhaja, da je bil za te prispevke potreben akt javnega organa, da bili v celoti učinkoviti. Komisija je zato ob uvedbi postopka preiskave menila, da gre v tem primeru za davku podobne dajatve, se pravi javna sredstva, in da so te pomoči nezakonite, ker niso bile priglašene.

(36)

V skladu s točko 194 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (10) (v nadaljnjem besedilu: kmetijske smernice) je treba vsako nezakonito pomoč oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči. Kmetijske smernice se uporabljajo od 1. januarja 2007. Predhodne smernice, to so Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (2000–2006) (11), so se uporabljale od 1. januarja 2000. Zato je treba vsako pomoč, dodeljeno po tem datumu, presoditi na podlagi smernic iz leta 2000. Po drugi strani je treba vsako pomoč, dodeljeno pred tem datumom, presoditi na podlagi določb in prakse, ki so se uporabljale pred 1. januarjem 2000. Zadevne pomoči so se dodeljevale od leta 1996.

(37)

Kar zadeva državne pomoči, financirane z davkom podobno dajatvijo, mora Komisija preučiti ukrepe, financirane s pomočmi, in tudi financiranje samih pomoči.

(38)

Komisija je opozorila, da je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2002, preveriti z vidika Okvira o nacionalni pomoči za oglaševanje kmetijskih proizvodov in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi II k Pogodbi EGS (12), in da je treba združljivost pomoči, dodeljenih po tem datumu, preveriti z vidika Smernic Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I (13). Obe besedili v bistvu vsebujeta enaka načela ter med drugim določata negativna in pozitivna merila, ki jih je treba upoštevati. Kar zadeva zgornjo mejo pomoči, mora sektor te ukrepe financirati v višini najmanj 50 % stroškov. V obravnavanem primeru so se ukrepi v celoti financirali z davkom podobnimi dajatvami, finančni prispevek akterjev v tem sektorju pa po definiciji dosega to raven. Komisija je tako ob uvedbi postopka preiskave menila, da so bili veljavni pogoji upoštevani.

(39)

Komisija je opozorila, da je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2000, preveriti z vidika prakse Komisije, ki temelji na predlogu primernih ukrepov v zvezi s pomočmi, ki jih države članice dodelijo v sektorju živinoreje in živinorejskih proizvodov (14), ter da je treba združljivost pomoči, dodeljenih po tem datumu, preveriti z vidika kmetijskih smernic. Praksa Komisije, ki se je uporabljala pred letom 2000, in kmetijske smernice v bistvu vsebujejo enaka načela. Tako so za tovrstne pomoči dovoljene pomoči, dodeljene v višini 100 % upravičenih izdatkov. Poleg tega morajo biti pomoči dostopne vsem morebiti zainteresiranim akterjem v sektorju. Komisija je tako ob uvedbi postopka preiskave menila, da so bili veljavni pogoji upoštevani.

(40)

Komisija je opozorila, da je treba združljivost teh pomoči preveriti z vidika Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (15) in Sporočila Komisije o spremembi navedenega okvira (16). Tako je s skupnim trgom združljiva stopnja pomoči, ki lahko doseže 100 %, če so izpolnjeni naslednji štirje pogoji: pomoč je v splošnem interesu sektorja; obvestilo je objavljeno v ustreznih časopisih; rezultati dela so predloženi na enaki podlagi v smislu stroškov in časa; pomoč izpolnjuje mednarodna trgovinska merila, ki se jim je EU zavezala. Komisija je tako ob uvedbi postopka preiskave menila, da so bili veljavni pogoji upoštevani.

(41)

Komisija se je vprašala o pravi naravi ukrepov, financiranih s prispevkom FNE, katerega namen je bil spodbuditi storitvene organizacije k prestrukturiranju in podpirati njihovo prilagoditev prihodnjim potrebam živinorejcev ter prispevati k trajnosti skupnih sredstev na področju ustvarjanja genetskega napredka in aplikativnih raziskav. Po navedbah francoskih organov so se prihodki od tega prispevka uporabljali za genetske izboljšave, sistem genetskih informacij, biotehnologijo in ekonomske študije. Ti podatki niso zadostovali, da bi Komisija lahko ugotovila združljivost teh ukrepov z morebiti veljavnimi določbami Skupnosti. Komisija torej ob uvedbi postopka preiskave ni mogla ugotoviti, da so ukrepi, ki se financirajo s prispevkom FNE, združljivi s pogodbo ES (17).

(42)

Od 1. januarja 1996 se prispevek med drugim plačuje za žive živali iz vrst goveda in ovac, odpremljene v druge države članice, ter proizvode iz govejega in ovčjega mesa, odpremljene v druge države članice, čeprav je bilo za zadnje leta 2001 uvedeno delno povračilo tega prispevka. V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) (18) je treba za davek šteti, da pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, določene v členu 110 PDEU, če ugodnosti, ki jih prinese dodelitev dohodkov od obdavčenja, koristijo predvsem tistim obdavčenim nacionalnim proizvodom, ki se predelajo ali tržijo na nacionalnem trgu, tako da deloma nadomestijo breme, ki ga nosijo ti proizvodi, in s tem v manj ugoden položaj postavijo izvožene nacionalne proizvode.

(43)

Komisija je v fazi postopka preiskave menila, da prihodki od dajatve za proizvode in žive živali, odpremljene v druge države članice, namenjene financiranju promocijskih ukrepov, ukrepov tehnične pomoči ter raziskav in poizkusov, ki jih izvaja združenje Interbev, lahko pomenijo financiranje pomoči, nezdružljivo z notranjim trgom glede na Pogodbo in zlasti člen 107 Pogodbe, in da so bile torej tako financirane državne pomoči nezdružljive z navedeno pogodbo. Z dajatvijo je bila namreč lahko v slabši položaj postavljena proizvodnja teh živali za njihov izvoz v druge države članice, ker se je lahko z dodelitvijo prihodkov po njeni naravi prednost dajala nacionalni proizvodnji, trženi v Franciji, v škodo izvožene nacionalne proizvodnje in ker v višini dajatve niso bili upoštevani različni dobički, ki so bili ustvarjeni z nacionalnimi proizvodi zaradi trženja v Franciji ali zunaj nje.

(44)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo ob uvedbi postopka preiskave, Komisija v fazi postopka preiskave ni imela podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da se je ta prispevek plačeval za uvožene živali ali živali, odpremljene v druge države članice.

(45)

Komisija je v zvezi z združljivostjo obveznih prostovoljnih prispevkov s sistemom skupne ureditve trga (v nadaljnjem besedilu: SUT) na podlagi sodbe z dne 22. maja 2003 v zadevi Freskot (19) menila, da v obravnavanem primeru obvezni prostovoljni prispevki niso neposredno ali posredno posegali v cene zadevnih končnih proizvodov, ker dajatve ne vplivajo na ceno proizvodov, saj se ta določa na prostem trgu. Tako je breme, ki ga nosijo mesni proizvodi in rejene živali, nevtralizirano s prednostjo, ki jo pomenijo financirane dejavnosti. Zato je mogoče ugotoviti, da so učinki dajatev na ceno zelo omejeni ali da jih sploh ni.

(46)

Francoski organi so z dopisoma z dne 8. in 10. oktobra 2003 predložili pripombe k odločitvi Komisije o začetku postopka iz člena 108(2) PDEU zoper obravnavani ukrep pomoči.

(47)

Z dopisoma z dne 13. septembra in 29. novembra 2005 so predložili še druge pripombe v odgovor na zahteve za dodatne informacije, ki jih je poslala Komisija.

(48)

Francoski organi so po zahtevi za dodatne informacije, ki jo je Komisija poslala 25. februarja 2011 in izrazila na sestanku 29. marca 2011, z dopisom z dne 24. maja 2011 predložili še druge pripombe.

(49)

Francoski organi ugotavljajo, da je po mnenju Komisije sredstva, izhajajoča iz takih medpanožnih prispevkov, ki so bili določeni za obvezne, mogoče enačiti z davkom podobnimi dajatvami, ki lahko izkrivijo konkurenco na notranjem trgu. Ugotavljajo tudi, da bi morali biti ukrepi priglašeni. Nato so navedli naslednje:

(50)

Francoski organi so v zvezi s prispevki, ki so se pobirali na podlagi medpanožnih sporazumov z dne 15. junija 1994 v korist sklada za živinorejo in z dne 18. decembra 1995 v korist združenja Interbev, menili, da je Komisija njihovo preiskavo začela z dopisoma z dne 16. januarja 1995 (pomoč NN 34/95) in z dne 18. marca 1996 ter končala z dopisom (SG (96) D/6396) z dne 15. julija 1996 in ugotovila, da „obravnavani ukrepi spadajo izključno na področje uporabe Uredbe (EGS) št. 2328/91 in jih je treba preučiti na podlagi navedene uredbe. Člen 35(2) te uredbe namreč izključuje uporabo členov 92 in 93 Pogodbe“.

(51)

V odgovor Komisiji, ki je trdila, da se takrat ni izrekla o drugih ukrepih, ki jih je izvajalo združenje Interbev (kajti zadeva NN 34/95 se je nanašala samo na naložbe za prestrukturiranje reje krav dojilj), so zatrdili, da so v odgovor na dopis Komisije z dne 18. marca 1996 navedli: „nacionalni sklad za živinorejo je dejansko namenjen […] izboljšanju selekcije v živinoreji in podpori raziskavam, zlasti genetskim. […]“ (dopis z dne 13. septembra 2005).

(52)

Francoski organi torej menijo, da je bila Komisija povsem seznanjena z obstojem ukrepov komunikacije, promocije, raziskav in poizkusov, ki jih je financiralo združenje Interbev, in bi lahko v okviru te zadeve francoskim organom poslala zahteve za dodatne informacije. Ker se Komisija na to sporočilo ni odzvala, so sklepali, da je bila Komisija zadovoljna s sporočenimi informacijami.

(53)

Francoski organi so v poznejšem odgovoru Komisiji, ki je trdila, da je poslala zahtevo za dodatne informacije (30. maja 1996) v zvezi z zgoraj navedenim dopisom, po eni strani trdili, da niso nikoli prejeli zahtev za dodatne informacije, in po drugi strani menili, da je neukrepanje Komisije med 30. majem 1996 in 2. oktobrom 2001 pomenilo implicitno sprejetje združljivosti ukrepov, s katerimi je bila seznanjena.

(54)

Francoski organi še trdijo, da je bila Komisija obveščena o ukrepih komunikacije, ki jih je izvajalo združenje Interbev v okviru zadeve C-18/95 v zvezi z ukrepi za ovčerejski sektor.

(55)

Ker Komisija od tedaj ni nadaljevala preiskave teh sporazumov, francoski organi menijo, da so upravičeno menili, da Komisija ne nasprotuje njihovi uporabi.

(56)

V teh okoliščinah so francoski organi menili, da se ta postopek nanaša samo na medpanožni sporazum z dne 12. junija 2001.

(57)

Francoski organi so v dopisu z dne 24. maja 2011 in na sestanku 29. marca 2011 Komisiji končno predložili podatke o celotnem zadevnem obdobju.

(58)

Francoskim organom se ni zdelo potrebno priglasiti ukrepov, ki so se izvajali na podlagi sredstev iz prispevkov, pobranih na podlagi novih medpanožnih sporazumov z dne 12. junija 2001 v korist združenja Interbev in sklada FNE, ker se ti ukrepi financirajo zgolj na podlagi zasebnih sredstev, zbranih v zadevni panogi.

(59)

Francoski organi v zvezi z ukrepi, ki jih je izvajalo združenje Interbev, ugotavljajo, da jih Komisija po opravljeni analizi informacij, ki so ji jih poslali z dopisom z dne 9. novembra 2001, ocenjuje za združljive s Smernicami Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (2000–2006) in Smernicami Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje kmetijskih proizvodov in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I. Potrjujejo, da je v obdobju, na katero se nanaša ta sklep, združenje Interbev financiralo te ukrepe oglaševanja, tehnične pomoči, raziskav in poizkusov pod enakimi pogoji kot tiste, ki so bili predhodno navedeni v dopisu z dne 9. novembra 2001.

(60)

Francoski organi so v zvezi s skladom FNE z dopisom v odgovor na odločitev o uvedbi postopka (8. in 10. oktober 2003) predložili naslednja pojasnila.

(61)

Ukrepi, ki so se izvajali na podlagi sredstev sklada FNE, so ukrepi tehnične pomoči in aplikativnih raziskav. Francoski organi so potrdili, da so bili oblikovani ob upoštevanju točk 14 in 17 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (2000–2006).

(62)

Najprej je pojasnjeno, da so se sredstva, ki jih je zbral sklad FNE, uporabljala za naslednje ukrepe:

(63)

Sodelovanje sklada FNE na genetskem področju je strogo omejeno na spremljanje nekaterih skupnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru Dispositif National d’Amélioration Génétique (nacionalni mehanizem za genetske izboljšave) in jih je opredelila Commission Nationale d’Amélioration Génétique (nacionalna komisija za genetske izboljšave) (CNAG), ki združuje predstavnike države, stroke, raziskovalnega področja in šolstva.

(64)

Sredstva, ki jih dodeli sklad FNE, so namenjena predvsem spremljanju ukrepov oddelka za genetiko na inštitutu za živinorejo, katerega naloga je zlasti: podpora lokalnim organizacijam, ki prispevajo h genetskemu napredku prežvekovalcev; izdelava, vzdrževanje in razvoj specifikacij, v katerih so opredeljeni lokalni postopki; nadzor postopkov valorizacije in vpisa podatkov, potrebnih za genetsko oceno plemenskih živali, v skupnih računalniških verigah; prilagoditev postopkov indeksacije v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za kmetijske raziskave (INRA), izvajanje postopkov izmenjave podatkov na mednarodni ravni in razširjanje uradnih indeksov v Franciji.

(65)

Sklad FNE v okviru svojega ukrepa prenove in razvoja sistemov informacij o živinoreji sodeluje pri prenovi sistema genetskih informacij. Ta prenova, ki se je začela leta 1995, je potrebna za posodobitev skupnega sistema informacij, ki je bil vzpostavljen pred več kot 20 leti, in za njegovo poenotenje, da se zagotovi učinkovitejše upravljanje genetskih podatkov, sočasno pa omogoči vključitev novih funkcij, potrebnih za indeksacijo in zmanjšanje stroškov.

(66)

Sklad FNE je poleg tega sodeloval pri študiji ekonomske, tehnične in pravne izvedljivosti projekta panožnega sistema informacij o živinoreji, katerega cilj je zagotoviti panožno in medpanožno valorizacijo uradnih podatkov o identifikaciji in drugih podatkov, ki jih je mogoče zagotoviti.

(67)

Sklad FNE je podporo zagotovil več programom aplikativnih raziskav, saj je njegov namen še naprej sodelovati pri študijah tem v splošnem interesu za živinorejsko panogo, kot je na primer pomoč za program aplikativnih raziskav in prenosa biotehnologij razmnoževanja (prenos zarodka, določanje spola, oploditev in vitro, kloniranje). Ta dela se nanašajo na nove tehnike, izhajajoče iz embriologije, ki so še posebej zanimive z vidika prihodnje uporabe molekulskih markerjev in selekcije s pomočjo markerjev. S programom so bili bistveno izboljšani rezultati klasičnega prenosa zarodkov, razvita in optimizirana je bila francoska metoda določanja spola zarodkov, razvita je bila metoda ultrazvočno vodene punkcije jajčnih celic in izboljšana tehnika oploditve in vitro.

(68)

Sklad FNE je sodeloval tudi pri pilotnem projektu raziskav homologne rekombinacije. Projekt, ki ga je vodil inštitut INRA in pri katerem se je uporabljala metoda transgeneze, se je nanašal na nadzorovano spremembo genoma živali z vstavitvijo transgena na želeno mesto v DNK. Namen tega postopka je omogočiti nadomestitev enega gena z drugim brez uporabe gensko spremenjenih organizmov.

(69)

Poleg tega je sklad FNE sodeloval pri programu IDEA v zvezi z elektronsko identifikacijo goveda in ovac. Prispeval je tudi k financiranju nacionalnih projektov, izbranih v okviru programa Skupnosti IDEA in namenjenih izboljšanju zanesljivosti identifikacije živali z uporabo novih elektronskih tehnik.

(70)

Sklad FNE je sodeloval pri financiranju del v zvezi z ekonomskimi študijami, ki so nepogrešljive za živinorejske organizacije, zlasti da bi odgovorili na vprašanja, ki se porajajo zaradi zaporednih reform SKP, širitve Evrope, krize v zadnjih letih in razvoja mednarodnega okolja.

(71)

Vse te študije se izvajajo pod vodstvom skupine, imenovane „Groupe Économique du Bétail“ (ekonomska skupina za živino) (GEB), pod okriljem inštituta za živinorejo, ki zagotavlja skladnost različnih del, ki jih zahteva stroka, in njihovo dopolnjevanje s študijami na drugih področjih.

(72)

Rezultati opravljenega dela so spremljanje razmer v sektorju mleka in mesa v Franciji in Evropi, mesečna ekonomska poročila, v katerih so temeljito analizirani ekonomski vidiki živinoreje v Franciji, Evropi in svetu, posebna dela, kot so spremljanje cen in stroškov proizvodnje ter pogajanj v Skupnosti in v STO.

(73)

Ekonomska opazovalnica, ki je bila vzpostavljena v okviru skupine GEB, vključuje konkretna spoznanja o delovanju kmetijskih gospodarstev v živinorejskih mrežah in zagotavlja sinergijo med makro- in mikroekonomskim pristopom.

(74)

Sklad FNE je tudi pozvan, naj podpre uvedbo novih povezovalnih projektov, namenjenih lažji prilagoditvi živinoreje družbeno-gospodarskemu razvoju, kot je izvajanje listine dobre živinorejske prakse, ki pomenijo najpomembnejši tovrstni skupni pristop v Evropi, in uvedbo projekta komuniciranja o poklicu živinorejca po drugi krizi BSE, da bi se obnovilo razumevanje med živinorejci in državljani.

(75)

Francoski organi so poudarili, da so vsi financirani ukrepi v splošnem interesu vseh govedorejcev ali ovčerejcev; to nikakor niso ukrepi, katerih korist bi bila omejena na posamezne gospodarske subjekte ali posebne skupine gospodarskih subjektov.

(76)

Finančna udeležba sklada FNE je najpogosteje nižja od 50 % stroškov teh del in raziskav. Pri nekaterih enkratnih projektih je lahko višja od 50 %, vendar pa stopnja pomoči nikakor ne presega 100 %.

(77)

Ekonomske študije se financirajo tako, da se po eni strani zagotavlja upoštevanje meje 100 000 EUR na živinorejca na triletno obdobje in po drugi strani upoštevanje pravila dostopa vseh živinorejcev do rezultatov teh študij.

(78)

Francoski organi so potrdili, da se podatki vsake ekonomske študije in podatki, zbrani ob koncu vsakega raziskovalnega programa, če so dokončni, na široko razširjajo. Rezultati vseh del, h katerim prispeva sklad, se sistematično objavljajo in razširjajo, da bi jih živinorejci in njihove lokalne organizacije lahko uporabili in imeli do njih dostop brez diskriminacije.

(79)

Rezultati se razširjajo po dveh pomembnih poteh: prek panožnih živinorejskih organizacij in prek inštituta za živinorejo na podlagi tehničnih in ekonomskih publikacij z veliko naklado za živinorejce in tehnike.

(80)

Glede na to, da so dela v splošnem interesu, ni predvidena nikakršna komercialna uporaba rezultatov. Dejanski upravičenci do ukrepov so vsi govedorejci in ovčerejci, ki prejemajo teoretične in praktične rezultate del.

(81)

Financirane študije ne vodijo do nikakršnega neposrednega izplačila proizvajalcem in predelovalcem.

(82)

Komisija je v zvezi z obdavčitvijo mesa, uvoženega v Francijo z živinorejskih gospodarstev drugih držav članic ali tretjih držav, na podlagi informacij, ki so ji jih ob različnih priložnostih poslali francoski organi, lahko ugotovila, da so bili z medresorskimi odloki o razširitvi medpanožnih sporazumov iz leta 1995 in 2001 prispevki za uvoženo meso vedno izključeni s področja uporabe.

(83)

Komisija je nazadnje poudarila, da se je prispevek, ki se je pobiral v korist sklada FNE, lahko nanašal na živali, vzrejene zunaj nacionalnega ozemlja, vendar vnesene v Francijo za zakol.

(84)

Francoski organi so v dopisu z dne 6. oktobra 2003 potrdili upoštevnost te pripombe na ravni načel prava Skupnosti. Zato so se lotili spremembe besedila sporazuma, da bi izključili vsak prispevek za živali, vzrejene zunaj nacionalnega ozemlja, vendar vnesene v Francijo za zakol. Francoski organi so nameravali novo besedilo poslati Komisiji, ko bi bil nov sporazum formaliziran in podpisan.

(85)

Pri tem so dodali, da je v praksi obseg uvoza živih živali majhen in ne pomeni tveganja za izkrivljanje konkurence. Po podatkih carinskih služb je bilo leta 2001 uvoženih 24 933 glav „rejenega odraslega goveda“, leta 2002 pa 22 250 glav. Na nacionalni ravni zakoljejo 4 milijone glav, tako da uvoz živih živali pomeni samo 0,58 % celotnega zakola. Poleg tega se več kot 70 % tega uvoza nanaša na živali z veliko mesnatostjo in visoko ceno, namenjene posebnemu segmentu potrošnje na severu Francije. Ob upoštevanju povprečnih cen uvoza teh živali (po podatkih carinskih služb: 1,50 EUR/kg živih živali, kar je enako 2,5 EUR/neto kg) bi bil prispevek FNE za te živali v višini tisočinke vrednosti živali.

(86)

Po navedbah francoskih organov so bili zbrani obvezni prostovoljni prispevki, po eni strani, minimalni, ker je bilo neplačevanje za uvožene živali pogosto in je nato postalo sistematično, in je bil, po drugi strani, znesek zadevnega obveznega prostovoljnega prispevka glede na vrednost živali tako majhen, da ni mogel povzročiti izkrivljanja konkurence. Francoski organi so v dopisu z dne 24. maja 2011 poslali primere obrazcev za izračun prispevkov in izjav podjetij, iz katerih je razvidno, da je bilo v nekaterih primerih povračilo mogoče, ni pa bilo obvezno.

(87)

Francoski organi so z dopisoma z dne 13. septembra 2005 in 24. maja 2011 potrdili, da se je prispevek FNE od leta 2003 nanašal samo na živali, vzrejene in zaklane v Franciji (20).

(88)

Komisija je v zvezi s prispevkom za meso, odpremljeno v druge države članice, navedla tveganje diskriminacije, povezano s sistemom prispevkov, v katerem naj ne bi bila upoštevana odprema nekaterih proizvodov, zavezanih prispevku, z nacionalnega ozemlja, in izrazila bojazen, da bi se lahko s takim ukrepom prednost dajala nacionalni proizvodnji, trženi v Franciji.

(89)

Kot je navedeno v točki 16 in naslednjih obrazložitve, je bilo meso, odpremljeno v druge države članice, zavezano obveznemu prostovoljnemu prispevku v višini 0,0126 EUR/kg in na podlagi medpanožnega sporazuma z dne 12. junija 2001 obveznemu prostovoljnemu prispevku v višini 0,024 EUR/kg. Poleg tega je bil na podlagi navedenega sporazuma predviden sistem povračila v višini 0,010 EUR/kg.

(90)

Francoski organi so v zvezi z obveznimi prostovoljnimi prispevki za živali, odpremljene v druge države članice, v dopisu z dne 24. maja 2011 podali pojasnila, s katerimi so želeli dokazati, da so bili navedeni obvezni prostovoljni prispevki sorazmerni s koristmi ukrepov, financiranih s takimi prispevki.

(91)

Pojasnili so, da so odpreme živih živali zadevale mlado govedo. Kot je navedeno v točki 17 in naslednjih obrazložitve, je bilo treba za te živali plačevati obvezni prostovoljni prispevek, ki se je obračunal na glavo, in ne na kilogram mesa.

(92)

Francoski organi so zato poslali izračun, na podlagi katerega je mogoče oceniti enakovrednost med težo na glavo in v kilogramih. V medpanožnem sporazumu z dne 25. julija 1995 je bilo namreč navedeno, da je obvezni prostovoljni prispevek za zakol 0,084 FRF/kg trupa in da je obvezni prostovoljni prispevek za odpremo živih živali 7 FRF na glavo odraslega goveda (člen 4). Mlado govedo pa tehta od 250 do 280 kg žive teže, pri čemer je povprečna teža mesa 163 kg (razmerje 65 %). Zato je bil prispevek 7 FRF na glavo enakovreden prispevku 0,042 FRF/kg, ki je primerljiv s polovico prispevka za meso.

(93)

Z medpanožnim sporazumom z dne 12. junija 2001 je bil ta mehanizem podaljšan ob upoštevanju iste enakovrednosti. Zneski (v EUR) so bili naslednji: obvezni prostovoljni prispevek za zakol 0,024 EUR/kg trupa (člen 2) in obvezni prostovoljni prispevek za odpremo živih živali 1,7 EUR/glavo odraslega goveda (člen 4). Prispevek 1,7 EUR/glavo odraslega goveda je bil enakovreden prispevku 0,0104 EUR/kg, ki je primerljiv s polovico prispevka za meso.

(94)

Francoski organi menijo, da so skupni prihodki (38 136 670 EUR) od obveznega prostovoljnega prispevka za proizvode, odpremljene v druge države članice (žive živali in meso), pomenili 15 % skupnega zneska prihodkov od vseh obveznih prostovoljnih prispevkov, ki jih je združenje Interbev prejelo med letoma 1995 in 2004 (kar je 252 855 282 EUR). Francoski organi na podlagi splošnega pristopa v zvezi z leti 1995–2004 menijo, da so navedeni prihodki dobro določeni glede na ukrepe, ki naj bi jih bili deležni proizvodi, odpremljeni v druge države članice.

(95)

Poleg tega navajajo, da so bile živali in meso, odpremljeni iz Francije, po eni strani deležni ukrepov, ki so se izvajali zunaj nacionalnega ozemlja in za katere je bilo namenjenih 21 490 848 EUR, ter po drugi strani ukrepov, ki so koristili vsem živalim in proizvodom ne glede na njihovo destinacijo. Po mnenju francoskih organov je upravičena ocena, da je bilo od tega zneska ukrepov, ki so koristili vsem živalim in proizvodom, in sicer 91 231 075 EUR, samo 28 280 000 EUR porabljenih za financiranje ukrepov, ki so se izvajali zunaj nacionalnega ozemlja.

(96)

Ukrepi, ki so se nanašali posebej na izvožene živali in proizvode, so bili zlasti promocijski ukrepi (na primer: mednarodni sejmi, ukrepi panožnega obveščanja in stikov z javnostjo, zeleni teden v Berlinu, usposabljanja za razrez v tujini). Ukrepi, ki so se nanašali na vse živali in proizvode ne glede na njihove trge, v Franciji ali zunaj nje, so bili zlasti ukrepi oglaševanja, kot so kampanje o „kakovostni evropski govedini“, drobovini in „mesnih pasmah“, ter vrsta ukrepov raziskav o varnosti živil, dobrem počutju živali, upravljanju kakovosti, označevanju proizvoda, postopkih certificiranja ali sledljivosti govejega mesa, katerih rezultati so se na široko razširjali v Franciji in zunaj nje.

(97)

Francoski organi menijo, da so bili proizvodi, odpremljeni iz Francije, deležni medpanožnih ukrepov v višini 49 770 000 EUR. Ta znesek je treba primerjati z obveznimi prostovoljnimi prispevki, ki jih je bilo treba plačati, in sicer 38 136 670 EUR. Delež obveznih prostovoljnih prispevkov, ki ga je plačala izvožena francoska proizvodnja v obdobju 1995–2004, je bil izravnan glede na koristi, ki jih je imela od ukrepov, ki jih je financiralo združenje Interbev.

(98)

Francoski organi so v dopisu z dne 13. septembra 2005 potrdili, da odpremljeni proizvodi kot taki niso bili predmet prispevka iz naslova sklada FNE.

(99)

Člena 107 in 108 PDEU se uporabljata za vse kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, ki so predmet skupne ureditve trga (vsi kmetijski proizvodi, razen konjskega mesa, medu, kave, alkohola kmetijskega porekla, kisa, pridelanega iz alkohola, in plute) v skladu z različnimi predpisi, s katerimi se urejajo zadevne skupne ureditve trgov.

(100)

V skladu s členom 107(1) PDEU je, razen če Pogodba ne določa drugače, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(101)

Členi od 107 do 109 PDEU so se v času dejanskega stanja v sektorju govejega mesa začeli uporabljati s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/99 (21) o skupni ureditvi trga za te proizvode. Pred sprejetjem navedene uredbe so se v istem sektorju začeli uporabljati s členom 24 Uredbe (EGS) št. 805/68 z dne 27. maja 1968 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (22). V sektorju ovčjega in kozjega mesa so se začeli uporabljati s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (23). Pred sprejetjem navedene uredbe so se v istem sektorju začeli uporabljati s členom 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2467/98 z dne 3. novembra 1998 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (24) ter pred sprejetjem navedene uredbe s členom 27 Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 z dne 25. septembra 1989 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (25).

(102)

Členi od 107 do 109 PDEU so za sektorja, navedena v točki 32 in naslednjih obrazložitve tega sklepa, začeli veljati s členom 180 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (26)  (27).

(103)

Po mnenju Sodišča se za pomoči štejejo ukrepi, ki lahko ne glede na obliko neposredno ali posredno podjetjem dajo prednost ali ki jih je treba obravnavati kot gospodarsko prednost, ki je podjetje prejemnik v običajnih tržnih razmerah ne bi prejelo (28). V obravnavanem primeru je bila z odobreno podporo prednost dana nekaterim podjetjem, dejavnim v sektorju govedoreje ali ovčereje, z izvajanjem ukrepov, ki bi lahko koristili proizvajalcem ali sektorjem v panogah, ki jih zastopa združenje Interbev.

(104)

Poleg tega se v skladu s sodno prakso Sodišča za pomoči štejejo tudi ukrepi, s katerimi se v različnih oblikah zmanjšujejo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja, in ki so zaradi tega, ne da bi bili subvencije v ožjem pomenu besede, enaki in imajo enake učinke (29).

(105)

Obstoj prednosti je treba dokazati na ravni morebitnih upravičencev do ukrepov v korist sektorja mesa ter zadevnih medpanožnih prispevkov in njihovega financiranja. V obravnavanem primeru je bila z odobreno podporo prednost dana nekaterim podjetjem, dejavnim v sektorju govedoreje ali ovčereje, z izvajanjem ukrepov, ki bi lahko koristili proizvajalcem v sektorju.

(106)

V skladu s sodno prakso Sodišča mora biti prednost, da bi bila lahko opredeljena kot državna pomoč, prvič, dodeljena neposredno ali posredno iz državnih sredstev in, drugič, biti mora pripisljiva državi (30).

(107)

Komisija v zvezi z naravo prispevkov v obravnavanem primeru (obvezni prostovoljni prispevki) meni, da gre za davku podobne dajatve, torej javna sredstva. Svojo presojo je oprla na naslednje razmisleke.

(108)

Najprej je treba poudariti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso in zlasti točko 139 sodbe Salvat  (31) razlikovanje med zasebnimi in javnimi subjekti ni „odločilni element za uporabo pravil Pogodbe glede državne pomoči“. Poleg tega je v sodbi Ladbroke (32) zelo jasno potrjeno, da člen 107(1) PDEU „zajema vsa finančna sredstva, ki jih javni sektor dejansko lahko uporabi za pomoč podjetjem, ne glede na dejstvo, da so ta sredstva stalno ali nestalno v lasti navedenega sektorja. Zato, čeprav zneski […] niso stalno v lasti državne blagajne, dejstvo, da ostajajo stalno pod javnim nadzorom in torej na voljo pristojnim nacionalnim organom, zadostuje, da se jih opredeli kot državna sredstva in da zadevni ukrep spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe“.

(109)

Prvič, Komisija na podlagi te sodne prakse meni, da dejstvo, da zadevni obvezni prostovoljni prispevki vključujejo prispevke zasebnega sektorja in da niso stalno na voljo državi, ne zadostuje za ugotovitev, da ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU. V zvezi s tem mora Komisija preučiti tudi raven nadzora, ki ga izvaja država v zvezi s prihodki od zadevnih obveznih prostovoljnih prispevkov, in sposobnost države za usmerjanje uporabe sredstev za financiranje ukrepov pomoči.

(110)

V obravnavanem primeru Komisija ugotavlja, da odobritev vlade v obliki priznanja združenja Interbev pomeni osnovni pogoj za uvedbo obveznih prostovoljnih prispevkov. Čeprav je združenje Interbev subjekt zasebnega prava, je torej njegova možnost uvedbe obveznih prostovoljnih prispevkov v njegovem sektorju dejavnosti pogojena s tem, da država odobri njegovo delovanje in cilje (glej točko 14 obrazložitve tega sklepa).

(111)

V kmetijskem zakoniku je določeno tudi, da za vse člane zadevne stroke prispevki, ko so razširjeni z medresorskim odlokom (glej točko 10 obrazložitve tega sklepa), postanejo obvezni. Iz tega izhaja, da je za tovrstne prispevke potreben akt javnega organa, da bi lahko imeli vse svoje učinke (33).

(112)

Komisija na podlagi teh dejstev ugotavlja, da se za obravnavane obvezne prostovoljne prispevke lahko šteje, da so pod nadzorom države in da pomenijo državna sredstva.

(113)

Drugič, uporaba prihodkov od obveznih prostovoljnih prispevkov je določena s cilji in okvirom delovanja medpanožne organizacije, kot so opredeljeni v kmetijskem zakoniku (glej točke od 7 do 10 obrazložitve). Tako država lahko usmerja uporabo prihodkov od obveznih prostovoljnih prispevkov za financiranje ukrepov pomoči, ki jih izvaja združenje Interbev. Za prednosti, ki jih je dodelilo združenje Interbev, je torej mogoče šteti, da jih je mogoče pripisati državi.

(114)

Poleg tega je treba opozoriti, da je Sodišče v zadevi Pearle (C-345/02) (34) opredelilo nekatera znamenja, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali je treba davku podobne dajatve, kadar jih pobira predvsem medpanožna organizacija v korist svojih članov, šteti za državna sredstva, ki jih je mogoče pripisati državi, ali ne.

(115)

V skladu s preizkusom, ki ga je v navedeni zadevi predlagalo Sodišče, se obvezni prispevki, ki jih je zbral posrednik, ki zastopa podjetja iz nekaterih gospodarskih sektorjev, ne štejejo za državna sredstva, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(116)

Očitno je, da obravnavani ukrep ne izpolnjuje vseh pogojev iz sodbe Pearle. Najprej, obstoj, naloge in delovanje združenja Interbev so urejeni z nacionalno zakonodajo (glej točki 10 in 14 obrazložitve), za njegovo financiranje z obveznim prostovoljnim prispevkom pa je potrebno posredovanje države (glej točko 10 obrazložitve). Poleg tega člen 632-2-1 kmetijskega zakonika določa, da medpanožne organizacije prispevajo k izvajanju nacionalnih gospodarskih politik in gospodarskih politik Evropske unije ter da imajo pri dodelitvi javnih pomoči lahko prednost. Združenje Interbev je torej mogoče šteti za instrument za izvajanje politike, ki jo je podprla država in s katero se uresničujejo dejavnosti v splošnem interesu medpanožne organizacije (glej točki 40 in 61 ter naslednje obrazložitve). Poleg tega, kot je določeno v statutu združenja Interbev, se lahko proračun medpanožne organizacije financira z neposredno subvencijo države. Nazadnje, ob upoštevanju splošnega interesa financiranih raziskovalnih dejavnosti (glej točko 10 obrazložitve) ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so v obravnavanem primeru prejemniki pomoči vedno zavezanci za dajatve.

(117)

Glede na zgornje ugotovitve Komisija ugotavlja, da je zadevne ukrepe mogoče pripisati državi in da se financirajo iz državnih sredstev.

(118)

Da bi pomoči spadale na področje uporabe člena 107(1) PDEU, morajo tudi vplivati na konkurenco in trgovino med državami članicami. S tem merilom se predpostavlja, da prejemniki pomoči opravljajo gospodarsko dejavnost.

(119)

Da bi ugotovili, ali ta pomoč spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU, je treba nazadnje ugotoviti, ali ta pomoč lahko vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco.

(120)

Sodišče je ugotovilo, da je treba, kadar prednost, ki jo je odobrila država članica, okrepi položaj ene kategorije podjetij v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini v Skupnosti, za zadnje šteti, da je ta prednost vplivala nanje (35), kar zadostuje za dokaz izkrivljanja konkurence.

(121)

Obstoj trgovine med državami članicami v sektorju mesa je zadostno dokazan z obstojem skupne ureditve trga v sektorju (36). Za ponazoritev, v Franciji je trgovina z mesnimi proizvodi v Skupnosti predstavljala približno 15 % celotne trgovine z navedenimi proizvodi v Uniji (37).

(122)

Dodeljene pomoči torej lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, ker dajejo prednost nacionalni proizvodnji v škodo proizvodnje iz drugih držav članic. Sektor mesa je bil namreč v času dejanskega stanja, na katero se nanaša ta sklep, na ravni Skupnosti izjemno odprt za konkurenco in torej zelo občutljiv za kakršen koli ukrep v korist proizvodnje v eni ali drugi državi članici.

(123)

Komisija na podlagi zgornjih razmislekov meni, da je bila z ukrepi, ki so bili v obravnavanem primeru uvedeni v korist upravičencev, tem podeljena prednost, ki jo drugi gospodarski subjekti niso mogli koristiti, ter da ti ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, ker lahko vplivajo na trgovino med državami članicami.

(124)

Iz teh razlogov Komisija ugotavlja, da zadevni ukrep spada pod člen 107(1) PDEU in pomeni državno pomoč.

(125)

Francoski organi menijo, da bi se moral ta sklep nanašati samo na medpanožni sporazum z dne 12. junija 2001, kot je bilo pojasnjeno zgoraj (glej točko 56 obrazložitve).

(126)

Komisija v okviru pomoči NN 34/95 ni imela informacij o prispevkih FNE ali sistemu financiranja pomoči, ki spadajo pod to zadevo (38). Poleg tega se je njeno stališče nanašalo samo na pomoči za naložbe v korist nekaterih živinorejcev, zlasti za prvi nakup živali. Komisija tudi ni sprejela stališča v zvezi s sistemom obveznega prostovoljnega prispevka ali pomočmi za genetske izboljšave, sistemom genetskih informacij, biotehnologijo ali ekonomskimi študijami ali v zvezi z ukrepi promocije, tehnične pomoči, raziskav in poizkusov, ki so se financirali s prispevki Interbev in niso bili priglašeni v smislu člena 108(3) PDEU.

(127)

Francija je te ukrepe omenila v dopisu z dne 29. aprila 1996 v okviru zadeve NN 49/96, vendar samo v zvezi z dejavnostmi sklada FNE.

(128)

Vendar je Komisija v odgovor na ta dopis z dopisom z dne 30. maja 1996 (VI/021559) zahtevala dodatne informacije, da bi razumela naravo in obseg finančnih orodij, s katerimi naj bi se olajšalo prestrukturiranje živinorejskih subjektov, vključenih v identifikacijo in selekcijo živali, ter razvojne ukrepe. Komisija je prosila tudi, naj organi izpolnijo informativni list. Vendar pa francoski organi na ta dopis niso odgovorili in Komisija se ni nikoli izrekla o združljivosti zadevnih dejavnosti z notranjim trgom. Komisija je z dopisom z dne 9. julija 2003 začela postopek iz člena 108(2) PDEU v zvezi z zadevno pomočjo (39).

(129)

Medpanožna sporazuma z dne 15. junija 1994 v korist sklada za živinorejo in z dne 18. decembra 1995 v korist združenja Interbev ter državne pomoči, financirane s tema sporazumoma, bi bilo torej še vedno treba preučiti na podlagi pravil o državnih pomočeh, ker jih Komisija ni odobrila.

(130)

Zato se ta sklep nanaša tudi na sporazuma z dne 15. junija 1994 v korist sklada FNE in z dne 18. decembra 1995 v korist združenja Interbev. Komisija se pri analizi teh sporazumov ni izrekla o ukrepih, financiranih z navedenimi medpanožnimi prispevki.

(131)

Kot je navedeno v točki 57 obrazložitve, so francoski organi implicitno sprejeli to razlago.

(132)

Člen 107 PDEU določa izjeme od splošnega načela nezdružljivosti državnih pomoči s PDEU, čeprav se nekatere od njih očitno ne uporabljajo, zlasti tiste, določene v odstavku 2 navedenega člena. Tudi francoski organi se niso sklicevale nanje.

(133)

Kar zadeva odstopanja iz člena 107(3), jih je treba pri preučitvi vsake sheme pomoči za regionalni ali sektorski namen ali vsakega posameznega primera uporabe splošnih shem pomoči razlagati ozko. Predvsem se lahko odobrijo samo, če bi Komisija lahko ugotovila, da je pomoč nujna za uresničitev enega od zadevnih ciljev. Odobritev pravice do navedenih odstopanj za pomoči, ki ne vključujejo takšne protivrednosti, bi pomenila, da se omogočajo škodovanje trgovini med državami članicami in izkrivljanje konkurence, ki ni upravičeno z vidika interesa Skupnosti, ter soodvisno neupravičene prednosti za izvajalce dejavnosti v nekaterih državah članicah.

(134)

Komisija meni, da zadevne pomoči niso namenjene pospeševanju gospodarskega razvoja območja, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika v smislu člena 107(3)(a). Prav tako niso namenjene pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice v smislu člena 107(3)(b). Pomoči tudi niso namenjene pospeševanju kulture in ohranjanja kulturne dediščine v smislu člena 107(3)(d).

(135)

Vendar pa člen 107(3)(c) določa, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom. Da bi bile pomoči upravičene do odstopanja iz navedenega člena, morajo prispevati k razvoju zadevnega sektorja.

(136)

V skladu s točko 194 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in Obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonitih državnih pomoči (40), je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (41) oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči (42).

(137)

Posebne smernice za kmetijski sektor se uporabljajo od 1. januarja 2000. Zato bo treba vsako pomoč, dodeljeno po tem datumu, presoditi na podlagi smernic, ki se uporabljajo za zadevno obdobje. Med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006 so se uporabljale Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju. Od 1. januarja 2007 se uporabljajo Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013.

(138)

Nasprotno bo treba vsako pomoč, dodeljeno pred tem datumom, po potrebi presoditi na podlagi določb in prakse, ki so se uporabljale pred 1. januarjem 2000.

(139)

Komisija v zvezi z združljivostjo obveznih prostovoljnih prispevkov s sistemom SUT na podlagi zadeve C-355/00 Freskot (43) meni, da v obravnavanem primeru obvezni prostovoljni prispevki ne posegajo neposredno ali posredno v cene zadevnih končnih proizvodov, ker dajatve ne vplivajo na ceno proizvodov, saj se ta določa na prostem trgu. Tako je breme, ki ga nosijo mesni proizvodi in rejene živali, nevtralizirano s prednostjo, ki jo pomenijo financirane dejavnosti. Zato je mogoče meniti, da so učinki dajatev na ceno zelo omejeni.

(140)

Glede na predložene informacije financiranje tega sistema ni sporno.

(141)

Kar zadeva pomoči za promocijo, je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2002, preveriti z vidika Okvira o nacionalni pomoči za oglaševanje kmetijskih proizvodov in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi II k Pogodbi EGS (44), pomoči, dodeljenih po tem datumu, pa z vidika Smernic Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES in nekaterih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I (45).

(142)

Okvir iz leta 1987 in Smernice iz leta 2002 v bistvu vsebujejo enaka načela. Določajo negativna in pozitivna merila, ki jih je treba upoštevati pri vseh shemah državnih pomoči. Tako oglaševalski ukrepi ne smejo biti niti v nasprotju s členom 34 PDEU ali s sekundarnim pravom Skupnosti niti ne smejo biti namenjeni določenim podjetjem. Na podlagi informacij, ki so jih poslali francoski organi, je mogoče ugotoviti, da bodo ti ukrepi imeli cilje, ki so v skladu z več pozitivnimi merili, določenimi v zgoraj navedenih okviru in smernicah, ker bodo nekateri del cilja zmanjševanja presežne kmetijske proizvodnje, drugi pa del cilja razvoja visokokakovostnih proizvodov in zdrave prehrane.

(143)

Francoski organi so poleg tega pojasnili, da cilj sporočil iz oglaševalskih ukrepov ne bo odvrniti potrošnike od kupovanja proizvodov iz drugih držav članic ali očrniti navedene proizvode ter da ti ukrepi ne bodo koristili blagovni znamki posameznega podjetja ali posameznega proizvajalca.

(144)

Kar zadeva zgornjo mejo pomoči, se oglaševalski ukrepi lahko financirajo v višini 50 % z državnimi sredstvi, preostanek pa morajo prispevati upravičene panožne in medpanožne organizacije bodisi s prostovoljnimi prispevki bodisi s pobiranjem davku podobnih dajatev ali obveznih prispevkov. V obravnavanem primeru se ukrepi v celoti financirajo z davkom podobnimi dajatvami, finančni prispevek akterjev v tem sektorju za te kampanje pa po definiciji dosega 50 % njihovih stroškov.

(145)

Komisija meni, da so bila pri javnih pomočeh, izplačanih za financiranje promocijskih ukrepov, v obravnavanem primeru upoštevana merila, določena v veljavni zakonodaji Skupnosti s tega področja.

(146)

Združljivost pomoči za tehnično pomoč, dodeljenih pred 1. januarjem 2000, je treba analizirati z vidika prakse Komisije, ki temelji na predlogu za primerne ukrepe v zvezi s pomočmi, ki jih države članice dodelijo v sektorju živinoreje in živinorejskih proizvodov (46), pomoči, dodeljenih po tem datumu, pa z vidika kmetijskih smernic (47).

(147)

Praksa Komisije, ki se je uporabljala pred letom 2000, in kmetijske smernice, sprejete leta 2000, v bistvu vsebujejo enaka načela. Tako so pomoči, dodeljene v višini 100 % upravičenih izdatkov, dovoljene zlasti v zvezi z ukrepi tehnične pomoči z obveščanjem in računovodsko pomočjo, ukrepi v zvezi z razširjanjem novih tehnik in ukrepi v zvezi z usposabljanjem kmetijskih delavcev.

(148)

S sprejetjem smernic leta 2000 je bil dodan nov pogoj, na podlagi katerega morajo biti pomoči pod objektivno opredeljenimi pogoji dostopne vsem upravičenim osebam, ki delujejo na zadevnem območju, in na podlagi katerega skupni znesek dodeljene pomoči ne sme presegati 100 000 EUR na upravičenca za obdobje treh let ali v primeru malih in srednje velikih podjetij 50 % upravičenih izdatkov, pri čemer se upošteva višji znesek. Francoski organi so pojasnili, da je merilo dostopa vseh morebiti zainteresiranih akterjev v sektorju do opravljenih del v celoti izpolnjeno. Komisija na podlagi informacij, ki so jih poslali francoski organi zlasti v zvezi z zelo velikim številom upravičencev, meni, da je merilo v zvezi z zgornjo mejo izpolnjeno.

(149)

Komisija meni, da so bila pri javnih pomočeh, izplačanih za financiranje ukrepov tehnične pomoči, v obravnavanem primeru upoštevana merila, določena z veljavnimi pravili Skupnosti s tega področja.

(150)

Kar zadeve ukrepe raziskav in poizkusov, je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2000, preveriti z vidika Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj in Sporočila Komisije o spremembi navedenega okvira, pomoči, dodeljenih po tem datumu, pa z vidika kmetijskih smernic, ki se v točki 17 sklicujejo na navedeni okvir.

(151)

V Okviru Skupnosti je pojasnjeno, da je z notranjim trgom združljiva stopnja pomoči, ki lahko doseže 100 %, tudi če bi raziskave in razvoj izvajala podjetja, če so v vseh primerih izpolnjeni naslednji štirje pogoji:

(152)

Francoski organi so v zvezi s tem pojasnili, da se ukrepi raziskav in tehničnih poizkusov združenja Interbev izvajajo v korist vseh akterjev v sektorju. Poleg tega združenje razširja pridobljeno znanje in tehnična priporočila s spodbujanjem usposabljanj in razdeljevanjem dokumentacije, obvestil, povzetkov, informativnih zloženk ter na elektronskih nosilcih. Vsak živinorejec, klavec, mesar, predelovalec ali prodajalec v sektorju govedoreje in ovčereje je lahko na preprosto zahtevo obveščen o rezultatih in ima dostop do povzetkov raziskav brez diskriminacije in istočasno kot vsi drugi. Nazadnje, francoski organi zagotavljajo, da zadevni ukrepi ne vodijo do nikakršnega neposrednega izplačila proizvajalcem ali predelovalcem ter da izpolnjujejo mednarodna trgovinska merila, ki se jim je Evropska unija zavezala.

(153)

Komisija meni, da so bila pri javnih pomočeh, izplačanih za financiranje ukrepov raziskav in poizkusov, v obravnavanem primeru upoštevana merila, določena z veljavnimi pravili Skupnosti s tega področja.

(154)

Kar zadeva pomoči za tehnično pomoč, je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2000, preveriti z vidika prakse Komisije, ki temelji na predlogu za primerne ukrepe v zvezi s pomočmi, ki jih države članice dodelijo v sektorju živinoreje in živinorejskih proizvodov (49), pomoči, dodeljenih po tem datumu, pa z vidika kmetijskih smernic (50).

(155)

Praksa Komisije, ki se je uporabljala pred letom 2000, in kmetijske smernice, sprejete leta 2000, v bistvu vsebujejo enaka načela. Tako so pomoči, dodeljene v višini 100 % upravičenih izdatkov, dovoljene zlasti v zvezi z ukrepi tehnične pomoči z obveščanjem in računovodsko pomočjo, ukrepi v zvezi z razširjanjem novih tehnik in ukrepi v zvezi z usposabljanjem kmetijskih delavcev.

(156)

S sprejetjem smernic leta 2000 je bil dodan nov pogoj, na podlagi katerega morajo biti pomoči pod objektivno opredeljenimi pogoji dostopne vsem upravičenim osebam, ki delujejo na zadevnem območju, in na podlagi katerega skupni znesek dodeljene pomoči ne sme presegati 100 000 EUR na upravičenca za obdobje treh let ali v primeru malih in srednje velikih podjetij 50 % upravičenih izdatkov, pri čemer se upošteva višji znesek.

(157)

Francoski organi so poudarili, da so vsi financirani ukrepi v splošnem interesu vseh govedorejcev ali ovčerejcev; to nikakor niso ukrepi, katerih korist bi bila omejena na posamezne gospodarske subjekte ali posebne skupine gospodarskih subjektov.

(158)

Finančna udeležba sklada FNE je najpogosteje nižja od 50 % stroškov teh del in raziskav. Pri nekaterih enkratnih projektih je lahko višja od 50 %, vendar pa stopnja pomoči nikakor ne presega 100 %.

(159)

Ekonomske študije se financirajo tako, da se po eni strani zagotavlja upoštevanje meje 100 000 EUR na živinorejca na triletno obdobje in po drugi strani upoštevanje pravila dostopa vseh živinorejcev do rezultatov teh študij.

(160)

Komisija meni, da so bila pri javnih pomočeh, izplačanih za financiranje ukrepov tehnične pomoči, v obravnavanem primeru upoštevana merila, določena z veljavnimi pravili Skupnosti s tega področja.

(161)

Kar zadeve ukrepe raziskav in poizkusov, je treba združljivost pomoči, dodeljenih pred 1. januarjem 2000, preveriti z vidika Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj in Sporočila Komisije o spremembi navedenega okvira, pomoči, dodeljenih po tem datumu, pa z vidika kmetijskih smernic, ki se v točki 17 sklicujejo na navedeni okvir.

(162)

V Okviru Skupnosti je pojasnjeno, da je z notranjim trgom združljiva stopnja pomoči, ki lahko doseže 100 %, tudi če bi raziskave in razvoj izvajala podjetja, če so v vseh primerih izpolnjeni naslednji štirje pogoji:

(163)

V obravnavanem primeru se podatki vsake ekonomske študije in podatki, zbrani ob koncu vsakega raziskovalnega programa, če so dokončni, na široko razširjajo. Rezultati vseh del, h katerim prispeva sklad, se namreč sistematično objavljajo in razširjajo, da bi jih živinorejci in njihove lokalne organizacije lahko uporabili in do njih imeli dostop brez diskriminacije.

(164)

Rezultati se razširjajo po dveh pomembnih poteh: prek panožnih živinorejskih organizacij in prek inštituta za živinorejo na podlagi tehničnih in ekonomskih publikacij z veliko naklado za živinorejce in tehnike.

(165)

Glede na to, da so dela v splošnem interesu, ni predvidena nikakršna komercialna uporaba rezultatov. Vprašanje stroškov prenehanja pravice do uporabe ali pogojev dostopa do pravice do uporabe se torej ne postavlja. Dejanski upravičenci do ukrepov so vsi govedorejci in ovčerejci, ki prejemajo teoretične in praktične rezultate del.

(166)

Financirane študije ne vodijo do nikakršnega neposrednega izplačila proizvajalcem in predelovalcem. Izpolnjujejo splošna in posebna merila iz Priloge 2 „Državna podpora: osnova za oprostitev obveznosti za zmanjšanje“ k sporazumu o kmetijstvu, sklenjenemu v Marakešu med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj.

(167)

Komisija meni, da so bila pri javnih pomočeh, izplačanih za financiranje ukrepov raziskav in poizkusov, v obravnavanem primeru upoštevana merila, določena z veljavnimi pravili Skupnosti s tega področja.

(168)

Ker se državna pomoč financira z davkom podobno dajatvijo (obvezni prostovoljni prispevki), mora Komisija sočasno preučiti financirane ukrepe, to je pomoč, in način njihovega financiranja. Po mnenju Sodišča (51) mora Komisija, kadar je način financiranja pomoči, zlasti kadar gre za obvezne prispevke, sestavni del ukrepa pomoči, pri preučitvi pomoči upoštevati ta način financiranja.

(169)

Pri določanju, ali je način financiranja sestavni del ukrepa pomoči, je treba upoštevati več elementov: prihodki od dajatve morajo biti rezervirani za financiranje pomoči in morajo biti nujno dodeljeni za financiranje pomoči (52), dajatev mora biti namenjena ukrepu pomoči ob upoštevanju zadevnih nacionalnih predpisov (53) in znesek dajatve mora imeti neposreden učinek na znesek državne pomoči (54).

(170)

Komisija na podlagi uporabe teh meril za zadevne ukrepe ugotavlja naslednje. Prvič, pravna podlaga zadevnih ukrepov, to so medpanožni sporazumi, razširjeni z odlokom, opredeljuje obvezne dajatve. To pomeni, da je vsaka dajatev opravljena izključno v korist zadevnega sklada, ne da bi bila del splošnega proračuna združenja Interbev ali države. Za dajatev je torej treba šteti, da je rezervirana za financiranje pomoči in dodeljena za financiranje pomoči na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov. Drugič, ukrepi pomoči se financirajo izključno s sektorskimi dajatvami. Združenje Interbev nikakor ne uporablja svojih drugih virov financiranja, da bi dopolnilo financiranje predvidenih ukrepov. Zato je mogoče ugotoviti, da ima znesek dajatve neposreden učinek na znesek državne pomoči.

(171)

Komisija na podlagi teh elementov ugotavlja, da je način financiranja pomoči, v obravnavanem primeru so to obvezni prostovoljni prispevki, sestavni del ukrepa pomoči in da ga je torej treba upoštevati pri preučitvi združljivosti pomoči. Ker je ta način financiranja lahko v nasprotju s členom 110 PDEU, Komisija ne more zatrditi, da je shema pomoči združljiva, če vzpostavlja diskriminacijo med uvoženimi in nacionalnimi proizvodi (55) ali med izvoženimi in nacionalnimi proizvodi (56).

(172)

V obravnavanem primeru se je dajatev pobirala za nacionalno proizvodnjo ter tudi za izvoženo meso ali živali (v okviru obveznih prostovoljnih prispevkov za meso) in uvoženo meso ali živali (v okviru obveznih prostovoljnih prispevkov, ki jih je pobiral sklad FNE).

(173)

Preučitev Komisije se nanaša na nekatere vidike v zvezi s prispevki za meso in na prispevek FNE, ker bi navedeni prispevki lahko vplivali na trgovino v Skupnosti.

(174)

Kot je navedeno v točki 82 obrazložitve, prispevek za uvoženo meso med letoma 1996 in 2004 s francosko zakonodajo ni bil določen za obveznega. Ta prispevek je torej izključen s področja uporabe tega sklepa, ker kot tak ne pomeni državne pomoči. Manjka namreč eden od odločilnih elementov, navedenih v točki 10 obrazložitve, to je obvezujoča moč. Na podlagi zgoraj navedenega ukrepi, financirani z dajatvijo, naloženo za uvožene proizvode, torej ne pomenijo državne pomoči in zato niso predmet tega sklepa.

(175)

Kot je navedeno v točki 16 in naslednjih (57) obrazložitve, se od 1. januarja 1996 prispevek plačuje za proizvode, odpremljene v druge države članice, čeprav je bilo leta 2001 uvedeno delno povračilo tega prispevka. Glede na sodno prakso Sodišča bi ta prispevek lahko povzročil diskriminacijo izvoznikov, če jim ukrepi, financirani s prispevkom, niso namenjeni in ne nadomestijo stroškov, ki jih imajo (58). Treba je torej dokazati, da z dodelitvijo prihodkov od tega prispevka ni bila dana prednost nacionalni proizvodnji, trženi v Franciji, v škodo izvožene nacionalne proizvodnje.

(176)

Ukrepi, ki so se nanašali posebej na izvožene živali in proizvode, so bili zlasti promocijski ukrepi (na primer: mednarodni sejmi, ukrepi panožnega obveščanja in stikov z javnostjo, zeleni teden v Berlinu, usposabljanja za razrez v tujini).

(177)

Ukrepi, ki so se nanašali na vse živali in proizvode ne glede na njihove trge, v Franciji ali zunaj nje, so bili zlasti ukrepi oglaševanja, kot so kampanje o „kakovostni evropski govedini“, drobovini in „mesnih pasmah“, ter vrsta ukrepov raziskav o varnosti živil, dobrem počutju živali, upravljanju kakovosti, označevanju proizvoda, postopkih certificiranja ali sledljivosti govejega mesa, katerih rezultati so se obširno razširjali v Franciji in zunaj nje.

(178)

Po navedbah francoskih organov ukrepi, ki so koristili izključno proizvodom in živalim, odpremljenim v druge države članice, ali tem proizvodom in živalim skupaj z nacionalnimi proizvodi, niso pomenili vseh ukrepov, financiranih z obveznimi prostovoljnimi prispevki.

(179)

Treba je ugotoviti za vsako leto posebej in na splošno, ali so bili proizvodi, odpremljeni v druge države članice, deležni ukrepov medpanožne organizacije.

(180)

V naslednji preglednici je prikazana porazdelitev prihodkov v EUR od obveznih prostovoljnih prispevkov med različne ukrepe združenja Interbev po posameznih letih ter delež ukrepov, namenjenih izključno izvoženim mesu in živalim ali tem mesu in živalim skupaj z nacionalnimi proizvodi in živalmi.

(181)

Iz preglednice je razvidno, da so bili v celotnem obravnavanem obdobju izvoženi proizvodi povprečno deležni približno 44 % vseh ukrepov, financiranih z obveznimi prostovoljnimi prispevki. Pojasniti je treba, da so francoski organi za isto obdobje navedli, da je bil skupni znesek prihodkov od prispevkov, pobranih za izvožene proizvode, 15 % (59). Poleg tega so navedli, da 15-odstotni delež pomeni povprečje, in sporočili številke za vsako leto, iz katerih je razvidno, da obseg prispevkov, pobranih za izvožene proizvode, ni nikoli presegal 18 %.

(182)

Ob upoštevanju posledic sodbe Sodišča v zadevi Nygård (60) in dejstva, da ukrepi, financirani z dajatvijo, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107 PDEU ter da dajatev ni diskriminacijska in ne krši člena 110 PDEU, ker se je uporabljala tudi za izvožene proizvode in živali, ki so imeli sorazmerne koristi od te dajatve, Komisija meni, da prihodki od dajatve za izvožene proizvode, namenjene financiranju ukrepov združenja Interbev, pomenijo financiranje pomoči, ki je združljivo s pravili PDEU in zlasti členom 107 te pogodbe, ter da so zato tako financirane državne pomoči združljive z navedeno pogodbo.

(183)

Po navedbah francoskih organov so se do leta 2003 prispevki, ki so se pobirali v korist sklada FNE, lahko uporabljali tudi za živali, vzrejene zunaj francoskega nacionalnega ozemlja, vendar vnesene v Francijo za zakol.

(184)

Francoski organi so po dvomih, ki jih je izrazila Komisija, zatrdili, da so spremenili besedilo medpanožnega sporazuma, da bi izključili kakršen koli prispevek za živali, uvožene ali vnesene v Francijo. Po navedbah francoskih organov se ti prispevki uporabljajo samo za živali, vzrejene in zaklane v Franciji.

(185)

Komisija ni prejela sprememb tega medpanožnega sporazuma. Poslano je bilo samo navodilo z dne 2. februarja 2005 (glej točko 87 obrazložitve), v katerem je pojasnjeno, da se prispevki v korist sklada FNE uporabljajo samo za vse vrste mesa, pridobljenega z vsemi postopki zakola živali, vzrejenih v Franciji, na matičnem ozemlju Francije.

(186)

Zato se je med 1. januarjem 1996 in 30. septembrom 2004 prispevek za meso plačeval tudi za meso živali, zaklanih v Franciji, a vzrejenih zunaj nacionalnega ozemlja.

(187)

Francoski organi niso mogli dokazati, da so ukrepi, financirani s temi prispevki, koristili živinorejcem, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj nacionalnega ozemlja. Zavezanci za obvezni prostovoljni prispevek, ki so svoje proizvode izvažali, namreč niso bili upravičeni do nikakršnega povračila ali znižanja, čeprav niso bili v celoti deležni zadevnih ukrepov. Ukrepi raziskav in razvoja ter tehnične pomoči lahko načeloma koristijo samo nacionalnim proizvodom (meso goveda, vzrejenega in zaklanega v Franciji).

(188)

Dejstvo, da je bil obseg uvoza živih živali takrat zanemarljiv (61) in da so imeli uvozniki živih živali v praksi možnost, če so želeli, prijaviti tonažo uvoženih živali, da bi jo odšteli od osnove za prispevek, in zaprositi za povračilo, nima neposrednih posledic za vsebinsko presojo Komisije. Poleg tega vsaka diskriminacija, tudi minimalna, spada na področje uporabe člena 110 PDEU.

(189)

Ob upoštevanju posledic sodbe Sodišča v zadevi Nygård (62) in dejstva, da ukrepi, financirani z dajatvijo, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107 PDEU ter da je dajatev diskriminacijska in krši člen 110 PDEU, ker se je uporabljala tudi za proizvode iz drugih držav članic, ki pa niso bili v celoti deležni koristi od te dajatve, Komisija meni, da prihodki od dajatve za živali, uvožene iz drugih držav članic, namenjene financiranju ukrepov sklada FNE, pomenijo financiranje pomoči, ki ni združljivo z notranjim trgom glede na Pogodbo in zlasti člen 107 te pogodbe, ter da so zato tako financirane državne pomoči nezdružljive z navedeno pogodbo.

(190)

Ker se prispevki FNE uporabljajo za živali, vzrejene ali zaklane v Franciji, lahko Komisija ugotovi, da odpremljeni proizvodi kot taki niso predmet prispevka za sklad FNE in so torej izključeni s področja uporabe tega sklepa.

(191)

Kot je že bilo navedeno v odločitvi o začetku postopka, Komisija poudarja, da je Francija v skladu s členom 108(3) PDEU ni obvestila o odlokih o razširitvi, s katerimi so bili prostovoljni prispevki določeni za obvezne, in ukrepih, ki se financirajo s temi prispevki, preden so se ti odloki začeli izvajati (glej točko 2 tega sklepa).

(192)

V členu 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 je nezakonita pomoč jasno opredeljena kot nova pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Obveznost priglasitve državne pomoči je določena v členu 2 navedene uredbe.

(193)

V zvezi z naravo obravnavanih prispevkov Komisija najprej ugotavlja, da je zanje potreben akt javnega organa, da bi lahko imeli vse svoje učinke. Zato meni, da gre v obravnavanem primeru za davku podobne dajatve, torej javna sredstva.

(194)

Ker so obvezni prostovoljni prispevki javna sredstva (kot je navedeno v točki 106 in naslednjih obrazložitve), ki so v celoti del sheme pomoči (točka 171 in naslednje obrazložitve), in ker so bili uporabljeni za financiranje prednosti za podjetja v sektorju mesa, je njihova priglasitev Komisiji obveznost, ki izhaja iz člena 108(3) Pogodbe.

(195)

Kot je navedeno v točkah 123 in 124 obrazložitve, ukrepi, ki jih je izvedla Francija, vsebujejo elemente državne pomoči, zato gre za nove pomoči, ki Komisiji niso bile priglašene in so zato nezakonite v smislu Pogodbe.

(196)

V skladu z Obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonitih državnih pomoči (63), je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 oceniti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči.

(197)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da financiranje te sheme z obveznimi prostovoljnimi prispevki ni sporno, ker se ti uporabljajo za nacionalne proizvode ter za izvožene proizvode in živali (v obravnavanem primeru „prispevki za meso“ med letoma 1996 in 2004).

(198)

Ker se prispevki pobirajo tudi za uvožene živali (v obravnavanem primeru prispevki za živali v korist sklada FNE med letoma 1996 in 2004), iz zgornjih razmislekov izhaja, da sistem obveznih prostovoljnih prispevkov ni združljiv z notranjim trgom zaradi kršitve člena 110 PDEU, ker Franciji ni uspelo dokazati, da so bili tudi uvoženi proizvodi upravičeni do pomoči v enakem obsegu kot nacionalni proizvodi.

(199)

Poleg tega obravnavane pomoči niso bile priglašene Komisiji v smislu člena 108(3) PDEU in torej pomenijo nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(200)

Komisija obžaluje, da je Francija navedene pomoči dodelila v nasprotju s členom 108(3) PDEU.

(201)

V zvezi s pomočmi, izvedenimi pred dokončnim sklepom Komisije, je treba opozoriti, da zaradi obvezne narave postopkovnih pravil, določenih v členu 108(3) PDEU, katerih neposredni učinek je Sodišče priznalo v več sodbah (64), ni mogoče naknadno odpraviti nezakonitosti obravnavane pomoči (65).

(202)

Sodišče je opozorilo, da so nacionalna sodišča, kadar je bil ukrep pomoči, katerega način financiranja je njegov sestavni del, izveden v nasprotju z obveznostjo priglasitve, načeloma dolžna odrediti povračilo dajatev ali prispevkov, posebej pobranih za financiranje te pomoči. Opozorilo je tudi, da so nacionalna sodišča dolžna ščititi pravice posameznikov, kadar nacionalni organi morebiti ne upoštevajo prepovedi izvajanja pomoči, ki je določena v zadnjem stavku člena 108(3) PDEU in ima neposreden učinek. Nacionalna sodišča morajo iz takega neupoštevanja, na katero se sklicujejo posamezniki, ki ga lahko uveljavljajo, in ki so ga ugotovila nacionalna sodišča, v skladu z nacionalnim pravom izpeljati vse posledice glede veljavnosti aktov, ki se nanašajo na izvajanje zadevnih ukrepov pomoči, in povračila dodeljenih finančnih pomoči (66).

(203)

Komisija meni, da je v tem primeru primerno sprejeti pogojni sklep, tako da se uporabi možnost, ponujena s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999, v skladu s katerim lahko Komisija svoj sklep dopolni s pogoji, na podlagi katerih lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, in obveznostmi, na podlagi katerih lahko nadzoruje izpolnjevanje svojega sklepa.

(204)

Da bi Francija odpravila kršitev člena 110 PDEU in tako za nazaj odpravila diskriminacijo, mora povrniti del dajatve, ki se je plačevala za uvožene proizvode (prispevki za živali v korist sklada FNE med letoma 1996 in 2004), sorazmerno s prednostmi pomoči, ki jih niso bili deležni. Zadevne pomoči bi z odpravo te kršitve postale združljive s členom 107 PDEU.

(205)

Komisija določi pogoje, ki jih je treba upoštevati pri navedenem povračilu. Francija mora tako zavezancem za dajatev povrniti del dajatve, ki se je plačevala za zgoraj navedene uvožene proizvode od datuma začetka pobiranja dajatve do 30. septembra 2004, ob polnem upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

če zavezanci za plačilo dajatve lahko predložijo dokaz, da so bili obvezni prostovoljni prispevki naloženi za uvožene proizvode, lahko zahtevajo povračilo sorazmernega dela prihodka od dajatve, namenjene financiranju storitev, ki so jih bili deležni izključno nacionalni proizvodi, v roku, določenem v skladu z nacionalnim pravom, ki v nobenem primeru ni krajši od šestih mesecev od vročitve tega sklepa;

(b)

Francija bo ugotovila obseg morebitne diskriminacije, ki bremeni uvožene proizvode. Za to bo v referenčnem obdobju preverila finančno enakovrednost zneskov, ki se na splošno pobirajo od nacionalnih proizvodov iz naslova zadevne dajatve, in prednosti, ki so jih deležni izključno ti proizvodi;

(c)

povračilo se mora izvršiti najpozneje v šestih mesecih od vložitve zahtevka;

(d)

povrnjene zneske je treba preračunati na današnjo vrednost, pri čemer je treba upoštevati obresti od datuma njihovega prejema do datuma dejanskega povračila. Te obresti se izračunajo na podlagi referenčne obrestne mere Komisije, določene z metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj;

(e)

francoski organi sprejmejo vsak razumen dokaz zavezancev, iz katerega so razvidni zneski, ki so jih plačali iz naslova dajatve za proizvode iz drugih držav članic;

(f)

za pravice do povračila ne smejo biti določeni drugi pogoji, zlasti ne pogoj, da dajatev ni bila prenesena naprej;

(g)

če zavezanec še ni plačal dajatve, se francoski organi formalno odpovejo plačilu sorazmernega dela te dajatve za proizvode, uvožene iz drugih držav članic, za katero je dokazano, da je namenjena financiranju dela pomoči, ki koristi izključno nacionalnim proizvodom. Odpovejo se tudi morebitnim s tem povezanim zamudnim obrestim;

(h)

Francija se zavezuje, da bo predložila popolno poročilo, iz katerega bo razvidno pravilno izvajanje ukrepa povračila, če bo Komisija to zahtevala;

(i)

če je bila podobna dajatev naložena v drugi državi članici za iste proizvode, ki so bili zavezani dajatvi v Franciji, se francoski organi zavezujejo, da bodo zavezancem povrnili del dajatve, ki se je plačevala za proizvode iz te druge države članice;

(j)

Francija se zavezuje, da bo s tem sklepom seznanila vse morebitne zavezance za plačilo dajatve.

1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/34

(1)

Aviarna influenca je nalezljiva virusna bolezen pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu, ki resno vpliva na donosnost reje perutnine ter povzroča motnje v trgovini znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Ob izbruhu aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi ne le na druga gospodarstva s perutnino v isti državi članici, temveč tudi na druge države članice ali tretje države zaradi trgovine z živo perutnino ali njenimi proizvodi.

(3)

Direktiva Sveta 2005/94/ES (2) o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence določa ukrepe, ki jih morajo države članice ob izbruhu takoj izvajati, da se prepreči nadaljnje širjenje virusa.

(4)

Odločba 2009/470/ES določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Unije za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. V skladu s členom 4(2) navedene odločbe države članice prejmejo finančni prispevek za kritje stroškov nekaterih ukrepov za izkoreninjenje aviarne influence.

(5)

Prva in druga alinea člena 4(3) Odločbe 2009/470/ES določata pravila o deležih stroškov, nastalih v državah članicah, ki jih lahko zajema finančni prispevek Unije.

(6)

Za plačilo finančnega prispevka Unije za nujne ukrepe za izkoreninjenje aviarne influence veljajo pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (3).

(7)

V Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem je leta 2011prišlo do izbruhov aviarne influence. Nemčija, Italija in Nizozemska so sprejele ukrepe za boj proti navedenim izbruhom v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(8)

Nemški, italijanski in nizozemski organi so s poročili Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter z rednim sporočanjem informacij o položaju glede bolezni dokazali, da so učinkovito izvajali ukrepe nadzora iz Direktive 2005/94/ES.

(9)

Tako so nemški, italijanski in nizozemski organi izpolnili vse svoje tehnične in upravne obveznosti v zvezi z ukrepi iz člena 4(2) Odločbe 2009/470/ES in člena 6 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(10)

Na tej stopnji ni mogoče določiti natančne višine finančnega prispevka Unije, ker so podatki o stroških nadomestil in odhodkih iz poslovanja približni.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/36

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta ESCB lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Merila za ugotavljanje primernosti zavarovanja za potrebe operacij denarne politike Eurosistema so določena v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (1) (v nadaljnjem besedilu: Splošna dokumentacija).

(2)

V skladu z oddelkom 1.6 Splošne dokumentacije lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. V skladu z oddelkom 6.3.1 Splošne dokumentacije si Eurosistem pridržuje pravico, da na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjujejo njegove zahteve glede visokih bonitetnih standardov.

(3)

Na podlagi Sklepa ECB/2010/3 z dne 6. maja 2010 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči grška država (2), se, kot izjemen ukrep, začasno ne uporabljajo minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala grška država, ali ki so jih izdali subjekti, ustanovljeni v Grčiji, in za katere v celoti jamči grška država.

(4)

Helenska republika se je odločila, da imetnikom tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala grška država, ponudi izmenjavo dolga v okviru udeležbe zasebnega sektorja.

(5)

Ta odločitev Helenske republike še dodatno negativno vpliva na ustreznost tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala grška država, ali ki so jih izdali subjekti, ustanovljeni v Grčiji, in za katere v celoti jamči grška država, za zavarovanje pri operacijah Eurosistema.

(6)

Sklep ECB/2010/3 je treba razveljaviti –