28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/1

DIREKTIVA 2011/92/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2011

o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Okoljska politika Unije v skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije temelji na previdnostnem načelu in na načelu, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati. Vplivi na okolje bi morali biti upoštevani v najzgodnejši možni fazi v vseh postopkih tehničnega načrtovanja in sprejemanja odločitev.

(3)	Načela presoje vplivov na okolje je treba uskladiti, zlasti kar zadeva projekte, ki bi morali biti predmet presoje, glavne obveznosti nosilcev projekta in vsebino presoje. Države članice lahko določijo strožja pravila za varstvo okolja.

(4)	Poleg tega je treba doseči enega izmed ciljev Unije na področju varstva okolja in kakovosti življenja.

(5)	Okoljska zakonodaja Unije vključuje določbe, ki javnim in drugim organom omogočajo, da sprejemajo odločitve, ki lahko pomembno vplivajo tako na okolje kot na zdravje in dobro počutje posameznika.

(6)	Splošna načela za presojo vplivov na okolje je treba določiti z namenom dopolnjevanja in usklajevanja postopkov soglasij za izvedbo, s katerimi se urejajo javni in zasebni projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

(7)

Soglasje za izvedbo javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, bi moralo biti izdano šele po presoji verjetnih pomembnih vplivov teh projektov na okolje. Ta presoja bi morala biti izvedena na podlagi ustreznih informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta in jih lahko dopolnijo pristojni organi in zainteresirana javnost, ki jo posamezen projekt verjetno zadeva.

(8)	Nekatere vrste projektov imajo pomemben vpliv na okolje in te projekte bi se moralo praviloma presoditi sistematično.

(9)	Druge vrste projektov morda nimajo pomembnega vpliva na okolje prav v vsakem primeru in bi bilo treba te projekte presoditi, kadar države članice menijo, da bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

(10)

Države članice lahko določijo pragove ali merila za namen odločanja o tem, kateri izmed takih projektov bi morali biti predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da od primera do primera preverjajo projekte pod temi pragovi ali zunaj teh meril.

(11)

Države članice bi morale, ko postavljajo take pragove ali merila ali ko od primera do primera preverjajo projekte za namen odločanja o tem, kateri projekti morajo biti predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje, upoštevati ustrezna izbirna merila, ki jih določa ta direktiva. Države članice so skladno z načelom subsidiarnosti v najboljšem položaju, da uporabijo ta merila v posebnih primerih.

(12)	Za projekte, ki so predmet presoje, bi bilo treba priskrbeti določen minimalen obseg informacij, ki zadevajo projekt in njegove vplive.

(13)

Primerno je določiti postopek, ki bi nosilcu projekta omogočil pridobitev mnenja pristojnih organov o vsebini in obsegu informacij, ki jih je treba zbrati in priskrbeti za presojo. Države članice lahko v okviru tega postopka zahtevajo, da nosilec projekta med drugim predloži drugačne rešitve za projekte, za katere namerava vložiti prošnjo.

(14)	Presoditi bi bilo treba vplive projekta na okolje, da bi upoštevali prizadevanja za varovanje zdravja ljudi, prispevali h kakovosti življenja z boljšim okoljem, zagotovili ohranjanje raznolikosti bioloških vrst in ohranili reproduktivne zmogljivosti ekosistema kot osnovnega življenjskega vira.

(15)	Zaželeno je določiti okrepljene določbe, ki zadevajo presojo čezmejnih vplivov na okolje, da bi na ta način upoštevali dogajanja na mednarodni ravni. Evropska skupnost je podpisala Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje dne 25. februarja 1991 in jo ratificirala 24. junija 1997.

(16)

Učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev omogoča, da javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki utegnejo biti pomembne za te odločitve, ter tako poveča odgovornost in preglednost postopka odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in k podpori sprejetim odločitvam.

(17)	Sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje združenj, organizacij in skupin, zlasti nevladnih organizacij, ki spodbujajo varovanje okolja, bi bilo treba podpreti, med drugim tudi s spodbujanjem izobraževanja javnosti v zvezi z varstvom okolja.

(18)	Evropska skupnost je podpisala Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah Ekonomske komisije OZN za Evropo (Aarhuška konvencija) dne 25. junija 1998 in jo ratificirala 17. februarja 2005.

(19)	Med cilji Aarhuške konvencije je želja zagotoviti pravico sodelovanja javnosti v odločanju o okoljskih zadevah, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(20)	Člen 6 Aarhuške konvencije predvideva sodelovanje javnosti pri odločitvah o posebnih dejavnostih, ki so navedene v Prilogi I h Konvenciji, in dejavnostih, ki niso vključene v seznam, pa lahko pomembno vplivajo na okolje.

(21)	Člen 9(2) in (4) Aarhuške konvencije predvideva dostop do sodnih ali drugih postopkov izpodbijanja materialne in postopkovne zakonitosti odločb, dejanj ali opustitev, ki so predmet določb sodelovanja javnosti člena 6 navedene konvencije.

(22)	Te direktive se ne bi smelo uporabljati pri tistih projektih, katerih podrobnosti so sprejete v kakšnem posebnem predpisu nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom.

(23)	Poleg tega je v izjemnih primerih lahko primerno, da se določen projekt izvzame iz postopkov presoje, kakor jih določa ta direktiva, pod pogojem, da se Komisiji in zadevni javnosti predložijo ustrezne informacije.

(24)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in vplivov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(25)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

2. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„projekt“ pomeni:

—	izvedbo gradbenih del ali drugih instalacij ali shem,

—	druge posege v naravno okolje in krajino, vključno s tistimi, ki vključujejo pridobivanje mineralnih virov;

(b)	„nosilec projekta“ pomeni prosilca za dovolitev zasebnega projekta ali javni organ, ki da pobudo za projekt;

(c)	„soglasje za izvedbo“ pomeni odločitev pristojnega organa ali organov, ki dovoljuje nosilcu projekta izvedbo projekta;

(d)	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

(e)

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivali postopki okoljskega odločanja ali ima interes pri takih postopkih iz člena 2(2). V tej opredelitvi se šteje, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes;

(f)	„pristojni organ ali organi“ pomeni tisti organ ali tiste organe, ki jih države članice določijo kot odgovorne za opravljanje dolžnosti iz te direktive.

3. Države članice se lahko odločajo za vsak primer posebej, če je tako določeno z nacionalno zakonodajo, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, ki služijo namenom nacionalne obrambe, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.

4. Ta direktiva se ne uporablja za projekte, katerih podrobnosti so sprejete s posebnim predpisom nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.

2. Presojo vplivov na okolje se lahko vključi v obstoječe postopke za izdajo soglasja za izvedbo projektov v državah članicah, oziroma, če to ne gre, v druge postopke ali v postopke, ki jih je treba uvesti za usklajenost s cilji te direktive.

3. Države članice lahko določijo enotni postopek, da bi izpolnile zahteve te direktive in zahteve Direktive št. 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. jauarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5).

4. Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih določen projekt v celoti ali delno izvzamejo iz določb te direktive.

V tem primeru države članice:

(a)	preučijo, ali bi bila primerna druga oblika presoje;

(b)	omogočijo zadevni javnosti dostop do podatkov, pridobljenih z drugimi oblikami presoje iz točke (a), podatkov, ki se nanašajo na odločitev o odobritvi izvzetja, ter razlogov za njegovo odobritev;

(c)	pred izdajo soglasja obvestijo Komisijo o razlogih, ki utemeljujejo odobreno izvzetje, in ji zagotovijo podatke, ki so, kadar je primerno, na razpolago njihovim državljanom.

Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.

Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi tega odstavka.

Člen 3

Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in skladno s členi 4 do 12 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na naslednje dejavnike:

(a)	ljudi, živalstvo in rastlinstvo;

(b)	tla, vodo, zrak, podnebje in krajino;

(c)	materialne dobrine in kulturno dediščino;

(d)	medsebojne vplive dejavnikov iz točk (a), (b) in (c).

Člen 4

1. Ob upoštevanju člena 2(4) se projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.

2. Ob upoštevanju člena 2(4) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, odločijo, ali se projekt presoja skladno s členi 5 do 10. Države članice sprejmejo navedeno odločitev s:

(a)	preverjanjem za vsak primer posebej, ali

(b)	pragovi ali merili, ki jih postavi država članica.

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v točkah (a) in (b).

3. Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III.

4. Države članice zagotovijo, da je odločitev pristojnih organov v skladu z odstavkom 2 na razpolago javnosti.

Člen 5

1. V primeru projektov, ki so skladno s členom 4 predmet presoje vplivov na okolje v skladu s tem členom in členi 6 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, ki jih določa Priloga IV, kolikor:

(a)	države članice menijo, da so informacije pomembne za določeno fazo postopka pridobivanja soglasja in glede na posebne značilnosti posameznega projekta ali vrste projekta in lastnosti okolja, ki bodo verjetno prizadete;

(b)	se lahko po mnenju držav članic od nosilca projekta upravičeno zahteva, da zbere te informacije, pri čemer med drugim upošteva tekoče poznavanje in metode presoje.

2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da na zahtevo nosilca projekta pred vložitvijo prošnje za soglasje za izvedbo, pristojni organ poda mnenje o informacijah, ki jih nosilec projekta priskrbi skladno z odstavkom 1. Pristojni organ se posvetuje z nosilcem projekta in organi iz člena 6(1), preden poda svoje mnenje. Dejstvo, da je pristojni organ podal mnenje po določbah tega odstavka, mu ne preprečuje, da ne bi naknadno zahteval od nosilca projekta predložitev dodatnih informacij.

Države članice lahko zahtevajo od pristojnih organov tako mnenje, ne glede na to, ali tako zahteva nosilec projekta.

3. Informacije, ki jih mora zagotoviti nosilec projekta skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

(a)	opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta;

(b)	opis načrtovanih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti odpravili pomembne škodljive vplive;

(c)	podatke, potrebne za opredelitev in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje;

(d)	povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in prikaz glavnih razlogov za njegovo izbiro, z upoštevanjem vplivov na okolje;

(e)	netehnični povzetek informacij iz točk (a) do (d).

4. Države članice po potrebi zagotovijo, da kateri koli organi, ki imajo pomembne informacije, s posebnim ozirom na člen 3, dajo te informacije na razpolago nosilcu projekta.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo organi, ki se bodo verjetno ukvarjali s projektom zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je priskrbel nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo. V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se mora nosilec projekta posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane skladno s členom 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejše ureditve posvetovanja določijo države članice.

2. Javnost se obvesti prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev, o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) in najpozneje takrat, ko je informacije mogoče razumno posredovati:

(a)	zahteva za soglasje za izvedbo;

(b)	dejstvo, da je za projekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, in da se, kadar je primerno, uporablja člen 7;

(c)	podrobnosti o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti o časovnih rokih za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)	vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(e)	navedba dostopnosti podatkov, zbranih v skladu s členom 5;

(f)	navedba časa in krajev, kjer so zadevni podatki dostopni, in na kakšen način;

(g)	podatki o določbah za sodelovanje javnosti v skladu z odstavkom 5 tega člena.

3. Države članice zagotovijo, da se v okviru razumnih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)	katerih koli podatkov, zbranih v skladu s členom 5;

(b)	v skladu z nacionalno zakonodajo, do glavnih poročil in obvestil, danih pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(c)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6), do podatkov, ki niso navedeni v odstavku 2 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 8 te direktive in ki postanejo dostopni šele potem, ko je bila zadevna javnost že obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4. Zadevna javnost dobi zgodnje in učinkovite priložnosti sodelovanja v postopkih okoljskega odločanja v skladu s členom 2(2) in je tako upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pristojnemu organu ali organom pred odločitvijo o prošnji za soglasje za izvedbo odprte vse možnosti.

5. Države članice podrobno določijo ukrepe za obveščanje javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in za posvetovanje z zadevno javnostjo (na primer s pisnimi prispevki ali z javno anketo).

6. Zagotovljeni so razumni časovni okviri za različne stopnje, tako da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb tega člena.

Člen 7

1. Če se država članica zaveda, da bo projekt verjetno pomembno vplival na okolje v drugi državi članici ali če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod takim vplivom, pošlje država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, kakor hitro je mogoče in ne pozneje, kot sama obvešča svojo javnost, prizadeti državi članici med drugim:

(a)	opis projekta, skupaj z vsemi razpoložljivimi podatki o možnem čezmejnem vplivu;

(b)	podatke o vrsti odločitve, ki bo morda sprejeta.

Država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, da drugi državi članici razumen rok, v katerem le-ta navede, ali želi sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), in lahko vključi podatke iz odstavka 2 tega člena.

2. Če država članica, ki prejme podatke v skladu z odstavkom 1, navede, da namerava sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), država članica, na katere ozemlju naj bi bil projekt izveden, v skladu s členom 6(2) pošlje potrebne podatke, če tega ni storila že prej, državi članici, ki bo prizadeta, in omogoči dostop do podatkov v skladu s točkama (a) in (b) člena 6(3).

3. Zadevni državi članici, vsaka v obsegu, kakor ga postopek zadeva, tudi:

(a)	poskrbita, da so informacije iz odstavka 1 in 2 v primernem času na razpolago organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti na ozemlju države članice, ki bo verjetno pomembneje prizadeta; in

(b)	zagotovita organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti možnost, da pred izdajo soglasja za izvedbo projekta posredujejo svoje mnenje o predloženih informacijah v primernem času pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju bo predvidoma izveden projekt.

4. Zadevne države članice začnejo s posvetovanji, ki med drugim zadevajo možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov, in se sporazumejo glede razumnega trajanja obdobja posvetovanja.

5. Zadevne države članice lahko določijo podrobnejše postopke za izvedbo tega člena, da omogočijo zadevni javnosti na ozemlju prizadete države članice učinkovito sodelovanje v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) za ta projekt.

Člen 8

V postopku izdaje soglasja za izvedbo se upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7.

Člen 9

1. Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi obvestijo zadevno javnost v skladu z ustreznimi postopki in dajo na razpolago javnosti naslednje podatke:

(a)	vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje;

(b)	po pregledu pripomb in mnenj zadevne javnosti, glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno s podatki o poteku sodelovanja javnosti;

(c)	po potrebi opis glavnih ukrepov za to, da se izogne glavnim škodljivim posledicam, se jih zmanjša ali se jih, če je možno, izravna.

2. Pristojni organ ali organi obvestijo katero koli državo članico, s katero so se posvetovali v skladu s členom 7, tako da posredujejo tudi podatke iz odstavka 1 tega člena.

Države članice, s katerimi se je posvetovalo, zagotovijo, da so navedeni podatki na primeren način dostopni zadevni javnosti na njihovem ozemlju.

Člen 10

Določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.

Kjer se uporablja člen 7, veljajo za posredovanje informacij v drugo državo članico in sprejem informacij s strani druge države članice omejitve, ki veljajo v državi članici, v kateri je projekt predlagan.

Člen 11

1. Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti:

(a)	ki imajo zadosten interes, ali drugače,

(b)	ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj,

dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti.

2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3. Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1(2), šteje za zadostnega za namen točke (a) odstavka 1 tega člena. Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1 tega člena.

4. Določbe tega člena ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek je pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5. Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 12

1. Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.

2. Države članice skladno s členom 4(2) zlasti obvestijo Komisijo o vseh merilih oziroma pragovih, sprejetih za izbiro zadevnih projektov.

3. Na podlagi te izmenjave informacij Komisija po potrebi predloži dodatne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, zato da se zagotovi, da je uporaba te direktive dovolj usklajena.

Člen 13

Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Direktiva 85/337/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, kakor so določeni v delu B Priloge V.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 13. decembra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. SZPUNAR

(1) UL C 248, 25.8.2011, str. 154.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2011.

(3) UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

(4) Glej del A Priloge VI.

(5) UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(6) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

PRILOGA I

PROJEKTI IZ ČLENA 4(1)

1.	Rafinerije surove nafte (razen podjetij, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan.

(a)	Termoelektrarne in druge kurilne naprave, ki proizvedejo 300 megavatov toplote ali več;

(b)	jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z demontažo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev (1) (razen raziskovalnih obratov za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).

(a)	Obrati za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva;

(b)

obrati, namenjeni:

(i)	proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva;

(ii)	predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov;

(iii)

končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva;

(iv)	zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov;

(v)	zgolj skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja.

(a)	Integrirani obrati za začetno taljenje surovega železa in jekla;

(b)	obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki.

Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne proizvode z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih proizvodov in za druge rabe azbesta pri porabi več kot 200 ton na leto.

Integrirani kemični obrati, tj. tisti obrati za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporabljajo kemijske postopke, pri katerih gre za več poleg postavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:

(a)	proizvodnji osnovnih organskih kemikalij;

(b)	proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij;

(c)	proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih gnojil);

(d)	proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih proizvodov in biocidov;

(e)	proizvodnji osnovnih farmacevtskih proizvodov s kemijskimi ali biološkimi postopki;

(f)	proizvodnji eksplozivov.

(a)	Gradnja daljinskih železniških prog in letališč (2) z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več;

(b)	gradnja avtocest in hitrih cest (3);

(c)

gradnja nove ceste s štirimi ali več pasovi ali nova razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dvema pasovoma ali manj, da bo imela štiri ali več pasov, z dolžino take nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka.

(a)	Celinske vodne poti in pristanišča za notranjo plovbo, ki dovoljujejo prehod plovil z več kot 1 350 tonami;

(b)	trgovska pristanišča, pomoli za nakladanje in razkladanje, ki so povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen pomolov za trajekte), ki lahko sprejmejo plovila z več kot 1 350 tonami.

9.	Obrati za sežiganje, obrati za kemično obdelavo, kakor je določeno v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (4) v točki D9, ali odlagališče nevarnih odpadkov, kakor je določeno v točki 2 člena 3 te direktive.

10.	Obrati za sežiganje ali obrati za kemično obdelavo, kakor jih določa Priloga I k Direktivi 2008/98/ES v točki D9 nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 100 ton na dan.

11.	Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno obnavljanje podtalnice z letno količino načrpane ali obnovljene vode, enaki ali večji od 10 milijonov kubičnih metrov.

12.

(a)	Prenos vodnih količin med porečji z namenom preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode in kjer količina prenešene vode presega 100 milijonov kubičnih metrov na leto;

(b)	v vseh drugih primerih, prenos vodnih količin med porečji, kjer dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2 000 milijonov kubičnih metrov na leto, in kjer količina prenešene vode presega 5 % tega pretoka.

V obeh primerih so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu.

13.	Čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150 000 prebivalcev, kakor je določeno v točki 6 člena 2 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (5).

14.	Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton na dan v primeru nafte in 500 000 kubičnih metrov na dan v primeru plina.

15.	Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov kubičnih metrov.

16.

Cevovodi s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km:

(a)	za transport plina, nafte, kemikalij;

(b)	za transport tokov ogljikovega dioksida (CO2) za namene geološkega shranjevanja, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami.

17.

Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:

(a)	85 000 mesti za piščance, 60 000 mesti za kokoši;

(b)	3 000 mesti za pitance (čez 30 kg); ali

(c)	900 mesti za svinje.

18.

Industrijski obrati za proizvodnjo:

(a)	papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi;

(b)	papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 ton na dan.

19.	Kamnolomi in dnevni kopi, kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov.

20.	Gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.

21.	Skladišča nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200 000 ton ali več.

22.	Območja shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (6).

23.	Naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, zajetih v tej prilogi, ali kjer skupni letni zajem CO2 znaša 1,5 megatone ali več.

24.	Kakršna koli sprememba ali razširitev projektov, naštetih v tej prilogi, kjer takšna sprememba ali razširitev sama po sebi doseže morebitne pragove, določene v tej prilogi.

(1) Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji prenehajo biti taki obrati, ko je s proizvodne lokacije trajno odstranjeno vse jedrsko gorivo in drugi radioaktivno kontaminirani elementi.

(2) V tej direktivi „letališče“ pomeni letališče, ki se ujema z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije civilnega letalstva iz leta 1944 (Priloga 14).

(3) V tej direktivi „hitra cesta“ pomeni cesto, ki se ujema z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne 15. novembra 1975.

(4) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(5) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

(6) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.

PRILOGA II

PROJEKTI IZ ČLENA 4(2)

1. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBOGOJSTVO

(a)	Projekti za preoblikovanje podeželskih zemljiških posestev;

(b)	projekti za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo;

(c)	vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in izsuševalnimi projekti;

(d)	začetno pogozdovanje in izsekavanje gozdov za namene spreminjanja v drugo vrsto rabe zemljišč;

(e)	intenzivne živinske farme (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f)	intenzivno ribogojstvo;

(g)	pridobivanje zemljišč iz morja.

2. PRIDOBITVENA INDUSTRIJA

(a)	Kamnolomi, površinski kopi in izkopavališča šote (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)

rudniki;

(c)	pridobivanje mineralnih snovi pri čiščenju morskega ali rečnega dna;

(d)

globinsko vrtanje, zlasti:

(i)	geotermalno vrtanje;

(ii)	vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov;

(iii)

vrtanje za vodne zaloge,

z izjemo vrtanj za raziskovanje trdnosti tal;

(e)	obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca.

3. ENERGETIKA

(a)	Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)	industrijske naprave za prenos plina, pare in tople vode; prenos električne energije po nadzemnih vodih (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c)	nadzemno skladiščenje zemeljskega plina;

(d)	podzemno skladiščenje vnetljivih plinov;

(e)	nadzemno skladiščenje fosilnih goriv;

(f)	industrijsko briketiranje premoga in lignita;

(g)	obrati za predelavo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov (razen, če so vključeni v Prilogo I);

(h)	hidroelektrarne;

(i)	obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike;

(j)	naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, ki niso zajete v Prilogi I k tej direktivi.

4. PROIZVODNJA IN PREDELAVA KOVIN

(a)	Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno fuzijo), vključno z neprekinjenim litjem;

(b)

obrati za predelavo železnih kovin:

(i)	obrati za vroče valjanje;

(ii)	kovačnice s kladivi;

(iii)

nanašanje zaščitnih kovinskih prevlek s kemijskimi postopki;

(c)	livarne za železne kovine;

(d)	talilnice, vključno z obrati za legiranje neželeznih kovin, razen plemenitih kovin, vključno s taljenjem starih kovin (rafiniranje, vlivanje, itn.);

(e)	obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih materialov z elektrolitskimi ali kemijskimi postopki;

(f)	izdelava in sestavljanje motornih vozil in izdelava motorjev za motorna vozila;

(g)	ladjedelnice;

(h)	obrati za izdelavo in popravila zračnih plovil;

(i)	izdelava železniške opreme;

(j)	eksplozijsko litje;

(k)	obrati za žganje in sintranje kovinskih rud.

5. PROIZVODNJA MINERALNIH SUROVIN

(a)	Koksarne (suha destilacija premoga);

(b)	cementarne;

(c)	obrati za proizvodnjo azbesta in izdelkov iz azbesta (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)	steklarne, vključno z obrati za proizvodnjo steklenih vlaken;

(e)	obrati za taljenje mineralnih surovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken;

(f)	proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, zidnih opek, ognjevarnih opek, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana.

6. KEMIJSKA INDUSTRIJA (PROJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V PRILOGO I)

(a)	Obdelava polizdelkov in proizvodnja kemikalij;

(b)	proizvodnja pesticidov in farmacevtskih proizvodov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov;

(c)	skladišča nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.

7. PREHRAMBENA INDUSTRIJA

(a)	Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj ter maščob;

(b)	pakiranje in konzerviranje živalskih ter rastlinskih proizvodov;

(c)	proizvodnja mlečnih izdelkov;

(d)	varjenje in slajenje;

(e)	proizvodnja slaščic in sirupov;

(f)

klavnice;

(g)	obrati za proizvodnjo industrijskega škroba;

(h)	tovarne ribjih jedi in ribjega olja;

(i)	tovarne sladkorja.

8. TEKSTILNA, USNJARSKA, LESNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA

(a)	Industrijski obrati za proizvodnjo papirja in kartona (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)	obrati za predobdelavo (postopki kot so pranje, beljenje, merceriziranje) ali barvanje vlaken ali tkanin;

(c)	obrati za barvanje kož in krzna;

(d)	obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.

9. GUMARSKA INDUSTRIJA

Proizvodnja in obdelava izdelkov, ki temeljijo na elastomerih.

10. INFRASTRUKTURNI PROJEKTI

(a)	Projekti za gradnjo industrijskih con;

(b)	urbanistični projekti, vključno s projekti za gradnjo nakupovalnih središč in parkirišč;

(c)	gradnja železnic in naprav ter terminalov za notranji pretovor blaga (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)	gradnja letališč (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(e)	gradnja cest, pristanišč in luk, vključno z ribiškimi pristanišči (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f)	gradnja notranjih vodnih poti, ki niso vključene v Prilogo I, regulacije in objekti za zaščito pred poplavami;

(g)	jezovi in drugi objekti, namenjeni dolgoročnemu zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(h)	tramvajske proge, nadzemne in podzemne železnice, viseče ali podobne proge posebne vrste, namenjene izključno ali večinoma za prevoz potnikov;

(i)	naftovodi in plinovodi ter cevovodi za transport tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(j)	daljinski vodovodi;

(k)	protierozijski objekti na morski obali in obalni objekti, ki lahko spremenijo obalo, na primer z gradnjo nasipov, valolomov, pomolov in drugih zaščitnih objektov, razen vzdrževanja in obnove takih objektov;

(l)	črpanje podtalnice in sistemi za umetno obnavljanje podtalnice, ki niso vključeni v Prilogo I;

(m)	prenos vodnih količin med porečji, ki niso vključeni v Prilogo I.

11. DRUGI PROJEKTI

(a)	Stalne dirkalne ali testne proge za motorna vozila;

(b)	odlagališča odpadkov (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c)	čistilne naprave za odpadne vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)	odlagališča mulja;

(e)	skladiščenje odpadnega železa, vključno s starimi vozili;

(f)	testne mize za motorje, turbine ali reaktorje;

(g)	obrati za proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken;

(h)	obrati za obnovo ali uničenje eksplozivnih snovi;

(i)	odlagališča kosovnega materiala.

12. TURIZEM IN PROSTI ČAS

(a)	Smučarske proge, žičnice in gondole ter z njimi povezani posegi;

(b)

marine;

(c)	počitniške vasi in hotelski kompleksi zunaj mestnih območij in z njimi povezani posegi;

(d)	stalna območja za kampiranje in postavljanje počitniških prikolic;

(e)	tematski parki.

(a)	Vsaka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I ali tej prilogi, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in imajo lahko pomembne škodljive vplive na okolje (sprememba ali razširitev, ki ni vključena v Prilogo I);

(b)	projekti v Prilogi I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanja novih metod ali izdelkov in ki ne bodo obratovali več kot dve leti.

PRILOGA III

IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(3)

1. ZNAČILNOSTI PROJEKTOV

Upoštevati je treba značilnosti projektov, zlasti;

(a)	velikost projekta;

(b)	kumulacijo z drugimi projekti;

(c)	rabo naravnih virov;

(d)	nastajanje odpadkov;

(e)	onesnaževanje in motenje;

(f)	tveganje nastanka nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in tehnologije.

2. LOKACIJA PROJEKTOV

Upoštevati je treba okoljsko občutljivost določenih geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:

(a)	obstoječe rabe zemljišč;

(b)	relativnega obilja, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov na tem območju;

(c)

absorpcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo naslednjim območjem:

(i)	močvirjem;

(ii)	obalnim območjem;

(iii)

gorskim in gozdnim območjem;

(iv)	naravnim rezervatom in parkom;

(v)

območjem, opredeljenim ali zavarovanim v zakonodaji držav članic; posebna zavarovana območja, ki jih določijo države članice skladno z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (1) in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2);

(vi)	območjem, kjer so standardi kakovosti okolja, določeni v zakonodaji Unije, že prekoračeni;

(vii)

gosto naseljenim območjem;

(viii)

zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembnim krajinam.

3. ZNAČILNOSTI MOŽNEGA VPLIVA

Upoštevati je treba možne pomembne vplive projektov v zvezi z merili, določenimi v točkah 1 in 2, in zlasti ob upoštevanju:

(a)	obsega vpliva (geografskega območja in števila prizadetega prebivalstva);

(b)	čezmejne narave vpliva;

(c)	obsega in kompleksnosti vpliva;

(d)	verjetnosti pojava vpliva;

(e)	trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva.

(1) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(2) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

PRILOGA IV

INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a)	opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in zahtev glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem;

(b)	opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer lastnosti in količine uporabljenih materialov;

(c)	ocena vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka in tal, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje, itn.), izhajajočih iz obratovanja predlaganega projekta.

2.	Povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

3.	Opis okoljskih pojavov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, vključujoč zlasti prebivalstvo, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino in medsebojne odnose med zgornjimi dejavniki.

Opis (1) verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki izhajajo iz:

(a)	obstoja projekta;

(b)	rabe naravnih virov;

(c)	emisije onesnažil, ustvarjanja motenj in odstranjevanja odpadkov.

5.	Opis metod napovedovanja s strani nosilca projekta, ki jih je uporabil za presojo vplivov na okolje iz točke 4.

6.	Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

7.	Netehnični povzetek informacij, pripravljenih v skladu s točkami 1 do 6.

8.	Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij.

(1) Ta opis mora zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta.

PRILOGA V

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 14)

Direktiva Sveta 85/337/EGS (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
Direktiva Sveta 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5).
Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).	samo člen 3
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, p. 114)	samo člen 31

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 14)

Direktiva	Rok za prenos
85/337/EGS	3. julij 1988
97/11/ES	14. marec 1999
2003/35/ES	25. junij 2005
2009/31/ES	25. junij 2011

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Direktiva 85/337/EGS	Ta direktiva
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), prvi pododstavek	Člen 1(2), uvodno besedilo
Člen 1(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 1(2)(a), uvodno besedilo
Člen 1(2), drugi pododstavek, prva alinea	Člen 1(2), točka (a), prva alinea
Člen 1(2), drugi pododstavek, druga alinea	Člen 1(2), točka (a), druga alinea
Člen 1(2), tretji pododstavek	Člen 1(2), točka (b)
Člen 1(2), četrti pododstavek	Člen 1(2), točka (c)
Člen 1(2), peti pododstavek	Člen 1(2), točka (d)
Člen 1(2), šesti pododstavek	Člen 1(2), točka (e)
Člen 1(3)	Člen 1(2), točka (f)
Člen 1(4)	Člen 1(3)
Člen 1(5)	Člen 1(4)
Člen 2(1)	Člen 2(1)
Člen 2(2)	Člen 2(2)
Člen 2(2a)	Člen 2(3)
Člen 2(3)	Člen 2(4)
Člen 3, uvodno besedilo	Člen 3, uvodno besedilo
Člen 3, prva alinea	Člen 3, točka (a)
Člen 3, druga alinea	Člen 3, točka (b)
Člen 3, tretja alinea	Člen 3, točka (c)
Člen 3, četrta alinea	Člen 3, točka (d)
Člen 4	Člen 4
Člen 5(1)	Člen 5(1)
Člen 5(2)	Člen 5(2)
Člen 5(3), uvodno besedilo	Člen 5(3), uvodno besedilo
Člen 5(3), prva alinea	Člen 5(3), točka (a)
Člen 5(3), druga alinea	Člen 5(3), točka (b)
Člen 5(3), tretja alinea	Člen 5(3), točka (c)
Člen 5(3), četrta alinea	Člen 5(3), točka (d)
Člen 5(3), peta alinea	Člen 5(3), točka (e)
Člen 5(4)	Člen 5(4)
Člen 6	Člen 6
Člen 7(1), uvodno besedilo	Člen 7(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 7(1), točka (a)	Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 7(1), točka (b)	Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 7(1), končno besedilo	Člen 7(1), drugi pododstavek
Člen 7(2) do 7(5)	Člen 7(2) do 7(5)
Člen 8	Člen 8
Člen 9(1), uvodno besedilo	Člen 9, uvodno besedilo
Člen 9(1), prva alinea	Člen 9(1), točka (a)
Člen 9(1), druga alinea	Člen 9(1), točka (b)
Člen 9(1), tretja alinea	Člen 9(1), točka (c)
Člen 9(2)	Člen 9(2)
Člen 10	Člen 10
Člen 10a, prvi odstavek	Člen 11(1)
Člen 10a, drugi odstavek	Člen 11(2)
Člen 10a, tretji odstavek	Člen 11(3)
Člen 10a, četrti in peti odstavek	Člen 11(4), prvi in drugi pododstavek
Člen 10a, šesti odstavek	Člen 11(5)
Člen 11(1)	Člen 12(1)
Člen 11(2)	Člen 12(2)
Člen 11(3)	—
Člen 11(4)	Člen 12(3)
Člen 12(1)	—
Člen 12(2)	Člen 13
—	Člen 14
—	Člen 15
Člen 14	Člen 16
Priloga I, točka 1	Priloga I, točka 1
Priloga I, točka 2, prva alinea	Priloga I, točka 2(a)
Priloga I, točka 2, druga alinea	Priloga I, točka 2(b)
Priloga I, točka 3(a)	Priloga I, točka 3(a)
Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo	Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo
Priloga I, točka 3(b), prva alinea	Priloga I, točka 3(b)(i)
Priloga I, točka 3(b), druga alinea	Priloga I, točka 3(b)(ii)
Priloga I, točka 3(b), tretja alinea	Priloga I, točka 3(b)(iii)
Priloga I, točka 3(b), četrta alinea	Priloga I, točka 3(b)(iv)
Priloga I, točka 3(b), peta alinea	Priloga I, točka 3(b)(v)
Priloga I, točka 4, prva alinea	Priloga I, točka 4(a)
Priloga I, točka 4, druga alinea	Priloga I, točka 4(b)
Priloga I, točka 5	Priloga I, točka 5
Priloga I, točka 6, uvodno besedilo	Priloga I, točka 6, uvodno besedilo
Priloga I, točka 6(i)	Priloga I, točka 6(a)
Priloga I, točka 6(ii)	Priloga I, točka 6(b)
Priloga I, točka 6(iii)	Priloga I, točka 6(c)
Priloga I, točka 6(iv)	Priloga I, točka 6(d)
Priloga I, točka 6(v)	Priloga I, točka 6(e)
Priloga I, točka 6(vi)	Priloga I, točka 6(f)
Priloga I, točke 7 do 15	Priloga I, točke 7 do 15
Priloga I, točka 16, uvodno besedilo	Priloga I, točka 16, uvodno besedilo
Priloga I, točka 16, prva alinea	Priloga I, točka 16(a)
Priloga I, točka 16, druga alinea	Priloga I, točka 16(b)
Priloga I, točke 17 do 21	Priloga I, točke 17 do 21
Priloga I, točka 22	Priloga I, točka 24
Priloga I, točka 23	Priloga I, točka 22
Priloga I, točka 24	Priloga I, točka 23
Priloga II, točka 1	Priloga II, točka 1
Priloga II, točka 2(a), (b) in (c)	Priloga II, točka 2(a), (b) in (c)
Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo	Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo
Priloga II, točka 2(d), prva alinea	Priloga II, točka 2(d)(i)
Priloga II, točka 2(d), druga alinea	Priloga II, točka 2(d)(ii)
Priloga II, točka 2(d), tretja alinea	Priloga II, točka 2(d)(iii)
Priloga II, točka 2(d), končno besedilo	Priloga II, točka 2(d), končno besedilo
Priloga II, točka 2(e)	Priloga II, točka 2(e)
Priloga II, točke 3 do 12	Priloga II, točke 3 do 12
Priloga II, točka 13, prva alinea	Priloga II, točka 13(a)
Priloga II, točka 13, druga alinea	Priloga II, točka 13(b)
Priloga III, točka 1, uvodno besedilo	Priloga III, točka 1, uvodno besedilo
Priloga III, točka 1, prva alinea	Priloga III, točka 1(a)
Priloga III, točka 1, druga alinea	Priloga III, točka 1(b)
Priloga III, točka 1, tretja alinea	Priloga III, točka 1(c)
Priloga III, točka 1, četrta alinea	Priloga III, točka 1(d)
Priloga III, točka 1, peta alinea	Priloga III, točka 1(e)
Priloga III, točka 1, šesta alinea	Priloga III, točka 1(f)
Priloga III, točka 2, uvodno besedilo	Priloga III, točka 2, uvodno besedilo
Priloga III, točka 2, prva alinea	Priloga III, točka 2(a)
Priloga III, točka 2, druga alinea	Priloga III, točka 2(b)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, uvodno besedilo	Priloga III, točka 2(c), uvodno besedilo
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (a)	Priloga III, točka 2(c)(i)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (b)	Priloga III, točka 2(c)(ii)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (c)	Priloga III, točka 2(c)(iii)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (d)	Priloga III, točka 2(c)(iv)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (e)	Priloga III, točka 2(c)(v)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (f)	Priloga III, točka 2(c)(vi)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (g)	Priloga III, točka 2(c)(vii)
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (h)	Priloga III, točka 2(c)(viii)
Priloga III, točka 3, uvodno besedilo	Priloga III, točka 3, uvodno besedilo
Priloga III, točka 3, prva alinea	Priloga III, točka 3(a)
Priloga III, točka 3, druga alinea	Priloga III, točka 3(b)
Priloga III, točka 3, tretja alinea	Priloga III, točka 3(c)
Priloga III, točka 3, četrta alinea	Priloga III, točka 3(d)
Priloga III, točka 3, peta alinea	Priloga III, točka 3(e)
Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo	Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo
Priloga IV, točka 1, prva alinea	Priloga IV, točka 1(a)
Priloga IV, točka 1, druga alinea	Priloga IV, točka 1(b)
Priloga IV, točka 1, tretja alinea	Priloga IV, točka 1(c)
Priloga IV, točka 2 in 3	Priloga IV, točka 2 in 3
Priloga IV, točka 4, uvodno besedilo	Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, uvodno besedilo
Priloga IV, točka 4, prva alinea	Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (a)
Priloga IV, točka 4, druga alinea	Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (b)
Priloga IV, točka 4, tretja alinea	Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (c)
Priloga IV, točka 4, končno besedilo	Priloga IV, točka 5
Priloga IV, točka 5	Priloga IV, točka 6
Priloga IV, točka 6	Priloga IV, točka 7
Priloga IV, točka 7	Priloga IV, točka 8
—	Priloga V
—	Priloga VI

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/22

Obvestilo o datumu začetka veljavnosti protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki

Evropska unija je 10. oktobra 2011 uradno obvestila Republiko Zelenortski otoki, da je Svet v imenu Evropske unije zaključil postopke, potrebne za začetek veljavnosti navedenega protokola, podpisanega 27. julija 2011 v Bruslju.

Podobno je Republika Zelenortski otoki 17. januarja 2012 uradno obvestila Evropsko unijo, da so bili njeni postopki zaključeni.

Protokol je v skladu s tem na podlagi člena 16 Protokola začel veljati 17. januarja 2012.

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/23

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 71/2012

z dne 27. januarja 2012

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (1) ter zlasti člena 22(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki je bila podpisana 11. septembra 1998 in odobrena v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 2003/106/ES (2), se izvaja z Uredbo (ES) št. 689/2008.

(2)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 689/2008 je treba spremeniti, da bi se upoštevali ureditveni ukrepi za nekatere kemikalije, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (3), Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (4) in Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (5).

(3)

Snovi diklobenil, dikloran, etoksikvin in propizoklor niso bile vključene kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (6) in se tako ne smejo uporabljati kot pesticidi ter jih je treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Vključitev diklobenila, diklorana, etoksikvina in propizoklora v Prilogo I je bila začasno odložena zaradi vložitve nove vloge za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS na podlagi člena 13 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (7). O tem novem zahtevku je bilo ponovno odločeno tako, da se snovi diklobenil, dikloran, etoksikvin in propizoklor ne vključijo kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zaradi česar se diklobenil, dikloran, etoksikvin in propizoklor ne smejo uporabljati kot pesticid ter da ni več razloga, da jih ne bi vključili v Prilogo I. Snovi diklobenil, dikloran, etoksikvin in propizoklor je zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(4)

Snov metilbromid ni bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS niti v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES in se tako ne sme uporabljati kot pesticid ter jo je zato treba dodati na seznama kemikalij, vključena v dela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Vključitev metilbromida v Prilogo I je bila odložena, ker je bil v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 vložen nov zahtevek za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. O tem novem zahtevku je bilo ponovno odločeno tako, da se snov metilbromid ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zaradi česar se ne sme uporabljati kot pesticid ter da ni več razloga, da metilbromida ne bi vključili v Prilogo I. Snov metilbromid je zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(5)

Snov cianamid ni bila vključena v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS kot aktivna snov in je tako uporaba te snovi kot pesticid strogo omejena, zato jo je treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008, saj so skoraj vse njene uporabe prepovedane, kljub temu da je že bila opredeljena in priglašena za presojo v skladu z Direktivo 98/8/ES ter lahko države članice zanjo še naprej izdajajo dovoljenja, dokler ne bo sprejeta odločitev v skladu z navedeno direktivo. Vključitev cianamida v Prilogo I je bila odložena, ker je bil v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 vložen nov zahtevek za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ta novi zahtevek je vlagatelj umaknil, tako da ni več razloga, da snovi ne bi vključili v Prilogo I. Snov cianamid je zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(6)

Snov flurprimidol ni bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in se ne sme uporabljati kot pesticid ter jo je zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Vključitev flurprimidola v del 2 Priloge I je bila odložena, ker je bil v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 vložen nov zahtevek za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. O tem novem zahtevku je bilo ponovno odločeno tako, da se snov flurprimidol ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zaradi česar se ne sme uporabljati kot pesticid ter da ni več razloga, da flurprimidola ne bi vključili v del 2 Priloge I. Snov flurprimidol je zato treba dodati na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(7)	Snov triflumuron je bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in je tako ni več prepovedano uporabljati kot pesticid. Zato je treba aktivno snov triflumuron črtati iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(8)	Snov triazoksid je bila odobrena kot aktivna snov v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in je tako ni več prepovedano uporabljati kot pesticid. Zato je treba aktivno snov triazoksid črtati iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 689/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 204, 31.7.2008, str. 1.

(2) UL L 63, 6.3.2003, str. 27.

(3) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(4) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(6) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(7) UL L 15, 18.1.2008, str. 5.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 689/2008 se spremeni:

del 1 se spremeni:

(a)

dodajo se naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN	Podskupina (*)	Omejitev uporabe (**)	Države, za katere se obveščanje ne zahteva
„Cianamid +	420-04-2	206-992-3	2853 00 90	p(1)	b
Diklobenil +	1194-65-6	214-787-5	2926 90 95	p(1)	b
Dikloran +	99-30-9	202-746-4	2921 42 00	p(1)	b
Etoksikvin +	91-53-2	202-075-7	2933 49 90	p(1)	b
Metilbromid +	74-83-9	200-813-2	2903 39 11	p(1)-p(2)	b-b
Propizoklor +	86763-47-5	Ni podatkov	2924 29 98	p(1)	b“

(b)

vnos za flurprimidol se nadomesti z naslednjim:

Kemikalija

Št. CAS

Št. EINECS

Oznaka KN

Podskupina

(*)

Omejitev uporabe

(**)

Države, za katere se obveščanje ne zahteva

„Flurprimidol +

56425-91-3

Ni podatkov

2933 59 95

p(1)

b“

(c)

črta se naslednji vnos:

Kemikalija

Št. CAS

Št. EINECS

Oznaka KN

Podskupina

(*)

Omejitev uporabe

(**)

Države, za katere se obveščanje ne zahteva

„Triflumuron

64628-44-0

264-980-3

2924 29 98

p(1)

b“

(d)

črta se naslednji vnos:

Kemikalija

Št. CAS

Št. EINECS

Oznaka KN

Podskupina

(*)

Omejitev uporabe

(**)

Države, za katere se obveščanje ne zahteva

„Triazoksid

72459-58-6

276-668-4

2933 29 90

p(1)

b“

v delu 2 se dodajo naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN	Skupina (*)	Omejitev uporabe (**)
„Cianamid	420-04-2	206-992-3	2853 00 90	p	sr
Diklobenil	1194-65-6	214-787-5	2926 90 95	p	b
Dikloran	99-30-9	202-746-4	2921 42 00	p	b
Etoksikvin	91-53-2	202-075-7	2933 49 90	p	b
Flurprimidol	56425-91-3	Ni podatkov	2933 59 95	p	b
Metilbromid	74-83-9	200-813-2	2903 39 11	p	b
Propizoklor	86763-47-5	Ni podatkov	2924 29 98	p	b“

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/26

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 72/2012

z dne 27. januarja 2012

o spremembi in odstopanju od Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 103h(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1234/2007 uvaja skupno ureditev kmetijskih trgov, ki vključuje sektor sadja in zelenjave ter sektor predelanega sadja in zelenjave. Člen 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da v regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80% finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a) navedene uredbe.

(2)

Člen 91(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (2) določa, da se za namene člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v tej regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v regiji. Da se zagotovi pravilna uporaba nacionalne pomoči, je primerno pojasniti pravila o izračunu stopnje organiziranosti.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 91(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se regija šteje za poseben del ozemlja države članice zaradi svojih upravnih, zemljepisnih ali ekonomskih značilnosti. Za namene doslednosti in preverljivosti je primerno pojasniti opredelitev regije in določiti minimalno obdobje časa, med katerim spremembe opredelitve regije niso dovoljene, razen če niso objektivno upravičene.

(4)	Izvedbeno Uredbo (EU) št. 543/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Prvi pododstavek člena 92(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 določa, da je zahtevke za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, treba poslati Komisiji do 31. januarja zadevnega leta. Da se omogoči uporaba spremenjenega člena 91 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 v letu 2012, je primerno določiti odstopanje od roka iz prvega pododstavka člena 92(1) navedene Izvedbene uredbe. Poleg tega je treba omogočiti popravek zahtevkov, poslanih pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(6)

Da se omogoči pošiljanje zahtevkov za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči za operativne programe, ki se izvedejo v letu 2012, v skladu z novimi pravili, mora ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi. Vendar člen 95(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 zahteva, da se zahtevku za nadomestilo Unije priložijo dokazila o stopnji organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji. Ta uredba zato ne sme vplivati na zahtevke za nadomestila nacionalne finančne pomoči s strani Unije v skladu s členom 95(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, ki jih odobri Komisija pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011

Člen 91 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 91

Stopnja organiziranosti proizvajalcev in opredelitev regije

1. Za namene člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v regiji.

Vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz prvega pododstavka dajo na trg, vključuje zgolj proizvode, za katere so navedene organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev priznane. Člena 42 in 50 se uporabljata smiselno. V izračun navedene vrednosti se vključi samo proizvodnja organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in njihovih članov, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg.

Za izračun skupne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v navedeni regiji, se smiselno uporablja metodologija, določena v Prilogi I Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

2. Stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice se šteje kot posebno nizka, če je povprečna stopnja, ki se v skladu z odstavkom 1 izračuna za zadnja tri leta, za katera so na voljo podatki, nižja od 20 %.

3. Do državne finančne pomoči je upravičena samo pridelava sadja in zelenjave v regiji iz tega člena.

4. Za namene tega poglavja države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti v skladu z odstavkom 1, kot posebne dele svojega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminacijskimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial/potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali administrativna struktura.

Regije, ki jih država članica opredeli za namene tega poglavja, se ne spremenijo vsaj 5 let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena z utemeljenimi razlogi, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma zadevnih regijah.

Člen 2

Odstopanje od člena 92(1) Izvedbene uredbe (ES) št. 543/2011

Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 92(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 države članice do 29. februarja 2012 pošljejo svoje zahtevke za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za operativne programe, ki se izvedejo v letu 2012.

Države članice v svojem prvem zahtevku za odobritev, ki ga pošljejo po datumu začetka veljavnosti te uredbe, opredelijo regije vključijo z njihovo zemljepisno razmejitvijo, kot določa člen 91(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, kot je bil spremenjen s to uredbo. Kjer je to ustrezno, države članice do 29. februarja 2012 popravijo zahtevke za odobritev za leto 2012, ki so jih Komisije poslale pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba ne vpliva na zahtevke za nadomestila nacionalne finančne pomoči s strani Unije v skladu s členom 95(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, ki jih odobri Komisija pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

(3) UL L 33, 5.2.2004, str. 1.“

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/28

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 73/2012

z dne 27. januarja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	160,4
	MA	53,0
	TN	74,2
	TR	101,9
	ZZ	97,4
0707 00 05	EG	217,9
	JO	241,9
	MA	148,6
	TR	182,3
	ZZ	197,7
0709 91 00	EG	143,2
0709 91 00	ZZ	143,2
0709 93 10	MA	130,8
	TR	161,9
	ZZ	146,4
0805 10 20	EG	52,2
	MA	54,0
	TN	62,6
	TR	61,4
	ZZ	57,6
0805 20 10	MA	98,4
0805 20 10	ZZ	98,4
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	61,5
	EG	81,0
	IL	96,6
	JM	118,0
	KR	92,2
	MA	52,0
	PK	50,1
	TR	89,4
	ZZ	80,1
0805 50 10	TR	55,8
0805 50 10	ZZ	55,8
0808 10 80	CA	123,7
	CL	78,5
	CN	107,9
	US	157,9
	ZZ	117,0
0808 30 90	CN	98,4
	TR	95,1
	US	120,5
	ZA	99,3
	ZZ	103,3

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/30

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

z dne 23. januarja 2012

o imenovanju članov nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)

(2012/45/EU, Euratom)

EVROPSKI PARLAMENT, SVET IN EVROPSKA KOMISIJA SO –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (1) in zlasti člena 4 Sklepa,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 (2) in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 (3) o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in zlasti člena 11(2) obeh uredb,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členih 11(2) Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe (Euratom) št. 1074/1999 je določeno, da nadzorni odbor Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) sestavlja pet neodvisnih zunanjih oseb s kvalifikacijami, ki se v njihovih državah zahtevajo za imenovanje na vodilna delovna mesta v zvezi s področjem dela urada, in da te osebe soglasno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

(2)	V skladu s členom 11(3) mandat članov nadzornega odbora traja tri leta in se lahko enkrat podaljša.

(3)

Najdaljši možni mandat članov nadzornega odbora, katerih imenovanje je bilo veljavno od 30. novembra 2005, se je iztekel. V skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe (Euratom) št. 1074/1999 so navedeni člani po izteku mandata še naprej opravljali svojo funkcijo do zaključka postopka imenovanja novih članov nadzornega odbora. Zato je treba čim prej imenovati nove člane –

SKLENILI:

Člen 1

1. Za člane nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) z veljavnostjo od 23. januarja 2012 so imenovani:

—	Herbert BÖSCH,

—	Johan DENOLF,

—	Catherine PIGNON,

—	Rita SCHEMBRI,

—	Christiaan TIMMERMANS.

2. Če katera od navedenih oseb izstopi iz nadzornega odbora, umre ali postane trajno nezmožna za delo, se nemudoma nadomesti s prvo osebo, ki še ni bila imenovana v nadzorni odbor in je navedena na naslednjem seznamu:

—	Jens MADSEN,

—	Cristina NICOARĂ,

—	Tuomas Henrik PÖYSTI,

—	Dimitrios ZIMIANITIS.

Člen 2

Člani nadzornega odbora pri opravljanju svojih nalog ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od nobene vladne ali druge institucije, organa, urada ali agencije.

Ne smejo se ukvarjati z zadevami, v katerih imajo neposredno ali posredno osebne interese, zlasti družinske in finančne interese, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost.

Dokumente, ki se jim predložijo, in z njimi povezane razprave obravnavajo kot strogo zaupne.

Člen 3

Članom nadzornega odbora se povrnejo stroški, nastali pri opravljanju njihovih nalog, prejmejo pa tudi dnevnico za vsak dan opravljanja teh nalog. Znesek takšnega plačila in postopek za povračilo določi Komisija.

Člen 4

Komisija navedene osebe obvesti o tem sklepu in nemudoma obvesti tudi osebe, ki so v skladu s členom 1(2) naknadno imenovane v nadzorni odbor.

To imenovanje se izvrši v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1073/1999. Ne posega v prihodnje spremembe teh določb, ki bi jih lahko sprejela Evropski parlament in Svet, zlasti morebitno spremembo trajanja njihovega mandata, da bi zagotovili morebitno uvedbo postopne zamenjave članov odbora.

Člen 5

Ta sklep začne veljati 23. januarja 2012.

V Bruslju, 23. januarja 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

Martin SCHULZ

Za Svet

Predsednik

Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN

Za Komisijo

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije

(1) UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

(2) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(3) UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/32

SKLEP SVETA

z dne 23. januarja 2012

o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Nizozemskem

(2012/46/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), zlasti člena 25 Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ (2), zlasti člena 20 Sklepa in poglavja 4 Priloge k Sklepu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Protokolom o prehodni ureditvi, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb.

(2)	Skladno s tem se uporablja člen 25 Sklepa 2008/615/PNZ, Svet pa mora soglasno odločiti, ali države članice izvajajo določbe poglavja 6 navedenega sklepa.

(3)

Člen 20 Sklepa 2008/616/PNZ določa, da se sklepi iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ sprejemajo na podlagi poročila o oceni, ki temelji na vprašalniku. Kar zadeva avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ, se poročilo o oceni pripravi na podlagi ocenjevalnega obiska in preskusa.

(4)

V skladu s točko 1.1 poglavja 4 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ se vprašalnik, ki ga je pripravila ustrezna delovna skupina Sveta, nanaša na vsako avtomatizirano izmenjavo podatkov in ga država članica izpolni takoj, ko meni, da izpolnjuje predpogoje za delitev podatkov v ustrezni kategoriji podatkov.

(5)	Nizozemska je izpolnila vprašalnik o varstvu podatkov in vprašalnik o izmenjavi daktiloskopskih podatkov.

(6)	Nizozemska je opravila uspešen preskus z Nemčijo.

(7)	Na Nizozemskem je bil opravljen ocenjevalni obisk, o katerem je nemška ocenjevalna skupina pripravila poročilo in ga poslala ustrezni delovni skupini Sveta.

(8)	Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati vprašalnika, ocenjevalnega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov, je bilo predloženo Svetu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nizozemska za namene avtomatiziranega iskanja daktiloskopskih podatkov v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 23. januarja 2012

Za Svet

Predsednica

M. GJERSKOV

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2) UL L 210, 6.8.2008, str. 12.

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/33

IZVEDENI SKLEP SVETA

z dne 24. januarja 2012

o dovoljenju Švedski, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižano stopnjo obdavčitve električne energije, porabljene v gospodinjstvih in podjetjih storitvenega sektorja na nekaterih območjih na severu Švedske

(2012/47/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (1) in zlasti člena 19(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Sveta 2005/231/ES (2) Švedski dovoljuje, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES do 31. decembra 2011 uporablja znižano stopnjo trošarine za električno energijo, porabljeno v gospodinjstvih in podjetjih storitvenega sektorja na nekaterih območjih na severu Švedske.

(2)	Z dopisom z dne 8. junija 2011 je Švedska zahtevala dovoljenje za nadaljnjo uporabo znižane stopnje trošarine za električno energijo, ki jo porabijo zadevni potrošniki, in sicer za dodatnih šest let, torej do 31. decembra 2017. Znižanje bi se omejilo na 96 SEK/MWH.

(3)

Na zadevnih območjih so stroški ogrevanja zaradi daljšega obdobja, v katerem je potrebno ogrevanje, povprečno za 25 % višji kot v ostalih delih države. Zaradi zmanjšanja stroškov električne energije za gospodinjstva in podjetja storitvenega sektorja na teh območjih se tako zmanjša razlika med skupnimi stroški ogrevanja potrošnikov na severu Švedske in stroški potrošnikov v ostalih delih države. Ukrep zato prispeva k uresničevanju ciljev regionalne in kohezijske politike. Poleg tega ukrep Švedski omogoča uporabo višje splošne davčne stopnje električne energije, kot bi jo bilo mogoče uporabiti v nasprotnem primeru, in tako posredno prispeva k doseganju ciljev okoljske politike.

(4)	Znižanje davka ne sme presegati zneska, ki je potreben za zagotovitev nadomestila za dodatne stroške ogrevanja za gospodinjstva in podjetja storitvenega sektorja na severu Švedske.

(5)	Znižane stopnje obdavčitve bodo višje od najnižjih stopenj iz člena 10 Direktive 2003/96/ES.

(6)

Glede na oddaljenost območij, na katera se ukrep nanaša, dejstvo, da znižanje ne sme preseči dodatnih stroškov ogrevanja na severu Švedske, ter omejenost ukrepa na gospodinjstva in podjetja storitvenega sektorja, se ne pričakuje, da bo ukrep povzročil znatno izkrivljanje konkurence ali spremembe v trgovanju med državami članicami.

(7)	Zato je ukrep sprejemljiv z vidika pravilnega delovanja notranjega trga in potrebe po zagotovitvi poštene konkurence ter združljiv z zdravstveno, okoljsko, energetsko in prometno politiko Evropske unije.

(8)	Da bi se zadevnim podjetjem in potrošnikom zagotovila zadostna stopnja gotovosti, je primerno, da se Švedski dovoli uporaba znižane stopnje obdavčitve električne energije za porabo na severu Švedske do 31. decembra 2017.

(9)	Zagotoviti je treba nadaljevanje uporabe dovoljenja iz Odločbe 2005/231/ES, ki je sicer bilo zaradi razlogov, podobnih razlogom iz tega sklepa, odobreno za predhodno obdobje, ne da bi pri tem nastala vrzel med iztekom veljavnosti navedene odločbe in začetkom veljavnosti tega sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Švedski se dovoli uporaba znižane stopnje obdavčitve električne energije, porabljene v gospodinjstvih in podjetjih storitvenega sektorja v občinah iz Priloge.

Znižanje običajne nacionalne stopnje obdavčitve električne energije ne presega zneska, ki je potreben za zagotovitev nadomestila za dodatne stroške ogrevanja zaradi severne lege v primerjavi z ostalimi deli Švedske, in ne presega 96 SEK/MWh.

2. Nižje stopnje obdavčitve morajo biti v skladu z zahtevami iz Direktive 2003/96/ES, zlasti z najnižjimi stopnjami obdavčitve iz člena 10 navedene direktive.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne objave.

Uporablja se od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2017.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 24. januarja 2012

Za Svet

Predsednica

M. VESTAGER

(1) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(2) UL L 72, 18.3.2005, str. 27.

PRILOGA

Regije	Občine
Norrbottensko okrožje	Vse občine
Västerbottensko okrožje	Vse občine
Jämtlandsko okrožje	Vse občine
Västernorrlandsko okrožje	Sollefteå, Ånge, Örnsköldsvik
Gävleborško okrožje	Ljusdal
Dalarnsko okrožje	Malung, Mora, Orsa, Älvdalen
Värmlandsko okrožje	Torsby

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/35

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 26. januarja 2012

o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2009/251/ES o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 321)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/48/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti člena 13 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 2009/251/ES (2) zahteva, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat (DMF), ne dajo na trg ali na njem niso dostopni.

(2)	Odločba 2009/251/ES je bila sprejeta v skladu z določbami člena 13 Direktive 2001/95/ES, ki omejuje veljavnost Odločbe na največ eno leto, a dopušča njeno podaljšanje za dodatna obdobja, ki pa nikoli ne smejo biti daljša od enega leta.

(3)

Veljavnost Odločbe 2009/251/ES je bila podaljšana s sklepoma Komisije 2010/153/EU (3) in 2011/135/EU (4), in sicer obakrat za dodatno obdobje enega leta. Trenutno se preučuje vključitev trajne prepovedi DMF v proizvodih v Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ker bo ta ukrep obravnaval enaka vprašanja kot Odločba 2009/251/ES, se mora Odločba 2009/251/ES zaradi pravne varnosti uporabljati, dokler ne začne veljati stalna prepoved iz Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(4)	Na podlagi pridobljenih izkušenj in ker ni trajnega ukrepa za ravnanje s potrošnikom namenjenimi proizvodi, ki vsebujejo DMF, je treba podaljšati veljavnost Odločbe 2009/251/ES za nadaljnjih dvanajst mesecev.

(5)	Zato je treba Odločbo 2009/251/ES ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 4 Odločbe 2009/251/ES se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Obdobje uporabe

Ta odločba se uporablja, dokler ne začne veljati Uredba Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 glede DMF ali do 15. marca 2013, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.“

Člen 2

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem sklepom, najpozneje do 15. marca 2012 in jih objavijo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. januarja 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2) UL L 74, 20.3.2009, str. 32.

(3) UL L 63, 12.3.2010, str. 21.

(4) UL L 57, 2.3.2011, str. 43.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/36

SKLEP KOMISIJE

z dne 26. januarja 2012

o spremembi sklepov 2011/263/EU in 2011/264/EU zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na področju klasifikacije encimov v skladu s Prilogo I k Direktivi Sveta 67/548/EGS in Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 323)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/49/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 znaka EU za okolje ni mogoče podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi ali pripravke/zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev med strupene, nevarne za okolje, rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (2). Prav tako znaka EU za okolje ni mogoče podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (3). V skladu s členom 6(7) Uredbe (ES) št. 66/2010 lahko Komisija sprejme ukrepe, s katerimi odobri odstopanje od člena 6(6) navedene uredbe za določene kategorije proizvodov, če njihova nadomestitev kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnove proizvoda ni tehnično izvedljiva, ali za proizvode, ki imajo bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi iste kategorije.

(2)

Komisija je sprejela Sklep 2011/263/EU z dne 28. aprila 2011 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka EU za okolje detergentom za pomivalne stroje (4) in Sklep 2011/264/EU z dne 28. aprila 2011 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje detergentom za perilo (5). Po sprejetju teh sklepov je bil pomembni encim subtilizin, ki se uporablja v detergentih za perilo ter detergentih za pomivalne stroje, razvrščen v R50 (zelo strupeno za vodne organizme) v skladu s Prilogo I k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (6) in Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, zaradi česar ti detergenti za perilo in detergenti za pomivalne stroje ne morejo prejeti znaka EU za okolje.

(3)

To so nove informacije, ki niso bile upoštevane pri reviziji meril za podelitev znaka EU za okolje detergentom za perilo in detergentom za pomivalne stroje ter pri razmisleku o odobritvi odstopanj za encime. Zato je treba spremeniti sklepa 2011/263/EU in 2011/264/EU, da se bo lahko upošteval razvoj dogodkov na področju klasifikacije encimov v skladu s Prilogo I k Direktivi 67/548/EGS in Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(4)

Treba je uvesti prehodno obdobje, da bodo proizvajalci, katerih proizvodi so prejeli znak EU za okolje za detergente za perilo in detergente za pomivalne stroje na podlagi meril iz odločb 2003/31/ES (7) in 2003/200/ES (8), imeli dovolj časa, da svoje proizvode prilagodijo spremenjenim merilom in zahtevam, ter da se nadomesti začasna opustitev, ki jo je povzročila ta sprememba.

(5)	Sklepa 2011/263/EU in 2011/264/EU je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2011/263/EU se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Priloga k Sklepu 2011/264/EU se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Kadar se znak EU za okolje podeli na podlagi vloge, ocenjene v luči meril iz odločb 2003/31/ES in 2003/200/ES, se ta znak za okolje lahko uporablja do 28. septembra 2012.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. januarja 2012

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(2) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(3) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(4) UL L 111, 30.4.2011, str. 22.

(5) UL L 111, 30.4.2011, str. 34.

(6) UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(7) UL L 9, 15.1.2003, str. 11.

(8) UL L 76, 22.3.2003, str. 25.

PRILOGA

V Prilogi k Sklepu 2011/263/EU se pri merilu 2 v petem odstavku točke (b) v tabelo odstopanj doda naslednjo snov:

„Subtilizin

H400 Zelo strupeno za vodne organizme

R 50“

V Prilogi k Sklepu 2011/264/EU se pri merilu 4 v petem odstavku točke (b) v tabelo odstopanj doda naslednjo snov:

„Subtilizin

H400 Zelo strupeno za vodne organizme

R 50“

28.1.2012

Uradni list Evropske unije

L 26/38

Popravek Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi

( Uradni list Evropske unije L 153 z dne 11. junija 2011 )

V delu A Priloge se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„354

flurokloridon

št. CAS 61213-25-0

št. CIPAC 430

(3RS,4RS;3RS,4SR)-3-chloro-4-chloromethyl-1- (α,α,α-trifluoro-m-tolyl)-2-pyrrolidone

≥ 940 g/kg.

relevantne nečistoče:

toluen: največ 8 g/kg

1. junij 2011

31. maj 2021

DEL A

Registrira se lahko samo kot herbicid.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu flurokloridona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 4. februarja 2011.

V tej celoviti oceni so države članice zlasti pozorne na:

1.	tveganje za neciljne rastline in vodne organizme;

2.	zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami.

Pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Zadevne države članice zagotovijo, da vlagatelj Komisiji predloži dodatne potrditvene informacije o:

1.	relevantnosti nečistoč razen toluena;

2.	skladnosti materiala za ekotoksikološke preskuse s tehničnimi specifikacijami;

3.	pomembnosti podtalničnega metabolita R42819 (1);

4.	lastnostih flurokloridona, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema.

Zadevne države članice zagotovijo, da vlagatelj Komisiji predloži informacije iz točk 1 in 2 do 1. decembra 2011, informacije iz točke 3 do 31. maja 2013 ter informacije iz točke 4 v dveh letih po sprejetju smernic OECD za preizkušanje motenj endokrinega sistema.

(1) R42819: (4RS)-4-(klorometil)-1-[3-(trifluorometil)fenil]pirolidin-2-on.“

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.026.slv
Uradni list Evropske unije		L 26

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 28. januar 2012

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje ( 1 )	1

	II Nezakonodajni akti
	MEDNARODNI SPORAZUMI
*	Obvestilo o datumu začetka veljavnosti protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, predvidene v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki	22
	UREDBE
*	Uredba Komisije (EU) št. 71/2012 z dne 27. januarja 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij	23
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 72/2012 z dne 27. januarja 2012 o spremembi in odstopanju od Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave	26
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 73/2012 z dne 27. januarja 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	28
	SKLEPI
	2012/45/EU, Euratom
*	Sklep Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 23. januarja 2012 o imenovanju članov nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)	30
	2012/46/EU
*	Sklep Sveta z dne 23. januarja 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Nizozemskem	32
	2012/47/EU
*	Izvedeni sklep Sveta z dne 24. januarja 2012 o dovoljenju Švedski, da v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES uporabi znižano stopnjo obdavčitve električne energije, porabljene v gospodinjstvih in podjetjih storitvenega sektorja na nekaterih območjih na severu Švedske	33
	2012/48/EU
*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 26. januarja 2012 o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2009/251/ES o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 321) ( 1 )	35
	2012/49/EU
*	Sklep Komisije z dne 26. januarja 2012 o spremembi sklepov 2011/263/EU in 2011/264/EU zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na področju klasifikacije encimov v skladu s Prilogo I k Direktivi Sveta 67/548/EGS in Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 323) ( 1 )	36

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011)	38


	(1) Besedilo velja za EGP