23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/1

---

DIREKTIVA 2011/98/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2011

o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točk (a) in (b) člena 79(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) zaradi postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice predvideva ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Evropski svet je na posebnem srečanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 priznal potrebo po uskladitvi nacionalnega prava, ki ureja pogoje za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav. V zvezi s tem je zlasti navedel, da bi morala Evropska unija zagotoviti pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in da bi morala odločnejša politika vključevanja stremeti k temu, da se jim podeli pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Unije. Evropski svet je v skladu s tem zaprosil Svet, da sprejme pravne instrumente na podlagi predlogov Komisije. V Stockholmskem programu, ki ga je sprejel Evropski svet na srečanju z dne 10. in 11. decembra 2009, je bilo ponovno potrjeno, da je treba uresničevati cilje, ki so bili opredeljeni v Tampereju.

(3)

Določbe o enotnem postopku obravnavanja vloge, ki v okviru enotnega upravnega akta vodi do kombiniranega pravnega naslova, ki zajema tako dovoljenje za prebivanje kot delovno dovoljenje, bodo prispevale k poenostavitvi in uskladitvi pravil, ki se trenutno uporabljajo v državah članicah. Takšna postopkovna poenostavitev je že bila uvedena v več državah članicah in je privedla do učinkovitejšega postopka tako za migrante kot tudi za njihove delodajalce ter je omogočila lažji nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve.

(4)	Da bi se omogočil prvi vstop na njihovo ozemlje, bi morale države članice imeti možnost, da izdajo enotno dovoljenje ali, če enotna dovoljenja izdajajo šele po vstopu, vizum. Države članice bi morale izdati takšno enotno dovoljenje ali vizum pravočasno.

(5)

Določiti bi bilo treba niz pravil, ki bi urejala postopek obravnavanja vloge za enotno dovoljenje. Navedeni postopek bi moral biti ob upoštevanju normalne delovne obremenitve uprav držav članic učinkovit in obvladljiv, hkrati pa pregleden in pravičen, da se zadevnim osebam zagotovi ustrezna pravna varnost.

(6)	Določbe te direktive ne bi smele posegati v pristojnost držav članic za urejanje sprejema državljanov tretjih držav za namen dela, vključno z njihovim številom.

(7)

Ta direktiva ne bi smela zajemati državljanov tretjih držav, ki so napoteni na delo. To državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državi članici ter so napoteni na delo v drugo državo članico, ne bi smelo preprečevati, da bi bili tekom njihove napotitve na delo še naprej deležni enakega obravnavanja kot državljani države članice izvora, in sicer glede tistih pogojev zaposlitve, na katere ne vpliva uporaba Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (4).

(8)

Državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (5), ne bi smeli biti zajeti s to direktivo zaradi njihovega bolj privilegiranega položaja in njihove posebne vrste dovoljenja za prebivanje „rezident za daljši čas – EU“.

(9)	Državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti na ozemlje države članice zaradi sezonskega dela, glede na njihov začasni status ne bi smeli biti zajeti s to direktivo.

(10)

Obveznost držav članic, da določijo, ali mora vlogo predložiti državljan tretje države ali njegov delodajalec, ne bi smela posegati v nobene dogovore, ki bi zahtevali, da sta v postopek vključena oba. Države članice bi morale odločiti, ali je vlogo za enotno dovoljenje treba predložiti v namembni državi članici ali iz tretje države. V primerih, ko državljanu tretje države vloge ni dovoljeno predložiti iz tretje države, bi morale države članice zagotoviti, da lahko vlogo predloži delodajalec v namembni državi članici.

(11)	Določbe te direktive o enotnem postopku obravnavanja vloge in o enotnem dovoljenju ne bi smele zadevati enotnih vizumov ali vizumov za dolgoročno prebivanje.

(12)	Določitev pristojnega organa v skladu s to direktivo ne bi smela posegati v položaj in odgovornost drugih organov ter, kadar je ustrezno, socialnih partnerjev v zvezi s preučitvijo vloge in odločitvijo o njej.

(13)	V rok za sprejem odločitve o vlogi ne bi smel biti vštet čas, potreben za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali čas, potreben za izdajo vizuma. Ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalne postopke priznavanja diplom.

(14)

Enotno dovoljenje bi moralo biti oblikovano v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (6), ki državam članicam omogoča vnos dodatnih podatkov, zlasti o tem, ali je osebi dovoljeno opravljati delo ali ne. Država članica bi morala, med drugim zaradi boljšega nadzora migracij, ne le v enotnem dovoljenju, temveč tudi v vseh izdanih dovoljenjih za prebivanje, navesti podatke v zvezi z dovoljenjem za delo, ne glede na vrsto dovoljenja ali pravni naslov za prebivanje, na podlagi katerega je bil državljan tretje države sprejet na ozemlje države članice in mu je bil omogočen dostop do trga dela te države članice.

(15)	Določbe te direktive o dovoljenjih za prebivanje, izdanih za druge namene, kot je delo, bi se morale uporabljati le v zvezi z obliko takšnih dovoljenj in ne bi smele posegati v pravila Unije ali nacionalna pravila glede postopkov za sprejem in postopkov za izdajo takšnih dovoljenj.

(16)

Določbe te direktive o enotnem dovoljenju in dovoljenju za prebivanje, izdanim za druge namene, kot je delo, državam članicam ne bi smele preprečevati, da izdajo dodatni papirni dokument, v katerem se lahko navedejo podrobnejši podatki o delovnem razmerju, za katere na dovoljenju za prebivanje zaradi njegove oblike ni dovolj prostora. Takšen dokument lahko služi preprečevanju izkoriščanja državljanov tretjih držav in boju proti nezakonitemu zaposlovanju, vendar pa bi se morale države članice zanj odločati prostovoljno in ne bi smel služiti kot nadomestek delovnega dovoljenja, ki bi ogrožal koncept enotnega dovoljenja. Prav tako se za shranjevanje takšnih podatkov v elektronski obliki lahko uporabijo tehnične možnosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točke (a)16 Priloge k Uredbi.

(17)

Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne ali na podlagi katerih se lahko enotno dovoljenje odvzame, bi morali biti objektivni in določeni v nacionalnem pravu, vključno z obveznostjo spoštovanja načela prednostne obravnave v Uniji, kakor je navedeno zlasti v zadevnih določbah aktov o pristopu iz let 2003 in 2005. Odločitev o zavrnitvi oziroma odvzemu bi morala biti ustrezno obrazložena.

(18)

Državljanom tretjih držav, ki imajo v posesti veljavno potno listino in enotno dovoljenje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi bilo treba omogočiti vstop na ozemlje držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, in svobodno gibanje na tem ozemlju za obdobje do treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (7), in členom 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (8) (Schengenskega konvencija).

(19)

V odsotnosti horizontalne zakonodaje Unije se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Zaradi nadaljnjega razvoja skladne politike priseljevanja, zmanjšanja vrzeli med pravicami državljanov Unije in državljanov tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, ter dopolnitve obstoječega pravnega reda na področju priseljevanja bi bilo treba določiti niz pravic, zlasti z namenom določiti, na katerih področjih je zagotovljeno, da so lastni državljani države članice in takšni državljani tretjih držav, ki še niso rezidenti za daljši čas, obravnavani enako. Namen teh določb je vzpostaviti minimalno raven enakih pogojev znotraj Unije, priznati, da takšni državljani tretjih držav s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo h gospodarstvu Unije, ter zmanjšati nelojalno konkurenco med lastnimi državljani države članice in državljani tretjih držav, nastalo zaradi morebitnega izkoriščanja slednjih. „Delavec iz tretje države“ v tej direktivi bi moral biti opredeljen, brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih predpisih prava Unije, kot državljan tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, ki tam zakonito prebiva in ki mu je tam v okviru plačanega razmerja dovoljeno delati v skladu z nacionalnim pravom oziroma prakso.

(20)

Vsi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državah članicah, bi morali uživati vsaj skupni niz pravic na podlagi enakega obravnavanja, kot so ga deležni državljani zadevne države članice gostiteljice, ne glede na prvotni namen za sprejem ali podlago zanj. Pravica do enakega obravnavanja na področjih, podrobno navedenih v tej direktivi, bi morala biti podeljena ne samo tistim državljanom tretjih držav, ki so bili v državo članico sprejeti zaradi dela, ampak tudi tistim, ki so bili sprejeti za druge namene in jim je bil omogočen dostop do trga dela te države članice v skladu z drugimi predpisi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z družinskimi člani delavca iz tretje države, ki so sprejeti v državo članico v skladu z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (9), državljani tretjih držav, ki so sprejeti na ozemlje države članice v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (10), in raziskovalci, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (11).

(21)

Pravica do enakega obravnavanja na podrobno navedenih področjih bi morala biti strogo povezana z zakonitim prebivanjem državljana tretje države in omogočenim dostopom do trga dela v državi članici, ki sta vsebovana v enotnem dovoljenju, v katerem je zajeto dovoljenje za prebivanje in delo, ter v dovoljenjih za prebivanje, izdanih za druge namene, ki vsebujejo podatke o dovoljenju za delo.

(22)	Delovni pogoji, na katere se sklicuje ta direktiva, bi morali zajemati vsaj plačilo in odpoved, zdravje in varnost pri delu, delovni čas in dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb.

(23)

Država članica bi morala poklicne kvalifikacije, ki jih je državljan tretje države pridobil v drugi državi članici, priznati na enak način kot tiste, ki so jih pridobili državljani Unije, kvalifikacije, pridobljene v tretji državi, pa bi morala upoštevati v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (12). Pravica do enakega obravnavanja, dodeljena delavcem iz tretjih držav, kar zadeva priznavanje diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, ne bi smela posegati v pristojnost držav članic, da take delavce iz tretjih držav sprejmejo na svoj trg dela.

(24)

Delavci iz tretjih držav bi morali biti deležni enakega obravnavanja, kar zadeva socialno varnost. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (13). Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi bi se morale uporabljati tudi za delavce, sprejete v državo članico neposredno iz tretje države. Kljub temu pa ta direktiva delavcem iz tretjih držav ne bi smela podeliti več pravic, kot jih že zagotavlja obstoječe pravo Unije na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav v čezmejnih primerih. Poleg tega ta direktiva ne bi smela podeliti pravic v zvezi s primeri, ki so zunaj področja uporabe prava Unije, kot denimo v zvezi z družinskimi člani, ki prebivajo v tretji državi. Ta direktiva bi morala podeliti pravice samo družinskim članom, ki se pridružijo delavcem iz tretje države z namenom prebivanja v državi članici na podlagi združitve družine, ali družinskim članom, ki že zakonito prebivajo v tej državi članici.

(25)

Države članice bi morale državljanom tretjih držav, ki so zaposleni ali so po minimalnem obdobju zaposlitve prijavljeni kot brezposelni, zagotoviti vsaj enako obravnavanje. Kakršne koli omejitve glede enakega obravnavanja na področju socialne varnosti v skladu s to direktivo ne bi smele posegati v pravice, dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (14).

(26)

Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic za urejanje njihovih sistemov socialne varnosti. V odsotnosti usklajenosti na ravni Unije je na vsaki državi članici, da določi pogoje za odobritev prejemkov socialne varnosti, pa tudi zneske takšnih prejemkov in obdobje, za katero so odobrene. Vendar bi morale države članice pri izvrševanju te pristojnosti ravnati skladno s pravom Unije.

(27)	Enako obravnavanje delavcev iz tretjih držav se ne bi smelo uporabljati za ukrepe s področja poklicnega usposabljanja, financirane v okviru programov socialne pomoči.

(28)	To direktivo bi bilo treba uporabljati brez poseganja v ugodnejše določbe prava Unije in mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo.

(29)

Države članice bi morale uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnih ali drugih mnenj, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, zlasti v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (15) in Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (16).

(30)

Ker ciljev te direktive, in sicer določiti enotni postopek obravnavanja vloge za izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav za delo na ozemlju države članice in zagotoviti skupni niz pravic delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)	V tej direktivi so v skladu s členom 6(1) PEU spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 se države članice zavezujejo, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(33)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

(34)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta direktiva določa:

(a)	enotni postopek obravnavanja vloge za izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, da lahko za namen dela prebivajo na ozemlju države članice, da bi poenostavili postopke za njihov sprejem in olajšali nadzor nad njihovim statusom, ter

(b)	skupni niz pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na namene, za katere so bili prvotno sprejeti na ozemlje te države članice, na podlagi enakega obravnavanja z državljani te države članice.

2.   Ta direktiva ne posega v pristojnosti držav članic v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na njihove trge dela.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU;

(b)	„delavec iz tretje države“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice in ki tam zakonito prebiva ter mu je v okviru plačanega razmerja v tej državi članici dovoljeno delati v skladu z nacionalnim pravom oziroma prakso;

(c)	„enotno dovoljenje“ pomeni dovoljenje za prebivanje, ki ga izdajo organi države članice in državljanu tretje države dovoljuje zakonito prebivanje na njenem ozemlju za namen dela;

(d)	„enotni postopek obravnavanja vloge“ pomeni vsak postopek, ki na podlagi enotne vloge za dovoljenje za prebivanje in delo na ozemlju države članice, ki jo predloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, vodi do odločitve o tej vlogi za enotno dovoljenje.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za:

(a)	državljane tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici za namen dela;

(b)	državljane tretjih držav, ki so bili v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v državo članico sprejeti za druge namene, kot je delo, ki jim je dovoljeno delati in ki imajo dovoljenje za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002, ter

(c)	državljane tretjih držav, ki so bili v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v državo članico sprejeti za namen dela.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav:

(a)

ki so družinski člani državljanov Unije, ki so uveljavili ali uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Unije v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (17);

(b)	ki imajo, skupaj s svojimi družinski člani in ne glede na svoje državljanstvo, pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, v skladu s sporazumi bodisi med Unijo in državami članicami bodisi med Unijo in tretjimi državami;

(c)	ki so napoteni na delo, za čas njihove napotitve;

(d)	ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice, da bi delali kot osebe, premeščene znotraj podjetja;

(e)	ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot sezonski delavci ali kot delavci au-pair;

(f)	ki jim je dovoljeno prebivati v državi članici na podlagi začasne zaščite ali so na tej podlagi zaprosili za dovoljenje za prebivanje in čakajo na odločitev o njihovem statusu;

(g)

ki uživajo mednarodno zaščito v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (18) ali ki so zaprosili za mednarodno zaščito v skladu z navedeno direktivo, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

(h)	ki uživajo zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice ali so zaprosili za zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

(i)	ki so rezidenti za daljši čas v skladu z Direktivo 2003/109/ES;

(j)	katerih odstranitev je bila odložena iz dejanskih ali pravnih razlogov;

(k)	ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot samozaposleni delavci;

(l)	ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti kot pomorščaki zaradi zaposlitve ali dela na katerem koli delovnem mestu na krovu ladje, ki je registrirana v eni od držav članic ali pluje pod zastavo ene od njih.

3.   Države članice lahko sklenejo, da se poglavje II ne uporablja za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za delo na ozemlju države članice za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, ali ki so bili sprejeti v državo članico za namen študija.

4.   Poglavje II se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma.

POGLAVJE II

ENOTNI POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOGE IN ENOTNO DOVOLJENJE

Člen 4

Enotni postopek obravnavanja vloge

1.   Vloga za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja se predloži v okviru enotnega postopka obravnavanja vloge. Države članice določijo, ali mora vlogo za enotno dovoljenje predložiti državljan tretje države ali delodajalec državljana tretje države. Države članice se lahko tudi odločijo, da sprejmejo vlogo katerega koli od obeh. Če mora vlogo predložiti državljan tretje države, države članice dovolijo, da se vloga predloži iz tretje države ali, če to predvideva nacionalno pravo, na ozemlju države članice, v kateri se državljan tretje države že zakonito nahaja.

2.   Države članice preučijo vlogo, predloženo v skladu z odstavkom 1, in sprejmejo odločitev, s katero izdajo, spremenijo ali podaljšajo enotno dovoljenje, če prosilec izpolnjuje zahteve, podrobno določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Odločitev o izdaji, spremembi ali podaljšanju enotnega dovoljenja predstavlja enoten upravni akt, ki združuje dovoljenje za prebivanje in delovno dovoljenje.

3.   Enotni postopek obravnavanja vloge ne posega v vizumski postopek, ki je lahko potreben za prvi vstop.

4.   Če so izpolnjeni predvideni pogoji, države članice izdajo enotno dovoljenje državljanom tretjih držav, ki zaprosijo za sprejem, ter državljanom tretjih držav, ki so že sprejeti in zaprosijo za podaljšanje ali spremembo njihovega dovoljenja za prebivanje po začetku veljavnosti nacionalnih izvedbenih predpisov.

Člen 5

Pristojni organ

1.   Države članice določijo organ, pristojen za sprejem vloge in izdajo enotnega dovoljenja.

2.   Pristojni organ odločitev na podlagi popolne vloge sprejme čim prej, v vsakem primeru pa v štirih mesecih po datumu predložitve vloge.

V izjemnih okoliščinah, povezanih z zahtevnostjo obravnavanja vloge, se lahko rok iz prvega pododstavka podaljša.

Če se v roku, predvidenem v tem odstavku, ne sprejme nobena odločitev, se kakršne koli posledice določijo v nacionalnem pravu.

3.   Pristojni organ pisno uradno obvesti prosilca o odločitvi v skladu s postopki uradnega obveščanja, določenimi v zadevnem nacionalnem pravu.

4.   Če so podatki ali dokumenti, priloženi vlogi, po merilih, podrobno določenih v nacionalnem pravu, nepopolni, pristojni organ pisno uradno obvesti prosilca o potrebnih dodatnih podatkih ali dokumentih, za njihovo posredovanje pa določi razumen rok. Rok iz odstavka 2 ne teče, dokler pristojni organ ali drugi zadevni organi ne prejmejo potrebnih dodatnih podatkov. Če dodatni podatki ali dokumenti niso predloženi v določenem roku, lahko pristojni organ vlogo zavrne.

Člen 6

Enotno dovoljenje

1.   Države članice pri izdaji enotnega dovoljenja uporabijo enotno obliko, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002, in navedejo podatke v zvezi z dovoljenjem za delo v skladu s točko (a)7.5–9. Priloge k navedeni uredbi.

Države članice lahko dodatne podatke glede delovnega razmerja državljana tretje države (kot so ime oziroma naziv ter naslov delodajalca, kraj dela, vrsta dela, delovni čas, plačilo) navedejo v papirni obliki ali jih shranijo v elektronski obliki v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točko (a)16 Priloge k navedeni uredbi.

2.   Pri izdaji enotnega dovoljenja države članice ne izdajo dodatnih dovoljenj kot dokazila o dovoljenem dostopu do trga dela.

Člen 7

Dovoljenja za prebivanje, izdana za druge namene, kot je delo

1.   Pri izdaji dovoljenj za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 države članice navedejo podatke glede dovoljenja za delo, ne glede na vrsto dovoljenja za prebivanje.

Države članice lahko dodatne podatke glede delovnega razmerja državljana tretje države (kot so ime oziroma naziv ter naslov delodajalca, kraj dela, vrsta dela, delovni čas, plačilo) navedejo v papirni obliki ali jih shranijo v elektronski obliki v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točko (a)16 Priloge k navedeni uredbi.

2.   Pri izdaji dovoljenj za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 države članice ne izdajo dodatnih dovoljenj kot dokazila o dovoljenem dostopu do trga dela.

Člen 8

Postopkovna jamstva

1.   Odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma odločitev o odvzemu enotnega dovoljenja na podlagi meril, predvidenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, se obrazloži v pisnem uradnem obvestilu.

2.   Odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma o njegovem odvzemu se v zadevni državi članici lahko pravno izpodbija v skladu z nacionalnim pravom. V pisnem uradnem obvestilu iz odstavka 1 se navede tudi sodišče ali upravni organ, pri katerem lahko zadevna oseba vloži pritožbo, ter pritožbeni rok.

3.   Vloga se lahko šteje za nedopustno na podlagi obsega sprejema državljanov tretjih držav, ki prihajajo zaradi zaposlitve, in je zaradi tega ni potrebno obravnavati.

Člen 9

Dostop do podatkov

Države članice državljanu tretje države in prihodnjemu delodajalcu na zahtevo zagotovijo ustrezne podatke o dokumentih, potrebnih za popolno vlogo.

Člen 10

Pristojbine

Države članice lahko od prosilcev zahtevajo plačilo pristojbine, kjer je to primerno, za obravnavanje vloge v skladu s to direktivo. Višina takšne pristojbine je sorazmerna in lahko temelji na storitvah, dejansko opravljenih za obravnavo vlog in izdajo dovoljenj.

Člen 11

Pravice na podlagi enotnega dovoljenja

Če je bilo enotno dovoljenje izdano v skladu z nacionalnim pravom, imetniku v času njegove veljavnosti dovoljuje vsaj:

(a)	vstop in prebivanje na ozemlju države članice, ki izda enotno dovoljenje, pod pogojem, da imetnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v skladu z nacionalnim pravom;

(b)	prost dostop do celotnega ozemlja države članice, ki izda enotno dovoljenje, v okviru omejitev, določenih v nacionalnem pravu;

(c)	opravljanje specifične poklicne dejavnosti, dovoljene z enotnim dovoljenjem v skladu z nacionalnim pravom;

(d)	obveščenost o imetnikovih lastnih pravicah, povezanih z dovoljenjem, ki jih podeljuje ta direktiva in/ali nacionalno pravo.

POGLAVJE III

PRAVICA DO ENAKEGA OBRAVNAVANJA

Člen 12

Pravica do enakega obravnavanja

1.   Delavci iz tretjih držav iz točk (b) in (c) člena 3(1) so v državi članici, v kateri prebivajo, deležni enakega obravnavanja kot državljani te države članice glede:

(a)	delovnih pogojev, vključno s plačilom in odpovedjo, kot tudi zdravjem in varnostjo na delovnem mestu;

(b)

svobode združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(c)	izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

(d)	priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki;

(e)	področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004;

(f)	davčnih ugodnosti, v kolikor delavec v zadevni državi članici šteje za rezidenta za davčne namene;

(g)	dostopa do blaga in storitev ter dobav blaga in opravljanja storitev, danih na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev nastanitve, kakor jih predvideva nacionalno pravo, brez poseganja v pogodbeno svobodo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)	svetovalnih storitev, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

2.   Države članice lahko enako obravnavanje omejijo:

(a)

v točki (c) odstavka 1 z: (i) omejitvijo njegove uporabe na tiste delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni ali so bili zaposleni in ki so prijavljeni kot brezposelni; (ii) izključitvijo tistih delavcev iz tretjih držav, ki so bili sprejeti na njihovo ozemlje v skladu z Direktivo 2004/114/ES; (iii) izključitvijo štipendij ter posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil; (iv) določitvijo posebnih predpogojev, vključno z jezikovno usposobljenostjo in plačilom šolnin, v skladu z nacionalnim pravom, glede dostopa do univerzitetnega in višješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja ter poklicnega usposabljanja, ki ni neposredno vezan na specifično poklicno dejavnost;

(b)

z omejitvijo pravic, ki so podeljene delavcem iz tretjih držav v točki (e) odstavka 1, vendar brez omejevanja takšnih pravic za delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni ali so bili zaposleni za obdobje najmanj šestih mesecev in ki so prijavljeni kot brezposelni. Poleg tega lahko države članice odločijo, da se točka (e) odstavka 1 glede družinskih prejemkov ne uporablja za državljane tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju države članice za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, za državljane tretjih držav, ki so bili sprejeti za namen študija, ali za državljane tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma;

(c)	v točki (f) odstavka 1, kar zadeva davčne ugodnosti, z omejitvijo njegove uporabe na primere, ko je prijavljeno ali običajno prebivališče družinskih članov delavca iz tretje države, za katere ta zahteva ugodnosti, na ozemlju zadevne države članice;

(d)	v točki (g) odstavka 1 z: (i) omejitvijo njegove uporabe na delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni; (ii) omejevanjem dostopa do nastanitve.

3.   Pravica do enakega obravnavanja iz odstavka 1 ne posega v pravico države članice, da odvzame ali zavrne podaljšanje dovoljenja za prebivanje, izdanega v skladu s to direktivo, dovoljenja za prebivanje, ki je izdano za druge namene, kot je delo, ali kakršnega koli drugega dovoljenja za delo v državi članici.

4.   Delavci iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo, ali njihovi preživeli, ki prebivajo v tretji državi in ki jim gredo pravice iz položaja teh delavcev, prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo, na katero se sklicuje člen 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer pod enakimi pogoji in po enakih stopnjah kot državljani zadevne države članice, ko se preselijo v tretjo državo.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ugodnejše določbe

1.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v ugodnejše določbe:

(a)	predpisov prava Unije, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi med Unijo ali Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter eno ali več tretjimi državami na drugi, ter

(b)	dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami.

2.   Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo predpise, ki so ugodnejši za osebe, za katere se ta direktiva uporablja.

Člen 14

Obveščanje splošne javnosti

Vsaka država članica poskrbi, da je splošni javnosti na voljo redno posodobljen niz podatkov o pogojih sprejema državljanov tretjih držav na njeno ozemlje in prebivanja na njem za namen dela.

Člen 15

Poročanje

1.   Komisija v rednih časovnih presledkih in prvič do 25. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga spremembe, ki jih šteje za potrebne.

2.   Države članice vsako leto in prvič do 25. decembra 2014 Komisiji sporočijo statistične podatke o številu državljanov tretjih držav, ki jim je bilo v predhodnem koledarskem letu v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (19) odobreno enotno dovoljenje.

Člen 16

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 25. decembra 2013. Besedila teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

---

(1)  UL C 27, 3.2.2009, str. 114.

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 20.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 24. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(5)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(6)  UL L 157, 15.6.2002, str. 1.

(7)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(8)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(9)  UL L 251, 3.10.2003, str. 12.

(10)  UL L 375, 23.12.2004, str. 12.

(11)  UL L 289, 3.11.2005, str. 15.

(12)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(13)  UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(14)  UL L 344, 29.12.2010, str. 1.

(15)  UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(16)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(17)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(18)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(19)  UL L 199, 31.7.2007, str. 23.

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/10

---

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1375/2011

z dne 22. decembra 2011

o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) ter zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 18. julija 2011 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 687/2011 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 (2), v kateri je posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001.

(2)	Svet je vsem osebam, skupinam in subjektom, za katere je bilo to praktično izvedljivo, utemeljil razloge, zakaj so bile uvrščene na seznam iz Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije  (3) je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama iz Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil zadevne osebe, skupine in subjekte, da je bilo mogoče od Sveta zahtevati utemeljitve razlogov za uvrstitev na seznam, če jim te še niso bile sporočene. V zvezi z določenimi osebami in skupinami so bili pripravljeni spremenjeni razlogi.

(4)	Svet je opravil celovit pregled seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, kakor se to zahteva v skladu s členom 2(3) navedene uredbe. Pri tem je upošteval pripombe, ki so jih zadevne osebe, skupine in subjekti predložili Svetu.

(5)

Svet je ugotovil, da so bile osebe, skupine in subjekti s seznama v Prilogi k tej uredbi vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (4), da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(6)	Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) št. 687/2011 pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 se nadomesti s seznamom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 687/2011 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(2)  UL L 188, 19.7.2011, str. 2.

(3)  UL C 212, 19.7.2011, str. 20.

(4)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/14

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1376/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mongeta del Ganxet (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Mongeta del Ganxet“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 124, 27.4.2011, str. 16.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/16

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1377/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Salva Cremasco (ZOP)]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Salva Cremasco“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 124, 27.4.2011, str. 20.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/18

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1378/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Rheinisches Apfelkraut (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Rheinisches Apfelkraut“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 129, 30.4.2011, str. 23.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/20

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1379/2011

z dne 20. decembra 2011

o spremembi uredb (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 glede oznak KN in proizvodnih oznak nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila v sektorjih govejega mesa, telečjega mesa, jajc in perutninskega mesa

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 134, člena 161(3), člena 170 in člena 192(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 382/2008 (2), (EU) št. 1178/2010 (3) in (EU) št. 90/2011 (4) določajo pravila za sistem izvoznih dovoljenj v povezavi s sektorji govejega mesa, telečjega mesa, jajc oz. perutninskega mesa. Navedene uredbe se nanašajo na oznake KN in proizvodne oznake nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila z namenom označitve proizvodov, za katere je ali ni treba predložiti izvoznega dovoljenja, ko je zahtevano izvozno nadomestilo.

(2)	Priloga I k Uredbi Komisije (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (5) je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 (6).

(3)	Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (7) je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1334/2011 (8).

(4)

Zato je treba oznake KN in proizvodne oznake iz uredb (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 uskladiti s tistimi iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1006/2011, in Uredbe (EGS) št. 3846/87, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1334/2011.

(5)	Uredba (ES) št. 382/2008 uporablja oznake KN tudi v okviru uvoznih dovoljenj. Zaradi skladnosti je primerno, da se spremenijo tudi te oznake.

(6)	Uredbe (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 382/2008 se spremeni:

1.	v členu 2(2) se „oznake KN 0102 90 05 do 0102 90 49“ nadomesti z „oznake KN 0102 29 10 do 0102 29 49, ex 0102 39 10 z maso do 300 kg in ex 0102 90 91 z maso do 300 kg“;

2.

člen 10 se spremeni: (a) v točki (a) odstavka 1 se „tarifno oznako KN 0102 10“ nadomesti s „tarifne oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“; in „tarifni oznaki KN 0102 90 in ex 1602“ se nadomesti s „tarifne oznake KN 0102 29, 0102 39 10, 0102 90 91 in ex 1602“; (b) v točki (a) odstavka 2 se „oznako KN 0102 10“ nadomesti z „oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“; (c) v odstavku 3 se „oznako KN 0102 10“ nadomesti z „oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“;

3.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

4.

v Prilogi V se prva skupina kategorij proizvodov nadomesti z naslednjim: „Kategorija proizvoda Oznaka KN 110 0102 29 10, ex 0102 39 10 z maso do 80 kg in ex 0102 90 91 z maso do 80 kg 120 0102 29 21 in 0102 29 29, ex 0102 39 10 z maso več kot 80 kg, vendar največ 160 kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 80 kg, vendar največ 160 kg 130 0102 29 41 in 0102 29 49, ex 0102 39 10 z maso več kot 160 kg, vendar največ 300 kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 160 kg, vendar največ 300 kg 140 0102 29 51 do 0102 29 99, ex 0102 39 10 z maso nad 300 kg in ex 0102 90 91 z maso nad 300 kg“;

5.

v Prilogi VI se prva skupina kategorij proizvodov nadomesti z naslednjim: „Kategorija Oznaka proizvoda 011 0102 21 10 9140, 0102 21 30 9140, 0102 31 00 9100, 0102 90 20 9100, 0102 31 00 9200 in 0102 90 20 9200 021 0102 21 10 9150, 0102 21 30 9150, 0102 21 90 9120, 0102 31 00 9150, 0102 31 00 9250, 0102 31 00 9300, 0102 90 20 9150, 0102 90 20 9250 in 0102 90 20 9300 031 0102 29 91 9000, 0102 39 10 9350 in 0102 90 91 9350 041 0102 29 41 9100, 0102 29 51 9000, 0102 29 59 9000, 0102 29 61 9000, 0102 29 69 9000, 0102 29 99 9000, 0102 39 10 9100, 0102 39 10 9150, 0102 39 10 9200, 0102 39 10 9250, 0102 39 10 9400, 0102 90 91 9100, 0102 90 91 9150, 0102 90 91 9200, 0102 90 91 9250, 0102 90 91 9300 in 0102 90 91 9400“.

Člen 2

Uredba (EU) št. 1178/2010 se spremeni:

1.	v členu 1 se „oznakami KN 0407 00 11 in 0407 00 19“ nadomesti z „oznakami KN 0407 11 00, 0407 19 11 in 0407 19 19“;

2.	v členu 8(1) se „oznakami KN 0407 00 11 in 0407 00 19“ nadomesti z „oznakami KN 0407 11 00, 0407 19 11 in 0407 19 19“;

3.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Uredba (EU) št. 90/2011 se spremeni:

1.	v členu 1 se „oznakami KN 0105 11, 0105 12 in 0105 19“ nadomesti z „oznakami KN 0105 11, 0105 12 00, 0105 13 00, 0105 14 00 in 0105 15 00“;

2.	v členu 8(1) se „oznakami KN 0105 11, 0105 12 in 0105 19“ nadomesti z „oznakami KN 0105 11, 0105 12 00, 0105 13 00, 0105 14 00 in 0105 15 00“;

3.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.

(3)  UL L 328, 14.12.2010, str. 1.

(4)  UL L 30, 4.2.2011, str. 1.

(5)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(6)  UL L 282, 28.10.2011, str. 1.

(7)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

(8)  UL L 336, 20.12.2011, str. 35.

---

---

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/25

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1380/2011

z dne 21. decembra 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 798/2008 glede posebnih pogojev za ratite za vzrejo in proizvodnjo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci (1) ter za njihov uvoz iz tretjih držav, in zlasti člena 25(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga VIII k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa posebne pogoje, ki veljajo za uvoz matične in proizvodne perutnine, razen ratitov, in za uvoz valilnih jajc in enodnevnih piščancev, razen ratitov.

(2)

Točka 2 dela II navedene priloge določa, da kadar enodnevni piščanci niso vzrejeni v državi članici, ki je uvozila valilna jajca, se prepeljejo neposredno v končni namembni kraj in ostanejo tam najmanj tri tedne od datuma izvalitve. Navedena zahteva se kaže v delu I ustreznega vzorca veterinarskega spričevala za enodnevne piščance, ki je določen v Prilogi IV k Direktivi 2009/158/ES.

(3)

Priloga IX k Uredbi (ES) št. 798/2008 določa posebne pogoje, ki veljajo za uvoz ratitov za vzrejo in proizvodnjo, valilnih jajc in enodnevnih piščancev ratitov. Navedeni posebni pogoji trenutno ne vključujejo podobne določbe o ratitih, kot je vključena za perutnino v točki 2 dela II Priloge VIII k navedeni uredbi.

(4)	Izkušnje pri uporabi navedene določbe glede perutnine kažejo, da jo je primerno razširiti tudi na enodnevne piščance ratitov.

(5)	Uredbo Sveta (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V delu II Priloge IX k Uredbi (ES) št. 798/2008 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2012.

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(3)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.“

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/26

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1381/2011

z dne 22. decembra 2011

o neodobritvi aktivne snovi kloropikrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Direktive Komisije 2008/934/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 80(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (3). Kloropikrin je aktivna snov, za katero je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (4) in (ES) št. 1490/2002 (5) določata podrobna pravila za izvajanje druge in tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in sezname aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ti seznami so vključevali kloropikrin.

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1095/2007 z dne 20. septembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1490/2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS ter Uredbe (ES) št. 2229/2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (6) je prijavitelj v dveh mesecih po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1095/2007 umaknil predlog za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Zato je bila za nevključitev kloropikrina sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi (7).

(4)	Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Zahtevek je bil vložen pri Italiji, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(6)

Italija je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 11. marca 2010 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 23. februarja 2011 (8) Komisiji predložila svoj sklep o oceni tveganja kloropikrina. Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 11. oktobra 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu kloropikrina.

(7)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili pomisleki. Ti zadevajo zlasti naslednje. Za izvajalce tretiranja obstaja nesprejemljivo tveganje. Zanesljive ocene o izpostavljenosti podtalnice ni bilo mogoče podati, ker so manjkali podatki o metabolitu dikloronitrometanu in nečistočah tehnične aktivne snovi. Na voljo so bili nezadostni podatki za sklepanje o tveganjih za živali, ki živijo v sedimentih, čebele, deževnike in neciljne rastline. Ugotovljeno je bilo visoko tveganje za vodne organizme, ptice in sesalce. Ni bilo mogoče izvesti zanesljive ocene o izpostavljenosti površinske vode in sedimentov, ker so manjkali podatki za kloropikrin in dikloronitrometan. Zanesljive ocene o izpostavljenosti koncentracijam fosgena v zraku ni bilo mogoče izvesti. Ugotovljena je bila visoka možnost prenosa po zraku na velike razdalje.

(8)	Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k ugotovitvam Agencije. Poleg tega je Komisija v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 pozvala vlagatelja, naj predloži pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(9)

Kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov iz uvodne izjave 7 ni bilo mogoče odpraviti. Zato ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kloropikrin, izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(10)	Kloropikrin se zato ne sme odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)	Da bi države članice imele dovolj časa, da prekličejo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kloropikrin, je treba določiti odstopanje od Uredbe (ES) št. 1490/2002.

(12)	Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kloropikrin in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, mora to obdobje poteči najpozneje eno leto po preklicu ustrezne registracije.

(13)	Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za kloropikrin v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(14)	Zaradi jasnosti je treba v Prilogi k Odločbi 2008/934/ES črtati vrstico o kloropikrinu.

(15)	Odločbo 2008/934/ES je zato primerno ustrezno spremeniti.

(16)	Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni podal svojega mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt in predsednik je podal osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe v nadaljnjo razpravo. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za pritožbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Neodobritev aktivne snovi

Aktivna snov kloropikrin se ne odobri.

Člen 2

Prehodni ukrepi

Z odstopanjem od člena 12(3) Uredbe (ES) št. 1490/2002 države članice zagotovijo, da se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kloropikrin, prekličejo do 23. junija 2012.

Člen 3

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga odobrijo države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše in traja največ 12 mesecev po preklicu ustrezne registracije.

Člen 4

Spremembe Odločbe 2008/934/ES

V Prilogi k Odločbi 2008/934/ES se črta vrstica o kloropikrinu.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(3)  UL L 15, 18.1.2008, str. 5.

(4)  UL L 55, 29.2.2000, str. 25.

(5)  UL L 224, 21.8.2002, str. 23.

(6)  UL L 246, 21.9.2007, str. 19.

(7)  UL L 333, 11.12.2008, str. 11.

(8)  Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo kloropikrin. EFSA Journal 2011;9(3):2084. [58 str.]. doi:10.2903/j.efsa.2011.2084. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm.

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/28

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1382/2011

z dne 22. decembra 2011

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2011.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/30

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1383/2011

z dne 22. decembra 2011

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)	Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)	Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 1. januarja 2012.

(5)	Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

S 1. januarja 2012 se uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov iz Priloge II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 187, 21.7.2010, str. 5.

---

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/33

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1384/2011

z dne 22. decembra 2011

o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 187 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1239/2011 (2) je odprla stalni javni razpis za tržno leto 2011/2012 za uvoz sladkorja z oznako KN 1701 po znižani carinski dajatvi.

(2)	V skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2011 se bo Komisija ob upoštevanju ponudb, prejetih v odgovor na delni javni razpis, odločila o tem, ali bo določila najnižjo carinsko dajatev za osemmestno oznako KN.

(3)	Na podlagi ponudb, prejetih na tretjem delnem javnem razpisu, se najmanjša carinska dajatev določi za nekatere osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701 in se ne določi za druge osemmestne oznake za sladkor z navedeno KN oznako.

(4)	Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)	Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011, se ob upoštevanju časovnega roka za predložitev ponudb, ki je potekel 21. decembra 2011, v skladu s Prilogo k tej uredbi določi ali ne določi najmanjša carinska dajatev za osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 318, 1.12.2011, str. 4.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/35

---

SKLEP SVETA 2011/871/SZVP

z dne 19. decembra 2011

o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (ATHENA)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 26(2) in člena 41(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet, ki se je 10. in 11. decembra 1999 sestal v Helsinkih, je zlasti sklenil, da „morajo države članice, ki prostovoljno sodelujejo v operacijah pod vodstvom EU, do konca leta 2003 v 60 dneh biti sposobne razporediti in najmanj eno leto vzdrževati vojaške sile v številu od 50 000 do 60 000 oseb ter biti sposobne opraviti celoto nalog iz Petersberga“.

(2)	Svet je 17. junija 2002 odobril načine financiranja operacij kriznega upravljanja pod vodstvom EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena.

(3)	Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja 2003 potrdil potrebo po zmogljivosti za hitro posredovanje, zlasti za humanitarne in reševalne naloge.

(4)	Evropski svet, ki se je 19. in 20. junija 2003 sestal v Solunu, je pozdravil zaključke s sestanka Sveta z dne 19. maja 2003, ki so še posebej potrdili potrebo Evropske unije po zmogljivosti za hitro ukrepanje.

(5)

Svet je 22. septembra 2003 sklenil, da mora Evropska unija pridobiti sposobnost fleksibilnega upravljanja financiranja skupnih stroškov vojaških operacij ne glede na njihov obseg, kompleksnost ali nujnost, zlasti z ustanovitvijo stalnega finančnega mehanizma do 1. marca 2004, ki bo zadolžen za financiranje skupnih stroškov vseh prihodnjih vojaških operacij EU.

(6)	Svet je 23. februarja 2004 sprejel Sklep 2004/197/SZVP o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (1). Sklep je bil pozneje večkrat spremenjen in nadomeščen, nazadnje s Sklepom 2008/975/SZVP (2).

(7)	Evropska unija je sposobna izvajati operacije hitrega vojaškega odzivanja v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU. Evropska unija je sposobna razporejati bojne skupine v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU.

(8)	Shema začetnega financiranja je namenjena predvsem za operacije hitrega odzivanja.

(9)	Vaje na politično in vojaško strateški ravni poveljniških in nadzornih struktur in postopkov za vojaške operacije EU v okviru poveljstva EU, ki jih odobri Politični in varnostni odbor (PVO), prispevajo h krepitvi splošne operativne pripravljenosti Unije.

(10)	Svet na podlagi posameznega primera odloči, ali ima neka operacija vojaški ali obrambni pomen v smislu člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(11)	PEU v drugem pododstavku člena 41(2) določa, da države članice, katerih predstavniki so v Svetu podali formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1), niso zavezane prispevati k financiranju zadevne operacije, ki je vojaškega ali obrambnega pomena.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo. Danska pri tem sklepu ne sodeluje, torej ni udeležena pri financiranju mehanizma.

(13)	V skladu s členom 44 Sklepa 2008/975/SZVP je Svet ponovno pregledal navedeni sklep in sklenil, da ga spremeni.

(14)	Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep 2008/975/SZVP razveljaviti in ga nadomestiti z novim sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa:

(a)	„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije razen Danske;

(b)	„države plačnice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju zadevne vojaške operacije v skladu s členom 41(2) PEU, in tretje države, ki prispevajo k financiranju skupnih stroškov navedene operacije v skladu s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Evropsko unijo;

(c)	„operacije“ pomeni operacije EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena;

(d)	„vojaški podporni ukrepi“ pomeni operacije EU ali dele takih operacij, o katerih z namenom podpore tretjim državam ali tretjim organizacijam odloča Svet in so vojaškega ali obrambnega pomena, vendar niso pod pristojnostjo poveljstva Evropske unije.

POGLAVJE 1

MEHANIZEM

Člen 2

Ustanovitev mehanizma

1.   Ustanovi se mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij.

2.   Ime tega mehanizma je ATHENA.

3.   ATHENA deluje v imenu sodelujočih držav članic ali, v primeru posebnih operacij, v imenu držav plačnic.

Člen 3

Pravna in poslovna sposobnost

Za upravno vodenje financiranja operacij EU vojaškega ali obrambnega pomena ima ATHENA potrebno pravno in poslovno sposobnost, zlasti imeti bančni račun kakor tudi pridobivati, posedovati ali odsvojiti lastnino, sklepati pogodbe in upravne sporazume ter nastopati kot stranka v sodnih postopkih. ATHENA nima cilja pridobivanja dobička.

Člen 4

Usklajevanje s tretjimi stranmi

ATHENA v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog in v skladu s cilji in politikami Evropske unije svoje dejavnosti usklajuje z državami članicami, institucijami in organi Unije ter mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE 2

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Člen 5

Upravni organi in osebje

1.   ATHENO pod nadzorom Posebnega odbora vodijo:

(a)	upravitelj;

(b)	poveljnik posamezne operacije v zvezi z zadevno operacijo, ki ji poveljuje (v nadaljnjem besedilu: poveljnik operacije);

(c)	računovodja.

2.   ATHENA v največjem možnem obsegu uporablja obstoječe upravne strukture Unije. ATHENA uporablja potrebno osebje, ki ga dajo na voljo institucije Unije ali dodelijo države članice.

3.   Generalni sekretar Sveta lahko na predlog sodelujoče države članice upravitelju in računovodji da na voljo osebje, ki je potrebno za izvajanje njunih nalog.

4.   Organi in osebje ATHENE delujejo na podlagi operativnih potreb.

Člen 6

Posebni odbor

1.   Ustanovljen je Posebni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake sodelujoče države članice.

Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije se na povabilo udeležujejo sestankov Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodelujejo.

2.   Upravljanje ATHENE poteka pod nadzorom Posebnega odbora.

3.   Kadar Posebni odbor razpravlja o financiranju skupnih stroškov zadevne operacije:

(a)	Posebni odbor sestavlja po en predstavnik vsake države plačnice;

(b)	predstavniki tretjih držav plačnic sodelujejo pri delu Posebnega odbora. Ti pri glasovanju ne sodelujejo in pri njem niso navzoči;

(c)	poveljnik operacije ali njegov predstavnik sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar ne sodeluje pri glasovanju.

4.   Sestanke Posebnega odbora sklicuje in jim predseduje predsedstvo Sveta. Upravitelj zagotovi tajniška opravila v zvezi z delom Posebnega odbora. Sestavi zapisnik razprav navedenega odbora. Pri glasovanju ne sodeluje.

5.   Računovodja po potrebi sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.

6.   Na zahtevo države članice, upravitelja ali poveljnika operacije predsedstvo v 15 dneh skliče sestanek Posebnega odbora.

7.   Upravitelj ustrezno obvesti Posebni odbor o vseh zahtevkih ali sporih, naslovljenih na ATHENO.

8.   Posebni odbor odloča soglasno z glasovi svojih članov ob upoštevanju določb odstavkov 1 in 3 o njegovi sestavi. Njegove odločitve so zavezujoče.

9.   Vse proračune odobri Posebni odbor ob upoštevanju zadevnih referenčnih zneskov in na splošno izvaja pristojnosti v skladu s tem sklepom.

10.   Upravitelj, poveljnik operacije in računovodja poročajo Posebnemu odboru, kakor je določeno v tem sklepu.

11.   Besedilo aktov, ki jih odobri Posebni odbor v skladu s tem sklepom, ob njihovi odobritvi podpišeta predsednik Posebnega odbora in upravitelj.

Člen 7

Upravitelj

1.   Generalni sekretar Sveta, potem ko je obvestil Posebni odbor, imenuje upravitelja in vsaj enega namestnika upravitelja za obdobje treh let.

2.   Upravitelj svoje delovne naloge izvaja v imenu ATHENE.

3.   Upravitelj:

(a)	oblikuje in Posebnemu odboru predloži vse osnutke proračunov. Odhodkovni del za posamezno operacijo se v vsakem osnutku proračuna oblikuje na podlagi predloga poveljnika operacije;

(b)	sprejme proračune po tem, ko jih je odobril Posebni odbor;

(c)	je pooblaščena oseba za „prihodke“, za „skupne stroške, nastale v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku“ in za „skupne operativne stroške“, ki nastanejo izven aktivne faze izvajanja operacije;

(d)	v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, ki se nanašajo na financiranje skupnih stroškov vojaških operacij EU;

(e)	odpre enega ali več bančnih računov v imenu ATHENE.

4.   Upravitelj skrbi za upoštevanje pravil, določenih s tem sklepom in izvajanje odločitev Posebnega odbora.

5.   Upravitelj je pooblaščen za sprejemanje ukrepov, ki so po njegovem mnenju potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz ATHENE. O tem poroča Posebnemu odboru.

6.   Upravitelj usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na vojaške operacije EU. Predstavlja točko za stike z nacionalnimi upravami in, če je to potrebno, z mednarodnimi organizacijami.

7.   Upravitelj je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 8

Poveljnik operacije

1.   Poveljnik operacije svoje naloge v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, opravlja v imenu ATHENE.

2.   Za operacijo, ki ji poveljuje, poveljnik:

(a)	upravitelju pošlje svoje predloge osnutkov proračunov za rubriko „odhodki – skupni operativni stroški“;

(b)

kot pooblaščena oseba izvršuje odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na skupne operativne stroške in odhodke iz člena 28; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, vključno s pred-financiranjem; pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu ATHENE; v imenu ATHENE odpre bančni račun za operacijo, ki jo vodi.

3.   Poveljnik operacije je pooblaščen za sprejetje kakršnih koli ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz ATHENE, za operacijo, ki jo vodi. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

4.   Poveljnik operacije uporablja računovodski sistem in sistem upravljanja sredstev, ki ju zagotovi ATHENA, razen v upravičenih primerih, ki jih odobri Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor, če meni, da gre za takšen primer.

Člen 9

Računovodja

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo in vsaj enega namestnika računovodje za tri leta.

2.   Računovodja svoje delovne naloge opravlja v imenu ATHENE.

3.   Računovodja je odgovoren za:

(a)	pravilno izvrševanje plačil, prejem prihodkov in vračila zneskov ugotovljenih terjatev;

(b)	vsakoletno pripravo zaključnega računa ATHENE in zaključnega računa vsake operacije ob njenem zaključku;

(c)	podporo upravitelju, ko ta Posebnemu odboru v odobritev predloži letni zaključni račun ali zaključni račun za posamezno operacijo;

(d)	vodenje računov ATHENE;

(e)	določitev računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta;

(f)	določitev in potrditev računovodskih sistemov za prihodke in, če je to potrebno, potrditev sistemov, ki jih določi pooblaščena oseba in so namenjeni sporočanju ali utemeljevanju računovodskih podatkov;

(g)	vodenje dokazne dokumentacije;

(h)	vodenje blagajne, skupaj z upraviteljem.

4.   Upravitelj in poveljnik operacije računovodji zagotavljata vse podatke, potrebne za pripravo računov, ki predstavljajo natančni izkaz finančnih sredstev ATHENE in za izvrševanje proračuna, ki ga upravlja ATHENA. Oba jamčita za zanesljivost podatkov.

5.   Računovodja je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 10

Splošne določbe o upravitelju, računovodji in osebju ATHENE

1.   Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani so nezdružljive.

2.   Namestnik upravitelja deluje pod nadzorom upravitelja. Namestnik računovodje deluje pod nadzorom računovodje.

3.   Namestnik upravitelja nadomešča upravitelja, kadar je ta odsoten. Namestnik računovodje nadomešča računovodjo, kadar je ta odsoten.

4.   Pri opravljanju svojih nalog v imenu ATHENE se uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije ravnajo po predpisih in pravilih, ki veljajo zanje.

5.   Za osebje, ki ga ATHENI dodelijo države članice, veljajo enaka pravila, kakor tista, ki so določena v sklepu Sveta o pravilih, ki veljajo za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake, in določbe, o katerih so se z institucijami Unije ali z ATHENO sporazumele njihove nacionalne uprave.

6.   Člani osebja ATHENE morajo še pred imenovanjem prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do stopnje „Secret UE“ ali enakovredno potrdilo ene od držav članic.

7.   Upravitelj se lahko pogaja ali sklepa dogovore z državami članicami ali institucijami Unije, da bi se vnaprej določilo osebje, ki bi lahko, če je to potrebno, takoj bilo na voljo za potrebe ATHENE.

POGLAVJE 3

UPRAVNI DOGOVORI IN OKVIRNE POGODBE

Člen 11

Upravni dogovori in okvirne pogodbe

1.   Možna so tudi pogajanja o upravnih dogovorih z državami članicami, institucijami in organi Evropske unije, tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, da bi se zagotovil prehod na trge oziroma finančne vidike medsebojne podpore, ki bi omogočili stroškovno najbolj učinkovito izvajanje operacij.

2.   Taki dogovori se:

(a)	predložijo v posvetovanje Posebnemu odboru, kadar se sklenejo z državami članicami, institucijami ali organi Unije;

(b)	predložijo v odobritev Posebnemu odboru, kadar se sklenejo s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

3.   Podpisniki takih dogovorov so upravitelj ali po potrebi zadevni poveljnik operacije, ki deluje v imenu ATHENE, in pristojni upravni organi drugih navedenih strani iz odstavka 1.

4.   Okvirne pogodbe se lahko sklepajo, zato da bi kar se da stroškovno učinkovito pospešili javna naročila. Preden upravitelj take pogodbe podpiše, se te predložijo Posebnemu odboru v odobritev ter dajo na voljo državam članicam in poveljnikom operacij, če jih ti želijo uporabiti. Ta določba državam članicam ne nalaga nikakršne obveznosti, da blago ali storitve uporabljajo ali nabavljajo na podlagi okvirne pogodbe.

Člen 12

Stalni in ad hoc upravni dogovori o načinih plačil prispevkov tretjih držav

1.   V okviru sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami, ki jih Svet določi kot potencialne plačnike prispevkov za operacije Unije ali kot plačnike prispevkov za posebne operacije Unije, upravitelj z navedenimi tretjimi državami s pogajanji sklene stalne ali ad hoc upravne dogovore. Ti dogovori imajo obliko izmenjave pisem med ATHENO in pristojnimi upravnimi službami zadevnih tretjih držav in določajo načine, potrebne za poenostavitev hitrih plačil prispevkov.

2.   Do sklenitve sporazumov iz odstavka 1 lahko upravitelj sprejme potrebne ukrepe za lažje izvrševanje plačil s strani tretjih držav plačnic.

3.   Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor o predvidenih dogovorih iz odstavka 1, še preden jih podpiše v imenu ATHENE.

4.   Kadar Unija začne z izvajanjem vojaške operacije, upravitelj glede zneskov plačil, ki jih določi Svet, izvrši dogovore s tretjimi državami, ki prispevajo plačila za navedeno operacijo.

POGLAVJE 4

BANČNI RAČUNI

Člen 13

Odprtje in namen

1.   Vsi bančni računi se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici, in sicer kot tekoči ali kratkoročni računi v eurih. V upravičenih primerih in po tem, ko to odobri upravitelj, se računi lahko odprejo tudi v finančnih institucijah z glavnim sedežem zunaj držav članic.

2.   V upravičenih primerih se lahko računi odprejo tudi v valuti, ki ni euro.

3.   Države plačnice svoje prispevke nakažejo na navedene bančne račune. Ti računi se uporabljajo za plačevanje stroškov, ki jih upravlja ATHENA in za izplačevanje potrebnih predujmov poveljniku operacije v okviru izvrševanja odhodkov, ki se nanašajo na skupne stroške vojaške operacije.

Člen 14

Upravljanje sredstev

1.   Za vsako izplačilo z računa ATHENE je potreben skupni podpis upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani.

2.   Na nobenem od bančnih računov ne sme biti nedovoljenih prekoračitev.

POGLAVJE 5

SKUPNI STROŠKI

Člen 15

Opredelitev skupnih stroškov in obdobja upravičenosti izplačil

1.   Skupni stroški, navedeni v Prilogi I, gredo v breme ATHENE ne glede na čas njihovega nastanka. Če so vpisani v člen proračuna, ki predstavlja operacijo, na katero se najbolj navezujejo, se upoštevajo kot operativni stroški te operacije. V nasprotnem primeru se upoštevajo kot skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali v njihovem nadaljevanju.

2.   Poleg tega ATHENA krije skupne operativne stroške, navedene v Prilogi II, v obdobju od odobritve koncepta kriznega upravljanja za operacijo do imenovanja poveljnika operacije. V posebnih okoliščinah in po posvetovanju s PVO lahko Posebni odbor spremeni obdobje, v katerem te stroške krije ATHENA.

3.   Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko štab operacije zaključi svoje aktivnosti, ATHENA iz naslova skupnih operativnih stroškov pokriva:

(a)	skupne stroške, navedene v delu A Priloge III;

(b)	skupne stroške, navedene v delu B Priloge III, če tako sklene Svet;

(c)	skupne stroške, navedene v delu C Priloge III, kadar to zahteva poveljnik operacije in jih Posebni odbor odobri.

4.   Med aktivno fazo vojaškega podpornega ukrepa ATHENA iz naslova skupnih operativnih stroškov pokriva skupne stroške, kakor jih opredeli Svet za vsak primer posebej s sklicevanjem na Prilogo III.

5.   Skupni operativni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno dokončanje, kakor so navedeni v Prilogi IV.

Operacija je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev operacije, izročeni svojemu namenu in ko je odobren zaključni račun operacije.

6.   Odhodki, nastali zaradi pokritja stroškov, ki bi se v vsakem primeru ne glede na izvedbo operacije šteli v breme ene ali več držav plačnic, institucije Unije ali mednarodne organizacije, se ne morejo upoštevati kot skupni stroški.

7.   Posebni odbor lahko za posamične primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin določeni povečani stroški, ki niso našteti v delu B Priloge III, štejejo za skupne stroške določene operacije v času njene aktivne faze.

8.   Če Posebni odbor ne more doseči soglasja, lahko na pobudo predsedstva to vprašanje predloži Svetu.

Člen 16

Vaje

1.   Skupni stroški za vaje Evropske unije se financirajo iz ATHENE v skladu s pravili in postopki, ki so podobni tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse sodelujoče države članice.

2.   Navedene skupne stroške za vaje sestavljajo najprej povečani stroški za premične ali nepremične štabe in, drugič, povečani stroški, ki nastanejo zaradi uporabe Natovih skupnih sredstev in zmogljivosti s strani EU, ko so dana na voljo za potrebe vaje.

3.   Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov v zvezi:

(a)	s pridobivanjem osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo;

(b)	z načrtovalno in pripravljalno fazo vaj, razen če jih ni odobril Posebni odbor;

(c)	s prevozom, vojašnicami in nastanitvijo vojaških sil.

Člen 17

Referenčni znesek

Vsak sklep, s katerim Svet odloči o vzpostavitvi ali podaljšanju vojaške operacije EU, vsebuje referenčni znesek za pokrivanje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj zlasti ob pomoči vojaškega osebja Unije in poveljnika operacije, če je slednji na položaju opravljanja svoje funkcije, oceni znesek, ki je predvidoma potreben za pokritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj navedeni znesek najprej sporoči predsedstvu, ki ga nato predlaga organu Sveta, ki je pristojen za preučitev osnutka sklepa. Člani Posebnega odbora se na povabilo udeležujejo razprav v zvezi z referenčnim zneskom, ki potekajo v okviru tega organa.

POGLAVJE 6

PRORAČUN

Člen 18

Proračunska načela

1.   Proračun, sestavljen v eurih, je akt, ki za vsako proračunsko leto določi in odobri vse prihodke in odhodke v zvezi s skupnimi stroški, ki jih upravlja ATHENA.

2.   Vsi odhodki so povezani s specifično operacijo, razen, če je to potrebno, stroškov, navedenih v Prilogi I.

3.   Sredstva, vpisana v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.

4.   Proračunski prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Vsi prihodki in odhodki v zvezi s skupnimi stroški se lahko izvršijo le tako, da se uvrstijo v postavko proračuna in le do višine tam vpisanih sredstev, razen v primerih iz člena 32(5).

Člen 19

Letni proračun

1.   Upravitelj, ki mu pomagajo vsi poveljniki operacij, vsako leto za vsako posamezno operacijo oblikuje osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto.

2.   Osnutek vsebuje:

(a)	proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih stroškov, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku;

(b)	proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih operativnih stroškov za tekoče operacije ali za načrtovane operacije, vključno, po potrebi, s sredstvi, namenjenimi za vračilo skupnih stroškov, ki so bili pred-financirani s strani neke države ali tretje strani;

(c)	začasna proračunska sredstva iz člena 26;

(d)	predvidene prihodke, potrebne za pokritje odhodkov.

3.   Proračunska sredstva se razvrstijo po naslovih in poglavjih, ki odhodke povzemajo glede na vrsto ali namen in se po potrebi razčlenijo še po členih. Osnutek proračuna vsebuje podrobne opombe po poglavjih ali členih. Vsaka operacija je predmet posebnega naslova. Eden od posebnih naslovov tvori splošni del proračuna in vsebuje skupne stroške, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku.

4.   Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasna proračunska sredstva“. Ta proračunska sredstva se vpišejo v navedeno poglavje, če zaradi utemeljenih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih proračunskih sredstev ali glede zmožnosti izvrševanja vpisanih proračunskih sredstev.

5.   Proračunske prihodke sestavljajo:

(a)	prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice kot plačnice in po potrebi tretje države plačnice;

(b)	razni prihodki, razčlenjeni po naslovih, ki vsebujejo aktivne obresti, prihodke iz prodaje in proračunski donos za preteklo proračunsko leto, potem ko ga je določil Posebni odbor.

6.   Upravitelj predloži osnutek proračuna Posebnemu odboru najpozneje do 31. oktobra. Posebni odbor osnutek proračuna odobri najpozneje do 31. decembra. Upravitelj sprejme odobreni proračun in o tem obvesti sodelujoče države članice in države plačnice.

Člen 20

Rebalansi proračuna

1.   Ob neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, tudi če se začne operacija izvajati med proračunskim letom, upravitelj predlaga osnutek rebalansa proračuna. Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter se o njem uradno obvešča po istem postopku kot za letni proračun. Posebni odbor o tem razpravlja glede na nujnost zadeve.

2.   Če je ta rebalans proračuna posledica začetka izvajanja nove operacije ali sprememb v proračunu tekoče operacije, upravitelj obvesti Posebni odbor o skupnih stroških, predvidenih za to operacijo. Če ti stroški znatno presegajo zadevni referenčni znesek, lahko Posebni odbor Svet zaprosi za odobritev tega zneska.

3.   Rebalans proračuna, ki je posledica začetka izvajanja nove operacije, se Posebnemu odboru predloži v roku štirih mesecev po odobritvi referenčnega zneska, razen če Posebni odbor ne določi daljšega roka.

Člen 21

Prerazporeditev sredstev

1.   Upravitelj lahko po potrebi na podlagi predloga poveljnika operacije prerazporedi proračunska sredstva. Upravitelj o svoji nameri obvesti Posebni odbor vsaj en teden vnaprej, kolikor to dopušča nujnost danega položaja. Predhodna odobritev s strani Posebnega odbora je potrebna, če:

(a)	se ob načrtovani prerazporeditvi sredstev spremeni višina celotnega zneska proračunskih sredstev, predvidenih za operacijo; ali

(b)	načrtovane prerazporeditve sredstev med poglavji v teku proračunskega leta presežejo 10 % proračunskih sredstev, vpisanih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev.

2.   Poveljnik operacije lahko v treh mesecih, ki sledijo začetku izvajanja operacije, – če presodi, da je to potrebno za pravilno vodenje operacije, prerazporedi proračunska sredstva, dodeljena zadevni operaciji, med členi in poglavji iz oddelka proračuna pod naslovom „skupni operativni stroški“. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

Člen 22

Prenos proračunskih sredstev v naslednje proračunsko leto

1.   Razen če ni z odstavkom 2 določeno drugače, se načeloma proračunska sredstva, namenjena pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, za katera niso bile prevzete obveznosti, ob koncu proračunskega leta prekličejo.

2.   Proračunska sredstva, namenjena pokrivanju stroškov skladiščenja materiala in opreme, s katerimi upravlja ATHENA, se enkrat lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto, če so bile za sredstva v ta namen prevzete obveznosti pred 31. decembrom v tekočem proračunskem letu. Sredstva, namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov, se lahko prenesejo naprej, če so potrebna za operacijo, ki ni bila v celoti zaključena.

3.   Upravitelj predloge za prenos nerazdeljenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta Posebnemu odboru predloži do 15. februarja. Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.

4.   Prevzeta proračunska sredstva iz predhodnega proračunskega leta se prenesejo, upravitelj pa do 15. februarja o tem obvesti Posebni odbor.

Člen 23

Predvideno izvajanje

Ko se letni proračun odobri, se proračunska sredstva lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje.

POGLAVJE 7

PRISPEVKI IN VRAČILA

Člen 24

Določitev prispevkov

1.   Proračunska sredstva za kritje skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ki se ne pokrivajo iz raznih prihodkov, se financirajo s plačili prispevkov sodelujočih držav članic.

2.   Proračunska sredstva za pokrivanje skupnih operativnih stroškov operacije se krijejo iz plačil prispevkov držav, ki prispevajo k operaciji.

3.   Prispevki za zadevno operacijo, ki jih morajo plačati države članice plačnice, so enaki znesku sredstev, ki so vpisana v proračun in so namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov te operacije brez zneskov plačil prispevkov, ki so jih za isto operacijo v skladu s členom 12 dolžne plačati tretje države plačnice.

4.   Razdelitev plačil prispevkov med državami članicami, od katerih se plačilo prispevkov zahteva, se določi po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kot je določeno v členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (3) ali v skladu s katerim koli drugim sklepom Sveta, ki ga nadomešča.

5.   Podatki za izračun plačil prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastni viri BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu splošnemu proračunu, ki ga sprejme Unija. Prispevek vsake države članice, ki ga je ta dolžna plačati, je sorazmeren deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v celotnem agregatu BND držav članic, od katerih se zahteva plačilo prispevka.

Člen 25

Načrt plačevanja prispevkov

1.   Ko Svet sprejme referenčni znesek za vojaško operacijo EU, države članice plačnice svoje prispevke plačajo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi druge odstotne stopnje. Upravitelj pozove k plačilu prispevkov za posamezne operativne potrebe operacije do dogovorjene višine.

2.   Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev, da se plačilo dodatnih prispevkov zahteva še pred sprejetjem rebalansa proračuna za namene operacije. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva predloži v obravnavo pristojnim pripravljalnim organom Sveta.

3.   Kadar se za posebno operacijo sprejme rebalans proračuna, države članice vplačajo preostale zneske prispevkov, ki jih za to operacijo dolgujejo, v skladu s členom 24. Vendar če se načrtuje, da bo operacija trajala dlje kot šest mesecev v enem proračunskem letu, se plačilo prispevkov izvrši v dveh obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v 60 dneh po začetku operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravitelja ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od določb tega odstavka.

4.   Upravitelj s pismom posameznim nacionalnim upravnim telesom, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje ustrezne pozive za plačilo prispevkov, ko:

(a)

Posebni odbor v skladu s členom 19 odobri osnutek proračuna za proračunsko leto. Prvi poziv za plačilo prispevkov pokriva operativne potrebe za obdobje osmih mesecev. Drugi poziv za plačilo prispevkov pokriva preostale prispevke, pri čemer se upošteva saldo iz realizacije proračuna za preteklo leto, če je Posebni odbor po prejemu revizijskega mnenja sklenil ta saldo vključiti v tekoči proračun;

(b)	je sprejet referenčni znesek v skladu s členom 25(1) ali

(c)	je odobren rebalans proračuna v skladu s členom 20.

5.   Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v 30 dneh po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov, z izjemo prvega poziva za plačilo prispevkov v proračun za novo proračunsko leto, kjer je rok za plačilo 40 dni po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov.

6.   Vsaka država plačnica je dolžna plačati bančne stroške, ki se nanašajo na plačilo njenega lastnega prispevka.

7.   Upravitelj potrdi prejem prispevkov.

Člen 26

Začetno financiranje

1.   V primeru operacije hitrega vojaškega odzivanja EU prispevke v višini referenčnega zneska plačajo države članice plačnice. Brez poseganja v člen 25(3) se plačila izvedejo, kakor je opredeljeno v tem členu.

2.   Za začetno financiranje operacij hitrega vojaškega odzivanja EU sodelujoče države članice bodisi:

(a)	prispevke za ATHENO plačajo vnaprej bodisi

(b)	v primeru, da se Svet odloči izvesti operacijo hitrega vojaškega odzivanja EU, k financiranju katere prispevajo, svoje prispevke k skupnim stroškom te operacije v višini referenčnega zneska plačajo v petih dneh po pozivu, razen če Svet ne odloči drugače.

3.   Za navedene primere Posebni odbor, sestavljen iz po enega predstavnika vseh držav članic, ki prispevke plačajo vnaprej, v proračunu pod posebnim naslovom določi začasna proračunska sredstva. Ta začasna proračunska sredstva se pokrijejo s prispevki, ki jih države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, plačajo v 90 dneh od datuma poziva za plačilo teh prispevkov.

4.   Vsa začasna proračunska sredstva iz odstavka 3, ki se porabijo za operacijo, se vrnejo v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.

5.   Brez vpliva na odstavek 1 lahko vsaka država članica, ki prispevke plača vnaprej, v posebnih okoliščinah upravitelja pooblasti, da z njenim vnaprej plačanim prispevkom pokrije njen prispevek k operaciji, v kateri sodeluje, ki pa ni operacija hitrega odzivanja. Vnaprej plačani prispevek bo zadevna država članica vrnila v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.

6.   Če so za operacijo, ki se ne šteje za operacijo hitrega odzivanja, potrebna sredstva še pred prejemom zadostnih prispevkov za to operacijo:

(a)

se za kritje prispevkov za to operacije uporabijo vnaprej plačani prispevki držav članic, ki prispevajo k financiranju te operacije, in sicer potem, ko države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, to odobrijo ter v višini največ 75 % njihovega zneska. Vnaprej plačane prispevke bo država članica, ki prispevke plača vnaprej, vrnila v blagajno v 90 dneh od datuma poziva;

(b)	v primeru iz točke (a) tega odstavka države članice, ki prispevkov, ki jih je treba plačati za operacijo v skladu s členom 25(1), niso plačale vnaprej, prispevke plačajo v petih dneh od dneva ustreznega poziva upravitelja, in sicer po odobritvi s strani zadevnih držav članic.

7.   Ne glede na člen 32(3) lahko poveljnik operacije prevzame obveznost za zneske, ki so mu bili dani na voljo, in izvrši plačila.

8.   Vsaka država članica lahko prekliče svojo izbiro, če o tem uradno obvesti upravitelja najmanj tri mesece vnaprej.

9.   Obresti od vnaprej plačanih prispevkov bodo vsako leto porazdeljene med države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, in dodane njihovim začasnim proračunskim sredstvom. Zadevne države članice bodo v okviru letnega proračunskega postopka uradno obveščene o teh zneskih.

Člen 27

Vračilo pred-financiranja

1.   Država članica, tretja država ali po potrebi mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za pred-financiranje dela skupnih stroškov neke operacije, od ATHENE lahko dobi povračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti, in ki ga pošlje upravitelju najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.

2.   Zahtevku za povračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije, če mu mandat še ni potekel, in upravitelj.

3.   Če se zahtevek za povračilo, ki ga sporoči država plačnica, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva za plačilo prispevkov, ki ga izda upravitelj.

4.   Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva za plačilo prispevkov ali če odobreni zahtevek za povračilo presega višino pričakovanega prispevka, upravitelj izplača znesek povračila v 30 dneh ob upoštevanju stanja razpoložljivosti denarnih sredstev ATHENE in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.

5.   Povračilo se izplača v skladu s tem sklepom tudi če pride do preklica operacije.

6.   V povračilo se vključijo obresti, nastale kot rezultat pred-financiranja.

Člen 28

ATHENA in upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške

1.   Posebni odbor lahko na podlagi predloga upravitelja, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravno vodenje nekaterih stroškov v zvezi z zadevno operacijo (v nadaljnjem besedilu: stroški v breme posamezne države), za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, prenese na ATHENO.

2.   Posebni odbor lahko s sklepom pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki sodelujejo v operaciji, po potrebi pa tudi tretjih strani, za pridobitev storitev in blaga, ki se financirajo kot stroški v breme posamezne države.

3.   Posebni odbor v sklepu določi načine pred-financiranja stroškov v breme posamezne države.

4.   ATHENA vodi knjigovodstvo glede stroškov v breme posamezne države, za katere je zadolžena in ki so jih imele posamezne države članice, in, če je to ustrezno, tretjih strani. Državam članicam in, če je to ustrezno, navedenim tretjim stranem mesečno pošilja izkaze o odhodkih v njihovo breme, ki so jih same ali člani njihovega osebja naredili/imeli v preteklem mesecu, in jih pozove k plačilu sredstev za pokritje navedenih izdatkov. Države članice zadevne tretje strani zahtevana sredstva ATHENI plačajo v 30 dneh po pozivu za plačilo sredstev.

Člen 29

Zamudne obresti

1.   Če država ne izpolni svojih finančnih obveznosti, se smiselno uporabijo pravila Unije za zamudne obresti, določena s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), glede plačila prispevkov v splošni proračun EU.

2.   Če zamuda pri plačilu ni daljša od desetih dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od desetih dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.

POGLAVJE 8

IZVRŠEVANJE ODHODKOV

Člen 30

Načela

1.   Proračunska sredstva ATHENE se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sicer varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.

2.   Pooblaščene osebe so odgovorne za izvrševanje prihodkov in odhodkov ATHENE v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za spoštovanje zahtev glede zakonitosti in pravilnosti. Pooblaščene osebe za izvrševanje odhodkov prevzemajo proračunske in pravne obveznosti, potrjujejo odhodke in odobrijo plačila ter sprejemajo pripravljalne ukrepe za izvrševanje proračunskih sredstev. Pooblaščena oseba lahko svoje funkcije prenese s sklepom, ki določa:

(a)	uslužbence na ravni, ki je primerna za tak prenos;

(b)	obseg prenesenih pooblastil in

(c)	obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej.

3.   Zagotovi se izvrševanje proračunskih sredstev v skladu z načelom razmejitve dolžnosti pooblaščene osebe in računovodje. Funkciji pooblaščene osebe in računovodje sta nezdružljivi. Za vsa plačila iz sredstev, ki jih upravlja ATHENA, se zahteva skupni podpis pooblaščene osebe in računovodje.

4.   Brez vpliva na ta sklep se v primerih, ko se izvrševanje skupnih odhodkov zaupa državi članici, instituciji Unije ali po potrebi mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija uporablja pravila, ki jih sicer uporablja za izvrševanje lastnih odhodkov. Če upravitelj neposredno izvršuje odhodke, se pri tem ravna po pravilih, ki veljajo za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije pod rubriko „Svet“.

5.   Vendar lahko upravitelj predsedstvu pošlje elemente za predlog Svetu ali Posebnemu odboru o pravilih za izvrševanje splošnih odhodkov.

6.   Posebni odbor lahko odobri izjemo od pravil izvrševanja skupnih odhodkov iz odstavka 4.

Člen 31

Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku ali ki niso neposredno povezani z določeno operacijo

Upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, kot tudi skupni stroški, ki ne morejo biti neposredno povezani z določeno operacijo.

Člen 32

Skupni operativni stroški

1.   Poveljnik operacije opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni operativni stroški operacije, ki ji poveljuje. Vendar upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni operativni stroški, nastali v fazi priprav na določeno operacijo, ki jih ATHENA neposredno izplača, ali ki so povezani z zadevno operacijo po zaključku njene aktivne faze.

2.   Zneske, potrebne za izvrševanje odhodkov zadevne operacije, upravitelj z bančnega računa ATHENE nakaže poveljniku operacije na njegovo zahtevo na bančni račun, odprt v imenu ATHENE, ki ga je sporočil poveljnik operacije.

3.   Ne glede na določbo člena 18(5) sprejetje referenčnega zneska omogoči upravitelju in poveljniku operacije, da na področju, za katero je pristojen, lahko prevzema in plačuje za odhodke zadevne operacije v višini odstotka referenčnega zneska, odobrenega v skladu s členom 25(1), razen če Svet za prevzete obveznosti ne določi višje ravni.

Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali poveljnika operacije ter ob upoštevanju operativne potrebe in nujnosti lahko sprejme odločitev o dodatnem prevzemanju in po potrebi izplačilu sredstev za odhodke. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da predsedstvo zadevo posreduje pristojnim pripravljalnim telesom Sveta, razen če operativne okoliščine ne narekujejo drugače. Ta izjema se preneha uporabljati z datumom sprejetja proračuna za zadevno operacijo.

4.   V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj in poveljnik operacije ali njegov zastopnik vsakih štirinajst dni poročata Posebnemu odboru, vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja, poveljnika operacije ali države članice lahko izda smernice za izvrševanje odhodkov v navedenem obdobju.

5.   Ne glede na določbo člena 18(5) lahko ob neposredni življenjski nevarnosti za osebje, ki je udeleženo v vojaški operaciji EU, poveljnik zadevne operacije za rešitev življenj tega osebja izplača potrebne izdatke, čeprav se prekoračijo sredstva, določena v proračunu. O tem nemudoma obvesti upravitelja in Posebni odbor. V takem primeru upravitelj v navezi s poveljnikom operacije predlaga prenose sredstev, ki so potrebna za financiranje navedenih nepredvidenih izdatkov. Če s prenosi sredstev ni mogoče zagotoviti zadostne višine sredstev za navedene izdatke, upravitelj predlaga rebalans proračuna.

POGLAVJE 9

KONČNI NAMEN SKUPNO FINANCIRANE OPREME IN INFRASTRUKTURE

Člen 33

Oprema in infrastruktura

1.   Poveljnik operacije za dokončanje operacije, ki ji poveljuje, predlaga, da se za opremo in infrastrukturo, ki se financirata iz skupnih sredstev za namene zadevne operacije, poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

2.   Upravitelj upravlja opremo in infrastrukturo, ki preostaneta po koncu aktivne faze operacije, s ciljem, da po potrebi zanju poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

3.   Stopnjo amortizacije za opremo, infrastrukturo in druga sredstva Posebni odbor potrdi, kakor hitro je mogoče.

4.   Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Posebni odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:

(a)	v primeru infrastrukture, da se ta proda ali s pomočjo ATHENE prenese v državo gostiteljico, državo članico ali tretji strani;

(b)	v primeru opreme, da se ta s pomočjo ATHENE proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali da se uskladišči in jo vzdržuje ATHENA, država članica ali zadevna tretja stran za uporabo v naslednji operaciji.

5.   V primeru prodaje se oprema in infrastruktura prodata po tržni vrednosti ali, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po pošteni in razumni ceni z upoštevanjem posebnih lokalnih okoliščin.

6.   Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili.

7.   Če se sprejme odločitev, da ATHENA zadrži skupno financirano opremo za neko operacijo, države članice plačnice od drugih sodelujočih držav članic lahko zahtevajo finančno kompenzacijo. Posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih držav članic, na podlagi predloga upravitelja sprejme ustrezne odločitve.

POGLAVJE 10

RAČUNOVODSTVO IN POPIS INVENTARJA

Člen 34

Računovodstvo skupnih operativnih stroškov

Poveljnik operacije vodi račune o prenosih sredstev, prejetih od ATHENE, o prevzetih odhodkih, o opravljenih plačilih in prejetih prihodkih ter popis inventarja premičnega premoženja, financiranega iz proračuna ATHENE in uporabljenega za namene operacije, ki ji poveljuje.

Člen 35

Konsolidirana bilanca

1.   Računovodja vodi račune o zahtevanih plačilih prispevkov in o izvršenih prenosih sredstev. Poleg tega sestavlja obračune za skupne stroške, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, in za operativne odhodke in prihodke, ki se izvršijo pod neposredno odgovornostjo upravitelja.

2.   Računovodja izdela konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov ATHENE. Vsak poveljnik operacije mu pošlje računovodsko evidenco odhodkov, ki jih je prevzel, izvršenih plačil in prejetih prihodkov.

POGLAVJE 11

REVIZIJSKI PREGLED IN PREDLOŽITEV RAČUNOV

Člen 36

Redna poročila Posebnemu odboru

Upravitelj Posebnemu odboru vsake tri mesece predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov od začetka proračunskega leta. V ta namen vsak poveljnik operacije upravitelju predloži poročilo o odhodkih, ki se nanašajo na skupne operativne stroške operacije, ki ji poveljuje.

Člen 37

Pogoji za izvajanje nadzora

1.   Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, pred začetkom opravljanja svoje naloge prejmejo varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do ravni „secret UE“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali NATA. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in ščitile podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijskega pregleda v skladu s pravili, ki veljajo za navedene informacije in podatke.

2.   Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, imajo brez predhodne najave neomejen dostop do dokumentov in do vsebine vseh nosilcev podatkov v zvezi z navedenimi prihodki in odhodki ter do prostorov, v katerih se taki dokumenti in nosilci podatkov hranijo. Lahko naredijo kopije. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov ATHENE, upravitelju in osebam, odgovornim za revizijski pregled teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.

Člen 38

Zunanja revizija

1.   Če se za izvrševanje odhodkov ATHENE določi država članica, institucija Unije ali mednarodna organizacija, navedena država, institucija ali organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za revizijske preglede računov njenih lastnih odhodkov.

2.   Vendar upravitelj ali osebe, ki jih slednji imenuje, lahko kadar koli opravijo revizijski pregled skupnih izdatkov ATHENE, ki so nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ali skupnih operativnih stroškov neke operacije. Poleg tega, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko kadar koli imenuje zunanje revizorje, za katere določi delovne naloge in pogoje zaposlitve.

3.   Za izvajanje zunanjih revizijskih pregledov se ustanovi šestčlanski revizijski kolegij. Člane imenuje Posebni odbor izmed kandidatov, ki jih predlagajo države članice, in sicer z mandatom treh let, ki se lahko enkrat obnovi. Posebni odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev.

Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti primerna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Po potrebi morajo biti na voljo za izvajanje nalog v imenu ATHENE. Pri izvajanju teh nalog, člani:

(a)	kot člane kolegija jih še naprej plačuje njihov izvorni revizijski organ; ATHENA pa krije stroške njihove misije v skladu s pravili, ki veljajo za uradnike Evropske unije enakovrednega razreda;

(b)	lahko zahtevajo ali prejemajo navodila samo od Posebnega odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda;

(c)	o svoji nalogi poročajo samo Posebnemu odboru;

(d)

v proračunskem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preverijo, da so se z ATHENO financirali ali pred-financirali odhodki, izvršeni v skladu z veljavno zakonodajo in načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne.

V revizijskem kolegiju med člani vsako leto potekajo volitve za zamenjavo ali podaljšanje mandata predsednika. Revizijski kolegij sprejme pravila, ki veljajo za revizijski nadzor, ki ga njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizijski kolegij odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih njegovi člani sestavijo pred njihovo predložitvijo upravitelju in Posebnemu odboru.

4.   Posebni odbor se za vsak posamezen primer lahko odloči za uporabo zunanjih revizijskih organov, če za to obstaja poseben razlog.

5.   Stroški revizijskih pregledov, ki jih opravijo revizorji v imenu ATHENE, se upoštevajo kot skupni stroški in gredo v breme ATHENE.

Člen 39

Notranja revizija

1.   Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja in po tem, ko obvesti Posebni odbor, imenuje notranjega revizorja ATHENE in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za tri leta, pri čemer se lahko mandat enkrat obnovi; notranji revizorji morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost in zadostna varnostna zagotovila ter biti neodvisni. Notranji revizor ne sme biti pooblaščena oseba ali računovodja; ne sme sodelovati pri pripravi finančnih izkazov.

2.   Notranji revizor poda upravitelju poročilo glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočila za izboljšanje notranjega nadzora pri izvajanju postopkov; spodbuja dobro finančno poslovodenje. Pristojen je zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela služb pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so z njimi povezana.

3.   Notranji revizor nadzira vse službe, ki sodelujejo pri prejemu prihodkov ATHENE ali izvrševanju odhodkov, ki se financirajo iz nje.

4.   Glede na potrebe notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij. Upravitelju predloži poročilo in poveljnika operacije obvesti o svojih ugotovitvah in priporočilih. Poveljnik operacije in upravitelj zagotovita, da so na podlagi priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.

5.   Upravitelj Posebnemu odboru letno poroča o opravljenih notranjih revizijah, pri čemer navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij, priporočila in izvajanje ukrepov na podlagi teh priporočil.

6.   Poleg tega vsak poveljnik operacije imenuje notranjega revizorja za operacijo, ki ji poveljuje. Notranji revizor preverja, ali finančni in proračunski sistemi pravilno delujejo ter ali se finančni in proračunski postopki pravilno izvajajo; zagotavlja, da sistemi notranjega nadzora delujejo dosledno in učinkovito.

7.   Rezultati dela in poročila notranjega revizorja skupaj z vsemi ustreznimi dokazili se dajo na voljo revizijskemu kolegiju.

Člen 40

Letna predložitev in zaprtje računov

1.   Vsi poveljniki operacij računovodji ATHENE do 31. marca po koncu proračunskega leta ali v štirih mesecih po koncu operacije, ki ji poveljujejo, – kar nastopi prej – zagotovijo informacije, potrebne za zaključne račune skupnih stroškov, zaključne račune odhodkov, ki so bili pred-financirani in povrnjeni v skladu s členom 28, ter letno poročilo o dejavnostih.

2.   Upravitelj ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij pripravi finančne izkaze in letno poročilo o dejavnostih, ki jih predloži Posebnemu odboru in revizijskemu kolegiju do 15. maja po koncu proračunskega leta.

3.   Revizijski kolegij Posebnemu odboru v osmih tednih po predložitvi finančnih izkazov predloži letno revizijsko mnenje, upravitelj pa mu ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij predloži letne revizijsko pregledane finančne izkaze ATHENE.

4.   Revizijski kolegij Posebnemu odboru do 30. septembra po koncu proračunskega leta predloži revizijsko poročilo, Posebni odbor pa nato revizijsko poročilo, revizijsko mnenje in finančne izkaze preuči, da bi upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izdal potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.

5.   Vse račune in popis inventarja hrani računovodja in vsak poveljnik operacije, vsak na svoji ravni, za obdobje petih let od datuma, ko je bilo izdano ustrezno potrdilo o izpolnjevanju obveznosti. Ob prenehanju operacije poveljnik operacije poskrbi, da računovodja prejme vse račune in popis inventarja.

6.   Posebni odbor odloči o vključitvi salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, za katerega so bili računi odobreni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od razmer, z rebalansom proračuna. Vendar lahko Posebni odbor sklene, da se saldo iz navedene realizacije proračuna vključi šele po prejemu revizijskega mnenja od revizijskega kolegija.

7.   Tisti del salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov sodelujočih držav članic.

8.   Tisti del salda iz realizacije proračuna, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov dane operacije, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov držav članic, ki prispevajo sredstva za zadevno operacijo.

9.   Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

10.   Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, lahko upravitelju, ali če je to potrebno, s pomočjo poveljnika operacije, vsako leto do 31. marca predloži podatke o povečanih stroških, ki so nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravitelj te podatke pripravi zato, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad povečanimi stroški operacije.

Člen 41

Zaprtje računov operacije

1.   Ko se operacija konča, lahko Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice sprejme odločitev, da upravitelj ob pomoči računovodje in poveljnika operacije Posebnemu odboru predloži finančne izkaze za zadevno operacijo vsaj do datuma, na katerega se je končala, in, če je mogoče, do datuma, na katerega se dokončno zaključi. Rok, določen upravitelju, ne sme biti krajši od štirih mesecev od datuma, na katerega se je operacija končala.

2.   Če v finančne izkaze v danem roku ni mogoče vključiti prihodkov in odhodkov, povezanih z dokončnim zaključkom zadevne operacije, potem se ti prihodki in odhodki prikažejo v finančnih izkazih ATHENE in jih Posebni odbor preuči v okviru postopka iz člena 40.

3.   Posebni odbor na podlagi mnenja revizijskega kolegija odobri finančne izkaze, ki so mu bili predloženi za zadevno operacijo. Upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izda potrdilo o izpolnitvi obveznosti za zadevno operacijo.

4.   Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

POGLAVJE 12

DRUGE DOLOČBE

Člen 42

Odgovornost

1.   Pogoji, ki veljajo za disciplinsko ali kazensko odgovornost poveljnika operacije, upravitelja in drugega osebja, ki ga napotijo zlasti institucije Unije ali države članice, v primeru nepravilnosti ali malomarnosti pri izvrševanju proračuna, so določeni v kadrovskih predpisih ali ureditvah, ki se uporabljajo za njih. Poleg tega lahko ATHENA proti temu osebju na lastno pobudo ali na zahtevo države plačnice sproži civilnopravni postopek.

2.   Niti Unija niti generalni sekretar Sveta državam plačnicam ne odgovarjata zaradi tega, ker njune naloge izvajajo upravitelj, računovodja ali dodeljeno osebje.

3.   Za izpolnjevanje morebitnih obveznosti iz naslova pogodb sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna se uporabijo prispevki držav plačnic ATHENI. Za pogodbene obveznosti se uporablja isto pravo kot za zadevne pogodbe.

4.   V primerih nepogodbene odgovornosti se za povrnitev nastale škode, ki jo povzroči operativni štab, štab vojaških sil in štab komponent krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali ki ga povzroči njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog, uporabijo prispevki držav plačnic ATHENI v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic in kadrovskim pravilnikom za vojaške sile, ki se uporabljajo na območju izvajanja operacij.

5.   Niti Unija niti države članice niso državam plačnicam odgovorne zaradi pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna ali zaradi škode, ki jo povzročijo enote in oddelki krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog.

Člen 43

Ponovni pregled in revizija

Ta sklep se na zahtevo države članice ali po koncu vsake operacije, če je to potrebno, v celoti ali delno pregleda, vključno s prilogami. Pregleda se najmanj vsaka tri leta. Ob ponovnem pregledu ali reviziji se lahko pozove vse strokovnjake in zlasti nadzorne organe ATHENE, da prispevajo k reviziji.

Člen 44

Končne določbe

Sklep 2008/975/SZVP se razveljavi.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 63, 28.2.2004, str. 68.

(2)  UL L 345, 23.12.2008, str. 96.

(3)  UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

---

---

---

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/54

---

SKLEP SVETA 2011/872/SZVP

z dne 22. decembra 2011

o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2011/430/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (1).

(2)	Svet je 18. julija 2011 sprejel Sklep 2011/430/SZVP o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2).

(3)	V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba opraviti celovit pregled seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Sklep 2011/430/SZVP.

(4)	V tem sklepu je izid pregleda, ki ga je opravil Svet v zvezi z osebami, skupinami in organizacijami, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(5)

Svet je sklenil, da so osebe, skupine in organizacije, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, povezane s terorističnimi dejanji v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP, da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz navedenega skupnega stališča.

(6)	Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep 2011/430/SZVP pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, je v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Sklep 2011/430/SZVP se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

(2)  UL L 188, 19.7.2011, str. 47.

---

---

23.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/57

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 14. decembra 2011

o določitvi količin in dodelitvi kvot za snovi, ki so nadzorovane v okviru Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9196)

(Besedilo v angleškem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2011/873/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč z dne 16. septembra 2009 (1), in zlasti členov 10(2) in 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti promet v Uniji veljajo količinske omejitve, določene v členu 16 Uredbe (ES) št. 1005/2009.

(2)	Poleg tega mora Komisija določiti količine nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki in se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(3)

Določitev dodeljenih kvot za bistvene laboratorijske in analitske uporabe mora zagotoviti, da se spoštujejo količinske omejitve iz člena 10(6), in sicer z uporabo Uredbe Komisije (EU) št. 537/2011 z dne 1. junija 2011 o mehanizmu za dodeljevanje količin nadzorovanih snovi, ki so dovoljene za laboratorijske in analitične uporabe v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (2). Ker navedene količinske omejitve vključujejo tudi dovoljene količine delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za laboratorijske in analitske uporabe, mora navedena dodelitev zajemati tudi proizvodnjo in uvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za takšne uporabe.

(4)

Komisija je objavila Obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2012 v Evropsko unijo uvažati ali iz nje izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2012 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi (2011/C 75/05) (3), ter tako prejela izjave o nameravanem uvozu v letu 2012.

(5)	Količinske omejitve in kvote je treba določiti za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 v skladu z letnim ciklom poročanja v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

(6)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Količine za sprostitev v prosti promet

1.   Količina nadzorovanih snovi skupine I (klorofluoroogljikovodiki 11, 12, 113, 114 in 115) in skupine II (drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 11 185 000 kilograma dejavnika škodljivosti za ozon (ODP).

2.   Količina nadzorovanih snovi skupine III (haloni) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 15 761 510 kilogramov ODP.

3.   Količina nadzorovanih snovi skupine IV (ogljikov tetraklorid) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 8 800 220 kilogramov ODP.

4.   Količina nadzorovanih snovi skupine V (1,1,1-trikloroetan) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 1 000 015 kilogramov ODP.

5.   Količina nadzorovanih snovi skupine VI (metilbromid) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 889 320 kilogramov ODP.

6.   Količina nadzorovanih snovi skupine VII (delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 1 065,8 kilograma ODP.

7.   Količina nadzorovanih snovi skupine VIII (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 4 581 681,8 kilograma ODP.

8.   Količina nadzorovanih snovi skupine IX (bromoklorometan) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 294 012 kilogramov ODP.

Člen 2

Dodelitev kvot za sprostitev v prosti promet

1.   Kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115 in druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge I.

2.   Kvote za halone se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge II.

3.   Kvote za ogljikov tetraklorid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge III.

4.   Kvote za ogljikov 1,1,1-trikloroetan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge IV.

5.   Kvote za metilbromid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge V.

6.   Kvote za delno halogenirane bromofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VI.

7.   Kvote za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VII.

8.   Kvote za bromoklorometan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VIII.

9.   Posamezne kvote za podjetja so določene v Prilogi IX.

Člen 3

Kvote za laboratorijsko in analitsko uporabo

Kvote za uvoz in proizvodnjo nadzorovanih snovi za laboratorijske in analitske uporabe za leto 2012 se dodelijo podjetjem iz Priloge X.

Največje količine, ki so dodeljene tem podjetjem in se lahko v letu 2012 proizvedejo ali uvozijo za laboratorijske in analitske uporabe, so navedene v Prilogi XI.

Člen 4

Obdobje veljavnosti

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012 in preneha veljati 31. decembra 2012.

Člen 5

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na naslednja podjetja:

ABCR Dr. Braunagel GmbH & Co. (DE) Im Schlehert 10 76187 Karlsruhe Nemčija

Aesica Queenborough Ltd. North Street Queenborough Kent, ME11 5EL Združeno kraljestvo

Airbus Operations S.A.S. Route de Bayonne 316 31300 Toulouse Francija

Albany Molecular Research (UK) Ltd Mostyn Road Holywell Flintshire, CH8 9DN Združeno kraljestvo

Albemarle Europe SPRL Parc Scientifique Einstein Rue du Bosquet 9 1348 Louvain-la-Neuve Belgija

Alfa Agricultural Supplies SA 73, Ethnikis Antistasseos Str, 152 31 Chalandri, Atene Grčija

Arkema France S.A. 420, rue d’Estienne D’Orves 92705 Colombes Cedex Francija

Arkema Quimica S.A. Avenida de Burgos 12 28036 Madrid Španija

Ateliers Bigata SAS 10, rue Jean Baptiste Perrin, 33320 Eysines Cedex Francija

BASF Agri Production SAS 32 rue de Verdun 76410 Saint-Aubin lès Elbeuf Francija

Bayer Crop Science AG Gebäude A729 41538 Dormagen Nemčija

Dow Deutschland Anlagengesellschaft mbH Bützflether Sand 21683 Stade Nemčija

DuPont de Nemours (Nederland) BV Baanhoekweg 22 3313 LA Dordrecht Nizozemska

Dyneon GmbH Werk Gendorf Industrieperkstrasse 1 84508 Burgkirchen Nemčija

Eras Labo 222 D1090 38330 Saint Nazaire les Eymes Francija

Eusebi Impianti Srl Via Mario Natalucci 6 60131 Ancona Italija

Eusebi Service Srl Via Vincenzo Pirani 4 60131 Ancona Italija

Fire Fighting Enterprises Ltd. 9 Hunting Gate, Hitchin SG4 0TJ Združeno kraljestvo

Fujifilm Electronic Materials (Europe) NV Keetberglaan 1A Haven 1061 2070 Zwijndrecht Belgija

Halon & Refrigerants Services Ltd. J. Reid Trading Estate Factory Road, Sandycroft Deeside, Flintshire CH5 2QJ Združeno kraljestvo

Harp International Ltd Gellihirion Industrial Estate Rhondda, Cynon Taff Pontypridd CF37 5SX Združeno kraljestvo

Honeywell Fluorine Products Europe B.V. Laarderhoogtweg 18 1101 EA Amsterdam Nizozemska

Honeywell Specialty Chemicals GmbH Wunstorfer Strasse 40 Postfach 100262 30918 Seelze Nemčija

Hovione Farmaciencia SA Sete Casas 2674-506 Loures Portugalska

ICL-IP Europe B.V. Fosfaatweeg 48 1013 BM Amsterdam Nizozemska

Laboratorios Miret SA Geminis 4, 08228 Terrassa, Barcelona Španija

LGC Standards GmbH Mercatorstr. 51 46485 Wesel Nemčija

LPG Tecnicas en Extincion de Incendios SL C/Mestre Joan Corrales 107-109 08950 Esplugas de Llobregat, Barcelona Španija

Mebrom NV Assenedestraat 4 9940 Rieme Ertvelde Belgija

Merck KgaA Frankfurter Strasse 250 64271 Darmstadt Nemčija

Mexichem UK Ltd. PO Box 13 The Heath Runcorn Cheshire WA7 4QX Združeno kraljestvo

Ministry of Defence Defence Fuel Lubricants and Chemicals P.O. Box 10.000 1780 CA Den Helder Nizozemska

Panreac Quimica S.L.U. Pol. Ind. Pla de la Bruguera, C/Garraf 2 08211 Castellar del Vallès-Barcelona Španija

Poż-Pliszka Sp. z o.o. ul. Szczecińska 45 80-392 Gdańsk Poljska

R.P. Chem s.r.l. Via San Michele 47 31062 Casale sul Sile (TV) Italija

Safety Hi-Tech S.r.l. Via Cavour 96 67051 Avezzano (AQ) Italija

Savi Technologie Sp. z o.o. Ul. Wolnosci 20 Psary 51-180 Wroclaw Poljska

Sicor Srl Via Terazzano 77 20017 Rho Italija

Sigma Aldrich Chemie GmbH Riedstrasse 2 89555 Steinheim Nemčija

Sigma Aldrich Chimie SARL 80, rue de Luzais L’isle d’abeau Chesnes 38297 St Quentin Fallavier Francija

Sigma Aldrich Company Ltd The Old Brickyard, New Road Gillingham SP8 4XT Združeno kraljestvo

Solvay Fluor GmbH Hans-Böckler-Allee 20 30173 Hannover Nemčija

Solvay Fluores France 25 rue de Clichy 75442 Pariz Francija

Solvay Specialty Polymers France SAS Avenue de la Republique 39501 Tavaux Cedex Francija

Solvay Solexis S.p.A. Viale Lombardia 20 20021 Bollate (MI) Italija

Sterling S.r.l. Via della Carboneria 30 06073 Solomeo di Corciano (PG) Italija

Syngenta Crop Protection Surrey Research Park 30 Priestly Road Guildford Surrey GU2 7YH Združeno kraljestvo

Tazzetti S.p.A. Corso Europa n. 600/a 10070 Volpiano (TO) Italija

TEGA Technische Gase und Gastechnik GmbH Werner-von-Siemens-Strasse 18 97076 Würzburg Nemčija

Thomas Swan & Co Ltd. Rotary Way Consett County Durham DH8 7ND Združeno kraljestvo

Total Feuerschutz GmbH Industriestr 13 68526 Ladenburg Nemčija

---

(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(2)  UL L 147, 2.6.2011, str. 4.

(3)  UL C 75, 9.3.2011, str. 4.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---