14.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 12/1

(1)

Direktiva 97/78/ES določa, da morajo veterinarske preglede proizvodov iz tretjih držav, vnesenih v Unijo, izvajati države članice v skladu z navedeno direktivo in Uredbo (ES) št. 882/2004.

(2)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa splošna pravila za izvajanje uradnega nadzora, da se preveri upoštevanje pravil, ki se nanašajo zlasti na preprečevanje, odstranjevanje ali zmanjševanje tveganja za ljudi in živali na sprejemljivo raven, neposredno ali prek okolja.

(3)

Direktiva 2002/99/ES določa splošna pravila v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo vse stopnje proizvodnje, predelave in distribucije proizvodov živalskega izvora in proizvodov, pridobljenih iz njih, namenjenih za prehrano ljudi, v Uniji ter njihov uvoz iz tretjih držav.

(4)

Uredba (ES) št. 853/2004 za nosilce živilske dejavnosti določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora. Člen 6(4) navedene uredbe določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti, ki uvažajo živila, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora (sestavljene proizvode), zagotoviti, da predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih taka živila vsebujejo, izpolnjujejo nekatere zahteve javnozdravstvenega varstva iz navedene uredbe. Uredba (ES) št. 853/2004 tudi določa, da morajo biti nosilci živilske dejavnosti sposobni to dokazati, na primer z ustrezno dokumentacijo ali certificiranjem.

(5)

Uredba (ES) št. 853/2004 se uporablja od 1. januarja 2006. Vendar bi uporaba številnih ukrepov iz te uredbe s takojšnjo veljavo od navedenega datuma v nekaterih primerih pomenila praktične težave.

(6)

Zato Uredba Komisije (ES) št. 2076/2005 (6) določa, da so nosilci živilske dejavnosti, ki uvažajo živila, ki vsebujejo sestavljene proizvode, z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (ES) št. 853/2004 oproščeni obveznosti iz navedenega člena.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1162/2009 z dne 30. novembra 2009 o prehodnih ukrepih za izvajanje uredb (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 2076/2005. Uredba (ES) št. 1162/2009 vsebuje enako odstopanje od člena (6)4 Uredbe (ES) št. 853/2004, kot ga je vsebovala Uredba (ES) št. 2076/2005.

(8)

Poleg tega Uredba (ES) št. 1162/2009 določa, da je treba pri uvozu sestavljenih proizvodov upoštevati usklajene predpise Unije, kjer je primerno, v drugih primerih pa nacionalne predpise držav članic.

(9)

Uredba (ES) št. 1162/2009 se uporablja do 31. decembra 2013.

(10)

V skladu z Odločbo Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (8), mora nekatere sestavljene proizvode ob uvozu v Unijo pregledati veterinar. V skladu z navedeno odločbo mora veterinar pregledati vse sestavljene proizvode, ki vsebujejo mesne proizvode, vse sestavljene proizvode, ki za polovico svoje vsebine ali več vsebujejo kateri koli predelan proizvod živalskega izvora, razen predelanega mesnega proizvoda, ter vse sestavljene proizvode, ki ne vsebujejo mesnih proizvodov in vsebujejo predelane mlečne proizvode za manj kot polovico svoje vsebine, kadar končni proizvodi ne izpolnjujejo nekaterih zahtev iz Odločbe 2007/275/ES.

(11)

Poleg tega Odločba 2007/275/ES določa nekatere zahteve za certificiranje glede sestavljenih proizvodov, ki jih mora pregledati veterinar. Določa, da mora biti sestavljenim proizvodom, ki vsebujejo predelane mesne proizvode, ob vnosu v Unijo priloženo ustrezno spričevalo za mesne proizvode v skladu z zakonodajo Unije. Sestavljenim proizvodom, ki vsebujejo predelane mlečne proizvode, ki jih je treba veterinarsko pregledati, mora biti ob vnosu v Unijo priloženo ustrezno spričevalo v skladu z zakonodajo Unije. Poleg tega mora biti sestavljenim proizvodom, ki vsebujejo le predelane ribiške ali jajčne proizvode, ki jih je treba veterinarsko pregledati, ob vnosu v Unijo priloženo ustrezno spričevalo v skladu z zakonodajo Unije ali trgovinski dokument, kadar se spričevalo ne zahteva.

(12)

Sestavljeni proizvodi, ki jih je treba veterinarsko pregledati v skladu z Odločbo 2007/275/ES, zaradi svoje narave lahko predstavljajo tudi večje tveganje za javno zdravje. Stopnje možnega tveganja za javno zdravje se razlikujejo glede na proizvod živalskega izvora, ki je vključen v sestavljen proizvod, delež, v katerem je navedeni proizvod živalskega izvora prisoten v sestavljenem proizvodu, njegovo obdelavo ter rok trajanja sestavljenega proizvoda.

(13)

Zato je primerno, da zahteve glede javnega zdravja iz Uredbe (ES) št. 853/2004 za navedene sestavljene proizvode veljajo še pred potekom odstopanja iz Uredbe (ES) št. 1162/2009.

(14)

Zlasti mora biti v tej uredbi določeno certificiranje v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede javnega zdravja iz Uredbe (ES) št. 853/2004 za uvoz sestavljenih proizvodov, ki vsebujejo predelane mesne proizvode, tistih sestavljenih proizvodov, ki za polovico svoje vsebine ali več vsebujejo mlečne proizvode ali predelane ribiške ali jajčne proizvode živalskega izvora, ter tistih sestavljenih proizvodov, ki ne vsebujejo predelanih mesnih proizvodov in vsebujejo predelane mlečne proizvode za manj kot polovico svoje vsebine, kadar končni proizvodi nimajo dolgega roka trajanja pri sobni temperaturi ali med proizvajanjem niso bili očitno skuhani ali izpostavljeni popolnemu postopku toplotne obdelave, tako da ni denaturiran vsakršen surov proizvod.

(15)

Temu ustrezno se odstopanje iz Uredbe (ES) št. 1162/2009 ne sme več uporabljati za navedene sestavljene proizvode.

(16)

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali so glede navedenih sestavljenih proizvodov že določene v zakonodaji Unije. V skladu z navedenimi zahtevami se lahko zlasti navedeni sestavljeni proizvodi uvažajo le iz odobrenih tretjih držav.

(17)

Poseben vzorec veterinarskega spričevala, ki potrjuje, da v Unijo uvoženi sestavljeni proizvodi izpolnjujejo navedene zahteve glede javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, je treba določiti v tej uredbi. Temu ustrezno se zahtev glede certificiranja iz Odločbe št. 2007/275/ES ne sme več uporabljati za navedene sestavljene proizvode.

(18)

Zahteve za certificiranje iz Odločbe 2007/275/ES je treba še naprej uporabljati za druge sestavljene proizvode, ki za polovico svoje vsebine ali več vsebujejo proizvode živalskega izvora, razen mlečnih proizvodov ali ribiških ali jajčnih proizvodov. Za poenostavitev in jasnost zakonodaje Unije je navedene zahteve za certificiranje primerno vključiti v to Uredbo, da bodo glavna pravila glede certificiranja sestavljenih proizvodov določena le v enem pravnem aktu.

(19)

Odločbo 2007/275/ES in Uredbo (ES) št. 1162/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Zaradi zdravstvenega varstva živali je treba določiti spričevalo in posebne pogoje za tranzit skozi Unijo. Vendar morajo ti pogoji veljati le za sestavljene proizvode, ki vsebujejo predelane mesne proizvode ali predelane mlečne proizvode.

(21)

Zaradi geografske lege Kaliningrada, ki zadeva le Latvijo, Litvo in Poljsko, je treba določiti posebne pogoje za tranzit pošiljk, ki so namenjene v Rusijo ali iz nje, skozi Unijo.

(22)

Za preprečitev kakršnega koli oviranja trgovine je treba uporabo spričeval, izdanih v skladu z Odločbo 2007/275/ES pred datumom uporabe te uredbe, odobriti za prehodno obdobje.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

sestavljeni proizvodi, ki vsebujejo predelane mesne proizvode, kot so navedeni v členu 4(a) Odločbe 2007/275/ES;

(b)

sestavljeni proizvodi, ki vsebujejo predelane mlečne proizvode in so zajeti v člen 4(b) in (c) Odločbe 2007/275/ES;

(c)

sestavljeni proizvodi, ki za polovico svoje vsebine ali več vsebujejo predelane ribiške ali jajčne proizvode in so zajeti v člen 4(b) Odločbe 2007/275/ES.

(a)

prihajajo iz tretje države ali njenega dela, ki ima dovoljenje za vnos v Unijo pošiljk proizvodov živalskega izvora, ki jih vsebujejo navedeni sestavljeni proizvodi, in izpolnjujejo ustrezne pogoje obdelave za take proizvode iz Odločbe Komisije 2007/777/ES (9) ter Uredbe Komisije (EU) št. 605/2010 (10) za zadevni proizvod živalskega izvora;

(b)

priloženo jim je veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge II;

(c)

izpolnjujejo posebne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Unijo proizvodov živalskega izvora, ki jih vsebujejo zadevni sestavljeni proizvodi, kot je določeno v potrdilu o zdravstvenem stanju živali iz vzorca veterinarskega spričevala iz točke (b);

(d)

so potrjene kot sprejemljive za tranzit, vključno s skladiščenjem, kot je primerno, na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004 (11), ki ga podpiše uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo.

(a)

na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo veterinarske službe pristojnega organa se pošiljka zapečati z zalivko s serijsko številko;

(b)

dokumente, ki so priloženi pošiljki in navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za mejno kontrolno točko vnosa v Unijo, na vsaki strani opremi z napisom „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI EU“;

(c)

so v skladu s postopkovnimi zahtevami iz člena 11 Direktive 97/78/ES;

(d)

uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa v Unijo pošiljko s podpisom na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu potrdi kot sprejemljivo za vnos v Unijo.

14.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 12/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1019/2002 z dne 13. junija 2002 o tržnih standardih za oljčno olje (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Oljčno olje ima nekatere lastnosti, zlasti senzorične in hranilne, ki mu ob upoštevanju proizvajalnih stroškov omogočajo doseganje razmeroma visokih tržnih cen v primerjavi z večino drugih masti rastlinskega izvora. Zaradi takih razmer na trgu naj bi se določili tržni standardi za oljčno olje, ki bi zlasti zajemali posebne predpise za označevanje, s katerimi bi dopolnili predpise iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (4) in zlasti predpisov iz člena 2 Direktive.

(3)

Da bi zagotovili pristnost prodajanih oljčnih olj, naj bi bila embalaža za prodajo na drobno majhna in opremljena s primernim sistemom za zapiranje. Vendar pa naj bi države članice smele odobriti večjo embalažo za gostinske obrate in podobne ustanove.

(4)

Poleg obveznih opisov za različne kategorije oljčnega olja iz člena 118 Uredbe (ES) št. 1234/2007 naj bi bili potrošniki obveščeni o vrstah ponujenega oljčnega olja.

(5)

Zaradi tradicij v kmetijstvu in krajevnih običajev pri proizvodnji in mešanju so lahko neposredno tržena deviška oljčna olja precej različnega okusa in kakovosti odvisno od njihovega geografskega porekla. To znotraj iste kategorije lahko privede do razlik v ceni, ki pomenijo motnjo na trgu. V drugih kategorijah jedilnega oljčnega olja ni večjih razlik, povezanih z izvorom, zato bi navedba geografskega porekla na embalaži takega olja potrošnike lahko navajala k domnevi, da razlike v kakovosti res obstajajo. Da ne bi bil moten trg z jedilnimi oljčnimi olji, naj bi se torej oblikoval obvezni sistem Unije za geografsko poreklo, omejen na ekstra deviška in deviška oljčna olja, ki izpolnjujejo natančne pogoje. Neobvezna ureditev, ki se je izvajala do 2009, se je izkazala kot nezadostna za izognitev zavajanju potrošnikov glede dejanskih značilnosti deviških olj. Poleg tega je Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (5) uvedla pravila o sledljivosti, ki veljajo od 1. januarja 2005. Glede na izkušnje, ki so jih v zvezi s tem pridobili izvajalci in upravni organi, je označevanje geografskega porekla za ekstra deviško in deviško oljčno olje postalo obvezno.

(6)

Obstoječe blagovne znamke, ki vključujejo navedbe krajev, se lahko še naprej uporabljajo pod pogojem, da so bile v preteklosti uradno registrirane v skladu s Prvo direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (6), ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (7).

(7)

Regionalna označba porekla je lahko zajeta z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (8). Označbe, ki označujejo regionalno poreklo naj bi bile omejene na ZOP in ZGO, da bi se izognili zmedi med potrošniki, ki bi utegnila pripeljati do motenj na trgu. Pri uvoženih oljčnih oljih je treba upoštevati določbe o nepreferencialnem poreklu blaga, določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (9).

(8)

Če se označba porekla deviškega oljčnega olja nanaša na Unijo ali državo članico, je treba upoštevati, da na kakovost in okus olja ne vplivajo zgolj uporabljene oljke, temveč tudi načini in tehnike stiskanja. Označba porekla se mora torej nanašati na zemljepisno območje, na katerem je bilo pridelano oljčno olje, ki je navadno hkrati območje, na katerem je bilo olje iztisnjeno iz oljk. Vendar pa v nekaterih primerih olje ni iztisnjeno tam, kjer so bile pridelane oljke, in ta podatek naj bi bil naveden na embalaži ali nalepkah, pritrjenih nanjo, da bi preprečili zavajanje porabnikov in motnje na trgu z oljčnim oljem.

(9)

V Uniji je pomemben delež ekstra deviških in deviških oljčnih olj sestavljen iz mešanic olj s poreklom iz različnih držav članic in tretjih držav. Treba je določiti enostavne določbe za označevanje geografskega porekla takih mešanic.

(10)

Po Direktivi 2000/13/ES navedbe na oznakah ne smejo zavajati kupca, zlasti glede značilnosti posameznega oljčnega olja, ali proizvodu pripisovati značilnosti, ki jih nima, ali napeljati na domnevo, da ima posebne značilnosti, čeprav ima take lastnosti večina olj. Za nekatere splošno uporabljane, neobvezne oznake, ki so specifične za oljčno olje, se prav tako zahtevajo usklajeni predpisi za natančno določitev takih navedb in zagotovitev preverjanja njihove pravilnosti. Skladno s tem naj bi izraza „hladno prešano“ in „hladno stiskano“ ustrezala tehnološko določenemu tradicionalnemu načinu proizvodnje. Mednarodni svet za oljčno olje (International Olive Council – IOC) je s svojo prenovljeno metodo za senzorično ocenjevanje deviških oljčnih olj opredelil nekatere izraze, ki opisujejo senzorične značilnosti, ki se nanašajo na okus in/ali vonj ekstra deviških in deviških oljčnih olj. Uporaba takih izrazov na oznaki ekstra deviških in deviških olj mora biti rezervirana za olja, ki so bila ocenjena z ustrezno metodo analize. Prehodna ureditev je potrebna za nekatere izvajalce, ki trenutno uporabljajo rezervirane izraze. Omenjanje zgolj kislosti napačno navaja na lestvico absolutne kakovosti, ki je za kupce zavajajoča, saj ta dejavnik predstavlja kakovostno vrednost zgolj v povezavi z drugimi značilnostmi obravnavanega oljčnega olja. Torej naj bi se zaradi širjenja nekaterih oznak in njihovega gospodarskega pomena vzpostavila objektivna merila za njihovo uporabo, da bi poskrbeli za preglednost trga z oljčnim oljem.

(11)

Sprejeli naj bi se ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da živila, ki vsebujejo oljčno olje, ne izkoriščajo potrošnikov s poudarjanjem slovesa oljčnega olja, ne da bi jasno navedli pravo sestavo proizvoda. Odstotek oljčnega olja in nekatere navedbe, specifične za proizvode, ki so sestavljeni izključno iz mešanice rastlinskih olj, morajo biti zato jasno razvidni na oznaki. Poleg tega je treba upoštevati posebne določbe iz nekaterih uredb, ki se nanašajo na proizvode iz oljčnega olja.

(12)

Imena kategorij oljčnega olja ustrezajo fizikalno-kemijskim in senzoričnim značilnostim, ki so določene v prilogi XVI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in v Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (10). Vse druge oznake na etiketi morajo biti podprte z objektivnimi elementi, s čimer se zagotovi, da se potrošniki ne zavajajo in da ni motena konkurenca na zadevnih trgih z olji.

(13)

V okviru sistema pregledov, določenem v drugem odstavku člena 113(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, morajo države članice navesti, katera dokazila je treba predložiti, in denarne kazni v primeru drugačnih izrazov na etiketi. Ne da bi vnaprej izločili kakršno koli možnost, bi lahko taka dokazila vključevala ugotovljena dejstva, izsledke analiz ali zanesljive podatke ter upravne ali računovodske informacije.

(14)

Ker morajo biti pregledi podjetij, pristojnih za označevanje, izvedeni v državi članici, kjer imajo sedež, mora obstajati postopek upravnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami, kjer se olje trži.

(15)

Da bi lahko ocenili ukrepe, ki jih določa ta uredba, mora zadevna država članica poročati o okoliščinah in morebitnih težavah.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

ekstra deviško oljčno olje:

„oljčno olje višje kategorije, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki“;

(b)

deviško oljčno olje:

„oljčno olje, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki“;

(c)

oljčno olje, sestavljeno iz rafiniranih oljčnih olj in deviških oljčnih olj:

„olje, ki vsebuje zgolj rafinirana oljčna olja in olja, pridobljena neposredno iz oljk“;

(d)

olje iz oljčnih tropin:

(a)

v primeru oljčnih olj s poreklom iz ene države članice ali tretje države, v skladu z določbami iz odstavkov 4 in 5, navedbo države članice Unije ali tretje države, ali;

(b)

v primeru mešanic oljčnih olj s poreklom iz več kot ene države članice ali tretje države, v skladu z določbami iz odstavkov 4 in 5, eno od naslednjih navedb, kot je ustrezno:

(c)

zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 v skladu z določbami zadevne specifikacije proizvoda.

(a)

oznaka „prvo hladno prešanje“ se lahko pojavi samo na ekstra deviških ali deviških oljčnih oljih, pridobljenih pri temperaturi pod 27 °C s prvim mehanskim stiskanjem oljčne drozge s tradicionalnim sistemom stiskanja s hidravličnimi prešami;

(b)

navedba „hladno stiskanje“ se lahko pojavi samo pri ekstra deviških ali deviških oljčnih oljih, pridobljenih pri temperaturi pod 27 °C s precejanjem ali centrifugiranjem oljčne drozge;

(c)

navedbe senzoričnih značilnosti, ki se nanašajo na okus in/ali vonj, so na oznaki dovoljene samo za ekstra deviška ali deviška oljčna olja; izrazi iz odstavka 3.3 priloge XII k Uredbi (EGS) št. 2568/91 so na oznaki dovoljeni samo, če temeljijo na rezultatih ocene, ki je bila izvedena na podlagi metode iz navedene priloge k Uredbi (ES) št. 2568/91.

(d)

navedba kislosti ali najvišje kislosti se lahko uporabi samo, če jo v isti velikosti pisave in v istem vidnem polju spremlja oznaka peroksidnega števila, vsebnosti voskov in absorpcije ultravijolične svetlobe, določena v skladu z Uredbo (EGS) št. 2568/91.

(a)

podatke ali znanstveno ugotovljena dejstva,

(b)

izsledke analiz ali samodejnih merjenj na reprezentativnih vzorcih,

(c)

upravne ali računovodske podatke, hranjene v skladu s predpisi Unije in/ali nacionalnimi predpisi.

(a)

pristojni oddelki Komisije;

(b)

organizacija izvajalcev v navedeni državi članici, v skladu s členom 125 Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(c)

nadzorni organ druge države članice.

(a)

datum vzorčenja ali nakupa zadevnega olja;

(b)

ime ali naziv in naslov podjetja, kjer je bil odvzet vzorec ali kjer je bilo kupljeno zadevno olje;

(c)

število zadevnih serij;

(d)

kopija vseh oznak na embalaži zadevnega olja;

(e)

izsledki analize ali drugih primerjalnih strokovnih mnenj, ki navajajo uporabljene metode ter naziv in naslov zadevnega laboratorija ali strokovnjaka;

(f)

če je to primerno, ime dobavitelja olja, kakor ga navaja prodajalec.

(a)

ima objekte za pakiranje;

(b)

se zaveže, da bo zbiral in hranil dodatno dokumentacijo, ki jo država članica zahteva v skladu s členom 7;

(c)

ima sistem skladiščenja, po katerem je mogoče preveriti izvor olj z označbo porekla v skladu z zahtevami zadevne države članice.

(a)

zahtevami za verifikacije, prejete v skladu s členom 8(2);

(b)

verifikacijami, izvedenimi in začetimi v preteklih tržnih letih, ki še vedno potekajo;

(c)

nadaljnjim ukrepanjem po izvedenih verifikacijah in uporabljenih denarnih kaznih.

14.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 12/22

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 12/24

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 16. januarja 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –