ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2011.343.slv

Uradni list

Evropske unije

L 343

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
23. december 2011


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba sveta (EU) št. 1375/2011 z dne 22. decembra 2011 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1376/2011 z dne 20. decembra 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mongeta del Ganxet (ZOP))

14

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1377/2011 z dne 20. decembra 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Salva Cremasco (ZOP)]

16

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1378/2011 z dne 20. decembra 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Rheinisches Apfelkraut (ZGO))

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1379/2011 z dne 20. decembra 2011 o spremembi uredb (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 glede oznak KN in proizvodnih oznak nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila v sektorjih govejega mesa, telečjega mesa, jajc in perutninskega mesa

20

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1380/2011 z dne 21. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 798/2008 glede posebnih pogojev za ratite za vzrejo in proizvodnjo ( 1 )

25

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1381/2011 z dne 22. decembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi kloropikrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Direktive Komisije 2008/934/ES ( 1 )

26

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1382/2011 z dne 22. decembra 2011 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

28

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1383/2011 z dne 22. decembra 2011 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2012

30

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1384/2011 z dne 22. decembra 2011 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011

33

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta 2011/871/SZVP z dne 19. decembra 2011 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (ATHENA)

35

 

*

Sklep Sveta 2011/872/SZVP z dne 22. decembra 2011 o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2011/430/SZVP

54

 

 

2011/873/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 14. decembra 2011 o določitvi količin in dodelitvi kvot za snovi, ki so nadzorovane v okviru Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9196)

57

 

 

2011/874/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. decembra 2011 o določitvi seznama tretjih držav in ozemelj, ki imajo dovoljenje za uvoz psov, mačk in belih dihurjev in za netrgovske premike več kot petih psov, mačk in belih dihurjev v Unijo, ter o vzorcih spričeval za uvoz in netrgovske premike navedenih živali v Unijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9232)  ( 1 )

65

 

 

2011/875/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. decembra 2011 o izvzetju nekaterih finančnih storitev v poštnem sektorju na Madžarskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9197)  ( 1 )

77

 

 

2011/876/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 19. decembra 2011 o odobritvi izvzetja od razširitve protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o ukinitvi opustitve in preklicu izvzetja protidampinške dajatve, razširjene na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bila odobrena nekaterim stranem v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 88/97 (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9473)

86

 

 

2011/877/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. decembra 2011 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9523)

91

 

 

2011/878/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 20. decembra 2011 o potrditvi začasnega izračuna povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce osebnih avtomobilov za koledarsko leto 2010 v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

97

 

 

2011/879/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o spremembah prilog II in IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9518)  ( 1 )

105

 

 

2011/880/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o spremembi Priloge I k Izvedbenemu sklepu Komisije 2011/402/EU o nujnih ukrepih, ki se uporabljajo za seme triplata (božje rutice) ter nekatera semena in zrna, uvožena iz Egipta (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9524)  ( 1 )

117

 

 

2011/881/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o sprejetju sklepa o financiranju za podporo neobveznih študij spremljanja izgub čebeljih kolonij (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9597)

119

 

 

2011/882/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o odobritvi dajanja na trg nove osnove za žvečilni gumi kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9680)

121

 

 

2011/883/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 21. decembra 2011 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9701)

123

 

 

2011/884/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 22. decembra 2011 o izrednih ukrepih glede nedovoljenega gensko spremenjenega riža v riževih proizvodih s poreklom iz Kitajske in razveljavitvi Odločbe 2008/289/ES ( 1 )

140

 

 

Popravki

 

*

Popravek Odločbe Komisije 2008/312/Euratom z dne 5. marca 2008 o določitvi standardne listine za nadzorovanje in kontrolo pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Direktive Sveta 2006/117/Euratom (UL L 107, 17.4.2008)

149

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/1


DIREKTIVA 2011/98/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2011

o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točk (a) in (b) člena 79(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) zaradi postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice predvideva ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področju azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Evropski svet je na posebnem srečanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 priznal potrebo po uskladitvi nacionalnega prava, ki ureja pogoje za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav. V zvezi s tem je zlasti navedel, da bi morala Evropska unija zagotoviti pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in da bi morala odločnejša politika vključevanja stremeti k temu, da se jim podeli pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Unije. Evropski svet je v skladu s tem zaprosil Svet, da sprejme pravne instrumente na podlagi predlogov Komisije. V Stockholmskem programu, ki ga je sprejel Evropski svet na srečanju z dne 10. in 11. decembra 2009, je bilo ponovno potrjeno, da je treba uresničevati cilje, ki so bili opredeljeni v Tampereju.

(3)

Določbe o enotnem postopku obravnavanja vloge, ki v okviru enotnega upravnega akta vodi do kombiniranega pravnega naslova, ki zajema tako dovoljenje za prebivanje kot delovno dovoljenje, bodo prispevale k poenostavitvi in uskladitvi pravil, ki se trenutno uporabljajo v državah članicah. Takšna postopkovna poenostavitev je že bila uvedena v več državah članicah in je privedla do učinkovitejšega postopka tako za migrante kot tudi za njihove delodajalce ter je omogočila lažji nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve.

(4)

Da bi se omogočil prvi vstop na njihovo ozemlje, bi morale države članice imeti možnost, da izdajo enotno dovoljenje ali, če enotna dovoljenja izdajajo šele po vstopu, vizum. Države članice bi morale izdati takšno enotno dovoljenje ali vizum pravočasno.

(5)

Določiti bi bilo treba niz pravil, ki bi urejala postopek obravnavanja vloge za enotno dovoljenje. Navedeni postopek bi moral biti ob upoštevanju normalne delovne obremenitve uprav držav članic učinkovit in obvladljiv, hkrati pa pregleden in pravičen, da se zadevnim osebam zagotovi ustrezna pravna varnost.

(6)

Določbe te direktive ne bi smele posegati v pristojnost držav članic za urejanje sprejema državljanov tretjih držav za namen dela, vključno z njihovim številom.

(7)

Ta direktiva ne bi smela zajemati državljanov tretjih držav, ki so napoteni na delo. To državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državi članici ter so napoteni na delo v drugo državo članico, ne bi smelo preprečevati, da bi bili tekom njihove napotitve na delo še naprej deležni enakega obravnavanja kot državljani države članice izvora, in sicer glede tistih pogojev zaposlitve, na katere ne vpliva uporaba Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (4).

(8)

Državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (5), ne bi smeli biti zajeti s to direktivo zaradi njihovega bolj privilegiranega položaja in njihove posebne vrste dovoljenja za prebivanje „rezident za daljši čas – EU“.

(9)

Državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti na ozemlje države članice zaradi sezonskega dela, glede na njihov začasni status ne bi smeli biti zajeti s to direktivo.

(10)

Obveznost držav članic, da določijo, ali mora vlogo predložiti državljan tretje države ali njegov delodajalec, ne bi smela posegati v nobene dogovore, ki bi zahtevali, da sta v postopek vključena oba. Države članice bi morale odločiti, ali je vlogo za enotno dovoljenje treba predložiti v namembni državi članici ali iz tretje države. V primerih, ko državljanu tretje države vloge ni dovoljeno predložiti iz tretje države, bi morale države članice zagotoviti, da lahko vlogo predloži delodajalec v namembni državi članici.

(11)

Določbe te direktive o enotnem postopku obravnavanja vloge in o enotnem dovoljenju ne bi smele zadevati enotnih vizumov ali vizumov za dolgoročno prebivanje.

(12)

Določitev pristojnega organa v skladu s to direktivo ne bi smela posegati v položaj in odgovornost drugih organov ter, kadar je ustrezno, socialnih partnerjev v zvezi s preučitvijo vloge in odločitvijo o njej.

(13)

V rok za sprejem odločitve o vlogi ne bi smel biti vštet čas, potreben za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali čas, potreben za izdajo vizuma. Ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalne postopke priznavanja diplom.

(14)

Enotno dovoljenje bi moralo biti oblikovano v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (6), ki državam članicam omogoča vnos dodatnih podatkov, zlasti o tem, ali je osebi dovoljeno opravljati delo ali ne. Država članica bi morala, med drugim zaradi boljšega nadzora migracij, ne le v enotnem dovoljenju, temveč tudi v vseh izdanih dovoljenjih za prebivanje, navesti podatke v zvezi z dovoljenjem za delo, ne glede na vrsto dovoljenja ali pravni naslov za prebivanje, na podlagi katerega je bil državljan tretje države sprejet na ozemlje države članice in mu je bil omogočen dostop do trga dela te države članice.

(15)

Določbe te direktive o dovoljenjih za prebivanje, izdanih za druge namene, kot je delo, bi se morale uporabljati le v zvezi z obliko takšnih dovoljenj in ne bi smele posegati v pravila Unije ali nacionalna pravila glede postopkov za sprejem in postopkov za izdajo takšnih dovoljenj.

(16)

Določbe te direktive o enotnem dovoljenju in dovoljenju za prebivanje, izdanim za druge namene, kot je delo, državam članicam ne bi smele preprečevati, da izdajo dodatni papirni dokument, v katerem se lahko navedejo podrobnejši podatki o delovnem razmerju, za katere na dovoljenju za prebivanje zaradi njegove oblike ni dovolj prostora. Takšen dokument lahko služi preprečevanju izkoriščanja državljanov tretjih držav in boju proti nezakonitemu zaposlovanju, vendar pa bi se morale države članice zanj odločati prostovoljno in ne bi smel služiti kot nadomestek delovnega dovoljenja, ki bi ogrožal koncept enotnega dovoljenja. Prav tako se za shranjevanje takšnih podatkov v elektronski obliki lahko uporabijo tehnične možnosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točke (a)16 Priloge k Uredbi.

(17)

Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne ali na podlagi katerih se lahko enotno dovoljenje odvzame, bi morali biti objektivni in določeni v nacionalnem pravu, vključno z obveznostjo spoštovanja načela prednostne obravnave v Uniji, kakor je navedeno zlasti v zadevnih določbah aktov o pristopu iz let 2003 in 2005. Odločitev o zavrnitvi oziroma odvzemu bi morala biti ustrezno obrazložena.

(18)

Državljanom tretjih držav, ki imajo v posesti veljavno potno listino in enotno dovoljenje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi bilo treba omogočiti vstop na ozemlje držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, in svobodno gibanje na tem ozemlju za obdobje do treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (7), in členom 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (8) (Schengenskega konvencija).

(19)

V odsotnosti horizontalne zakonodaje Unije se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. Zaradi nadaljnjega razvoja skladne politike priseljevanja, zmanjšanja vrzeli med pravicami državljanov Unije in državljanov tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, ter dopolnitve obstoječega pravnega reda na področju priseljevanja bi bilo treba določiti niz pravic, zlasti z namenom določiti, na katerih področjih je zagotovljeno, da so lastni državljani države članice in takšni državljani tretjih držav, ki še niso rezidenti za daljši čas, obravnavani enako. Namen teh določb je vzpostaviti minimalno raven enakih pogojev znotraj Unije, priznati, da takšni državljani tretjih držav s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo h gospodarstvu Unije, ter zmanjšati nelojalno konkurenco med lastnimi državljani države članice in državljani tretjih držav, nastalo zaradi morebitnega izkoriščanja slednjih. „Delavec iz tretje države“ v tej direktivi bi moral biti opredeljen, brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih predpisih prava Unije, kot državljan tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice, ki tam zakonito prebiva in ki mu je tam v okviru plačanega razmerja dovoljeno delati v skladu z nacionalnim pravom oziroma prakso.

(20)

Vsi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državah članicah, bi morali uživati vsaj skupni niz pravic na podlagi enakega obravnavanja, kot so ga deležni državljani zadevne države članice gostiteljice, ne glede na prvotni namen za sprejem ali podlago zanj. Pravica do enakega obravnavanja na področjih, podrobno navedenih v tej direktivi, bi morala biti podeljena ne samo tistim državljanom tretjih držav, ki so bili v državo članico sprejeti zaradi dela, ampak tudi tistim, ki so bili sprejeti za druge namene in jim je bil omogočen dostop do trga dela te države članice v skladu z drugimi predpisi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z družinskimi člani delavca iz tretje države, ki so sprejeti v državo članico v skladu z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (9), državljani tretjih držav, ki so sprejeti na ozemlje države članice v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (10), in raziskovalci, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (11).

(21)

Pravica do enakega obravnavanja na podrobno navedenih področjih bi morala biti strogo povezana z zakonitim prebivanjem državljana tretje države in omogočenim dostopom do trga dela v državi članici, ki sta vsebovana v enotnem dovoljenju, v katerem je zajeto dovoljenje za prebivanje in delo, ter v dovoljenjih za prebivanje, izdanih za druge namene, ki vsebujejo podatke o dovoljenju za delo.

(22)

Delovni pogoji, na katere se sklicuje ta direktiva, bi morali zajemati vsaj plačilo in odpoved, zdravje in varnost pri delu, delovni čas in dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb.

(23)

Država članica bi morala poklicne kvalifikacije, ki jih je državljan tretje države pridobil v drugi državi članici, priznati na enak način kot tiste, ki so jih pridobili državljani Unije, kvalifikacije, pridobljene v tretji državi, pa bi morala upoštevati v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (12). Pravica do enakega obravnavanja, dodeljena delavcem iz tretjih držav, kar zadeva priznavanje diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, ne bi smela posegati v pristojnost držav članic, da take delavce iz tretjih držav sprejmejo na svoj trg dela.

(24)

Delavci iz tretjih držav bi morali biti deležni enakega obravnavanja, kar zadeva socialno varnost. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (13). Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi bi se morale uporabljati tudi za delavce, sprejete v državo članico neposredno iz tretje države. Kljub temu pa ta direktiva delavcem iz tretjih držav ne bi smela podeliti več pravic, kot jih že zagotavlja obstoječe pravo Unije na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav v čezmejnih primerih. Poleg tega ta direktiva ne bi smela podeliti pravic v zvezi s primeri, ki so zunaj področja uporabe prava Unije, kot denimo v zvezi z družinskimi člani, ki prebivajo v tretji državi. Ta direktiva bi morala podeliti pravice samo družinskim članom, ki se pridružijo delavcem iz tretje države z namenom prebivanja v državi članici na podlagi združitve družine, ali družinskim članom, ki že zakonito prebivajo v tej državi članici.

(25)

Države članice bi morale državljanom tretjih držav, ki so zaposleni ali so po minimalnem obdobju zaposlitve prijavljeni kot brezposelni, zagotoviti vsaj enako obravnavanje. Kakršne koli omejitve glede enakega obravnavanja na področju socialne varnosti v skladu s to direktivo ne bi smele posegati v pravice, dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (14).

(26)

Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic za urejanje njihovih sistemov socialne varnosti. V odsotnosti usklajenosti na ravni Unije je na vsaki državi članici, da določi pogoje za odobritev prejemkov socialne varnosti, pa tudi zneske takšnih prejemkov in obdobje, za katero so odobrene. Vendar bi morale države članice pri izvrševanju te pristojnosti ravnati skladno s pravom Unije.

(27)

Enako obravnavanje delavcev iz tretjih držav se ne bi smelo uporabljati za ukrepe s področja poklicnega usposabljanja, financirane v okviru programov socialne pomoči.

(28)

To direktivo bi bilo treba uporabljati brez poseganja v ugodnejše določbe prava Unije in mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo.

(29)

Države članice bi morale uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije na podlagi spola, rase, barve, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnih ali drugih mnenj, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, zlasti v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (15) in Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (16).

(30)

Ker ciljev te direktive, in sicer določiti enotni postopek obravnavanja vloge za izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav za delo na ozemlju države članice in zagotoviti skupni niz pravic delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)

V tej direktivi so v skladu s členom 6(1) PEU spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 se države članice zavezujejo, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(33)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

(34)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta direktiva določa:

(a)

enotni postopek obravnavanja vloge za izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, da lahko za namen dela prebivajo na ozemlju države članice, da bi poenostavili postopke za njihov sprejem in olajšali nadzor nad njihovim statusom, ter

(b)

skupni niz pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na namene, za katere so bili prvotno sprejeti na ozemlje te države članice, na podlagi enakega obravnavanja z državljani te države članice.

2.   Ta direktiva ne posega v pristojnosti držav članic v zvezi s sprejemom državljanov tretjih držav na njihove trge dela.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU;

(b)

„delavec iz tretje države“ pomeni državljana tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje države članice in ki tam zakonito prebiva ter mu je v okviru plačanega razmerja v tej državi članici dovoljeno delati v skladu z nacionalnim pravom oziroma prakso;

(c)

„enotno dovoljenje“ pomeni dovoljenje za prebivanje, ki ga izdajo organi države članice in državljanu tretje države dovoljuje zakonito prebivanje na njenem ozemlju za namen dela;

(d)

„enotni postopek obravnavanja vloge“ pomeni vsak postopek, ki na podlagi enotne vloge za dovoljenje za prebivanje in delo na ozemlju države članice, ki jo predloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, vodi do odločitve o tej vlogi za enotno dovoljenje.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za:

(a)

državljane tretjih držav, ki zaprosijo za prebivanje v državi članici za namen dela;

(b)

državljane tretjih držav, ki so bili v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v državo članico sprejeti za druge namene, kot je delo, ki jim je dovoljeno delati in ki imajo dovoljenje za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002, ter

(c)

državljane tretjih držav, ki so bili v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v državo članico sprejeti za namen dela.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav:

(a)

ki so družinski člani državljanov Unije, ki so uveljavili ali uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Unije v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (17);

(b)

ki imajo, skupaj s svojimi družinski člani in ne glede na svoje državljanstvo, pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, v skladu s sporazumi bodisi med Unijo in državami članicami bodisi med Unijo in tretjimi državami;

(c)

ki so napoteni na delo, za čas njihove napotitve;

(d)

ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice, da bi delali kot osebe, premeščene znotraj podjetja;

(e)

ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot sezonski delavci ali kot delavci au-pair;

(f)

ki jim je dovoljeno prebivati v državi članici na podlagi začasne zaščite ali so na tej podlagi zaprosili za dovoljenje za prebivanje in čakajo na odločitev o njihovem statusu;

(g)

ki uživajo mednarodno zaščito v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (18) ali ki so zaprosili za mednarodno zaščito v skladu z navedeno direktivo, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

(h)

ki uživajo zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice ali so zaprosili za zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

(i)

ki so rezidenti za daljši čas v skladu z Direktivo 2003/109/ES;

(j)

katerih odstranitev je bila odložena iz dejanskih ali pravnih razlogov;

(k)

ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti na ozemlje države članice kot samozaposleni delavci;

(l)

ki so zaprosili za sprejem ali so bili sprejeti kot pomorščaki zaradi zaposlitve ali dela na katerem koli delovnem mestu na krovu ladje, ki je registrirana v eni od držav članic ali pluje pod zastavo ene od njih.

3.   Države članice lahko sklenejo, da se poglavje II ne uporablja za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za delo na ozemlju države članice za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, ali ki so bili sprejeti v državo članico za namen študija.

4.   Poglavje II se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma.

POGLAVJE II

ENOTNI POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOGE IN ENOTNO DOVOLJENJE

Člen 4

Enotni postopek obravnavanja vloge

1.   Vloga za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja se predloži v okviru enotnega postopka obravnavanja vloge. Države članice določijo, ali mora vlogo za enotno dovoljenje predložiti državljan tretje države ali delodajalec državljana tretje države. Države članice se lahko tudi odločijo, da sprejmejo vlogo katerega koli od obeh. Če mora vlogo predložiti državljan tretje države, države članice dovolijo, da se vloga predloži iz tretje države ali, če to predvideva nacionalno pravo, na ozemlju države članice, v kateri se državljan tretje države že zakonito nahaja.

2.   Države članice preučijo vlogo, predloženo v skladu z odstavkom 1, in sprejmejo odločitev, s katero izdajo, spremenijo ali podaljšajo enotno dovoljenje, če prosilec izpolnjuje zahteve, podrobno določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Odločitev o izdaji, spremembi ali podaljšanju enotnega dovoljenja predstavlja enoten upravni akt, ki združuje dovoljenje za prebivanje in delovno dovoljenje.

3.   Enotni postopek obravnavanja vloge ne posega v vizumski postopek, ki je lahko potreben za prvi vstop.

4.   Če so izpolnjeni predvideni pogoji, države članice izdajo enotno dovoljenje državljanom tretjih držav, ki zaprosijo za sprejem, ter državljanom tretjih držav, ki so že sprejeti in zaprosijo za podaljšanje ali spremembo njihovega dovoljenja za prebivanje po začetku veljavnosti nacionalnih izvedbenih predpisov.

Člen 5

Pristojni organ

1.   Države članice določijo organ, pristojen za sprejem vloge in izdajo enotnega dovoljenja.

2.   Pristojni organ odločitev na podlagi popolne vloge sprejme čim prej, v vsakem primeru pa v štirih mesecih po datumu predložitve vloge.

V izjemnih okoliščinah, povezanih z zahtevnostjo obravnavanja vloge, se lahko rok iz prvega pododstavka podaljša.

Če se v roku, predvidenem v tem odstavku, ne sprejme nobena odločitev, se kakršne koli posledice določijo v nacionalnem pravu.

3.   Pristojni organ pisno uradno obvesti prosilca o odločitvi v skladu s postopki uradnega obveščanja, določenimi v zadevnem nacionalnem pravu.

4.   Če so podatki ali dokumenti, priloženi vlogi, po merilih, podrobno določenih v nacionalnem pravu, nepopolni, pristojni organ pisno uradno obvesti prosilca o potrebnih dodatnih podatkih ali dokumentih, za njihovo posredovanje pa določi razumen rok. Rok iz odstavka 2 ne teče, dokler pristojni organ ali drugi zadevni organi ne prejmejo potrebnih dodatnih podatkov. Če dodatni podatki ali dokumenti niso predloženi v določenem roku, lahko pristojni organ vlogo zavrne.

Člen 6

Enotno dovoljenje

1.   Države članice pri izdaji enotnega dovoljenja uporabijo enotno obliko, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1030/2002, in navedejo podatke v zvezi z dovoljenjem za delo v skladu s točko (a)7.5–9. Priloge k navedeni uredbi.

Države članice lahko dodatne podatke glede delovnega razmerja državljana tretje države (kot so ime oziroma naziv ter naslov delodajalca, kraj dela, vrsta dela, delovni čas, plačilo) navedejo v papirni obliki ali jih shranijo v elektronski obliki v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točko (a)16 Priloge k navedeni uredbi.

2.   Pri izdaji enotnega dovoljenja države članice ne izdajo dodatnih dovoljenj kot dokazila o dovoljenem dostopu do trga dela.

Člen 7

Dovoljenja za prebivanje, izdana za druge namene, kot je delo

1.   Pri izdaji dovoljenj za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 države članice navedejo podatke glede dovoljenja za delo, ne glede na vrsto dovoljenja za prebivanje.

Države članice lahko dodatne podatke glede delovnega razmerja državljana tretje države (kot so ime oziroma naziv ter naslov delodajalca, kraj dela, vrsta dela, delovni čas, plačilo) navedejo v papirni obliki ali jih shranijo v elektronski obliki v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002 in točko (a)16 Priloge k navedeni uredbi.

2.   Pri izdaji dovoljenj za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002 države članice ne izdajo dodatnih dovoljenj kot dokazila o dovoljenem dostopu do trga dela.

Člen 8

Postopkovna jamstva

1.   Odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma odločitev o odvzemu enotnega dovoljenja na podlagi meril, predvidenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, se obrazloži v pisnem uradnem obvestilu.

2.   Odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo, spremembo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma o njegovem odvzemu se v zadevni državi članici lahko pravno izpodbija v skladu z nacionalnim pravom. V pisnem uradnem obvestilu iz odstavka 1 se navede tudi sodišče ali upravni organ, pri katerem lahko zadevna oseba vloži pritožbo, ter pritožbeni rok.

3.   Vloga se lahko šteje za nedopustno na podlagi obsega sprejema državljanov tretjih držav, ki prihajajo zaradi zaposlitve, in je zaradi tega ni potrebno obravnavati.

Člen 9

Dostop do podatkov

Države članice državljanu tretje države in prihodnjemu delodajalcu na zahtevo zagotovijo ustrezne podatke o dokumentih, potrebnih za popolno vlogo.

Člen 10

Pristojbine

Države članice lahko od prosilcev zahtevajo plačilo pristojbine, kjer je to primerno, za obravnavanje vloge v skladu s to direktivo. Višina takšne pristojbine je sorazmerna in lahko temelji na storitvah, dejansko opravljenih za obravnavo vlog in izdajo dovoljenj.

Člen 11

Pravice na podlagi enotnega dovoljenja

Če je bilo enotno dovoljenje izdano v skladu z nacionalnim pravom, imetniku v času njegove veljavnosti dovoljuje vsaj:

(a)

vstop in prebivanje na ozemlju države članice, ki izda enotno dovoljenje, pod pogojem, da imetnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

prost dostop do celotnega ozemlja države članice, ki izda enotno dovoljenje, v okviru omejitev, določenih v nacionalnem pravu;

(c)

opravljanje specifične poklicne dejavnosti, dovoljene z enotnim dovoljenjem v skladu z nacionalnim pravom;

(d)

obveščenost o imetnikovih lastnih pravicah, povezanih z dovoljenjem, ki jih podeljuje ta direktiva in/ali nacionalno pravo.

POGLAVJE III

PRAVICA DO ENAKEGA OBRAVNAVANJA

Člen 12

Pravica do enakega obravnavanja

1.   Delavci iz tretjih držav iz točk (b) in (c) člena 3(1) so v državi članici, v kateri prebivajo, deležni enakega obravnavanja kot državljani te države članice glede:

(a)

delovnih pogojev, vključno s plačilom in odpovedjo, kot tudi zdravjem in varnostjo na delovnem mestu;

(b)

svobode združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(c)

izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

(d)

priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki;

(e)

področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004;

(f)

davčnih ugodnosti, v kolikor delavec v zadevni državi članici šteje za rezidenta za davčne namene;

(g)

dostopa do blaga in storitev ter dobav blaga in opravljanja storitev, danih na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev nastanitve, kakor jih predvideva nacionalno pravo, brez poseganja v pogodbeno svobodo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)

svetovalnih storitev, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

2.   Države članice lahko enako obravnavanje omejijo:

(a)

v točki (c) odstavka 1 z:

(i)

omejitvijo njegove uporabe na tiste delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni ali so bili zaposleni in ki so prijavljeni kot brezposelni;

(ii)

izključitvijo tistih delavcev iz tretjih držav, ki so bili sprejeti na njihovo ozemlje v skladu z Direktivo 2004/114/ES;

(iii)

izključitvijo štipendij ter posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil;

(iv)

določitvijo posebnih predpogojev, vključno z jezikovno usposobljenostjo in plačilom šolnin, v skladu z nacionalnim pravom, glede dostopa do univerzitetnega in višješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja ter poklicnega usposabljanja, ki ni neposredno vezan na specifično poklicno dejavnost;

(b)

z omejitvijo pravic, ki so podeljene delavcem iz tretjih držav v točki (e) odstavka 1, vendar brez omejevanja takšnih pravic za delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni ali so bili zaposleni za obdobje najmanj šestih mesecev in ki so prijavljeni kot brezposelni.

Poleg tega lahko države članice odločijo, da se točka (e) odstavka 1 glede družinskih prejemkov ne uporablja za državljane tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju države članice za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, za državljane tretjih držav, ki so bili sprejeti za namen študija, ali za državljane tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma;

(c)

v točki (f) odstavka 1, kar zadeva davčne ugodnosti, z omejitvijo njegove uporabe na primere, ko je prijavljeno ali običajno prebivališče družinskih članov delavca iz tretje države, za katere ta zahteva ugodnosti, na ozemlju zadevne države članice;

(d)

v točki (g) odstavka 1 z:

(i)

omejitvijo njegove uporabe na delavce iz tretjih držav, ki so zaposleni;

(ii)

omejevanjem dostopa do nastanitve.

3.   Pravica do enakega obravnavanja iz odstavka 1 ne posega v pravico države članice, da odvzame ali zavrne podaljšanje dovoljenja za prebivanje, izdanega v skladu s to direktivo, dovoljenja za prebivanje, ki je izdano za druge namene, kot je delo, ali kakršnega koli drugega dovoljenja za delo v državi članici.

4.   Delavci iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo, ali njihovi preživeli, ki prebivajo v tretji državi in ki jim gredo pravice iz položaja teh delavcev, prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo, na katero se sklicuje člen 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer pod enakimi pogoji in po enakih stopnjah kot državljani zadevne države članice, ko se preselijo v tretjo državo.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ugodnejše določbe

1.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v ugodnejše določbe:

(a)

predpisov prava Unije, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi med Unijo ali Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter eno ali več tretjimi državami na drugi, ter

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami.

2.   Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo predpise, ki so ugodnejši za osebe, za katere se ta direktiva uporablja.

Člen 14

Obveščanje splošne javnosti

Vsaka država članica poskrbi, da je splošni javnosti na voljo redno posodobljen niz podatkov o pogojih sprejema državljanov tretjih držav na njeno ozemlje in prebivanja na njem za namen dela.

Člen 15

Poročanje

1.   Komisija v rednih časovnih presledkih in prvič do 25. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga spremembe, ki jih šteje za potrebne.

2.   Države članice vsako leto in prvič do 25. decembra 2014 Komisiji sporočijo statistične podatke o številu državljanov tretjih držav, ki jim je bilo v predhodnem koledarskem letu v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (19) odobreno enotno dovoljenje.

Člen 16

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 25. decembra 2013. Besedila teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 13. decembra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. SZPUNAR


(1)  UL C 27, 3.2.2009, str. 114.

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 20.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 24. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(5)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(6)  UL L 157, 15.6.2002, str. 1.

(7)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(8)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(9)  UL L 251, 3.10.2003, str. 12.

(10)  UL L 375, 23.12.2004, str. 12.

(11)  UL L 289, 3.11.2005, str. 15.

(12)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(13)  UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

(14)  UL L 344, 29.12.2010, str. 1.

(15)  UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(16)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(17)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(18)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(19)  UL L 199, 31.7.2007, str. 23.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/10


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1375/2011

z dne 22. decembra 2011

o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) ter zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 18. julija 2011 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 687/2011 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 (2), v kateri je posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001.

(2)

Svet je vsem osebam, skupinam in subjektom, za katere je bilo to praktično izvedljivo, utemeljil razloge, zakaj so bile uvrščene na seznam iz Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije  (3) je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama iz Izvedbene uredbe (EU) št. 687/2011, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil zadevne osebe, skupine in subjekte, da je bilo mogoče od Sveta zahtevati utemeljitve razlogov za uvrstitev na seznam, če jim te še niso bile sporočene. V zvezi z določenimi osebami in skupinami so bili pripravljeni spremenjeni razlogi.

(4)

Svet je opravil celovit pregled seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, kakor se to zahteva v skladu s členom 2(3) navedene uredbe. Pri tem je upošteval pripombe, ki so jih zadevne osebe, skupine in subjekti predložili Svetu.

(5)

Svet je ugotovil, da so bile osebe, skupine in subjekti s seznama v Prilogi k tej uredbi vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (4), da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.

(6)

Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001, bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) št. 687/2011 pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 se nadomesti s seznamom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Izvedbena uredba (EU) št. 687/2011 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ


(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70.

(2)  UL L 188, 19.7.2011, str. 2.

(3)  UL C 212, 19.7.2011, str. 20.

(4)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.


PRILOGA

Seznam oseb, skupin in subjektov iz člena 1

1.   OSEBE

1.

ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11. 8. 1960 v Iranu. Potni list št. D9004878.

2.

ABOU, Rabah Naami (alias Naami Hamza, alias Mihoubi Faycal, alias Fellah Ahmed, alias Dafri Rèmi Lahdi), rojen 1. 2. 1966 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

3.

ABOUD, Maisi (alias švicarski Abderrahmane), rojen 17. 10. 1964 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

4.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije;

5.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16. 10. 1966 v Tarutu (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije;

6.

ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6. ali 15. 3. 1955 v Iranu. Državljan Irana in Združenih držav Amerike. Potni list št. C2002515 (Iran); Potni list št. 477845448 (ZDA). Nacionalna osebna izkaznica št. 07442833, veljavna do 15. 3. 2016 (vozniško dovoljenje, ZDA);

7.

ARIOUA, Kamel (alias Lamine Kamel), rojen 18. 8. 1969 v Costantinu (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

8.

ASLI, Mohamed (alias Dahmane Mohamed), rojen 13. 5. 1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

9.

ASLI, Rabah, rojen 13. 5. 1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

10.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8. 3. 1978 v Amsterdamu (Nizozemska) – član skupine "Hofstadgroep";

11.

DARIB, Noureddine (alias Carreto, alias Zitoun Mourad), rojen 1. 2. 1972 v Alžiriji – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

12.

DJABALI, Abderrahmane (alias Touil), rojen 1. 6. 1970 v Alžiriji – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

13.

FAHAS, Sofiane Yacine, rojena 10. 9. 1971 v Alžiru (Alžirija) – članica skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

14.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu, državljan Libanona;

15.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14. 4. 1965 ali 1. 3. 1964 v Pakistanu, potni list št. 488555;

16.

MOKTARI, Fateh (alias Ferdi Omar), rojen 26. 12. 1974 v Hussein Deyu (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

17.

NOUARA, Farid, rojen 25. 11. 1973 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

18.

RESSOUS, Hoari (alias Hallasa Farid), rojen 11. 9. 1968 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

19.

SEDKAOUI, Noureddine (alias Nounou), rojen 23. 6. 1963 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

20.

SELMANI, Abdelghani (alias Gano), rojen 14. 6. 1974 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

21.

SENOUCI, Sofiane, rojena 15. 4. 1971 v Hussein Deyu (Alžirija) – članica skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

22.

SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala'i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla'i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran, (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran;

23.

SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu v Iranu;

24.

SOLEIMANI Qasem (alias Ghasem Soleymani, alias Qasmi Sulayman, alias Qasem Soleymani, alias Qasem Solaimani, alias Qasem Salimani, alias Qasem Solemani, alias Qasem Sulaimani, alias Qasem Sulemani), rojen 11. marca 1957 v Iranu. Iranski državljan. Potni list št. 008827 (iranski diplomatski potni list), izdan leta 1999. Naziv: generalmajor;

25.

TINGUALI, Mohammed (alias Mouh di Kouba), rojen 21. 4. 1964 v Blidi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir"in "al-Hijra";

26.

WALTERS, Jason Theodore James (alias Abdullah, David), rojen 6. 3. 1985 v Amersfoortu (Nizozemska), nizozemski potni list št. NE8146378 – član skupine "Hofstadgroep".

2.   SKUPINE IN SUBJEKTI

1.

"Abu Nidal Organisation" (Organizacija Abu Nidal) – "ANO" (alias "Fatah Revolutionary Council" (Revolucionarni svet Fataha), alias "Arab Revolutionary Brigades" (Arabske revolucionarne brigade), alias "Black September" (Črni september), alias "Revolutionary Organisation of Socialist Muslims" (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov));

2.

"Al-Aqsa Martyr's Brigade" (Brigada mučenikov Al Akse);

3.

"Al-Aksa e.V.";

4.

"Al-Takfir" in "Al-Hijra";

5.

"Babbar Khalsa";

6.

"Communist Party of the Philippines" (Komunistična partija Filipinov), vključno z "New Peoples Army" (Novo ljudsko vojsko) – "NPA", Filipini;

7.

"Gama'a al-Islamiyya" (alias "Al-Gama'a al-Islamiyya"), "Islamic Group" (Islamistična skupina) – "IG";

8.

"İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi" – "IBDA-C" ("Great Islamic Eastern Warriors Front" (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda));

9.

"Hamas" (vključno z "Hamas-Izz al-Din al-Qassem");

10.

"Hizbul Mujahideen" – "HM";

11.

"Hofstadgroep";

12.

"Holy Land Foundation for Relief and Development" (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj);

13.

"International Sikh Youth Federation" – "ISYF" (Mednarodna federacija sikhovske mladine);

14.

"Khalistan Zindabad Force" – "KZF";

15.

"Kurdistan Workers' Party" (Delavska stranka Kurdistana) – "PKK" (alias "KADEK", alias "KONGRA-GEL");

16.

"Liberation Tigers of Tamil Eelam" (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – LTTE;

17.

"Ejército de Liberación Nacional" ("National Liberation Army" (Nacionalna osvobodilna vojska));

18.

"Palestinian Islamic Jihad" (Palestinski islamski džihad) – "PIJ";

19.

"Popular Front for the Liberation of Palestine" (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – "PFLP";

20.

"Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command" (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias "PFLP-General Command" (PFLP – glavno poveljstvo);

21.

"Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia" ("Revolutionary Armed Forces of Colombia" (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)) – "FARC";

22.

"Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi" ("Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party" (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka) – "DHKP/C", alias "Devrimci Sol" ("Revolutionary Left" (Revolucionarna levica)), alias "Dev Sol";

23.

"Sendero Luminoso" ("Shining Path" (Sijoča pot)) – "SL";

24.

"Stichting Al Aqsa" (alias "Stichting Al Aqsa Nederland", alias "Al Aqsa Nederland");

25.

"Teyrbazen Azadiya Kurdistan" - "TAK" (alias "Kurdistan Freedom Falcons", alias "Kurdistan Freedon Hawks" (Kurdistanski sokoli svobode)).


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1376/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mongeta del Ganxet (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Mongeta del Ganxet“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 124, 27.4.2011, str. 16.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ŠPANIJA

Mongeta del Ganxet (ZOP)


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1377/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Salva Cremasco (ZOP)]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Salva Cremasco“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 124, 27.4.2011, str. 20.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3.   Siri

ITALIJA

Salva Cremasco (ZOP)


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1378/2011

z dne 20. decembra 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Rheinisches Apfelkraut (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Rheinisches Apfelkraut“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 129, 30.4.2011, str. 23.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

NEMČIJA

Rheinisches Apfelkraut (ZGO)


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/20


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1379/2011

z dne 20. decembra 2011

o spremembi uredb (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 glede oznak KN in proizvodnih oznak nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila v sektorjih govejega mesa, telečjega mesa, jajc in perutninskega mesa

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 134, člena 161(3), člena 170 in člena 192(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 382/2008 (2), (EU) št. 1178/2010 (3) in (EU) št. 90/2011 (4) določajo pravila za sistem izvoznih dovoljenj v povezavi s sektorji govejega mesa, telečjega mesa, jajc oz. perutninskega mesa. Navedene uredbe se nanašajo na oznake KN in proizvodne oznake nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila z namenom označitve proizvodov, za katere je ali ni treba predložiti izvoznega dovoljenja, ko je zahtevano izvozno nadomestilo.

(2)

Priloga I k Uredbi Komisije (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (5) je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 (6).

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (7) je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1334/2011 (8).

(4)

Zato je treba oznake KN in proizvodne oznake iz uredb (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 uskladiti s tistimi iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1006/2011, in Uredbe (EGS) št. 3846/87, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1334/2011.

(5)

Uredba (ES) št. 382/2008 uporablja oznake KN tudi v okviru uvoznih dovoljenj. Zaradi skladnosti je primerno, da se spremenijo tudi te oznake.

(6)

Uredbe (ES) št. 382/2008, (EU) št. 1178/2010 in (EU) št. 90/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 382/2008 se spremeni:

1.

v členu 2(2) se „oznake KN 0102 90 05 do 0102 90 49“ nadomesti z „oznake KN 0102 29 10 do 0102 29 49, ex 0102 39 10 z maso do 300 kg in ex 0102 90 91 z maso do 300 kg“;

2.

člen 10 se spremeni:

(a)

v točki (a) odstavka 1 se „tarifno oznako KN 0102 10“ nadomesti s „tarifne oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“; in „tarifni oznaki KN 0102 90 in ex 1602“ se nadomesti s „tarifne oznake KN 0102 29, 0102 39 10, 0102 90 91 in ex 1602“;

(b)

v točki (a) odstavka 2 se „oznako KN 0102 10“ nadomesti z „oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“;

(c)

v odstavku 3 se „oznako KN 0102 10“ nadomesti z „oznake KN 0102 21, 0102 31 00 in 0102 90 20“;

3.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

4.

v Prilogi V se prva skupina kategorij proizvodov nadomesti z naslednjim:

„Kategorija proizvoda

Oznaka KN

110

0102 29 10, ex 0102 39 10 z maso do 80 kg in ex 0102 90 91 z maso do 80 kg

120

0102 29 21 in 0102 29 29, ex 0102 39 10 z maso več kot 80 kg, vendar največ 160 kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 80 kg, vendar največ 160 kg

130

0102 29 41 in 0102 29 49, ex 0102 39 10 z maso več kot 160 kg, vendar največ 300 kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 160 kg, vendar največ 300 kg

140

0102 29 51 do 0102 29 99, ex 0102 39 10 z maso nad 300 kg in ex 0102 90 91 z maso nad 300 kg“;

5.

v Prilogi VI se prva skupina kategorij proizvodov nadomesti z naslednjim:

„Kategorija

Oznaka proizvoda

011

0102 21 10 9140, 0102 21 30 9140, 0102 31 00 9100, 0102 90 20 9100, 0102 31 00 9200 in 0102 90 20 9200

021

0102 21 10 9150, 0102 21 30 9150, 0102 21 90 9120, 0102 31 00 9150, 0102 31 00 9250, 0102 31 00 9300, 0102 90 20 9150, 0102 90 20 9250 in 0102 90 20 9300

031

0102 29 91 9000, 0102 39 10 9350 in 0102 90 91 9350

041

0102 29 41 9100, 0102 29 51 9000, 0102 29 59 9000, 0102 29 61 9000, 0102 29 69 9000, 0102 29 99 9000, 0102 39 10 9100, 0102 39 10 9150, 0102 39 10 9200, 0102 39 10 9250, 0102 39 10 9400, 0102 90 91 9100, 0102 90 91 9150, 0102 90 91 9200, 0102 90 91 9250, 0102 90 91 9300 in 0102 90 91 9400“.

Člen 2

Uredba (EU) št. 1178/2010 se spremeni:

1.

v členu 1 se „oznakami KN 0407 00 11 in 0407 00 19“ nadomesti z „oznakami KN 0407 11 00, 0407 19 11 in 0407 19 19“;

2.

v členu 8(1) se „oznakami KN 0407 00 11 in 0407 00 19“ nadomesti z „oznakami KN 0407 11 00, 0407 19 11 in 0407 19 19“;

3.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Uredba (EU) št. 90/2011 se spremeni:

1.

v členu 1 se „oznakami KN 0105 11, 0105 12 in 0105 19“ nadomesti z „oznakami KN 0105 11, 0105 12 00, 0105 13 00, 0105 14 00 in 0105 15 00“;

2.

v členu 8(1) se „oznakami KN 0105 11, 0105 12 in 0105 19“ nadomesti z „oznakami KN 0105 11, 0105 12 00, 0105 13 00, 0105 14 00 in 0105 15 00“;

3.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Dacian CIOLOȘ

Član Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.

(3)  UL L 328, 14.12.2010, str. 1.

(4)  UL L 30, 4.2.2011, str. 1.

(5)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(6)  UL L 282, 28.10.2011, str. 1.

(7)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

(8)  UL L 336, 20.12.2011, str. 35.


PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 382/2008 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Seznam iz člena 5(1)

0102 29 10, ex 0102 39 10 z maso do 80 kg in ex 0102 90 91 z maso do 80 kg

0102 29 21, 0102 29 29, ex 0102 39 10 z maso več kot 80 kg, vendar največ 160kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 80 kg, vendar največ 160 kg

0102 29 41 do 0102 29 49, ex 0102 39 10 z maso več kot 160 kg, vendar največ 300 kg, in ex 0102 90 91 z maso nad 160 kg, vendar največ 300 kg

0102 29 51 do 0102 29 99, ex 0102 39 10 z maso nad 300 kg in ex 0102 90 91 z maso nad 300 kg

0201 10 00, 0201 20 20

0201 20 30

0201 20 50

0201 20 90

0201 30 00, 0206 10 95

0202 10 00, 0202 20 10

0202 20 30

0202 20 50

0202 20 90

0202 30 10

0202 30 50

0202 30 90

0206 29 91

0210 20 10

0210 20 90, 0210 99 51, 0210 99 90

1602 50 10, 1602 90 61

1602 50 31

1602 50 95

1602 90 69“


PRILOGA II

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1178/2010 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Proizvodna oznaka nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (1)

Kategorija

Višina varščine

(EUR/100 kg neto teže)

040719119000

1

040711009000

040719199000

2

040721009000

040729109000

040790109000

3

3 (2)

2 (3)

040811809100

4

10

040819819100

040819899100

5

5

040891809100

6

15

040899809100

7

4


(1)  Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), del 8.

(2)  Za namembne kraje, navedene v Prilogi V.

(3)  Drugi namembni kraji.“


PRILOGA III

Priloga I k Uredbi (EU) št. 90/2011 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Proizvodna oznaka nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (1)

Kategorija

Višina varščine

(EUR/100 kg neto teže)

010511119000

010511199000

010511919000

010511999000

1

010512009000

010514009000

2

020712109900

3

6 (2)

020712909990

6 (3)

020712909190

6 (4)

020725109000

020725909000

5

3

020714209900

020714609900

020714709190

020714709290

6(a) (4)

2

020714209900

020714609900

020714709190

020714709290

6(b) (5)

2

020727109990

7

3

020727609000

020727709000

8

3


(1)  Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), del 7.

(2)  Namembni kraji, navedeni v Prilogi VII.

(3)  Namembni kraji, ki niso navedeni v prilogah VII in VIII.

(4)  Namembni kraji, navedeni v Prilogi VIII.

(5)  Namembni kraji, ki niso navedeni v Prilogi VIII.“


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/25


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1380/2011

z dne 21. decembra 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 798/2008 glede posebnih pogojev za ratite za vzrejo in proizvodnjo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci (1) ter za njihov uvoz iz tretjih držav, in zlasti člena 25(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga VIII k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa posebne pogoje, ki veljajo za uvoz matične in proizvodne perutnine, razen ratitov, in za uvoz valilnih jajc in enodnevnih piščancev, razen ratitov.

(2)

Točka 2 dela II navedene priloge določa, da kadar enodnevni piščanci niso vzrejeni v državi članici, ki je uvozila valilna jajca, se prepeljejo neposredno v končni namembni kraj in ostanejo tam najmanj tri tedne od datuma izvalitve. Navedena zahteva se kaže v delu I ustreznega vzorca veterinarskega spričevala za enodnevne piščance, ki je določen v Prilogi IV k Direktivi 2009/158/ES.

(3)

Priloga IX k Uredbi (ES) št. 798/2008 določa posebne pogoje, ki veljajo za uvoz ratitov za vzrejo in proizvodnjo, valilnih jajc in enodnevnih piščancev ratitov. Navedeni posebni pogoji trenutno ne vključujejo podobne določbe o ratitih, kot je vključena za perutnino v točki 2 dela II Priloge VIII k navedeni uredbi.

(4)

Izkušnje pri uporabi navedene določbe glede perutnine kažejo, da jo je primerno razširiti tudi na enodnevne piščance ratitov.

(5)

Uredbo Sveta (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V delu II Priloge IX k Uredbi (ES) št. 798/2008 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Ratiti, ki se izležejo iz uvoženih valilnih jajc, ostanejo najmanj tri tedne od dneva, ko so se izvalili, v valilnici ali najmanj tri tedne v obratih, v katere so bili poslani po tem, ko so se izvalili.

Kadar enodnevni piščanci ratitov niso vzrejeni v državi članici, ki je uvozila valilna jajca, se prepeljejo neposredno v končni namembni kraj (ki je naveden v točkah I.10 in I.11 veterinarskega spričevala, vzorec 2, v Prilogi IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES (3)), v katerem ostanejo najmanj tri tedne od datuma izvalitve.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(3)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.“


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/26


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1381/2011

z dne 22. decembra 2011

o neodobritvi aktivne snovi kloropikrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Direktive Komisije 2008/934/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 80(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (3). Kloropikrin je aktivna snov, za katero je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (4) in (ES) št. 1490/2002 (5) določata podrobna pravila za izvajanje druge in tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in sezname aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Ti seznami so vključevali kloropikrin.

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1095/2007 z dne 20. septembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1490/2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS ter Uredbe (ES) št. 2229/2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (6) je prijavitelj v dveh mesecih po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1095/2007 umaknil predlog za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Zato je bila za nevključitev kloropikrina sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi (7).

(4)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Zahtevek je bil vložen pri Italiji, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(6)

Italija je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 11. marca 2010 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 23. februarja 2011 (8) Komisiji predložila svoj sklep o oceni tveganja kloropikrina. Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 11. oktobra 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu kloropikrina.

(7)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili pomisleki. Ti zadevajo zlasti naslednje. Za izvajalce tretiranja obstaja nesprejemljivo tveganje. Zanesljive ocene o izpostavljenosti podtalnice ni bilo mogoče podati, ker so manjkali podatki o metabolitu dikloronitrometanu in nečistočah tehnične aktivne snovi. Na voljo so bili nezadostni podatki za sklepanje o tveganjih za živali, ki živijo v sedimentih, čebele, deževnike in neciljne rastline. Ugotovljeno je bilo visoko tveganje za vodne organizme, ptice in sesalce. Ni bilo mogoče izvesti zanesljive ocene o izpostavljenosti površinske vode in sedimentov, ker so manjkali podatki za kloropikrin in dikloronitrometan. Zanesljive ocene o izpostavljenosti koncentracijam fosgena v zraku ni bilo mogoče izvesti. Ugotovljena je bila visoka možnost prenosa po zraku na velike razdalje.

(8)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k ugotovitvam Agencije. Poleg tega je Komisija v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 pozvala vlagatelja, naj predloži pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(9)

Kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov iz uvodne izjave 7 ni bilo mogoče odpraviti. Zato ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kloropikrin, izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(10)

Kloropikrin se zato ne sme odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)

Da bi države članice imele dovolj časa, da prekličejo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kloropikrin, je treba določiti odstopanje od Uredbe (ES) št. 1490/2002.

(12)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kloropikrin in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, mora to obdobje poteči najpozneje eno leto po preklicu ustrezne registracije.

(13)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za kloropikrin v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(14)

Zaradi jasnosti je treba v Prilogi k Odločbi 2008/934/ES črtati vrstico o kloropikrinu.

(15)

Odločbo 2008/934/ES je zato primerno ustrezno spremeniti.

(16)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni podal svojega mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt in predsednik je podal osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe v nadaljnjo razpravo. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za pritožbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Neodobritev aktivne snovi

Aktivna snov kloropikrin se ne odobri.

Člen 2

Prehodni ukrepi

Z odstopanjem od člena 12(3) Uredbe (ES) št. 1490/2002 države članice zagotovijo, da se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kloropikrin, prekličejo do 23. junija 2012.

Člen 3

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga odobrijo države članice v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše in traja največ 12 mesecev po preklicu ustrezne registracije.

Člen 4

Spremembe Odločbe 2008/934/ES

V Prilogi k Odločbi 2008/934/ES se črta vrstica o kloropikrinu.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(3)  UL L 15, 18.1.2008, str. 5.

(4)  UL L 55, 29.2.2000, str. 25.

(5)  UL L 224, 21.8.2002, str. 23.

(6)  UL L 246, 21.9.2007, str. 19.

(7)  UL L 333, 11.12.2008, str. 11.

(8)  Evropska agencija za varnost hrane; Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo kloropikrin. EFSA Journal 2011;9(3):2084. [58 str.]. doi:10.2903/j.efsa.2011.2084. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm.


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/28


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1382/2011

z dne 22. decembra 2011

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. decembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

64,0

MA

68,8

TN

96,0

TR

107,7

ZZ

84,1

0707 00 05

EG

170,1

JO

182,1

TR

120,6

ZZ

157,6

0709 90 70

MA

37,6

TR

133,4

ZZ

85,5

0805 10 20

AR

37,9

BR

41,5

CL

30,5

MA

49,0

TR

76,8

ZA

41,5

ZZ

46,2

0805 20 10

MA

80,1

TR

79,7

ZZ

79,9

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

IL

76,8

MA

72,3

TR

99,1

ZZ

82,7

0805 50 10

AR

46,9

MA

50,0

TR

52,1

ZZ

49,7

0808 10 80

CA

112,8

CN

99,1

US

113,0

ZA

122,9

ZZ

112,0

0808 20 50

CN

102,1

ZZ

102,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/30


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1383/2011

z dne 22. decembra 2011

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 1. januarja 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

S 1. januarja 2012 se uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov iz Priloge II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 187, 21.7.2010, str. 5.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. januarja 2012

Oznaka KN

Opis blaga

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 19 00

1001 11 00

trda PŠENICA, visokokakovostna

0,00

srednjekakovostna

0,00

nizkokakovostna

0,00

ex 1001 91 20

navadna PŠENICA, semenska

0,00

ex 1001 99 00

navadna PŠENICA, visokokakovostna, razen semenske

0,00

1002 10 00

1002 90 00

0,00

1005 10 90

semenska KORUZA, razen hibridne

0,00

1005 90 00

KORUZA, razen semenske (2)

0,00

1007 10 90

1007 90 00

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

0,00


(1)  V skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) št. 642/2010 je lahko uvoznik upravičen do znižanja uvozne dajatve za:

3 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu,

2 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka ter če blago prihaja v Unijo po Atlantskem oceanu.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če izpolnjuje pogoje iz člena 3 Uredbe (EU) št. 642/2010.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

15.12.2011-21.12.2011

1.

Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visokokakovostna

Trda pšenica, srednjekakovostna (2)

Trda pšenica, nizkokakovostna (3)

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

246,86

180,19

Cena FOB ZDA

309,62

299,62

279,62

Premija za Zaliv

13,88

Premija za Velika jezera

35,46

2.

Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:

Prevozni stroški: Mehiški zaliv–Rotterdam:

19,73 EUR/t

Prevozni stroški: Velika jezera–Rotterdam:

50,92 EUR/t


(1)  Pozitivna premija 14 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(2)  Negativna premija 10 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).

(3)  Negativna premija 30 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/33


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1384/2011

z dne 22. decembra 2011

o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 187 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1239/2011 (2) je odprla stalni javni razpis za tržno leto 2011/2012 za uvoz sladkorja z oznako KN 1701 po znižani carinski dajatvi.

(2)

V skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2011 se bo Komisija ob upoštevanju ponudb, prejetih v odgovor na delni javni razpis, odločila o tem, ali bo določila najnižjo carinsko dajatev za osemmestno oznako KN.

(3)

Na podlagi ponudb, prejetih na tretjem delnem javnem razpisu, se najmanjša carinska dajatev določi za nekatere osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701 in se ne določi za druge osemmestne oznake za sladkor z navedeno KN oznako.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011, se ob upoštevanju časovnega roka za predložitev ponudb, ki je potekel 21. decembra 2011, v skladu s Prilogo k tej uredbi določi ali ne določi najmanjša carinska dajatev za osemmestne oznake za sladkor z oznako KN 1701.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 318, 1.12.2011, str. 4.


PRILOGA

Najnižje stopnje carinskih dajatev

(EUR/t)

Osemmestna oznaka KN

Najnižje stopnje carinskih dajatev

1

2

1701 11 10

269,16

1701 11 90

1701 12 10

X

1701 12 90

X

1701 91 00

X

1701 99 10

1701 99 90

X

(—)

Minimalna carinska dajatev ni določena (vse ponudbe zavrnjene).

(X)

Brez ponudb.


SKLEPI

23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/35


SKLEP SVETA 2011/871/SZVP

z dne 19. decembra 2011

o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (ATHENA)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 26(2) in člena 41(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet, ki se je 10. in 11. decembra 1999 sestal v Helsinkih, je zlasti sklenil, da „morajo države članice, ki prostovoljno sodelujejo v operacijah pod vodstvom EU, do konca leta 2003 v 60 dneh biti sposobne razporediti in najmanj eno leto vzdrževati vojaške sile v številu od 50 000 do 60 000 oseb ter biti sposobne opraviti celoto nalog iz Petersberga“.

(2)

Svet je 17. junija 2002 odobril načine financiranja operacij kriznega upravljanja pod vodstvom EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena.

(3)

Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja 2003 potrdil potrebo po zmogljivosti za hitro posredovanje, zlasti za humanitarne in reševalne naloge.

(4)

Evropski svet, ki se je 19. in 20. junija 2003 sestal v Solunu, je pozdravil zaključke s sestanka Sveta z dne 19. maja 2003, ki so še posebej potrdili potrebo Evropske unije po zmogljivosti za hitro ukrepanje.

(5)

Svet je 22. septembra 2003 sklenil, da mora Evropska unija pridobiti sposobnost fleksibilnega upravljanja financiranja skupnih stroškov vojaških operacij ne glede na njihov obseg, kompleksnost ali nujnost, zlasti z ustanovitvijo stalnega finančnega mehanizma do 1. marca 2004, ki bo zadolžen za financiranje skupnih stroškov vseh prihodnjih vojaških operacij EU.

(6)

Svet je 23. februarja 2004 sprejel Sklep 2004/197/SZVP o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (1). Sklep je bil pozneje večkrat spremenjen in nadomeščen, nazadnje s Sklepom 2008/975/SZVP (2).

(7)

Evropska unija je sposobna izvajati operacije hitrega vojaškega odzivanja v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU. Evropska unija je sposobna razporejati bojne skupine v skladu s konceptom, ki ga opredeli Vojaški odbor EU.

(8)

Shema začetnega financiranja je namenjena predvsem za operacije hitrega odzivanja.

(9)

Vaje na politično in vojaško strateški ravni poveljniških in nadzornih struktur in postopkov za vojaške operacije EU v okviru poveljstva EU, ki jih odobri Politični in varnostni odbor (PVO), prispevajo h krepitvi splošne operativne pripravljenosti Unije.

(10)

Svet na podlagi posameznega primera odloči, ali ima neka operacija vojaški ali obrambni pomen v smislu člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(11)

PEU v drugem pododstavku člena 41(2) določa, da države članice, katerih predstavniki so v Svetu podali formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1), niso zavezane prispevati k financiranju zadevne operacije, ki je vojaškega ali obrambnega pomena.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo. Danska pri tem sklepu ne sodeluje, torej ni udeležena pri financiranju mehanizma.

(13)

V skladu s členom 44 Sklepa 2008/975/SZVP je Svet ponovno pregledal navedeni sklep in sklenil, da ga spremeni.

(14)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep 2008/975/SZVP razveljaviti in ga nadomestiti z novim sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa:

(a)

„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije razen Danske;

(b)

„države plačnice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju zadevne vojaške operacije v skladu s členom 41(2) PEU, in tretje države, ki prispevajo k financiranju skupnih stroškov navedene operacije v skladu s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Evropsko unijo;

(c)

„operacije“ pomeni operacije EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena;

(d)

„vojaški podporni ukrepi“ pomeni operacije EU ali dele takih operacij, o katerih z namenom podpore tretjim državam ali tretjim organizacijam odloča Svet in so vojaškega ali obrambnega pomena, vendar niso pod pristojnostjo poveljstva Evropske unije.

POGLAVJE 1

MEHANIZEM

Člen 2

Ustanovitev mehanizma

1.   Ustanovi se mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij.

2.   Ime tega mehanizma je ATHENA.

3.   ATHENA deluje v imenu sodelujočih držav članic ali, v primeru posebnih operacij, v imenu držav plačnic.

Člen 3

Pravna in poslovna sposobnost

Za upravno vodenje financiranja operacij EU vojaškega ali obrambnega pomena ima ATHENA potrebno pravno in poslovno sposobnost, zlasti imeti bančni račun kakor tudi pridobivati, posedovati ali odsvojiti lastnino, sklepati pogodbe in upravne sporazume ter nastopati kot stranka v sodnih postopkih. ATHENA nima cilja pridobivanja dobička.

Člen 4

Usklajevanje s tretjimi stranmi

ATHENA v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog in v skladu s cilji in politikami Evropske unije svoje dejavnosti usklajuje z državami članicami, institucijami in organi Unije ter mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE 2

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Člen 5

Upravni organi in osebje

1.   ATHENO pod nadzorom Posebnega odbora vodijo:

(a)

upravitelj;

(b)

poveljnik posamezne operacije v zvezi z zadevno operacijo, ki ji poveljuje (v nadaljnjem besedilu: poveljnik operacije);

(c)

računovodja.

2.   ATHENA v največjem možnem obsegu uporablja obstoječe upravne strukture Unije. ATHENA uporablja potrebno osebje, ki ga dajo na voljo institucije Unije ali dodelijo države članice.

3.   Generalni sekretar Sveta lahko na predlog sodelujoče države članice upravitelju in računovodji da na voljo osebje, ki je potrebno za izvajanje njunih nalog.

4.   Organi in osebje ATHENE delujejo na podlagi operativnih potreb.

Člen 6

Posebni odbor

1.   Ustanovljen je Posebni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake sodelujoče države članice.

Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije se na povabilo udeležujejo sestankov Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodelujejo.

2.   Upravljanje ATHENE poteka pod nadzorom Posebnega odbora.

3.   Kadar Posebni odbor razpravlja o financiranju skupnih stroškov zadevne operacije:

(a)

Posebni odbor sestavlja po en predstavnik vsake države plačnice;

(b)

predstavniki tretjih držav plačnic sodelujejo pri delu Posebnega odbora. Ti pri glasovanju ne sodelujejo in pri njem niso navzoči;

(c)

poveljnik operacije ali njegov predstavnik sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar ne sodeluje pri glasovanju.

4.   Sestanke Posebnega odbora sklicuje in jim predseduje predsedstvo Sveta. Upravitelj zagotovi tajniška opravila v zvezi z delom Posebnega odbora. Sestavi zapisnik razprav navedenega odbora. Pri glasovanju ne sodeluje.

5.   Računovodja po potrebi sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.

6.   Na zahtevo države članice, upravitelja ali poveljnika operacije predsedstvo v 15 dneh skliče sestanek Posebnega odbora.

7.   Upravitelj ustrezno obvesti Posebni odbor o vseh zahtevkih ali sporih, naslovljenih na ATHENO.

8.   Posebni odbor odloča soglasno z glasovi svojih članov ob upoštevanju določb odstavkov 1 in 3 o njegovi sestavi. Njegove odločitve so zavezujoče.

9.   Vse proračune odobri Posebni odbor ob upoštevanju zadevnih referenčnih zneskov in na splošno izvaja pristojnosti v skladu s tem sklepom.

10.   Upravitelj, poveljnik operacije in računovodja poročajo Posebnemu odboru, kakor je določeno v tem sklepu.

11.   Besedilo aktov, ki jih odobri Posebni odbor v skladu s tem sklepom, ob njihovi odobritvi podpišeta predsednik Posebnega odbora in upravitelj.

Člen 7

Upravitelj

1.   Generalni sekretar Sveta, potem ko je obvestil Posebni odbor, imenuje upravitelja in vsaj enega namestnika upravitelja za obdobje treh let.

2.   Upravitelj svoje delovne naloge izvaja v imenu ATHENE.

3.   Upravitelj:

(a)

oblikuje in Posebnemu odboru predloži vse osnutke proračunov. Odhodkovni del za posamezno operacijo se v vsakem osnutku proračuna oblikuje na podlagi predloga poveljnika operacije;

(b)

sprejme proračune po tem, ko jih je odobril Posebni odbor;

(c)

je pooblaščena oseba za „prihodke“, za „skupne stroške, nastale v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku“ in za „skupne operativne stroške“, ki nastanejo izven aktivne faze izvajanja operacije;

(d)

v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, ki se nanašajo na financiranje skupnih stroškov vojaških operacij EU;

(e)

odpre enega ali več bančnih računov v imenu ATHENE.

4.   Upravitelj skrbi za upoštevanje pravil, določenih s tem sklepom in izvajanje odločitev Posebnega odbora.

5.   Upravitelj je pooblaščen za sprejemanje ukrepov, ki so po njegovem mnenju potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz ATHENE. O tem poroča Posebnemu odboru.

6.   Upravitelj usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na vojaške operacije EU. Predstavlja točko za stike z nacionalnimi upravami in, če je to potrebno, z mednarodnimi organizacijami.

7.   Upravitelj je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 8

Poveljnik operacije

1.   Poveljnik operacije svoje naloge v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, opravlja v imenu ATHENE.

2.   Za operacijo, ki ji poveljuje, poveljnik:

(a)

upravitelju pošlje svoje predloge osnutkov proračunov za rubriko „odhodki – skupni operativni stroški“;

(b)

kot pooblaščena oseba izvršuje odobrena proračunska sredstva, ki se nanašajo na skupne operativne stroške in odhodke iz člena 28; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, vključno s pred-financiranjem; pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu ATHENE; v imenu ATHENE odpre bančni račun za operacijo, ki jo vodi.

3.   Poveljnik operacije je pooblaščen za sprejetje kakršnih koli ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih iz ATHENE, za operacijo, ki jo vodi. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

4.   Poveljnik operacije uporablja računovodski sistem in sistem upravljanja sredstev, ki ju zagotovi ATHENA, razen v upravičenih primerih, ki jih odobri Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor, če meni, da gre za takšen primer.

Člen 9

Računovodja

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo in vsaj enega namestnika računovodje za tri leta.

2.   Računovodja svoje delovne naloge opravlja v imenu ATHENE.

3.   Računovodja je odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, prejem prihodkov in vračila zneskov ugotovljenih terjatev;

(b)

vsakoletno pripravo zaključnega računa ATHENE in zaključnega računa vsake operacije ob njenem zaključku;

(c)

podporo upravitelju, ko ta Posebnemu odboru v odobritev predloži letni zaključni račun ali zaključni račun za posamezno operacijo;

(d)

vodenje računov ATHENE;

(e)

določitev računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta;

(f)

določitev in potrditev računovodskih sistemov za prihodke in, če je to potrebno, potrditev sistemov, ki jih določi pooblaščena oseba in so namenjeni sporočanju ali utemeljevanju računovodskih podatkov;

(g)

vodenje dokazne dokumentacije;

(h)

vodenje blagajne, skupaj z upraviteljem.

4.   Upravitelj in poveljnik operacije računovodji zagotavljata vse podatke, potrebne za pripravo računov, ki predstavljajo natančni izkaz finančnih sredstev ATHENE in za izvrševanje proračuna, ki ga upravlja ATHENA. Oba jamčita za zanesljivost podatkov.

5.   Računovodja je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 10

Splošne določbe o upravitelju, računovodji in osebju ATHENE

1.   Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani so nezdružljive.

2.   Namestnik upravitelja deluje pod nadzorom upravitelja. Namestnik računovodje deluje pod nadzorom računovodje.

3.   Namestnik upravitelja nadomešča upravitelja, kadar je ta odsoten. Namestnik računovodje nadomešča računovodjo, kadar je ta odsoten.

4.   Pri opravljanju svojih nalog v imenu ATHENE se uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije ravnajo po predpisih in pravilih, ki veljajo zanje.

5.   Za osebje, ki ga ATHENI dodelijo države članice, veljajo enaka pravila, kakor tista, ki so določena v sklepu Sveta o pravilih, ki veljajo za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake, in določbe, o katerih so se z institucijami Unije ali z ATHENO sporazumele njihove nacionalne uprave.

6.   Člani osebja ATHENE morajo še pred imenovanjem prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do stopnje „Secret UE“ ali enakovredno potrdilo ene od držav članic.

7.   Upravitelj se lahko pogaja ali sklepa dogovore z državami članicami ali institucijami Unije, da bi se vnaprej določilo osebje, ki bi lahko, če je to potrebno, takoj bilo na voljo za potrebe ATHENE.

POGLAVJE 3

UPRAVNI DOGOVORI IN OKVIRNE POGODBE

Člen 11

Upravni dogovori in okvirne pogodbe

1.   Možna so tudi pogajanja o upravnih dogovorih z državami članicami, institucijami in organi Evropske unije, tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, da bi se zagotovil prehod na trge oziroma finančne vidike medsebojne podpore, ki bi omogočili stroškovno najbolj učinkovito izvajanje operacij.

2.   Taki dogovori se:

(a)

predložijo v posvetovanje Posebnemu odboru, kadar se sklenejo z državami članicami, institucijami ali organi Unije;

(b)

predložijo v odobritev Posebnemu odboru, kadar se sklenejo s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

3.   Podpisniki takih dogovorov so upravitelj ali po potrebi zadevni poveljnik operacije, ki deluje v imenu ATHENE, in pristojni upravni organi drugih navedenih strani iz odstavka 1.

4.   Okvirne pogodbe se lahko sklepajo, zato da bi kar se da stroškovno učinkovito pospešili javna naročila. Preden upravitelj take pogodbe podpiše, se te predložijo Posebnemu odboru v odobritev ter dajo na voljo državam članicam in poveljnikom operacij, če jih ti želijo uporabiti. Ta določba državam članicam ne nalaga nikakršne obveznosti, da blago ali storitve uporabljajo ali nabavljajo na podlagi okvirne pogodbe.

Člen 12

Stalni in ad hoc upravni dogovori o načinih plačil prispevkov tretjih držav

1.   V okviru sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami, ki jih Svet določi kot potencialne plačnike prispevkov za operacije Unije ali kot plačnike prispevkov za posebne operacije Unije, upravitelj z navedenimi tretjimi državami s pogajanji sklene stalne ali ad hoc upravne dogovore. Ti dogovori imajo obliko izmenjave pisem med ATHENO in pristojnimi upravnimi službami zadevnih tretjih držav in določajo načine, potrebne za poenostavitev hitrih plačil prispevkov.

2.   Do sklenitve sporazumov iz odstavka 1 lahko upravitelj sprejme potrebne ukrepe za lažje izvrševanje plačil s strani tretjih držav plačnic.

3.   Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor o predvidenih dogovorih iz odstavka 1, še preden jih podpiše v imenu ATHENE.

4.   Kadar Unija začne z izvajanjem vojaške operacije, upravitelj glede zneskov plačil, ki jih določi Svet, izvrši dogovore s tretjimi državami, ki prispevajo plačila za navedeno operacijo.

POGLAVJE 4

BANČNI RAČUNI

Člen 13

Odprtje in namen

1.   Vsi bančni računi se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici, in sicer kot tekoči ali kratkoročni računi v eurih. V upravičenih primerih in po tem, ko to odobri upravitelj, se računi lahko odprejo tudi v finančnih institucijah z glavnim sedežem zunaj držav članic.

2.   V upravičenih primerih se lahko računi odprejo tudi v valuti, ki ni euro.

3.   Države plačnice svoje prispevke nakažejo na navedene bančne račune. Ti računi se uporabljajo za plačevanje stroškov, ki jih upravlja ATHENA in za izplačevanje potrebnih predujmov poveljniku operacije v okviru izvrševanja odhodkov, ki se nanašajo na skupne stroške vojaške operacije.

Člen 14

Upravljanje sredstev

1.   Za vsako izplačilo z računa ATHENE je potreben skupni podpis upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani.

2.   Na nobenem od bančnih računov ne sme biti nedovoljenih prekoračitev.

POGLAVJE 5

SKUPNI STROŠKI

Člen 15

Opredelitev skupnih stroškov in obdobja upravičenosti izplačil

1.   Skupni stroški, navedeni v Prilogi I, gredo v breme ATHENE ne glede na čas njihovega nastanka. Če so vpisani v člen proračuna, ki predstavlja operacijo, na katero se najbolj navezujejo, se upoštevajo kot operativni stroški te operacije. V nasprotnem primeru se upoštevajo kot skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali v njihovem nadaljevanju.

2.   Poleg tega ATHENA krije skupne operativne stroške, navedene v Prilogi II, v obdobju od odobritve koncepta kriznega upravljanja za operacijo do imenovanja poveljnika operacije. V posebnih okoliščinah in po posvetovanju s PVO lahko Posebni odbor spremeni obdobje, v katerem te stroške krije ATHENA.

3.   Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko štab operacije zaključi svoje aktivnosti, ATHENA iz naslova skupnih operativnih stroškov pokriva:

(a)

skupne stroške, navedene v delu A Priloge III;

(b)

skupne stroške, navedene v delu B Priloge III, če tako sklene Svet;

(c)

skupne stroške, navedene v delu C Priloge III, kadar to zahteva poveljnik operacije in jih Posebni odbor odobri.

4.   Med aktivno fazo vojaškega podpornega ukrepa ATHENA iz naslova skupnih operativnih stroškov pokriva skupne stroške, kakor jih opredeli Svet za vsak primer posebej s sklicevanjem na Prilogo III.

5.   Skupni operativni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno dokončanje, kakor so navedeni v Prilogi IV.

Operacija je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev operacije, izročeni svojemu namenu in ko je odobren zaključni račun operacije.

6.   Odhodki, nastali zaradi pokritja stroškov, ki bi se v vsakem primeru ne glede na izvedbo operacije šteli v breme ene ali več držav plačnic, institucije Unije ali mednarodne organizacije, se ne morejo upoštevati kot skupni stroški.

7.   Posebni odbor lahko za posamične primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin določeni povečani stroški, ki niso našteti v delu B Priloge III, štejejo za skupne stroške določene operacije v času njene aktivne faze.

8.   Če Posebni odbor ne more doseči soglasja, lahko na pobudo predsedstva to vprašanje predloži Svetu.

Člen 16

Vaje

1.   Skupni stroški za vaje Evropske unije se financirajo iz ATHENE v skladu s pravili in postopki, ki so podobni tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse sodelujoče države članice.

2.   Navedene skupne stroške za vaje sestavljajo najprej povečani stroški za premične ali nepremične štabe in, drugič, povečani stroški, ki nastanejo zaradi uporabe Natovih skupnih sredstev in zmogljivosti s strani EU, ko so dana na voljo za potrebe vaje.

3.   Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov v zvezi:

(a)

s pridobivanjem osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo;

(b)

z načrtovalno in pripravljalno fazo vaj, razen če jih ni odobril Posebni odbor;

(c)

s prevozom, vojašnicami in nastanitvijo vojaških sil.

Člen 17

Referenčni znesek

Vsak sklep, s katerim Svet odloči o vzpostavitvi ali podaljšanju vojaške operacije EU, vsebuje referenčni znesek za pokrivanje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj zlasti ob pomoči vojaškega osebja Unije in poveljnika operacije, če je slednji na položaju opravljanja svoje funkcije, oceni znesek, ki je predvidoma potreben za pokritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj navedeni znesek najprej sporoči predsedstvu, ki ga nato predlaga organu Sveta, ki je pristojen za preučitev osnutka sklepa. Člani Posebnega odbora se na povabilo udeležujejo razprav v zvezi z referenčnim zneskom, ki potekajo v okviru tega organa.

POGLAVJE 6

PRORAČUN

Člen 18

Proračunska načela

1.   Proračun, sestavljen v eurih, je akt, ki za vsako proračunsko leto določi in odobri vse prihodke in odhodke v zvezi s skupnimi stroški, ki jih upravlja ATHENA.

2.   Vsi odhodki so povezani s specifično operacijo, razen, če je to potrebno, stroškov, navedenih v Prilogi I.

3.   Sredstva, vpisana v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.

4.   Proračunski prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Vsi prihodki in odhodki v zvezi s skupnimi stroški se lahko izvršijo le tako, da se uvrstijo v postavko proračuna in le do višine tam vpisanih sredstev, razen v primerih iz člena 32(5).

Člen 19

Letni proračun

1.   Upravitelj, ki mu pomagajo vsi poveljniki operacij, vsako leto za vsako posamezno operacijo oblikuje osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto.

2.   Osnutek vsebuje:

(a)

proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih stroškov, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku;

(b)

proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih operativnih stroškov za tekoče operacije ali za načrtovane operacije, vključno, po potrebi, s sredstvi, namenjenimi za vračilo skupnih stroškov, ki so bili pred-financirani s strani neke države ali tretje strani;

(c)

začasna proračunska sredstva iz člena 26;

(d)

predvidene prihodke, potrebne za pokritje odhodkov.

3.   Proračunska sredstva se razvrstijo po naslovih in poglavjih, ki odhodke povzemajo glede na vrsto ali namen in se po potrebi razčlenijo še po členih. Osnutek proračuna vsebuje podrobne opombe po poglavjih ali členih. Vsaka operacija je predmet posebnega naslova. Eden od posebnih naslovov tvori splošni del proračuna in vsebuje skupne stroške, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku.

4.   Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasna proračunska sredstva“. Ta proračunska sredstva se vpišejo v navedeno poglavje, če zaradi utemeljenih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih proračunskih sredstev ali glede zmožnosti izvrševanja vpisanih proračunskih sredstev.

5.   Proračunske prihodke sestavljajo:

(a)

prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice kot plačnice in po potrebi tretje države plačnice;

(b)

razni prihodki, razčlenjeni po naslovih, ki vsebujejo aktivne obresti, prihodke iz prodaje in proračunski donos za preteklo proračunsko leto, potem ko ga je določil Posebni odbor.

6.   Upravitelj predloži osnutek proračuna Posebnemu odboru najpozneje do 31. oktobra. Posebni odbor osnutek proračuna odobri najpozneje do 31. decembra. Upravitelj sprejme odobreni proračun in o tem obvesti sodelujoče države članice in države plačnice.

Člen 20

Rebalansi proračuna

1.   Ob neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, tudi če se začne operacija izvajati med proračunskim letom, upravitelj predlaga osnutek rebalansa proračuna. Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter se o njem uradno obvešča po istem postopku kot za letni proračun. Posebni odbor o tem razpravlja glede na nujnost zadeve.

2.   Če je ta rebalans proračuna posledica začetka izvajanja nove operacije ali sprememb v proračunu tekoče operacije, upravitelj obvesti Posebni odbor o skupnih stroških, predvidenih za to operacijo. Če ti stroški znatno presegajo zadevni referenčni znesek, lahko Posebni odbor Svet zaprosi za odobritev tega zneska.

3.   Rebalans proračuna, ki je posledica začetka izvajanja nove operacije, se Posebnemu odboru predloži v roku štirih mesecev po odobritvi referenčnega zneska, razen če Posebni odbor ne določi daljšega roka.

Člen 21

Prerazporeditev sredstev

1.   Upravitelj lahko po potrebi na podlagi predloga poveljnika operacije prerazporedi proračunska sredstva. Upravitelj o svoji nameri obvesti Posebni odbor vsaj en teden vnaprej, kolikor to dopušča nujnost danega položaja. Predhodna odobritev s strani Posebnega odbora je potrebna, če:

(a)

se ob načrtovani prerazporeditvi sredstev spremeni višina celotnega zneska proračunskih sredstev, predvidenih za operacijo;

ali

(b)

načrtovane prerazporeditve sredstev med poglavji v teku proračunskega leta presežejo 10 % proračunskih sredstev, vpisanih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev.

2.   Poveljnik operacije lahko v treh mesecih, ki sledijo začetku izvajanja operacije, – če presodi, da je to potrebno za pravilno vodenje operacije, prerazporedi proračunska sredstva, dodeljena zadevni operaciji, med členi in poglavji iz oddelka proračuna pod naslovom „skupni operativni stroški“. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

Člen 22

Prenos proračunskih sredstev v naslednje proračunsko leto

1.   Razen če ni z odstavkom 2 določeno drugače, se načeloma proračunska sredstva, namenjena pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, za katera niso bile prevzete obveznosti, ob koncu proračunskega leta prekličejo.

2.   Proračunska sredstva, namenjena pokrivanju stroškov skladiščenja materiala in opreme, s katerimi upravlja ATHENA, se enkrat lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto, če so bile za sredstva v ta namen prevzete obveznosti pred 31. decembrom v tekočem proračunskem letu. Sredstva, namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov, se lahko prenesejo naprej, če so potrebna za operacijo, ki ni bila v celoti zaključena.

3.   Upravitelj predloge za prenos nerazdeljenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta Posebnemu odboru predloži do 15. februarja. Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.

4.   Prevzeta proračunska sredstva iz predhodnega proračunskega leta se prenesejo, upravitelj pa do 15. februarja o tem obvesti Posebni odbor.

Člen 23

Predvideno izvajanje

Ko se letni proračun odobri, se proračunska sredstva lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje.

POGLAVJE 7

PRISPEVKI IN VRAČILA

Člen 24

Določitev prispevkov

1.   Proračunska sredstva za kritje skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ki se ne pokrivajo iz raznih prihodkov, se financirajo s plačili prispevkov sodelujočih držav članic.

2.   Proračunska sredstva za pokrivanje skupnih operativnih stroškov operacije se krijejo iz plačil prispevkov držav, ki prispevajo k operaciji.

3.   Prispevki za zadevno operacijo, ki jih morajo plačati države članice plačnice, so enaki znesku sredstev, ki so vpisana v proračun in so namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov te operacije brez zneskov plačil prispevkov, ki so jih za isto operacijo v skladu s členom 12 dolžne plačati tretje države plačnice.

4.   Razdelitev plačil prispevkov med državami članicami, od katerih se plačilo prispevkov zahteva, se določi po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kot je določeno v členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (3) ali v skladu s katerim koli drugim sklepom Sveta, ki ga nadomešča.

5.   Podatki za izračun plačil prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastni viri BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu splošnemu proračunu, ki ga sprejme Unija. Prispevek vsake države članice, ki ga je ta dolžna plačati, je sorazmeren deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v celotnem agregatu BND držav članic, od katerih se zahteva plačilo prispevka.

Člen 25

Načrt plačevanja prispevkov

1.   Ko Svet sprejme referenčni znesek za vojaško operacijo EU, države članice plačnice svoje prispevke plačajo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi druge odstotne stopnje. Upravitelj pozove k plačilu prispevkov za posamezne operativne potrebe operacije do dogovorjene višine.

2.   Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev, da se plačilo dodatnih prispevkov zahteva še pred sprejetjem rebalansa proračuna za namene operacije. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva predloži v obravnavo pristojnim pripravljalnim organom Sveta.

3.   Kadar se za posebno operacijo sprejme rebalans proračuna, države članice vplačajo preostale zneske prispevkov, ki jih za to operacijo dolgujejo, v skladu s členom 24. Vendar če se načrtuje, da bo operacija trajala dlje kot šest mesecev v enem proračunskem letu, se plačilo prispevkov izvrši v dveh obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v 60 dneh po začetku operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravitelja ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od določb tega odstavka.

4.   Upravitelj s pismom posameznim nacionalnim upravnim telesom, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje ustrezne pozive za plačilo prispevkov, ko:

(a)

Posebni odbor v skladu s členom 19 odobri osnutek proračuna za proračunsko leto. Prvi poziv za plačilo prispevkov pokriva operativne potrebe za obdobje osmih mesecev. Drugi poziv za plačilo prispevkov pokriva preostale prispevke, pri čemer se upošteva saldo iz realizacije proračuna za preteklo leto, če je Posebni odbor po prejemu revizijskega mnenja sklenil ta saldo vključiti v tekoči proračun;

(b)

je sprejet referenčni znesek v skladu s členom 25(1) ali

(c)

je odobren rebalans proračuna v skladu s členom 20.

5.   Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v 30 dneh po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov, z izjemo prvega poziva za plačilo prispevkov v proračun za novo proračunsko leto, kjer je rok za plačilo 40 dni po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov.

6.   Vsaka država plačnica je dolžna plačati bančne stroške, ki se nanašajo na plačilo njenega lastnega prispevka.

7.   Upravitelj potrdi prejem prispevkov.

Člen 26

Začetno financiranje

1.   V primeru operacije hitrega vojaškega odzivanja EU prispevke v višini referenčnega zneska plačajo države članice plačnice. Brez poseganja v člen 25(3) se plačila izvedejo, kakor je opredeljeno v tem členu.

2.   Za začetno financiranje operacij hitrega vojaškega odzivanja EU sodelujoče države članice bodisi:

(a)

prispevke za ATHENO plačajo vnaprej bodisi

(b)

v primeru, da se Svet odloči izvesti operacijo hitrega vojaškega odzivanja EU, k financiranju katere prispevajo, svoje prispevke k skupnim stroškom te operacije v višini referenčnega zneska plačajo v petih dneh po pozivu, razen če Svet ne odloči drugače.

3.   Za navedene primere Posebni odbor, sestavljen iz po enega predstavnika vseh držav članic, ki prispevke plačajo vnaprej, v proračunu pod posebnim naslovom določi začasna proračunska sredstva. Ta začasna proračunska sredstva se pokrijejo s prispevki, ki jih države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, plačajo v 90 dneh od datuma poziva za plačilo teh prispevkov.

4.   Vsa začasna proračunska sredstva iz odstavka 3, ki se porabijo za operacijo, se vrnejo v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.

5.   Brez vpliva na odstavek 1 lahko vsaka država članica, ki prispevke plača vnaprej, v posebnih okoliščinah upravitelja pooblasti, da z njenim vnaprej plačanim prispevkom pokrije njen prispevek k operaciji, v kateri sodeluje, ki pa ni operacija hitrega odzivanja. Vnaprej plačani prispevek bo zadevna država članica vrnila v blagajno v 90 dneh od datuma poziva.

6.   Če so za operacijo, ki se ne šteje za operacijo hitrega odzivanja, potrebna sredstva še pred prejemom zadostnih prispevkov za to operacijo:

(a)

se za kritje prispevkov za to operacije uporabijo vnaprej plačani prispevki držav članic, ki prispevajo k financiranju te operacije, in sicer potem, ko države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, to odobrijo ter v višini največ 75 % njihovega zneska. Vnaprej plačane prispevke bo država članica, ki prispevke plača vnaprej, vrnila v blagajno v 90 dneh od datuma poziva;

(b)

v primeru iz točke (a) tega odstavka države članice, ki prispevkov, ki jih je treba plačati za operacijo v skladu s členom 25(1), niso plačale vnaprej, prispevke plačajo v petih dneh od dneva ustreznega poziva upravitelja, in sicer po odobritvi s strani zadevnih držav članic.

7.   Ne glede na člen 32(3) lahko poveljnik operacije prevzame obveznost za zneske, ki so mu bili dani na voljo, in izvrši plačila.

8.   Vsaka država članica lahko prekliče svojo izbiro, če o tem uradno obvesti upravitelja najmanj tri mesece vnaprej.

9.   Obresti od vnaprej plačanih prispevkov bodo vsako leto porazdeljene med države članice, ki prispevke plačajo vnaprej, in dodane njihovim začasnim proračunskim sredstvom. Zadevne države članice bodo v okviru letnega proračunskega postopka uradno obveščene o teh zneskih.

Člen 27

Vračilo pred-financiranja

1.   Država članica, tretja država ali po potrebi mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za pred-financiranje dela skupnih stroškov neke operacije, od ATHENE lahko dobi povračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti, in ki ga pošlje upravitelju najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.

2.   Zahtevku za povračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije, če mu mandat še ni potekel, in upravitelj.

3.   Če se zahtevek za povračilo, ki ga sporoči država plačnica, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva za plačilo prispevkov, ki ga izda upravitelj.

4.   Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva za plačilo prispevkov ali če odobreni zahtevek za povračilo presega višino pričakovanega prispevka, upravitelj izplača znesek povračila v 30 dneh ob upoštevanju stanja razpoložljivosti denarnih sredstev ATHENE in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.

5.   Povračilo se izplača v skladu s tem sklepom tudi če pride do preklica operacije.

6.   V povračilo se vključijo obresti, nastale kot rezultat pred-financiranja.

Člen 28

ATHENA in upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške

1.   Posebni odbor lahko na podlagi predloga upravitelja, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravno vodenje nekaterih stroškov v zvezi z zadevno operacijo (v nadaljnjem besedilu: stroški v breme posamezne države), za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, prenese na ATHENO.

2.   Posebni odbor lahko s sklepom pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki sodelujejo v operaciji, po potrebi pa tudi tretjih strani, za pridobitev storitev in blaga, ki se financirajo kot stroški v breme posamezne države.

3.   Posebni odbor v sklepu določi načine pred-financiranja stroškov v breme posamezne države.

4.   ATHENA vodi knjigovodstvo glede stroškov v breme posamezne države, za katere je zadolžena in ki so jih imele posamezne države članice, in, če je to ustrezno, tretjih strani. Državam članicam in, če je to ustrezno, navedenim tretjim stranem mesečno pošilja izkaze o odhodkih v njihovo breme, ki so jih same ali člani njihovega osebja naredili/imeli v preteklem mesecu, in jih pozove k plačilu sredstev za pokritje navedenih izdatkov. Države članice zadevne tretje strani zahtevana sredstva ATHENI plačajo v 30 dneh po pozivu za plačilo sredstev.

Člen 29

Zamudne obresti

1.   Če država ne izpolni svojih finančnih obveznosti, se smiselno uporabijo pravila Unije za zamudne obresti, določena s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), glede plačila prispevkov v splošni proračun EU.

2.   Če zamuda pri plačilu ni daljša od desetih dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od desetih dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.

POGLAVJE 8

IZVRŠEVANJE ODHODKOV

Člen 30

Načela

1.   Proračunska sredstva ATHENE se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sicer varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.

2.   Pooblaščene osebe so odgovorne za izvrševanje prihodkov in odhodkov ATHENE v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za spoštovanje zahtev glede zakonitosti in pravilnosti. Pooblaščene osebe za izvrševanje odhodkov prevzemajo proračunske in pravne obveznosti, potrjujejo odhodke in odobrijo plačila ter sprejemajo pripravljalne ukrepe za izvrševanje proračunskih sredstev. Pooblaščena oseba lahko svoje funkcije prenese s sklepom, ki določa:

(a)

uslužbence na ravni, ki je primerna za tak prenos;

(b)

obseg prenesenih pooblastil in

(c)

obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej.

3.   Zagotovi se izvrševanje proračunskih sredstev v skladu z načelom razmejitve dolžnosti pooblaščene osebe in računovodje. Funkciji pooblaščene osebe in računovodje sta nezdružljivi. Za vsa plačila iz sredstev, ki jih upravlja ATHENA, se zahteva skupni podpis pooblaščene osebe in računovodje.

4.   Brez vpliva na ta sklep se v primerih, ko se izvrševanje skupnih odhodkov zaupa državi članici, instituciji Unije ali po potrebi mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija uporablja pravila, ki jih sicer uporablja za izvrševanje lastnih odhodkov. Če upravitelj neposredno izvršuje odhodke, se pri tem ravna po pravilih, ki veljajo za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije pod rubriko „Svet“.

5.   Vendar lahko upravitelj predsedstvu pošlje elemente za predlog Svetu ali Posebnemu odboru o pravilih za izvrševanje splošnih odhodkov.

6.   Posebni odbor lahko odobri izjemo od pravil izvrševanja skupnih odhodkov iz odstavka 4.

Člen 31

Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku ali ki niso neposredno povezani z določeno operacijo

Upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, kot tudi skupni stroški, ki ne morejo biti neposredno povezani z določeno operacijo.

Člen 32

Skupni operativni stroški

1.   Poveljnik operacije opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni operativni stroški operacije, ki ji poveljuje. Vendar upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni operativni stroški, nastali v fazi priprav na določeno operacijo, ki jih ATHENA neposredno izplača, ali ki so povezani z zadevno operacijo po zaključku njene aktivne faze.

2.   Zneske, potrebne za izvrševanje odhodkov zadevne operacije, upravitelj z bančnega računa ATHENE nakaže poveljniku operacije na njegovo zahtevo na bančni račun, odprt v imenu ATHENE, ki ga je sporočil poveljnik operacije.

3.   Ne glede na določbo člena 18(5) sprejetje referenčnega zneska omogoči upravitelju in poveljniku operacije, da na področju, za katero je pristojen, lahko prevzema in plačuje za odhodke zadevne operacije v višini odstotka referenčnega zneska, odobrenega v skladu s členom 25(1), razen če Svet za prevzete obveznosti ne določi višje ravni.

Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali poveljnika operacije ter ob upoštevanju operativne potrebe in nujnosti lahko sprejme odločitev o dodatnem prevzemanju in po potrebi izplačilu sredstev za odhodke. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da predsedstvo zadevo posreduje pristojnim pripravljalnim telesom Sveta, razen če operativne okoliščine ne narekujejo drugače. Ta izjema se preneha uporabljati z datumom sprejetja proračuna za zadevno operacijo.

4.   V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj in poveljnik operacije ali njegov zastopnik vsakih štirinajst dni poročata Posebnemu odboru, vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja, poveljnika operacije ali države članice lahko izda smernice za izvrševanje odhodkov v navedenem obdobju.

5.   Ne glede na določbo člena 18(5) lahko ob neposredni življenjski nevarnosti za osebje, ki je udeleženo v vojaški operaciji EU, poveljnik zadevne operacije za rešitev življenj tega osebja izplača potrebne izdatke, čeprav se prekoračijo sredstva, določena v proračunu. O tem nemudoma obvesti upravitelja in Posebni odbor. V takem primeru upravitelj v navezi s poveljnikom operacije predlaga prenose sredstev, ki so potrebna za financiranje navedenih nepredvidenih izdatkov. Če s prenosi sredstev ni mogoče zagotoviti zadostne višine sredstev za navedene izdatke, upravitelj predlaga rebalans proračuna.

POGLAVJE 9

KONČNI NAMEN SKUPNO FINANCIRANE OPREME IN INFRASTRUKTURE

Člen 33

Oprema in infrastruktura

1.   Poveljnik operacije za dokončanje operacije, ki ji poveljuje, predlaga, da se za opremo in infrastrukturo, ki se financirata iz skupnih sredstev za namene zadevne operacije, poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

2.   Upravitelj upravlja opremo in infrastrukturo, ki preostaneta po koncu aktivne faze operacije, s ciljem, da po potrebi zanju poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

3.   Stopnjo amortizacije za opremo, infrastrukturo in druga sredstva Posebni odbor potrdi, kakor hitro je mogoče.

4.   Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Posebni odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:

(a)

v primeru infrastrukture, da se ta proda ali s pomočjo ATHENE prenese v državo gostiteljico, državo članico ali tretji strani;

(b)

v primeru opreme, da se ta s pomočjo ATHENE proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali da se uskladišči in jo vzdržuje ATHENA, država članica ali zadevna tretja stran za uporabo v naslednji operaciji.

5.   V primeru prodaje se oprema in infrastruktura prodata po tržni vrednosti ali, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po pošteni in razumni ceni z upoštevanjem posebnih lokalnih okoliščin.

6.   Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili.

7.   Če se sprejme odločitev, da ATHENA zadrži skupno financirano opremo za neko operacijo, države članice plačnice od drugih sodelujočih držav članic lahko zahtevajo finančno kompenzacijo. Posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih držav članic, na podlagi predloga upravitelja sprejme ustrezne odločitve.

POGLAVJE 10

RAČUNOVODSTVO IN POPIS INVENTARJA

Člen 34

Računovodstvo skupnih operativnih stroškov

Poveljnik operacije vodi račune o prenosih sredstev, prejetih od ATHENE, o prevzetih odhodkih, o opravljenih plačilih in prejetih prihodkih ter popis inventarja premičnega premoženja, financiranega iz proračuna ATHENE in uporabljenega za namene operacije, ki ji poveljuje.

Člen 35

Konsolidirana bilanca

1.   Računovodja vodi račune o zahtevanih plačilih prispevkov in o izvršenih prenosih sredstev. Poleg tega sestavlja obračune za skupne stroške, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, in za operativne odhodke in prihodke, ki se izvršijo pod neposredno odgovornostjo upravitelja.

2.   Računovodja izdela konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov ATHENE. Vsak poveljnik operacije mu pošlje računovodsko evidenco odhodkov, ki jih je prevzel, izvršenih plačil in prejetih prihodkov.

POGLAVJE 11

REVIZIJSKI PREGLED IN PREDLOŽITEV RAČUNOV

Člen 36

Redna poročila Posebnemu odboru

Upravitelj Posebnemu odboru vsake tri mesece predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov od začetka proračunskega leta. V ta namen vsak poveljnik operacije upravitelju predloži poročilo o odhodkih, ki se nanašajo na skupne operativne stroške operacije, ki ji poveljuje.

Člen 37

Pogoji za izvajanje nadzora

1.   Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, pred začetkom opravljanja svoje naloge prejmejo varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do ravni „secret UE“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali NATA. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in ščitile podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijskega pregleda v skladu s pravili, ki veljajo za navedene informacije in podatke.

2.   Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, imajo brez predhodne najave neomejen dostop do dokumentov in do vsebine vseh nosilcev podatkov v zvezi z navedenimi prihodki in odhodki ter do prostorov, v katerih se taki dokumenti in nosilci podatkov hranijo. Lahko naredijo kopije. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov ATHENE, upravitelju in osebam, odgovornim za revizijski pregled teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.

Člen 38

Zunanja revizija

1.   Če se za izvrševanje odhodkov ATHENE določi država članica, institucija Unije ali mednarodna organizacija, navedena država, institucija ali organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za revizijske preglede računov njenih lastnih odhodkov.

2.   Vendar upravitelj ali osebe, ki jih slednji imenuje, lahko kadar koli opravijo revizijski pregled skupnih izdatkov ATHENE, ki so nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ali skupnih operativnih stroškov neke operacije. Poleg tega, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko kadar koli imenuje zunanje revizorje, za katere določi delovne naloge in pogoje zaposlitve.

3.   Za izvajanje zunanjih revizijskih pregledov se ustanovi šestčlanski revizijski kolegij. Člane imenuje Posebni odbor izmed kandidatov, ki jih predlagajo države članice, in sicer z mandatom treh let, ki se lahko enkrat obnovi. Posebni odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev.

Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti primerna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Po potrebi morajo biti na voljo za izvajanje nalog v imenu ATHENE. Pri izvajanju teh nalog, člani:

(a)

kot člane kolegija jih še naprej plačuje njihov izvorni revizijski organ; ATHENA pa krije stroške njihove misije v skladu s pravili, ki veljajo za uradnike Evropske unije enakovrednega razreda;

(b)

lahko zahtevajo ali prejemajo navodila samo od Posebnega odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda;

(c)

o svoji nalogi poročajo samo Posebnemu odboru;

(d)

v proračunskem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preverijo, da so se z ATHENO financirali ali pred-financirali odhodki, izvršeni v skladu z veljavno zakonodajo in načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne.

V revizijskem kolegiju med člani vsako leto potekajo volitve za zamenjavo ali podaljšanje mandata predsednika. Revizijski kolegij sprejme pravila, ki veljajo za revizijski nadzor, ki ga njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizijski kolegij odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih njegovi člani sestavijo pred njihovo predložitvijo upravitelju in Posebnemu odboru.

4.   Posebni odbor se za vsak posamezen primer lahko odloči za uporabo zunanjih revizijskih organov, če za to obstaja poseben razlog.

5.   Stroški revizijskih pregledov, ki jih opravijo revizorji v imenu ATHENE, se upoštevajo kot skupni stroški in gredo v breme ATHENE.

Člen 39

Notranja revizija

1.   Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja in po tem, ko obvesti Posebni odbor, imenuje notranjega revizorja ATHENE in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za tri leta, pri čemer se lahko mandat enkrat obnovi; notranji revizorji morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost in zadostna varnostna zagotovila ter biti neodvisni. Notranji revizor ne sme biti pooblaščena oseba ali računovodja; ne sme sodelovati pri pripravi finančnih izkazov.

2.   Notranji revizor poda upravitelju poročilo glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočila za izboljšanje notranjega nadzora pri izvajanju postopkov; spodbuja dobro finančno poslovodenje. Pristojen je zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela služb pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so z njimi povezana.

3.   Notranji revizor nadzira vse službe, ki sodelujejo pri prejemu prihodkov ATHENE ali izvrševanju odhodkov, ki se financirajo iz nje.

4.   Glede na potrebe notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij. Upravitelju predloži poročilo in poveljnika operacije obvesti o svojih ugotovitvah in priporočilih. Poveljnik operacije in upravitelj zagotovita, da so na podlagi priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.

5.   Upravitelj Posebnemu odboru letno poroča o opravljenih notranjih revizijah, pri čemer navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij, priporočila in izvajanje ukrepov na podlagi teh priporočil.

6.   Poleg tega vsak poveljnik operacije imenuje notranjega revizorja za operacijo, ki ji poveljuje. Notranji revizor preverja, ali finančni in proračunski sistemi pravilno delujejo ter ali se finančni in proračunski postopki pravilno izvajajo; zagotavlja, da sistemi notranjega nadzora delujejo dosledno in učinkovito.

7.   Rezultati dela in poročila notranjega revizorja skupaj z vsemi ustreznimi dokazili se dajo na voljo revizijskemu kolegiju.

Člen 40

Letna predložitev in zaprtje računov

1.   Vsi poveljniki operacij računovodji ATHENE do 31. marca po koncu proračunskega leta ali v štirih mesecih po koncu operacije, ki ji poveljujejo, – kar nastopi prej – zagotovijo informacije, potrebne za zaključne račune skupnih stroškov, zaključne račune odhodkov, ki so bili pred-financirani in povrnjeni v skladu s členom 28, ter letno poročilo o dejavnostih.

2.   Upravitelj ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij pripravi finančne izkaze in letno poročilo o dejavnostih, ki jih predloži Posebnemu odboru in revizijskemu kolegiju do 15. maja po koncu proračunskega leta.

3.   Revizijski kolegij Posebnemu odboru v osmih tednih po predložitvi finančnih izkazov predloži letno revizijsko mnenje, upravitelj pa mu ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij predloži letne revizijsko pregledane finančne izkaze ATHENE.

4.   Revizijski kolegij Posebnemu odboru do 30. septembra po koncu proračunskega leta predloži revizijsko poročilo, Posebni odbor pa nato revizijsko poročilo, revizijsko mnenje in finančne izkaze preuči, da bi upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izdal potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.

5.   Vse račune in popis inventarja hrani računovodja in vsak poveljnik operacije, vsak na svoji ravni, za obdobje petih let od datuma, ko je bilo izdano ustrezno potrdilo o izpolnjevanju obveznosti. Ob prenehanju operacije poveljnik operacije poskrbi, da računovodja prejme vse račune in popis inventarja.

6.   Posebni odbor odloči o vključitvi salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, za katerega so bili računi odobreni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od razmer, z rebalansom proračuna. Vendar lahko Posebni odbor sklene, da se saldo iz navedene realizacije proračuna vključi šele po prejemu revizijskega mnenja od revizijskega kolegija.

7.   Tisti del salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov sodelujočih držav članic.

8.   Tisti del salda iz realizacije proračuna, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov dane operacije, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov držav članic, ki prispevajo sredstva za zadevno operacijo.

9.   Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

10.   Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, lahko upravitelju, ali če je to potrebno, s pomočjo poveljnika operacije, vsako leto do 31. marca predloži podatke o povečanih stroških, ki so nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravitelj te podatke pripravi zato, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad povečanimi stroški operacije.

Člen 41

Zaprtje računov operacije

1.   Ko se operacija konča, lahko Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice sprejme odločitev, da upravitelj ob pomoči računovodje in poveljnika operacije Posebnemu odboru predloži finančne izkaze za zadevno operacijo vsaj do datuma, na katerega se je končala, in, če je mogoče, do datuma, na katerega se dokončno zaključi. Rok, določen upravitelju, ne sme biti krajši od štirih mesecev od datuma, na katerega se je operacija končala.

2.   Če v finančne izkaze v danem roku ni mogoče vključiti prihodkov in odhodkov, povezanih z dokončnim zaključkom zadevne operacije, potem se ti prihodki in odhodki prikažejo v finančnih izkazih ATHENE in jih Posebni odbor preuči v okviru postopka iz člena 40.

3.   Posebni odbor na podlagi mnenja revizijskega kolegija odobri finančne izkaze, ki so mu bili predloženi za zadevno operacijo. Upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izda potrdilo o izpolnitvi obveznosti za zadevno operacijo.

4.   Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

POGLAVJE 12

DRUGE DOLOČBE

Člen 42

Odgovornost

1.   Pogoji, ki veljajo za disciplinsko ali kazensko odgovornost poveljnika operacije, upravitelja in drugega osebja, ki ga napotijo zlasti institucije Unije ali države članice, v primeru nepravilnosti ali malomarnosti pri izvrševanju proračuna, so določeni v kadrovskih predpisih ali ureditvah, ki se uporabljajo za njih. Poleg tega lahko ATHENA proti temu osebju na lastno pobudo ali na zahtevo države plačnice sproži civilnopravni postopek.

2.   Niti Unija niti generalni sekretar Sveta državam plačnicam ne odgovarjata zaradi tega, ker njune naloge izvajajo upravitelj, računovodja ali dodeljeno osebje.

3.   Za izpolnjevanje morebitnih obveznosti iz naslova pogodb sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna se uporabijo prispevki držav plačnic ATHENI. Za pogodbene obveznosti se uporablja isto pravo kot za zadevne pogodbe.

4.   V primerih nepogodbene odgovornosti se za povrnitev nastale škode, ki jo povzroči operativni štab, štab vojaških sil in štab komponent krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali ki ga povzroči njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog, uporabijo prispevki držav plačnic ATHENI v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic in kadrovskim pravilnikom za vojaške sile, ki se uporabljajo na območju izvajanja operacij.

5.   Niti Unija niti države članice niso državam plačnicam odgovorne zaradi pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna ali zaradi škode, ki jo povzročijo enote in oddelki krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali njihovo osebje pri opravljanju svojih nalog.

Člen 43

Ponovni pregled in revizija

Ta sklep se na zahtevo države članice ali po koncu vsake operacije, če je to potrebno, v celoti ali delno pregleda, vključno s prilogami. Pregleda se najmanj vsaka tri leta. Ob ponovnem pregledu ali reviziji se lahko pozove vse strokovnjake in zlasti nadzorne organe ATHENE, da prispevajo k reviziji.

Člen 44

Končne določbe

Sklep 2008/975/SZVP se razveljavi.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 19. decembra 2011

Za Svet

Predsednik

M. KOROLEC


(1)  UL L 63, 28.2.2004, str. 68.

(2)  UL L 345, 23.12.2008, str. 96.

(3)  UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.


PRILOGA I

SKUPNI STROŠKI V BREME ATHENE NE GLEDE NA ČAS NASTANKA

V primerih, ko se naslednji skupni stroški ne navezujejo neposredno na neko posebno operacijo, Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se ustrezna proračunska sredstva dodeli splošnemu delu letnega proračuna. Ta sredstva se v največjem možnem obsegu vpišejo v proračunske člene, ki izkazujejo operacijo, na katero se najbolj navezujejo.

1.

Stroški misije poveljnika operacije in njegovega osebja, ki nastanejo zaradi predložitve poročil v zvezi z operacijo Posebnemu odboru.

2.

Odškodnine za povrnitev škode in stroške, ki izhajajo iz zahtevkov in pravnih sporov, ki jih plača ATHENA.

3.

Stroški na podlagi sklepa o skladiščenju materiala za potrebe operacije, pridobljenega iz skupnih stroškov (če so ti stroški vpisani v splošni del proračuna, je potrebno označiti njihovo povezavo z določeno operacijo).

Splošni del letnega proračuna po potrebi zajema tudi sredstva za kritje naslednjih skupnih stroškov operacij, pri katerih k financiranju prispevajo sodelujoče države članice:

1.

bančni stroški;

2.

stroški revizijskega pregleda;

3.

skupni stroški, ki se nanašajo na pripravljalno fazo operacije, opredeljeni v Prilogi II;

4.

stroški, povezani z razvojem in vzdrževanjem računovodskega sistema in sistema upravljanja sredstev ATHENE.


PRILOGA II

SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI S PRIPRAVLJALNO FAZO OPERACIJE, KI SO V BREME ATHENE

Dodatni stroški, potrebni za raziskovalne misije in priprave (predvsem misije za ugotavljanje dejstev in izvidništvo) vojaških sil in civilnega osebja za posebne vojaške operacije Evropske unije: prevoz, nastanitev, uporaba komunikacijskih sredstev za operacijo, zaposlovanje lokalnega civilnega osebja za izvajanje misije, kot so tolmači in šoferji.

Zdravstvene storitve: stroški nujnih zdravstvenih evakuacij (Medevac) oseb, ki sodelujejo v raziskovalnih misijah ter pripravah vojaških sil in civilnega osebja v zvezi s posebno vojaško operacijo Evropske unije, kadar zdravstvena oskrba na območju vojaške operacije ni mogoča.


PRILOGA III

DEL A

SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI, KI SE NANAŠAJO NA AKTIVNO FAZO OPERACIJ IN KI SO VEDNO V BREME ATHENE

ATHENA za vsako vojaško operacijo EU kot skupne operativne stroške pokriva stroške povečanja, ki se zahtevajo za operacijo, določeno v besedilu, ki sledi.

1.   Stroški povečanja za (premične ali nepremične) štabe operacij, ki jih vodi EU

1.1

Štabi, katerih dodatni stroški se financirajo iz skupnih sredstev:

(a)

štab poveljstva (HQ): štab poveljstva, poveljevanje in podporne službe, kakor so določeni v operativnem načrtu (OPLAN);

(b)

operativni štab (OHQ): nepremični štab poveljnika operacije zunaj območja vojaškega delovanja, ki je odgovoren za vzpostavitev, začetek delovanja, vzdrževanje in vrnitev sil Evropske unije;

opredelitev skupnih stroškov, ki veljajo za OHQ zadevne operacije, velja tudi za Generalni sekretariat Sveta, Službo za zunanje delovanje in za ATHENO, če delujejo neposredno za zadevno operacijo.

(c)

štab vojaških sil (FHQ): sedež sil Evropske unije, ki so razporejene na območju operacij;

(d)

štab poveljstva komponent (CCHQ) vojaški sedež poveljnika komponente Evropske unije, razporejenega za namene zadevne operacije (tj. poveljnikov zračnih, kopenskih, pomorskih sil ali specialnih enot, ki bi jih lahko bilo potrebno imenovati glede na značaj operacije).

1.2

Dodatni stroški, ki se financirajo iz skupnih sredstev:

(a)   stroški prevoza: prevoz na območje operacij in z njega z namenom razporeditve, vzdrževanja in vrnitve FHQ in CCHQ;

(b)   potovanja in nastanitev: potni stroški in stroški nastanitve OHQ za službene poti v okviru operacije; potni stroški in stroški nastanitve osebja iz razporejenih HQ za službene poti v Bruselj in/ali na sestanke, povezane z operacijo;

(c)   prevozi/potovanja (brez stroškov za dnevna nadomestila) HQ znotraj območja operacij: izdatki v zvezi s prevozi vozil in druga potovanja z drugimi sredstvi in tovorni stroški, vključno s stroški potovanj za nacionalne okrepitve in obiskovalce; povečani stroški za gorivo v primerjavi s stroški običajnih operacij; najem dodatnih vozil; stroški obveznega zavarovanja proti tretji osebi, ki jih nekatere države zahtevajo od mednarodnih organizacij, ki svoje operacije izvajajo na njihovem ozemlju;

(d)   uprava: dodatna pisarniška oprema in oprema za namestitev, pogodbene storitve in splošne storitve, stroški vzdrževanja zgradb štaba poveljstva;

(e)   civilno osebje, zaposleno posebej v štabu poveljstva, upravičenem za potrebe operacije: civilno osebje, ki dela v Evropski uniji, mednarodno osebje in lokalno osebje, najeto na terenu, potrebno za vodenje operacije zunaj običajnih zahtev v zvezi z operacijo (vključno s plačilom nadurnih storitev);

(f)   komunikacije znotraj upravičenega štaba poveljstva ter med upravičenim štabom poveljstva in neposredno podrejenimi silami: investicijski izdatki za nakup in uporabo dodatne komunikacijske in IT opreme in stroški za opravljene storitve (najem in vzdrževanje modemov, telefonskih vodov, satelitskih telefonov, kodiranih telefaksov, varovanih linij, internetnih dostopov, podatkovnih linij, omrežij na lokalnem območju);

(g)   vojašnice in namestitev/infrastruktura: izdatki za pridobivanje, najem ali obnavljanje potrebnih objektov HQ na območju operacij (najemi zgradb, zaklonišč, šotorov), če je to potrebno;

(h)   obveščanje javnosti: stroški v zvezi z informacijskimi kampanjami in obveščanjem medijev pri OHQ in FHQ v skladu z informacijsko strategijo, ki jo oblikuje operativni HQ;

(i)   reprezentanca in sprejemi: stroški za reprezentanco; stroški na ravni HQ, potrebni za vodenje operacije.

2.   Povečanje stroškov, nastalih pri podpori vojaškim silam kot celoti

V nadaljevanju določeni stroški so stroški, ki nastanejo po razporeditvi sil na kraj operacije:

(a)   dela za razporeditev/infrastrukturo: izdatki, nujno potrebni, da sile kot celota izpolnijo svojo nalogo (splošna raba letališča, železnice, pristanišč, glavne logistične povezave, vključno s kraji izkrcanja in zbirališča; iskanje, črpanje, obdelava in distribucija vode ter odstranjevanje odpadne vode, preskrba z vodo in elektriko, zemeljska dela in zaščita statičnih sil, objekti za skladiščenje, zlasti skladišča goriva in streliva, logistična zbirna mesta; tehnična podpora za skupaj financirano infrastrukturo);

(b)   identifikacijske oznake: posebne identifikacijske oznake, osebne identifikacijske izkaznice „European Union“, priponke, medalje, zastavice v barvah Evropske unije ali druge identifikacijske oznake za vojaške sile ali HQ (razen oblek, pokrival ali uniform);

(c)   zdravstvene storitve in objekti: nujne zdravstvene evakuacije (Medevac). Storitve in objekti za raven oskrbe 2 in 3 na ravni operativnih elementov terena letališč in pristanišč za izkrcavanje, kot so odobreni v operativnem načrtu (OPLAN-u);

(d)   pridobivanje informacij: satelitske slike za informiranje, kot so odobrene v operativnem načrtu (OPLAN-u), če se financiranja zanje ne more zagotoviti s sredstvi, ki so na voljo v proračunu Satelitskega centra Evropske unije (SATCEN).

3.   Povečanje stroškov, nastalo, ker je EU uporabila skupna sredstva in zmogljivosti Nata, za potrebe operacije pod vodstvom EU.

Stroški EU v zvezi z uporabo posebnih dogovorov med EU in Natom za izvajanje ene od njenih vojaških operacij, ki se nanašajo na dajanje na razpolago, spremljanje in vrnitev ali odpoklic skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, danih na voljo za namene operacije pod vodstvom EU. Povračila Nata EU.

4.   Dodatni stroški Unije za blago, storitve ali gradnje, vključene na seznam skupnih stroškov in ki jih za operacijo pod vodstvom EU da na voljo država članica, institucija Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, v skladu z dogovorom iz člena 11. Povračila s strani države, institucije EU ali mednarodne organizacije na podlagi takšne ureditve.

DEL B

SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI Z AKTIVNO FAZO DOLOČENE OPERACIJE, KI SO V BREME ATHENE, ČE TAKO ODLOČI SVET

Stroški prevoza: prevoz na območje in z območja operacij zaradi razporeditve, podpore in vrnitve sil, potrebnih za izvedbo operacije.

Poveljstvo mednarodnih sil: mednarodno poveljstvo sil EU, razporejenih na področju operacije.

DEL C

SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI, KI JIH ATHENA KRIJE, KADAR TAKO ZAHTEVA POVELJNIK OPERACIJE IN TO ODOBRI POSEBNI ODBOR

(a)   Vojašnice in namestitev/infrastruktura: stroški za pridobivanje, najem ali obnovitev prostorov na območju operacij (zgradbe, zaklonišča, šotori) glede na potrebe za namene operacije razporejenih vojaških sil.

(b)   Nujno potrebna dodatna oprema: najem ali nakup med potekom operacije nepredvidene posebne opreme, ki je bistvenega pomena za izvedbo operacije, če se kupljena oprema ob koncu misije ne vrne v matično državo.

(c)   Zdravstvene storitve in objekti: storitve in objekti za raven oskrbe 2 na terenu, ki niso navedeni v delu A.

(d)   Pridobivanje informacij: pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), vključno z nadzorom terena iz zraka; zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki).

(e)   Druge ključne zmogljivosti na območju operacije: po potrebi odstranjevanje min za potrebe operacije, kemična, biološka, radiološka in jedrska zaščita; skladiščenje in uničenje orožja in streliva, zbranega na območju operacije.


PRILOGA IV

SKUPNI OPERATIVNI STROŠKI V ZVEZI Z DOKONČANJEM OPERACIJE, KI SO V BREME ATHENE

Stroški, nastali zaradi iskanja končnega namena opreme in infrastrukture, ki sta bili skupno financirani za potrebe operacije.

Stroški povečanja, povezani s pripravo obračuna operacije. Upravičeni skupni stroški se določijo v skladu s Prilogo III ob upoštevanju dejstva, da potrebno osebje, ki pripravlja obračun, pripada štabu zadevne operacije tudi potem, ko je ta prenehal svoje dejavnosti.


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/54


SKLEP SVETA 2011/872/SZVP

z dne 22. decembra 2011

o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2011/430/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (1).

(2)

Svet je 18. julija 2011 sprejel Sklep 2011/430/SZVP o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2).

(3)

V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP je treba opraviti celovit pregled seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporablja Sklep 2011/430/SZVP.

(4)

V tem sklepu je izid pregleda, ki ga je opravil Svet v zvezi z osebami, skupinami in organizacijami, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

(5)

Svet je sklenil, da so osebe, skupine in organizacije, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, povezane s terorističnimi dejanji v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP, da je pristojni organ v zvezi z njimi sprejel odločitev v smislu člena 1(4) navedenega skupnega stališča in da bi morali zanje še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz navedenega skupnega stališča.

(6)

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep 2011/430/SZVP pa bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, je v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Sklep 2011/430/SZVP se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. decembra 2011

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ


(1)  UL L 344, 28.12.2001, str. 93.

(2)  UL L 188, 19.7.2011, str. 47.


PRILOGA

Seznam oseb, skupin in organizacij iz člena 1

1.   OSEBE

1.

ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11. 8. 1960 v Iranu. Potni list št. D9004878.

2.

ABOU, Rabah Naami (alias Naami Hamza, alias Mihoubi Faycal, alias Fellah Ahmed, alias Dafri Rèmi Lahdi), rojen 1. 2. 1966 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

3.

ABOUD, Maisi (alias švicarski Abderrahmane), rojen 17. 10. 1964 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

4.

AL-NASSER, Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije;

5.

AL YACOUB, Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16. 10. 1966 v Tarutu (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije;

6.

ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6. ali 15.3.1955 v Iranu. Državljan Irana in Združenih držav Amerike. Potni list št. C2002515 (Iran); Potni list št. 477845448 (ZDA). Nacionalna osebna izkaznica št. 07442833, veljavna do 15.3.2016 (vozniško dovoljenje, ZDA);

7.

ARIOUA, Kamel (alias Lamine Kamel), rojen 18. 8. 1969 v Costantinu (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

8.

ASLI, Mohamed (alias Dahmane Mohamed), rojen 13. 5. 1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

9.

ASLI, Rabah, rojen 13. 5. 1975 v Ain Tayi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

10.

BOUYERI, Mohammed (alias Abu ZUBAIR, alias SOBIAR, alias Abu ZOUBAIR), rojen 8. 3. 1978 v Amsterdamu (Nizozemska) – član skupine "Hofstadgroep";

11.

DARIB, Noureddine (alias Carreto, alias Zitoun Mourad), rojen 1. 2. 1972 v Alžiriji – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

12.

DJABALI, Abderrahmane (alias Touil), rojen 1. 6. 1970 v Alžiriji – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

13.

FAHAS, Sofiane Yacine, rojena 10. 9. 1971 v Alžiru (Alžirija) – članica skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

14.

IZZ-AL-DIN, Hasan (alias GARBAYA, Ahmed, alias SA-ID, alias SALWWAN, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu, državljan Libanona;

15.

MOHAMMED, Khalid Shaikh (alias ALI, Salem, alias BIN KHALID, Fahd Bin Adballah, alias HENIN, Ashraf Refaat Nabith, alias WADOOD, Khalid Adbul), rojen 14. 4. 1965 ali 1. 3. 1964 v Pakistanu, potni list št. 488555;

16.

MOKTARI, Fateh (alias Ferdi Omar), rojen 26. 12. 1974 v Hussein Deyu (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

17.

NOUARA, Farid, rojen 25. 11. 1973 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

18.

RESSOUS, Hoari (alias Hallasa Farid), rojen 11. 9. 1968 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

19.

SEDKAOUI, Noureddine (alias Nounou), rojen 23. 6. 1963 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

20.

SELMANI, Abdelghani (alias Gano), rojen 14. 6. 1974 v Alžiru (Alžirija) – član skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

21.

SENOUCI, Sofiane, rojena 15. 4. 1971 v Hussein Deyu (Alžirija) – članica skupin "al-Takfir" in "al-Hijra";

22.

SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala'i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla'i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran, (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran;

23.

SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu v Iranu;

24.

SOLEIMANI Qasem (alias Ghasem Soleymani, alias Qasmi Sulayman, alias Qasem Soleymani, alias Qasem Solaimani, alias Qasem Salimani, alias Qasem Solemani, alias Qasem Sulaimani, alias Qasem Sulemani), rojen 11. marca 1957 v Iranu. Iranski državljan. Potni list št. 008827 (iranski diplomatski potni list), izdan leta 1999. Naziv: generalmajor;

25.

TINGUALI, Mohammed (alias Mouh di Kouba), rojen 21. 4. 1964 v Blidi (Alžirija) – član skupin "al-Takfir"in "al-Hijra";

26.

WALTERS, Jason Theodore James (alias Abdullah, David), rojen 6. 3. 1985 v Amersfoortu (Nizozemska), nizozemski potni list št. NE8146378 – član skupine "Hofstadgroep".

2.   SKUPINE IN SUBJEKTI

1.

"Abu Nidal Organisation" (Organizacija Abu Nidal) – "ANO" (alias "Fatah Revolutionary Council" (Revolucionarni svet Fataha), alias "Arab Revolutionary Brigades" (Arabske revolucionarne brigade), alias "Black September" (Črni september), alias "Revolutionary Organisation of Socialist Muslims" (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov));

2.

"Al-Aqsa Martyr's Brigade" (Brigada mučenikov Al Akse);

3.

"Al-Aksa e.V.";

4.

"Al-Takfir" in "Al-Hijra";

5.

"Babbar Khalsa";

6.

"Communist Party of the Philippines" (Komunistična partija Filipinov), vključno z "New Peoples Army" (Novo ljudsko vojsko) – "NPA", Filipini;

7.

"Gama'a al-Islamiyya" (alias "Al-Gama'a al-Islamiyya"), "Islamic Group" (Islamistična skupina) – "IG";

8.

"İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi" – "IBDA-C" ("Great Islamic Eastern Warriors Front" (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda));

9.

"Hamas" (vključno z "Hamas-Izz al-Din al-Qassem");

10.

"Hizbul Mujahideen" – "HM";

11.

"Hofstadgroep";

12.

"Holy Land Foundation for Relief and Development" (Fundacija Svete dežele za pomoč in razvoj);

13.

"International Sikh Youth Federation" – "ISYF" (Mednarodna federacija sikhovske mladine);

14.

"Khalistan Zindabad Force" – "KZF";

15.

"Kurdistan Workers' Party" (Delavska stranka Kurdistana) – "PKK" (alias "KADEK", alias "KONGRA-GEL");

16.

"Liberation Tigers of Tamil Eelam" (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – LTTE;

17.

"Ejército de Liberación Nacional" ("National Liberation Army" (Nacionalna osvobodilna vojska));

18.

"Palestinian Islamic Jihad" (Palestinski islamski džihad) – "PIJ";

19.

"Popular Front for the Liberation of Palestine" (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – "PFLP";

20.

"Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command" (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – glavno poveljstvo), alias "PFLP-General Command" (PFLP – glavno poveljstvo);

21.

"Fuerzas armadas revolucionarias de Colombia" ("Revolutionary Armed Forces of Colombia" (Oborožene revolucionarne sile Kolumbije)) – "FARC";

22.

"Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi" ("Revolutionary People's Liberation Army/Front/Party" (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka) – "DHKP/C", alias "Devrimci Sol" ("Revolutionary Left" (Revolucionarna levica)), alias "Dev Sol";

23.

"Sendero Luminoso" ("Shining Path" (Sijoča pot)) – "SL";

24.

"Stichting Al Aqsa" (alias "Stichting Al Aqsa Nederland", alias "Al Aqsa Nederland");

25.

"Teyrbazen Azadiya Kurdistan" – "TAK" (alias "Kurdistan Freedom Falcons", alias "Kurdistan Freedon Hawks" (Kurdistanski sokoli svobode)).


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/57


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 14. decembra 2011

o določitvi količin in dodelitvi kvot za snovi, ki so nadzorovane v okviru Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9196)

(Besedilo v angleškem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2011/873/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč z dne 16. septembra 2009 (1), in zlasti členov 10(2) in 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti promet v Uniji veljajo količinske omejitve, določene v členu 16 Uredbe (ES) št. 1005/2009.

(2)

Poleg tega mora Komisija določiti količine nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki in se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(3)

Določitev dodeljenih kvot za bistvene laboratorijske in analitske uporabe mora zagotoviti, da se spoštujejo količinske omejitve iz člena 10(6), in sicer z uporabo Uredbe Komisije (EU) št. 537/2011 z dne 1. junija 2011 o mehanizmu za dodeljevanje količin nadzorovanih snovi, ki so dovoljene za laboratorijske in analitične uporabe v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (2). Ker navedene količinske omejitve vključujejo tudi dovoljene količine delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za laboratorijske in analitske uporabe, mora navedena dodelitev zajemati tudi proizvodnjo in uvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za takšne uporabe.

(4)

Komisija je objavila Obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2012 v Evropsko unijo uvažati ali iz nje izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2012 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi (2011/C 75/05) (3), ter tako prejela izjave o nameravanem uvozu v letu 2012.

(5)

Količinske omejitve in kvote je treba določiti za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2012 v skladu z letnim ciklom poročanja v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

(6)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Količine za sprostitev v prosti promet

1.   Količina nadzorovanih snovi skupine I (klorofluoroogljikovodiki 11, 12, 113, 114 in 115) in skupine II (drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 11 185 000 kilograma dejavnika škodljivosti za ozon (ODP).

2.   Količina nadzorovanih snovi skupine III (haloni) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 15 761 510 kilogramov ODP.

3.   Količina nadzorovanih snovi skupine IV (ogljikov tetraklorid) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 8 800 220 kilogramov ODP.

4.   Količina nadzorovanih snovi skupine V (1,1,1-trikloroetan) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 1 000 015 kilogramov ODP.

5.   Količina nadzorovanih snovi skupine VI (metilbromid) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 889 320 kilogramov ODP.

6.   Količina nadzorovanih snovi skupine VII (delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 1 065,8 kilograma ODP.

7.   Količina nadzorovanih snovi skupine VIII (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 4 581 681,8 kilograma ODP.

8.   Količina nadzorovanih snovi skupine IX (bromoklorometan) v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009, ki se sme v letu 2012 sprostiti v prosti promet v Uniji iz virov zunaj Unije, je 294 012 kilogramov ODP.

Člen 2

Dodelitev kvot za sprostitev v prosti promet

1.   Kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115 in druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge I.

2.   Kvote za halone se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge II.

3.   Kvote za ogljikov tetraklorid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge III.

4.   Kvote za ogljikov 1,1,1-trikloroetan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge IV.

5.   Kvote za metilbromid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge V.

6.   Kvote za delno halogenirane bromofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VI.

7.   Kvote za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VII.

8.   Kvote za bromoklorometan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012 dodelijo za namene in podjetja iz Priloge VIII.

9.   Posamezne kvote za podjetja so določene v Prilogi IX.

Člen 3

Kvote za laboratorijsko in analitsko uporabo

Kvote za uvoz in proizvodnjo nadzorovanih snovi za laboratorijske in analitske uporabe za leto 2012 se dodelijo podjetjem iz Priloge X.

Največje količine, ki so dodeljene tem podjetjem in se lahko v letu 2012 proizvedejo ali uvozijo za laboratorijske in analitske uporabe, so navedene v Prilogi XI.

Člen 4

Obdobje veljavnosti

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012 in preneha veljati 31. decembra 2012.

Člen 5

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na naslednja podjetja:

 

ABCR Dr. Braunagel GmbH & Co. (DE)

Im Schlehert 10

76187 Karlsruhe

Nemčija

 

Aesica Queenborough Ltd.

North Street

Queenborough

Kent, ME11 5EL

Združeno kraljestvo

 

Airbus Operations S.A.S.

Route de Bayonne 316

31300 Toulouse

Francija

 

Albany Molecular Research (UK) Ltd

Mostyn Road

Holywell

Flintshire, CH8 9DN

Združeno kraljestvo

 

Albemarle Europe SPRL

Parc Scientifique Einstein

Rue du Bosquet 9

1348 Louvain-la-Neuve

Belgija

 

Alfa Agricultural Supplies SA

73, Ethnikis Antistasseos Str,

152 31 Chalandri,

Atene

Grčija

 

Arkema France S.A.

420, rue d’Estienne D’Orves

92705 Colombes Cedex

Francija

 

Arkema Quimica S.A.

Avenida de Burgos 12

28036 Madrid

Španija

 

Ateliers Bigata SAS

10, rue Jean Baptiste Perrin,

33320 Eysines Cedex

Francija

 

BASF Agri Production SAS

32 rue de Verdun

76410 Saint-Aubin lès Elbeuf

Francija

 

Bayer Crop Science AG

Gebäude A729

41538 Dormagen

Nemčija

 

Dow Deutschland Anlagengesellschaft mbH

Bützflether Sand

21683 Stade

Nemčija

 

DuPont de Nemours (Nederland) BV

Baanhoekweg 22

3313 LA Dordrecht

Nizozemska

 

Dyneon GmbH

Werk Gendorf

Industrieperkstrasse 1

84508 Burgkirchen

Nemčija

 

Eras Labo

222 D1090

38330 Saint Nazaire les Eymes

Francija

 

Eusebi Impianti Srl

Via Mario Natalucci 6

60131 Ancona

Italija

 

Eusebi Service Srl

Via Vincenzo Pirani 4

60131 Ancona

Italija

 

Fire Fighting Enterprises Ltd.

9 Hunting Gate,

Hitchin SG4 0TJ

Združeno kraljestvo

 

Fujifilm Electronic Materials (Europe) NV

Keetberglaan 1A

Haven 1061

2070 Zwijndrecht

Belgija

 

Halon & Refrigerants Services Ltd.

J. Reid Trading Estate

Factory Road, Sandycroft

Deeside, Flintshire CH5 2QJ

Združeno kraljestvo

 

Harp International Ltd

Gellihirion Industrial Estate

Rhondda, Cynon Taff

Pontypridd CF37 5SX

Združeno kraljestvo

 

Honeywell Fluorine Products Europe B.V.

Laarderhoogtweg 18

1101 EA Amsterdam

Nizozemska

 

Honeywell Specialty Chemicals GmbH

Wunstorfer Strasse 40

Postfach 100262

30918 Seelze

Nemčija

 

Hovione Farmaciencia SA

Sete Casas

2674-506 Loures

Portugalska

 

ICL-IP Europe B.V.

Fosfaatweeg 48

1013 BM Amsterdam

Nizozemska

 

Laboratorios Miret SA

Geminis 4,

08228 Terrassa, Barcelona

Španija

 

LGC Standards GmbH

Mercatorstr. 51

46485 Wesel

Nemčija

 

LPG Tecnicas en Extincion de Incendios SL

C/Mestre Joan Corrales 107-109

08950 Esplugas de Llobregat, Barcelona

Španija

 

Mebrom NV

Assenedestraat 4

9940 Rieme Ertvelde

Belgija

 

Merck KgaA

Frankfurter Strasse 250

64271 Darmstadt

Nemčija

 

Mexichem UK Ltd.

PO Box 13

The Heath

Runcorn Cheshire WA7 4QX

Združeno kraljestvo

 

Ministry of Defence

Defence Fuel Lubricants and Chemicals

P.O. Box 10.000

1780 CA Den Helder

Nizozemska

 

Panreac Quimica S.L.U.

Pol. Ind. Pla de la Bruguera, C/Garraf 2

08211 Castellar del Vallès-Barcelona

Španija

 

Poż-Pliszka Sp. z o.o.

ul. Szczecińska 45

80-392 Gdańsk

Poljska

 

R.P. Chem s.r.l.

Via San Michele 47

31062 Casale sul Sile (TV)

Italija

 

Safety Hi-Tech S.r.l.

Via Cavour 96

67051 Avezzano (AQ)

Italija

 

Savi Technologie Sp. z o.o.

Ul. Wolnosci 20

Psary

51-180 Wroclaw

Poljska

 

Sicor Srl

Via Terazzano 77

20017 Rho

Italija

 

Sigma Aldrich Chemie GmbH

Riedstrasse 2

89555 Steinheim

Nemčija

 

Sigma Aldrich Chimie SARL

80, rue de Luzais

L’isle d’abeau Chesnes

38297 St Quentin Fallavier

Francija

 

Sigma Aldrich Company Ltd

The Old Brickyard, New Road

Gillingham SP8 4XT

Združeno kraljestvo

 

Solvay Fluor GmbH

Hans-Böckler-Allee 20

30173 Hannover

Nemčija

 

Solvay Fluores France

25 rue de Clichy

75442 Pariz

Francija

 

Solvay Specialty Polymers France SAS

Avenue de la Republique

39501 Tavaux Cedex

Francija

 

Solvay Solexis S.p.A.

Viale Lombardia 20

20021 Bollate (MI)

Italija

 

Sterling S.r.l.

Via della Carboneria 30

06073 Solomeo di Corciano (PG)

Italija

 

Syngenta Crop Protection

Surrey Research Park

30 Priestly Road

Guildford Surrey GU2 7YH

Združeno kraljestvo

 

Tazzetti S.p.A.

Corso Europa n. 600/a

10070 Volpiano (TO)

Italija

 

TEGA Technische Gase und Gastechnik GmbH

Werner-von-Siemens-Strasse 18

97076 Würzburg

Nemčija

 

Thomas Swan & Co Ltd.

Rotary Way

Consett

County Durham DH8 7ND

Združeno kraljestvo

 

Total Feuerschutz GmbH

Industriestr 13

68526 Ladenburg

Nemčija

V Bruslju, 14. decembra 2011

Za Komisijo

Connie HEDEGAARD

Članica Komisije


(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(2)  UL L 147, 2.6.2011, str. 4.

(3)  UL C 75, 9.3.2011, str. 4.


PRILOGA I

SKUPINI I IN II

Uvozne kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115 ter druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine in predelovalna sredstva v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Honeywell Fluorine Products Europe (NL)

Mexichem UK (UK)

Solvay Solexis (IT)

Syngenta Crop Protection (UK)

Tazzetti (IT)

TEGA Technische Gase und Gastechnik (DE)


PRILOGA II

SKUPINA III

Uvozne kvote za halone, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine in nujne uporabe v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Ateliers Bigata (FR)

BASF Agri Product (FR)

ERAS Labo (FR)

Eusebi Impianti (IT)

Eusebi Service (IT)

Fire Fighting Enterprises Ltd (UK)

Halon & Refrigerant Services (UK)

LPG Tecnicas en Extincion de Incendios (ES)

Poz-Pliszka (PL)

Safety Hi-Tech (IT)

Savi Technologie (PL)

Total Feuerschutz (DE)


PRILOGA III

SKUPINA IV

Uvozne kvote za ogljikov tetraklorid, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Dow Deutschland (DE)

Mexichem UK (UK)

Solvay Fluores France (FR)


PRILOGA IV

SKUPINA V

Uvozne kvote za 1,1,1-trikloretan, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Arkema (FR)

Fujifilm Electronic Materials Europe (BE)


PRILOGA V

SKUPINA VI

Uvozne kvote za metilbromid, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Albemarle Europe (BE)

Alfa Agricultural Supplies (EL)

ICL-IP Europe (NL)

Mebrom (BE)

Sigma Aldrich Chemie (DE)


PRILOGA VI

SKUPINA VII

Uvozne kvote za delno halogenirane bromofluoroogljikovodike, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

ABCR Dr. Braunagel (DE)

Albany Molecular Research (UK)

Hovione Farmaciencia (PT)

R.P. Chem (IT)

Sicor Srl (IT)

Sterling (IT)


PRILOGA VII

SKUPINA VIII

Uvozne kvote za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine in predelovalna sredstva v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Aesica Queenborough (UK)

Arkema France (FR)

Arkema Quimica (ES)

Bayer CropScience (DE)

DuPont de Nemours (NL)

Dyneon (DE)

Honeywell Fluorine Products Europe (NL)

Mexichem UK (UK)

Solvay Fluor (DE)

Solvay Specialty Polymers France SAS (FR)

Solvay Solexis (IT)

Tazzetti (IT)


PRILOGA VIII

SKUPINA IX

Uvozne kvote za bromoklorometan, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Gospodarska družba

Albemarle Europe (BE)

ICL-IP Europe (NL)

Laboratorios Miret (ES)

Sigma Aldrich Chemie (DE)

Thomas Swan & Co (UK)


PRILOGA IX

(Poslovno občutljivo – zaupno – ni za objavo)


PRILOGA X

Podjetja, ki so upravičena do proizvodnje ali uvoza za laboratorijske in analitske uporabe

Kvote nadzorovanih snovi, ki se smejo uporabljati za laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

Gospodarska družba

Airbus Operations (FR)

Arkema France S.A. (FR)

Harp International Ltd (UK)

Honeywell Fluorine Products Europe BV (NL)

Honeywell Specialty Chemicals GmbH (DE)

LGC Standards GmbH (DE)

Mebrom NV (BE)

Merck KGaA (DE)

Mexichem UK Ltd (UK)

Ministry of Defence (NL)

Panreac Quimica SLU (ES)

Sigma Aldrich Chemie (DE)

Sigma Aldrich Chimie SARL (FR)

Sigma Aldrich Company Ltd (UK)

Tazzetti SpA. (IT)


PRILOGA XI

(Poslovno občutljivo – zaupno – ni za objavo)


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/65


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 15. decembra 2011

o določitvi seznama tretjih držav in ozemelj, ki imajo dovoljenje za uvoz psov, mačk in belih dihurjev in za netrgovske premike več kot petih psov, mačk in belih dihurjev v Unijo, ter o vzorcih spričeval za uvoz in netrgovske premike navedenih živali v Unijo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9232)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/874/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti uvodne izjave in točke (b) člena 17(2) ter točke (a) člena 17(3) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (2), ter zlasti člena (8)4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali v Unijo. Psi, mačke in beli dihurji spadajo med hišne živali, ki jih zajema navedena uredba.

(2)

Direktiva 92/65/EGS določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovino znotraj Unije in uvoz psov, mačk in belih dihurjev v Unijo. Določa, da morajo biti uvozni pogoji za navedene živali najmanj enakovredni pogojem iz Uredbe (ES) 998/2003.

(3)

Zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo tak uvoz in netrgovske premike, se razlikujejo glede na razvoj razmer v zvezi s steklino v tretji državi izvora in glede na namembno državo članico.

(4)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa, da morajo biti psi, mačke in beli dihurji, ki vstopajo v države članice razen Irske, Malte, Švedske in Združenega kraljestva iz tretjih držav, navedenih v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi, cepljeni proti steklini, pri tistih, ki vstopajo iz drugih tretjih držav, pa je treba pred vstopom opraviti tudi pregled krvi za steklino.

(5)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa, da morajo biti do 31. decembra 2011 psi, mačke in beli dihurji, ki vstopajo v Irsko, Malto, Švedsko in Združeno kraljestvo iz tretjih držav, navedenih v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi, cepljeni proti steklini, pred vstopom pa je treba pri njih opraviti tudi pregled krvi za steklino v skladu z nacionalnimi predpisi, tiste iz drugih tretjih držav pa je treba po prihodu dati v karanteno v skladu z nacionalnimi predpisi.

(6)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa tudi, da do 31. decembra 2011 Finska, Irska, Malta, Švedska in Združeno kraljestvo v zvezi z ehinokokozo ter Irska, Malta in Združeno kraljestvo v zvezi s klopi pri vstopu psov, mačk in belih dihurjev na svoje ozemlje lahko uporabijo nekatere dodatne nacionalne zahteve.

(7)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1152/2011 z dne 14. julija 2011 dopolnitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede preventivnih zdravstvenih ukrepov za nadzor okužbe z Echinococcus multilocularis pri psih (3) je bila sprejeta za zagotovitev nepretrganega zdravstvenega varstva Irske, Malte, Finske in Združenega kraljestva pred Echinococcus multilocularis. Uporablja se od 1. januarja 2012.

(8)

Odločba Komisije 2004/595/ES z dne 29. julija 2004 o oblikovanju vzorčnega zdravstvenega spričevala za uvoz v Skupnost za trgovanje s psi, mačkami in belimi dihurji (4) določa, da je treba odobriti uvoz navedenih živali iz tretjih držav, ki so navedene v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 ali v Prilogi II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (5). Odločba 2004/595/ES določa tudi, da mora take živali spremljati spričevalo v skladu z vzorcem iz Priloge k Odločbi.

(9)

Vzorec iz Priloge k Odločbi 2004/595/ES je posamezno spričevalo, ki ga je treba izdati za vstop v države članice vsakega psa, mačke ali belega dihurja, ki prihaja iz tretje države, navedene v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003.

(10)

Navedeno spričevalo zadostuje za vstop navedenih živali, ki prihajajo iz tretjih držav, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 206/2010, v države članice razen Irske, Švedske in Združenega kraljestva, vendar se ne priznava za take živali, ki so namenjene na Irsko, Švedsko in v Združeno kraljestvo, kjer so po prihodu dane v karanteno v skladu z nacionalno zakonodajo.

(11)

Ob upoštevanju težav, s katerimi se soočajo nekateri uvozniki pri uporabi posameznega vzorca spričevala iz Odločbe 2004/595/ES, je treba ta vzorec spričevala nadomestiti s takim, ki lahko zajema pošiljko, sestavljeno iz več kot ene živali.

(12)

V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Uredbo Komisije (EU) št. 388/2010 z dne 6. maja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z največjim številom nekaterih vrst hišnih živali, ki so lahko predmet netrgovskega premika (6), morajo netrgovski premiki več kot petih psov, mačk ali belih dihurjev iz tretje države v Unijo izpolnjevati zahteve zdravstvenega varstva živali in preglede iz Direktive 92/65/EGS.

(13)

Ob upoštevanju dejstva, da pri uvozu psov, mačk in belih dihurjev ter pri netrgovskih premikih v Unijo več kot petih navedenih živali ne gre za drugačno tveganje, je primerno uvesti skupno veterinarsko spričevalo za uvoz v Unijo takih živali in za netrgovske premike več kot petih navedenih živali iz tretjih držav, navedenih v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 ali v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

(14)

Zaradi usklajenosti in poenostavitve zakonodaje Unije morajo vzorci veterinarskih spričeval za uvoz v Unijo psov, mačk in belih dihurjev upoštevati zahteve iz Odločbe Komisije 2007/240/ES (7), ki določa, da morajo razna veterinarska in javnozdravstvena spričevala, zahtevana za uvoz v Unijo živih živali, temeljiti na standardnih vzorcih veterinarskih spričeval iz Priloge I k Odločbi.

(15)

Odločba Komisije 2004/824/ES z dne 1. decembra 2004 o uvedbi vzorčnega zdravstvenega spričevala za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev iz tretjih držav v Skupnost (8) določa vzorec spričevala za netrgovske premike navedenih živali iz tretjih držav v države članice razen Irske, Švedske in Združenega kraljestva. Navedeni vzorec spričevala se lahko uporabi tudi za vstop v navedene tri države članice, kadar take živali prihajajo iz držav, navedenih v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003. Poleg tega je treba to spričevalo izdati posamezno za vstop vsakega psa, mačke ali belega dihurja v države članice.

(16)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 998/2003 mora hišne živali spremljati potni list v skladu z vzorcem iz Odločbe Komisije 2003/803/EC z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (9), kadar vstopijo v državo članico po začasnem premiku iz države članice v tretjo državo ali ozemlje.

(17)

V skladu s točko (a) člena 8(3) Uredbe (ES) št. 998/2003 morajo za hišne živali, ki prihajajo iz držav in ozemelj, navedenih v oddelku 2 dela B Priloge II k Uredbi, za katere je bilo ugotovljeno, da take države in ozemlja uporabljajo pravila, ki so vsaj enakovredna pravilom Unije za premike iz tretjih držav, veljati pravila za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev med državami članicami.

(18)

Primerno je, da se ta sklep uporablja brez poseganja v Odločbo Komisije 2004/839/ES z dne 3. decembra 2004 o določitvi pogojev za netrgovske premike mladih psov in mačk iz tretjih držav v Skupnost (10), ki državam članicam omogoča odobritev premikov na njihovo ozemlje psov in mačk, ki so stari manj kot tri mesece in niso cepljeni proti steklini, iz tretjih držav, navedenih v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 pod pogoji, ki so vsaj enakovredni pogojem iz člena 5(2) navedene uredbe.

(19)

Za zagotovitev dostopa do večjezičnih spričeval je primerno, da veterinarsko spričevalo, zahtevano za netrgovske premike v Unijo največ petih psov, mačk ali belih dihurjev, temelji na standardnih vzorcih iz Odločbe 2007/240/ES.

(20)

Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (11) določa pravila za izdajo veterinarskih spričeval, ki jih veterinarska zakonodaja zahteva za preprečevanje zavajanja in goljufij pri izdajanju spričeval. Primerno je zagotoviti, da pravila in načela, ki so vsaj enakovredna tistim iz navedene direktive, uporabljajo uradni veterinarji tretjih držav.

(21)

Primerno je uvesti prehodno obdobje, da se državam članicam omogoči sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zahtevami iz tega sklepa.

(22)

Odločbi 2004/595/ES in 2004/824/ES je zato treba razveljaviti.

(23)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1.   Ta sklep določa:

(a)

seznam tretjih držav in ozemelj, ki imajo dovoljenje za uvoz psov, mačk in belih dihurjev ter netrgovske premike v Unijo več kot petih psov, mačk ali belih dihurjev v skladu z Direktivo 92/65/EGS, ter veterinarsko spričevalo za tak uvoz in netrgovske premike;

(b)

veterinarsko spričevalo za netrgovske premike v Unijo največ petih psov, mačk ali belih dihurjev v skladu z Uredbo (ES) št. 998/2003.

2.   Ta sklep se uporablja brez poseganja v Odločbo 2004/839/ES.

Člen 2

Tretje države in ozemlja, ki imajo dovoljenje za uvoz psov, mačk in belih dihurjev ter netrgovske premike v Unijo več kot petih psov, mačk ali belih dihurjev, ter veterinarsko spričevalo za tak uvoz in netrgovske premike

1.   Države članice odobrijo uvoz pošiljk psov, mačk in belih dihurjev ter netrgovske premike v Unijo več kot petih psov, mačk ali belih dihurjev pod pogojem, da so tretje države ali ozemlja, s katerih prihajajo, ter kakršne koli tretje tranzitne države ali ozemlja:

(a)

s seznama v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 ali

(b)

s seznama iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010.

2.   Psi, mačke in beli dihurji iz odstavka 1:

(a)

spremlja jih veterinarsko spričevalo, ki je sestavljeno v skladu z vzorcem iz Priloge I in ga izpolni uradni veterinar ob ustreznem upoštevanju navodil iz dela II navedenega spričevala;

(b)

izpolnjujejo zahteve veterinarskega spričevala iz Priloge I za tretje države ali ozemlja, iz katerih prihajajo, kakor so navedeni v odstavku 1(a) oziroma (b) tega člena.

Člen 3

Veterinarsko spričevalo za netrgovske premike v Unijo največ petih psov, mačk ali belih dihurjev

1.   Države članice odobrijo netrgovske premike največ petih psov, mačk ali belih dihurjev na svoje ozemlje pod pogojem, da prihajajo iz tretjih držav ali ozemelj ali so v tranzitu čez tretje države ali ozemlja:

(a)

s seznama v oddelku 2 dela B ali delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 ali

(b)

ki niso s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003.

2.   Psi, mačke in beli dihurji iz odstavka 1:

(a)

spremlja jih veterinarsko spričevalo, ki je sestavljeno v skladu z vzorcem iz Priloge II in ga izda uradni veterinar ob ustreznem upoštevanju navodil iz dela II navedenega spričevala;

(b)

izpolnjujejo zahteve veterinarskega spričevala iz Priloge II za tretje države ali ozemlja iz katerih prihajajo, kakor so navedeni v odstavku 1(a) oziroma (b) tega člena.

Člen 4

Prehodne določbe

Države članice za prehodno obdobje do 30. junija 2012 odobrijo uvoz in netrgovske premike v Unijo psov, mačk in belih dihurjev, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, izdano najpozneje 29. februarja 2012 v skladu z vzorci iz Priloge k Odločbi 2004/595/ES oziroma 2004/824/ES.

Člen 5

Razveljavitvi

Odločbi 2004/595/ES in 2004/824/ES se razveljavita.

Člen 6

Uporaba

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012.

Člen 7

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 2011

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(2)  UL L 146, 13.6.2003, str. 1.

(3)  UL L 296, 15.11.2011, str. 6.

(4)  UL L 266, 13.8.2004, str. 11.

(5)  UL L 73, 20.3.2010, str. 1.

(6)  UL L 114, 7.5.2010, str. 3.

(7)  UL L 104, 21.4.2007, str. 37.

(8)  UL L 358, 3.12.2004, str. 12.

(9)  UL L 312, 27.11.2003, str. 1.

(10)  UL L 361, 8.12.2004, str. 40.

(11)  UL L 13, 16.1.1997, str. 28.


PRILOGA I

Image

Image

Image

Image


PRILOGA II

Image

Image

Image

Image


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/77


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. decembra 2011

o izvzetju nekaterih finančnih storitev v poštnem sektorju na Madžarskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9197)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/875/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) ter zlasti člena 30(5) in (6) Direktive,

ob upoštevanju prošnje, ki je bila poslana prek madžarske pošte Magyar Posta in prejeta 24. junija 2011,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Komisija je 24. junija 2011 prejela prošnjo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES, ki ji je bila poslana po pošti. Komisija je vlagateljico in madžarski organ, pristojen za konkurenco, 8. avgusta 2011 po elektronski pošti zaprosila za dodatne informacije. Odgovora je prejela 2. in 15. septembra 2011. Prošnja, ki jo je predložila Magyar Posta (v nadaljnjem besedilu: družba Posta), zadeva različne finančne storitve, ki jih opravlja družba Posta, in je sestavljena iz dveh delov: plačilne storitve in storitve, opravljene v imenu drugih finančnih institucij. Vsak del se nanaša na različne finančne storitve, ki jih je družba Posta razporedila v naslednja poglavja:

Plačilne storitve

1.

Obstoječe lastne storitve:

1.1

storitve, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun (plačila računov in ekspresna plačila računov);

1.2

storitve, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa (storitev dostave gotovine in storitev izplačila pokojnine);

1.3

storitve denarnih nakazil (notranje denarno nakazilo, mednarodno denarno nakazilo in denarno nakazilo Western Union – opravljeno v imenu drugih).

2.

Storitve računov in povezane plačilne storitve, katerih izvajanje se načrtuje v prihodnosti:

2.1

storitve, ki omogočajo gotovinske pologe na plačilni račun, in vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa;

2.2

storitve, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa, in vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa;

2.3

izvajanje plačilnih transakcij med plačilnimi računi;

2.4

izdaja plačilnih instrumentov, ki bi nadomestili kartico.

Storitve, opravljene v imenu drugih oseb

3.1

Posredništvo pri transakcijskih računih ter povezanih produktih in storitvah (bančno poslovanje s prebivalstvom in podjetji, ki se izvaja v imenu kreditnih institucij, vključno s sprejemanjem in posredovanjem plačilnih nalogov za izvršitev, ter posredništvo pri vpoglednih vlogah in vezanih vlogah, povezanih z bančnim računom).

3.2

Kreditno posredništvo, ki se izvaja v imenu kreditnih institucij.

3.3

Posredništvo in sprejemanje plačilnih kartic, ki se izvaja v imenu kreditnih institucij (kreditne kartice, debetne kartice, sprejemanje bančnih kartic in terminali POS).

3.4

Posredništvo pri naložbah in namenskih varčevanjih v imenu drugih:

(a)

prodaja finančnih instrumentov (državni vrednostni papirji, investicijski skladi in drugi vrednostni papirji);

(b)

posredništvo pri varčevalnih produktih za gospodinjstva.

3.5

Posredništvo pri zavarovalniških produktih (življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje).

(2)

Glede na prošnjo (2) zajema mreža družbe Posta več kot 2 600 stalnih poštnih uradov. Vendar vsi poštni uradi ne opravljajo vseh storitev iz prošnje (3). Na ozemlju Madžarske trenutno posluje skupno 4 605 podružnic kreditnih institucij. Glede na podatke Giro Zrt ima največ podružnic OTP Bank, tj. 809 podružnic, sledijo pa ji K&H Bank Zrt. (377 podružnic), CIB Bank Zrt. (218 podružnic), Reiffeisen Bank Zrt. (180 podružnic) in Erste Bank Hungary Nyrt. (145 podružnic). Od osmih največjih bank v sektorju kreditnih institucij ima vsaka več kot 100 podružnic, obstaja pa še 22 malih in srednje velikih bank, 10 podružnic kreditnih institucij in 138 kreditnih institucij, ki so bile ustanovljene kot zadruge z največjo kreditno institucijo, ki ima 20–40 podružnic. Z vidika mednarodne primerjave na podlagi podatkov iz modre knjige ECB iz leta 2007 (4) se Madžarska v zvezi s številom podružnic na prebivalca s tem uvršča na sredino lestvice.

II.   PRAVNI OKVIR

(3)

Opozoriti je treba, da Direktiva 2004/17/ES v skladu s točko (c) člena 6(2) navedene direktive zajema opravljanje finančnih storitev, kot so opredeljene v četrti alinei navedene točke (c), le v primeru, če take storitve opravljajo subjekti, ki opravljajo tudi poštne storitve v smislu točke (b) navedene določbe. Družba Posta je edini naročnik na Madžarskem, ki ponuja storitve, obravnavane v tem sklepu.

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja Direktiva, Direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. Šteje se, da je dostop neomejen, če država članica pri odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela konkurenci izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti. Če v Prilogi XI k Direktivi ni navedena ustrezna zakonodaja Skupnosti, kot na primer v zvezi s storitvami, obravnavanimi v tem sklepu, se uporablja drugi pododstavek člena 30(3), ki določa, da „je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga pravno in dejansko prost“.

(5)

V zvezi s finančnimi storitvami je treba opozoriti, da je bil na ravni Unije sprejet obsežen del zakonodaje za liberalizacijo vzpostavitve in opravljanja storitev v tem sektorju (5). Kar zadeva plačilne storitve, se ugotavlja, da je Madžarska Direktivo 2007/64/ES o plačilnih storitvah v celoti in pravočasno prenesla z Zakonom št. LXXXV/2009 o opravljanju dejavnosti plačilnih storitev.

(6)

Madžarska izvaja zakonodajo Unije o liberalizaciji pretoka kapitala in svobode opravljanja storitev ter ustrezno zakonodajo o liberalizaciji finančnih trgov. Poleg tega je Madžarska izpolnila zahteve iz akcijskega načrta za finančne storitve. Madžarski trg kreditnih institucij in plačilnih storitev je dobro urejen. V skladu z Zakonom CXII iz leta 1996 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih (zakon o bančništvu) je za opravljanje finančnih in pomožnih storitev potrebno dovoljenje. V skladu z Zakonom št. CXXXVII/2007 o investicijskih družbah in trgovcih z blagom ter predpisih, ki urejajo njihove dejavnosti, lahko naložbene storitve opravljajo le investicijske družbe in kreditne institucije. Zakon št. LX/2003 o zavarovalnicah in zavarovalniških dejavnostih določa, da lahko zavarovalniške dejavnosti izvajajo le zavarovalnice. Družba Posta je pooblaščena za opravljanje finančnih storitev v skladu s to prošnjo, ki jo je predložil madžarski finančni nadzorni organ. Za opravljanje teh storitev se lahko dovoljenje dodeli vsaki instituciji, ki lahko izpolnjuje določbe glede preudarnega delovanja in učinkovitega nadzora. Opravljanje finančnih storitev ali pomožnih dejavnosti teh storitev ter investicijskih in zavarovalniških storitev je prek njihovih podružnic dostopno tudi družbam nerezidentkam, če tem podružnicam v državi, v kateri so ustanovljene, dodeli dovoljenje pristojni nadzorni organ. Zahteva glede obstoja podružnice na Madžarskem ne velja za finančne institucije, ustanovljene v državi članici EGP, ker lahko te institucije opravljajo storitve čezmejno.

(7)

Ob ustreznem upoštevanju dejstev iz uvodnih izjav 5 in 6 zgoraj je mogoče domnevati, da je pogoj iz člena 30(3) v zvezi s prostim dostopom do trga izpolnjen.

(8)

Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi. V zvezi s trgi, ki jih zadeva ta sklep, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Druga morebitna merila so lahko stopnja koncentracije na teh trgih in/ali menjave strank. Ker so pogoji za različne dejavnosti, na katere se nanaša ta sklep, različni, je treba pri preučitvi konkurenčnih razmer upoštevati različne razmere na različnih trgih.

(9)

Čeprav je mogoče v nekaterih primerih predvideti ožjo ali širšo opredelitev trga, natančna opredelitev upoštevnega trga v tem sklepu ni potrebna, če se številne storitve iz prošnje, ki jo je predložila družba Posta, obravnavajo v takšnem obsegu, da ostane rezultat analize enak ne glede na to, ali temelji na ozki ali širši opredelitvi.

(10)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci.

III.   OCENA

(11)

V prošnji sta navedeni dve različni kategoriji plačilnih storitev: A) obstoječe storitve in B) storitve, katerih uvedba je načrtovana za leto 2012. V oceni, ki je vključena v ta sklep, se bodo upoštevale le obstoječe storitve, ker ni dokazil o tem, kakšen bo učinek načrtovanih storitev, če in ko bodo uvedene.

(12)

Obstoječe plačilne storitve, ki jih opravlja družba Posta, so storitve, ki omogočajo gotovinske pologe na plačilni račun, in storitve, ki omogočajo gotovinske dvige z bančnega računa, pri čemer ima družba Posta vlogo posrednika, ter storitve denarnih nakazil (storitve domačih in mednarodnih denarnih nakazil, ki jih opravlja družba Posta, ter storitve denarnih nakazil Western Union, pri katerih je družba Posta posrednik).

(13)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so storitve, ki jih ponuja družba Posta, izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih s prostim dostopom), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, ki je bila dosežena s podrobnimi pravili za oddajo javnega naročila iz Direktive 2004/17/ES, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil družbe Posta za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki omogočajo opredelitev rešitve, ki je v celoti ekonomsko najugodnejša. Zato je treba preučiti, ali lahko banke in druge finančne institucije izvajajo konkurenčni pritisk na družbo Posta.

(14)

Glavni konkurenti družbe Posta na trgu plačilnih storitev so banke in druge finančne institucije, ki jih določbe Direktive 2004/17/ES ne zajemajo, ker niso naročniki v smislu Direktive in/ali ne opravljajo finančnih storitev skupaj s poštnimi storitvami.

(15)

Plačilne metode, ki jih ponujajo banke, so na splošno privlačnejše od plačilnih metod, ki temeljijo na papirnih obrazcih in/ali gotovini, ter so splošno razpoložljive. Glede na podatke GfK Hungaria (6) se je število uporabnikov spletnih bančnih storitev do konca leta 2010 v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 200 000 in doseglo milijon uporabnikov, pri čemer se stopnja rasti povečuje. Hkrati se glede na isti vir število tistih, ki dajejo prednost osebnemu bančništvu, zmanjšuje – četrtina vseh strank bančnih storitev v podružnicah bank ne uporablja več.

(16)

Proizvodni trg, kot ga je opredelila vlagateljica, je trg plačilnih storitev, ki jih opravljajo kreditne institucije in drugi ponudniki plačilnih storitev, medtem ko se za zadevni geografski trg šteje celotno ozemlje Madžarske. Madžarski organ, pristojen za konkurenco (GVH), je navedel, da nima na razpolago vseh informacij in podatkov za ustrezno in natančno opredelitev proizvodnega trga, vendar „se bo verjetno sprejela“ opredelitev upoštevnega proizvodnega trga, ki jo je predložila vlagateljica. Kar zadeva geografski trg je GVH v okviru iste izjave o omejitvi odgovornosti, na katero se sklicuje zgoraj, navedel, da „ni seznanjen z nobenim dokazilom, na podlagi katerega se za geografski trg ne bi smelo šteti celotno ozemlje Madžarske“.

(17)

Za namene tega sklepa ne bo v okviru trga plačilnih storitev uvedeno nobeno dodatno razlikovanje med posameznimi maloprodajnimi in veleprodajnimi proizvodnimi trgi, ker je rezultat analize bolj ali manj enak ne glede na to, ali temelji na ožji ali širši opredelitvi

(18)

Madžarski organ, pristojen za konkurenco, v zvezi s stopnjo koncentracije na trgu plačilnih storitev navaja, da se predvideva, da imajo „5 do 6 glavnih bank in družba Magyar Posta na področju plačilnih storitev za prebivalstvo zelo velik skupni tržni delež in verjetno pokrivajo večino trga“. Na veleprodajnem trgu je stopnja koncentracije predvidoma manjša zaradi prisotnosti več drugih finančnih institucij.

(19)

Te storitve omogočajo strankam plačevanje kupljene storitve ali blaga. Uporabljajo jih posamezniki za izpolnjevanje plačilnih obveznosti, pri čemer se uporabljajo zlasti za plačila storitev javnih podjetij, telekomunikacijskih storitev, finančnih storitev, zavarovalniških storitev, storitev dostave na dom, plačevanje davkov itd.

(20)

Glavni dejavnik pri opredelitvi upoštevnega proizvodnega trga je določitev področja uporabe nadomestnih produktov, tj. nadomestnih možnosti, ki jih ima stranka za izpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zato upoštevni proizvodni trg po mnenju vlagateljice zajema gotovinske pologe na bančne račune v bankah ali prek bankomatov (BA) (7), plačila s karticami in nakazila med bančnimi računi (preprosta nakazila in samodejna nakazila v breme).

(21)

Kar zadeva zamenjavo plačilnih metod, je madžarski organ, pristojen za konkurenco (GVH), potrdil, da „glavna javna podjetja in drugi ponudniki storitev običajno svojim strankam ponujajo različne plačilne metode, pri čemer je mogoča enostavna zamenjava teh metod. Prav tako se zdi, da je prisoten trend prepričevanja strank, naj uporabljajo elektronske plačilne metode namesto metod, ki temeljijo na papirnih obrazcih in gotovini“. V zvezi s tem je treba opozoriti na večjo uporabo spletnega bančništva. Vendar v skladu z uvodno izjavo 9 zgoraj natančna opredelitev v tem sklepu ni potrebna.

(22)

Tržni delež družbe Posta na področju storitev, ki omogočajo gotovinske pologe na plačilni račun, izračunan kot odstotek celotnega trga, kot je bil opredeljen, je leta 2007 znašal (8) 3,91 %, leta 2008 3,88 % in leta 2009 4,14 %. V zvezi z obsegom in vrednostjo je treba opozoriti, da sta se leta 2009 število transakcij družbe Posta in njihova vrednost v primerjavi s predhodnima letoma zmanjšala (9).

(23)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(24)

Za storitve, ki omogočajo gotovinske dvige, je značilno, da imetnik računa odobri plačilo s svojega plačilnega računa po naročilu tretje strani. Področje uporabe teh storitev trenutno vključuje storitev dostave gotovine in storitev plačila pokojnine. Glavni izvajalci plačil so državna blagajna in občinske uprave, ki uporabljajo ta sistem za plačevanje družinskih dodatkov, socialnih prejemkov, nadomestil za brezposelnost itd. Pri plačilih iz državne blagajne lahko prejemnik izbira med možnostjo nakazila zneskov na bančni račun in možnostjo, da prejme gotovino prek dostave po pošti. V primeru plačila pokojnine lahko prejemniki izberejo tudi možnost, pri kateri jim je en del zneska nakazan na račun, drugi del pa jim je dostavljen v gotovini. Prav tako je mogoče, da se dostava gotovine po pošti kadar koli zamenja z bančnim nakazilom, pri čemer je potrebno predložiti le zahtevek centralni upravi za nacionalno pokojninsko zavarovanje.

(25)

Madžarska prek nacionalne banke izvaja politiko, katere cilj je zmanjšanje obsega gotovinskih transakcij ter spodbujanje razvoja elektronskih plačilnih metod in povezane infrastrukture. Gospodarske družbe morajo opravljati plačila prek plačilnih računov, plače javnih uslužbencev pa se plačujejo na bančne račune. Glede na študijo (10), ki jo je nedavno izvedla madžarska nacionalna banka, se zdaj polovica pokojnin, ki jih zagotavlja država, ne plačuje po pošti, poleg tega pa sta se število in skupna vrednost pokojnin, plačanih prek družbe Posta, glede na prošnjo (11) v zadnjih letih postopno zmanjševala.

(26)

Na podlagi navedenih razlogov se nakazila plačil med plačilnimi računi (enostavno nakazilo in skupinska nakazila), gotovinski dvigi z bančnimi karticami na bančnih avtomatih in terminalih POS (12) ter gotovinski dvigi na banki štejejo za upoštevni proizvodni trg za storitve, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa.

(27)

V primeru zgoraj navedenih storitev se lahko plačila med plačilnimi računi (enostavne transakcije in skupinska nakazila, kadar so plačila z enega računa nakazana več osebam), ki so namenjena osebam z bančnim računom, štejejo za nadomestne produkte. Tudi v tem primeru natančna opredelitev v tem sklepu ni potrebna.

(28)

Tržni delež družbe Posta za storitve, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa, izračunan kot odstotek celotne nadomestne storitve, je leta 2007 znašal (13) 2,44 %, leta 2008 2,49 % in leta 2009 2,61 %. V zvezi z obsegom in vrednostjo je treba opozoriti, da sta se število transakcij družbe Posta in njihova skupna vrednost v zadnjih treh letih, za katera so na voljo podatki, tj. leta 2007, 2008 in 2009, zmanjševala (14).

(29)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(30)

Storitev denarnega nakazila, ki jo opravlja družba Posta, se na splošno uporablja za plačila med posamezniki. Zadevne storitve so domača denarna nakazila in mednarodna denarna nakazila, ki jih samostojno opravlja družba Posta, ter denarno nakazilo Western Union, ki so na voljo na nacionalni in mednarodni ravni ter ponujajo metodo za pošiljanje denarja v realnem času.

(31)

V zvezi z domačimi nakazili, ki jih družba Posta opravlja samostojno ali v imenu Western Union, vlagateljica meni, da so transakcije med plačilnimi računi nadomestne možnosti za denarna nakazila, če ima prejemnik plačila plačilni račun. Zato bi se trg plačil, izvedenih med računi na Madžarskem, lahko štel za upoštevni proizvodni trg za domača denarna nakazila, čeprav natančna opredelitev ni potrebna.

(32)

Ustrezno izračunani tržni deleži družbe Posta so bili v letih 2007, 2008 in 2009 manjši od 1 %.

(33)

V primeru mednarodnih denarnih nakazil so se dejavnosti, ki sta jih opravljali družbi Posta in Western Union, štele za podobne nadomestne proizvode. Poleg tega se plačila prek plačilnih računov štejejo za nadomestljive produkte, zato vlagateljica čezmejna plačila med plačilnimi računi šteje za upoštevni proizvodni trg. Vendar natančna opredelitev upoštevnega trga ni potrebna.

(34)

Tržni delež družbe Posta, izračunan na tej podlagi, v letih 2007, 2008 in 2009 znaša 0,5 %.

(35)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(36)

Prošnja za izvzetje je povezana tudi z nekaterimi dejavnostmi, ki jih družba Posta izvaja v imenu drugih oseb in so povezane z nekaterimi finančnimi storitvami, pri katerih je družba Posta posrednik.

(37)

Prošnja za izvzetje vključuje posredništvo pri transakcijskih računih ter povezanih produktih in storitvah, in sicer: bančno poslovanje s prebivalstvom in podjetji, ki ga družba Posta izvaja v imenu kreditnih institucij, vključno s sprejemanjem in posredovanjem plačilnih nalogov v izvršitev, ter posredništvo pri vpoglednih vlogah in vezanih vlogah, povezanih z bančnim računom.

(38)

Finančne produkte in storitve, ki jih kot posrednik ponuja družba Posta, zagotavljata Erste Bank in OTP Bank. Poleg tega ponuja družba Posta depozitne produkte v svojem imenu.

(39)

Komisija je v prejšnji praksi (15) različno obravnavala bančno poslovanje s prebivalstvom in bančno poslovanje s podjetji. Bančno poslovanje s prebivalstvom zajema v skladu z opredelitvijo vse bančne storitve za fizične osebe in mikropodjetja, medtem ko bančno poslovanje s podjetji na splošno zajema bančne storitve za velike poslovne stranke ter mala in srednje velika podjetja. Vendar Komisija v prejšnjih sklepih (16) v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom ni sprejela dokončne odločitve o tem, ali posamezni produkti bančnega poslovanja s prebivalstvom pomenijo ločene proizvodne trge oziroma ali je lahko več produktov bančnega poslovanja s prebivalstvom del enotnega upoštevnega proizvodnega trga.

(40)

Upoštevni proizvodni trg je treba razlikovati glede na stopnjo v distribucijski verigi (na začetku verige – zagotavljanje transakcijskih računov ter povezanih produktov in storitev; ali na koncu verige – posredovanje pri transakcijskih računih ter povezanih produktih in storitvah). Kot upoštevni proizvodni trg za dejavnost posredovanja pri plačilnih računih za prebivalstvo se lahko šteje trg za posredovanje pri transakcijskih računih in depozitnih produktih za prebivalstvo. Kot upoštevni proizvodni trg za dejavnost posredovanja pri plačilnih računih za podjetja se lahko šteje trg za posredovanje pri transakcijskih računih in depozitnih produktih za podjetja. Vendar v skladu z uvodno izjavo 9 tega sklepa upoštevnega trga ni treba opredeliti.

(41)

Vlagateljica je opredelila geografski trg kot celotno ozemlje Madžarske. Madžarski organ, pristojen za konkurenco (GVH), je potrdil, da „za ta primer vse finančne institucije na Madžarskem izvajajo dejavnosti v celotni državi; pri nobenem vidiku opravljanja finančnih storitev niso ugotovljena regionalna odstopanja“. Poleg tega je bilo v prejšnji praksi Komisije (17) v zvezi s finančnimi trgi ugotovljeno, da je upoštevni geografski trg zaradi različnih konkurenčnih pogojev v posameznih državah članicah in pomembnosti mreže poslovalnic nacionalen.

(42)

Tržni deleži družbe Posta, izračunani ob upoštevanju zgornjih navedb, so: za transakcijske račune in vloge za prebivalstvo 1,45 % leta 2007, 1,38 % leta 2008 in 1,51 % leta 2009, medtem ko so bili tržni deleži družbe Posta na trgu za transakcijske račune in vloge za podjetja leta 2007, 2008 in 2009 zanemarljivi (0 %). Na podlagi teh podatkov je mogoče ugotoviti, da so nizki tudi tržni deleži za posredovanje pri teh finančnih storitvah.

(43)

Preostale tržne deleže imajo druge banke in finančne institucije, za katere določbe Direktive 2004/17/ES ne veljajo.

(44)

Madžarski organ, pristojen za konkurenco (GVH), je pri preiskavi v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom iz leta 2009 (18) ugotovil, da na Madžarskem ni večjih ovir za zamenjavo bančnih računov ter da je stopnja zamenjave transakcijskih računov v primerjavi z drugimi državami članicami EU med največjimi.

(45)

Prednosti obsežne mreže družbe Posta niso tako izrazite zaradi vedno pomembnejšega spletnega bančništva.

(46)

Najpomembnejši dejavniki, na podlagi katerih stranke izberejo banko, so v skladu z raziskavo (19) o takšnih dejavnikih zanesljivost in zaupanje, bližina in dostopnost (vključno z dostopnostjo sredstev za dvig gotovine) ter kakovost storitve. Te ugotovitve so bile potrjene tudi z rezultati raziskave (20) o finančnih storitvah in storitvah v zvezi s transakcijskimi računi. Na podlagi tega vira so najpomembnejši vidiki pri izbiri banke stroški in ugled, medtem ko je dostop (tj. obsežna mreža) manj pomemben. Pomembna sta tudi obseg bančnih storitev, zlasti razpoložljivost različnih bančnih storitev, in visoka kakovost storitve. Čeprav ima družba Posta vzpostavljeno obsežno mrežo, vplivajo na izbiro banke druga merila, ki so po mnenju strank pri tem pomembna (ugled banke, bančne storitve, kakovost storitve). Stranke, ki med drugim zahtevajo velik obseg storitev, so zato zadržane glede izbire ali zamenjave bančnega v poštni račun brez storitev, ki so jih navajene.

(47)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(48)

Ta dejavnost pomeni posredovanje posojil tretjih oseb, pri katerem je družba Posta posrednik za več posebnih storitev. Družba Posta ponuja strankam poslovanja s prebivalstvom kreditne proizvode (brez zavarovanja s premičnim ali nepremičnim premoženjem) banke Erste Bank, za podjetja pa kot posrednik za več posebnih storitev ponuja proizvod banke Magyar Fejlesztesi Bank.

(49)

Zadevne storitve je mogoče razdeliti na veliko različnih načinov glede na dejavnike, kot je namen najema posojila ali tipična stranka (potrošniki, mala in srednje velika podjetja, velika podjetja ali javna uprava). Zato se lahko kreditno posredovanje za prebivalstvo in kreditno posredovanje za podjetja štejeta za ločena proizvodna trga.

(50)

Proizvodni trg kreditnega posredovanja za prebivalstvo je vlagateljica opredelila kot trg hipotekarnih posojil in osebnih posojil brez omejitev v madžarskih forintih in tujih valutah. Ta opredelitev ni v nasprotju s prejšnjo prakso Komisije (21), v kateri Komisija ni sprejela dokončne odločitve o tem, ali posamezni produkti bančnega poslovanja s prebivalstvom pomenijo ločene upoštevne proizvodne trge oziroma ali je lahko več produktov bančnega poslovanja s prebivalstvom del enotnega upoštevnega proizvodnega trga.

(51)

Družba Posta ponuja podjetjem le eno vrsto kreditnih proizvodov za podjetja. Ta proizvod običajno ponujajo druge finančne institucije (tj. hranilne zadruge). Družba Posta tega proizvoda ne ponuja v celotni mreži, ampak le na 45 določenih mestih. Upoštevni proizvodni trg za podjetja po mnenju vlagateljice vključuje posojila, ki jih malim in srednje velikim podjetjem ponujajo kreditne institucije. Vendar v skladu z uvodno izjavo 9 zgoraj natančna opredelitev trga v tem sklepu ni potrebna.

(52)

Geografski trg je zaradi razlogov, ki so skoraj enaki razlogom iz uvodne izjave 41, celotno ozemlje Madžarske.

(53)

Tržni deleži družbe Posta na opredeljenem trgu posojil za prebivalstvo so bili leta 2007, 2008 in 2009 manjši od 0,5 %, medtem ko so bili tržni deleži na trgu posojil za podjetja v navedenih letih zanemarljivi (0 %). Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti, da so tržni deleži družbe Posta na teh ozko opredeljenih trgih tako majhni, da bodo njeni tržni deleži na širše opredeljenem trgu še manjši.

(54)

Preostale tržne deleže imajo druge banke in finančne institucije, za katere določbe direktive za posebne sektorje ne veljajo. Skupni tržni deleži (22) prvih treh konkurentov so leta 2007, 2008 in 2009 znašali: 52,54 %, 51,39 % in 54,27 % na trgu posojil za prebivalstvo ter 42,69 %, 47,36 % in 48,07 % na trgu posojil za podjetja.

(55)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba zgoraj navedene dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(56)

Družba Posta ponuja kreditne kartice, ki jih izdaja Erste Bank Zrt. Ta proizvod je glede pogojev in ponujenih storitev običajna kreditna kartica.

(57)

Na področju debetnih kartic je družba Posta posrednik za podjetniške in osebne bančne kartice, vezane na transakcijske račune. Ima vlogo posrednika za več posebnih storitev, medtem ko storitev zagotavlja Erste Bank Hungary Nyrt. Pri tem ponuja običajne debetne kartice.

(58)

V zvezi z sprejemanjem plačilnih kartic so poštni uradi opremljeni s terminali POS, ki omogočajo dvig gotovine z bančnimi karticami. Vlagateljica je navedla, da je mogoče enako storitev (pridobitev gotovine) s stališča strank izvesti pri bančnem okencu ali na drugem terminalu POS, ki ga imajo tretje osebe na drugih mestih, ki niso poštni uradi, zato so proizvodi nadomestljivi.

(59)

Komisija je v preteklosti različno obravnavala (23) dve glavni dejavnosti, povezani s plačilnimi karticami: izdajo kartic posameznikom in podjetjem ter „pridobitev“ trgovcev, ki sprejemajo plačilne kartice. Poleg tega je Komisija v zvezi z izdajo plačilnih kartic v prejšnjih sklepih (24) obravnavala morebitno razlikovanje med različnimi vrstami kartic, vendar natančna opredelitev na koncu ni bila določena.

(60)

Brez poseganja v konkurenčno pravo bodo v tem sklepu upoštevani trije proizvodni trgi, in sicer trg za kreditne kartice, trg za debetne kartice in sprejemanje plačilnih kartic.

(61)

V zvezi s trgom za sprejemanje plačilnih kartic se proizvodni trg, ki ga je opredelila vlagateljica, ne ujema s trgom, ki je bil na splošno opredeljen v prejšnjih sklepih Komisije iz uvodne izjave 59. „Prvotni“ trg za sprejemanje plačilnih kartic vključuje trgovce, ki sprejemajo plačila s karticami. Drug možni trg za sprejemanje plačilnih kartic vključuje banke, ki takšnim trgovcem ponujajo storitve sprejemanja plačilnih kartic. Vendar je družba Magyar Posta verjetno ravnala ustrezno, ker je zagotovila podatke o koncentraciji na podlagi števila delujočih bančnih avtomatov,“ kar je v zadevi Posta potrdil madžarski organ, pristojen za konkurenco (GVH), (25) ob upoštevanju dejstva, da naprave POS delujejo kot bančni avtomati obeh bank, za kateri družba Posta posreduje.

(62)

V zvezi z geografskim trgom je v prejšnjih zadevah, ki jih je obravnavala Komisija (26), navedeno, da je trg za plačilne kartice nacionalen, čeprav se dopušča, da se lahko trg v prihodnosti razširi. V tem primeru je geografski trg opredeljen kot celotno ozemlje Madžarske.

(63)

V skladu z opredelitvijo vlagateljice je bil tržni delež družbe Posta od leta 2007 do leta 2009 na trgu za kreditne kartice manjši od 1 %, na trgu za debetne kartice manjši od 3 %, na trgu za sprejemanje plačilnih kartic pa manjši od 6 %.

(64)

Madžarski organ, pristojen za konkurenco (27), je na podlagi študije, ki jo je nedavno izvedel v sodelovanju z madžarsko nacionalno banko, navedel, da je od skupaj 24 bank, ki izdajajo debetne kartice, skupni tržni delež petih največjih bank pri izdajanju debetnih kartic približno 82 %. Na podlagi podatkov iz istega vira je na trgu za izdajanje kreditnih kartic koncentracija manjša; od 18 bank, ki izdajajo kreditne kartice, je skupni tržni delež sedmih največjih bank 68 %. Poleg tega je v skladu s prošnjo stopnja koncentracije na področju sprejemanja plačilnih kartic visoka, ker tri četrtine vseh bančnih avtomatov upravljajo štiri banke.

(65)

Glede na majhne tržne deleže družbe Posta in dejstvo, da na tem področju delujejo druge banke in finančne institucije, ki izvajajo konkurenčni pritisk na dejavnost družbe Posta, je ugotovljeno, da je treba brez poseganja v konkurenčno pravo te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci.

(66)

Ta skupina storitev vključuje prodajo finančnih instrumentov in trženje posebnih naložbenih produktov. Med ponujene finančne instrumente spadajo državni vrednostni papirji, investicijski skladi Erste Befektetesi Zrt, drugi vrednostni papirji in posebne ureditve varčevanja za gospodinjstva v imenu Fundamenta Lakaskassza Zrt. in OTP Lakastakarekpenztar Zrt. kot posrednika.

(67)

Komisija v prejšnjih zadevah ni dokončno odgovorila na vprašanje, ali posamezne navedene storitve morda spadajo na ločen proizvodni trg (28). Opredelitev v tem primeru ne bo dokončna, ker storitve, ki jih kot posrednik opravlja družba Posta, ne glede na nadomestno opredelitev trga ne povzročajo pomislekov o konkurenci.

(68)

V zvezi z geografskim obsegom Komisija meni (29), da je večina tržnih segmentov mednarodna, čeprav so bili nekateri analizirani z nacionalnega stališča (30). Natančna opredelitev geografskega trga ne bo določena, pri čemer se bo kot geografski trg v tem primeru štelo ozemlje Madžarske.

(69)

Tržni delež družbe Posta od leta 2007 do leta 2009 je bil na trgu državnih vrednostnih papirjev manjši od 4 %, na trgu za deleže v investicijskih skladih je znašal od 3 % do 9 %, na trgu obveznic je bil manjši od 2 %, na trgu ureditev varčevanja za gospodinjstva pa je bil manjši od 4 %.

(70)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci na naložbenem trgu.

(71)

Družba Posta ponuja življenjsko zavarovanje v imenu družbe Magyar Posta Eletbiztosito Zrt. in neživljenjsko zavarovanje v imenu družbe Magyar Posta Biztosito Zrt.

(72)

Komisija je v prejšnjih sklepih (31) različno obravnavala tri široke skupine vrst zavarovanj, in sicer: življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je mogoče življenjsko in neživljenjsko zavarovanje s stališča povpraševanja dodatno razdeliti na toliko posameznih proizvodnih trgov, kolikor je različnih tveganj, ki jih takšna zavarovanja krijejo. V zvezi z življenjskim zavarovanjem je Komisija v prejšnjih sklepih obravnavala naslednjo delitev: individualno življenjsko zavarovanje, skupinsko življenjsko zavarovanje in življenjsko zavarovanje, vezano na enoto investicijskega sklada, ali posamično varstvo, skupinsko varstvo, osebno pokojninsko zavarovanje, skupinsko pokojninsko zavarovanje, varčevanje in naložbe (32). V zvezi z neživljenjskim zavarovanjem je Komisija med drugim že obravnavala zavarovanje motornih vozil, požarno, transportno, zdravstveno in premoženjsko zavarovanje, zavarovanje splošne civilnopravne odgovornosti, nezgodno zavarovanje, zavarovanje pravne zaščite, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in kreditno zavarovanje (33). Vendar bi se lahko s stališča ponudbe obravnavali širši proizvodni trgi. V tem sklepu natančna opredelitev proizvodnega trga ni potrebna.

(73)

Komisija je analizirala tudi distribucijo zavarovalnih produktov in potrdila, da upoštevni trg za distribucijo neživljenjskega ali življenjskega zavarovanja vključuje vse zunanje distribucijske poti (tj. poti prek tretjih oseb ali nelastniške poti), kot so zavarovalni posredniki, zastopniki in drugi posredniki (34). Vendar v tem sklepu natančna opredelitev proizvodnega trga ni potrebna.

(74)

V zvezi z geografskim trgom je Komisija v prejšnjih sklepih (35) opredelila, da so trgi za življenjsko zavarovanje zaradi nacionalnih distribucijskih poti, ugotovljene tržne strukture, fiskalnih omejitev in različnih regulativnih sistemov nacionalni. Enak pristop bo upoštevan v tem primeru, pri čemer se bo kot geografski trg štelo celotno ozemlje Madžarske.

(75)

Tržni delež družbe Posta od leta 2007 do leta 2009 je bil na trgu produktov življenjskega zavarovanja manjši od 5 % (36), za produkte neživljenjskega zavarovanja pa manjši od 1 % (37). Na podlagi teh podatkov je mogoče ugotoviti, da so nizki tudi tržni deleži za posredovanje pri zavarovanjih.

(76)

Skupni tržni deleži prvih treh konkurentov so v navedenih letih znašali 52,29 %, 51,08 % in 50,1 % na trgu produktov življenjskega zavarovanja ter 54,84 %, 52,56 % in 51,66 % na trgu produktov neživljenjskega zavarovanja.

(77)

Brez poseganja v konkurenčno pravo je treba te dejavnike v tem sklepu obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti dejavnosti, ki jih izvaja družba Posta, konkurenci na zavarovalnem trgu.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(78)

Glede na proučene dejavnike iz uvodnih izjav 11 do 77 se lahko sklepa, da je pogoj za neposredno izpostavljenost konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES na Madžarskem izpolnjen pri naslednjih dejavnostih:

(a)

storitvah, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun;

(b)

storitvah, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa;

(c)

storitvah denarnih nakazil;

(d)

posredništvu pri transakcijskih računih ter povezanih produktih in storitvah;

(e)

kreditnem posredništvu;

(f)

posredništvu in sprejemanju plačilnih kartic, ki jih izdajo kreditne institucije;

(g)

posredništvu pri naložbah in namenskih varčevanjih v imenu drugih oseb;

(h)

posredništvu pri zavarovalnih produktih.

(79)

Ker je izpolnjen tudi pogoj o neomejenem dostopu do trga, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev iz uvodne izjave 78 na Madžarskem ali če so organizirani natečaji za opravljanje take dejavnosti na Madžarskem.

(80)

Finančne storitve, ki jih opravlja družba Posta, so pomožne poštne storitve v skladu s členom 6(2)(b) Direktive 2004/17/ES. Za poštne storitve, ki jih opravlja družba Posta, ta prošnja za izvzetje ne velja, zato se za te dejavnosti določbe Direktive 2004/17/ES uporabljajo še naprej. V zvezi s tem je poudarjeno, da se pogodbe za javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavajo v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da je treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, tj. naročilo, ki se uporablja za podporo učinkovitosti dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. Kadar se izvaja takšno mešano naročilo in kadar je prvotni namen podpora poštnim dejavnostim, se uporablja določba Direktive 2004/17/ES. Če je objektivno nemogoče določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz odstavkov 2 in 3 člena 9 Direktive 2004/17/ES.

(81)

Ta sklep temelji na pravnih dejstvih in dejanskem stanju od julija do oktobra 2011, kot je razvidno iz informacij, ki sta jih predložila družba Magyar Posta in madžarski organ, pristojen za konkurenco. Sklep se lahko spremeni, če bi bistvene spremembe pravnih dejstev ali dejanskega stanja povzročile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(82)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in so namenjena omogočanju opravljanja naslednjih storitev na Madžarskem:

(a)

storitev, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun;

(b)

storitev, ki omogočajo gotovinske dvige s plačilnega računa;

(c)

storitev denarnih nakazil;

(d)

posredništva pri transakcijskih računih ter povezanih produktih in storitvah;

(e)

kreditnega posredništva;

(f)

posredništva in sprejemanja plačilnih kartic, ki jih izdajo kreditne institucije;

(g)

posredništva pri naložbah in namenskih varčevanjih v imenu drugih oseb;

(h)

posredništva pri zavarovalnih produktih.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Madžarsko v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 16. decembra 2011

Za Komisijo

Michel BARNIER

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Glej prošnjo na strani 11.

(3)  Med plačilnimi storitvami opravlja na primer storitev mednarodnih poštnih denarnih nakazil le 328 poštnih uradov, medtem ko storitev denarnega nakazila Western Union v vlogi posrednika opravlja 1 024 poštnih uradov. Med storitvami, ki se opravljajo v imenu drugih, ponuja posredništvo pri kreditni kartici Posta, posredništvo pri naložbah v obveznice in nekatere zavarovalniške proizvode le 343 poštnih uradov, proizvode transakcijskih računov OTP Bank za stranke poslovanja s prebivalstvom ponuja 244 poštnih uradov, podjetniški kredit pa ponuja le 45 poštnih uradov.

(4)  Evropska centralna banka, Payment and Securities settlement system s in the European Union: non-euro area countries – Hungary (Plačilni sistemi in sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev v Evropski Uniji: države zunaj evroobmočja – Madžarska), avgust 2007.

(5)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES, UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

(6)  GfK Hungaria: Folytatódik az internetes bankolás térnyerése (Obseg spletnega bančništva se še vedno povečuje), 3. november 2010, http://www.gfk.com/imperia/md/content/gfk_hungaria/pdf/press_h/2010/press_2010_11_03_h.pdf

(7)  BA – kratica za bančni avtomat.

(8)  Upoštevni tržni deleži so se izračunali v razmerju do skupne vrednosti transakcij. Glej stran 34 prošnje.

(9)  Glej stran 32 prošnje.

(10)  Madžarska nacionalna banka, Nothing is Free: a survey of the social costs of the main payment instruments in Hungary (Nič ni brezplačno: raziskava socialnih stroškov glavnih plačilnih instrumentov na Madžarskem), avtorji: dr. Anikó Turján, Éva Divéki, Éva Keszy-Harmath, Gergely Kóczán, Kristóf Takács, Occasional Paper št. 93, 2011.

(11)  Glej strani 35 in 36 prošnje.

(12)  POS – točka prodaje (angl. „Point of Sale“).

(13)  Upoštevni tržni deleži so se izračunali v razmerju do skupne vrednosti transakcij. Glej stran 36 prošnje.

(14)  Glej strani 35 in 36 prošnje.

(15)  Zadeva COMP/M.5384 – BNP PARIBAS/FORTIS, stran 3.

(16)  Zadeva COMP/M.4844 – Fortis/ABN AMRO Assets.

(17)  Zadeve COMP/M.2225 – FORTIS/ASR, stran 3, COMP/M.5075 – Vienna Insurance Group/Erste Bank Versicherungssparte in COMP/M.5384 – BNP PARIBAS/FORTIS, stran 15.

(18)  Zamenjava v primeru nekaterih finančnih produktov za prebivalstvo in mala podjetja – preiskava sektorja – končno poročilo z dne 5. februarja 2009, GVH – madžarski organ, pristojen za konkurenco. GVH je to študijo o zamenjavi banke izvedel za obdobje 2002–2006.

(19)  Zamenjava v primeru nekaterih finančnih produktov za prebivalstvo in mala podjetja – preiskava sektorja – končno poročilo z dne 5. februarja 2009, GVH – madžarski organ, pristojen za konkurenco, ter s tem povezana dopolnilna študija „Informacije in izkušnje v zvezi z zamenjavo banke“, povzetek analize o trgu za stranke, Millward Brown, september 2006.

(20)  Ipsos: Finančne storitve, storitve v zvezi s transakcijskimi računi, povzetek raziskave o strankah poslovanja s prebivalstvom, januar 2009.

(21)  Zadeva COMP/M.4844 – Fortis/ABN AMRO Assets.

(22)  V skladu z dodatnimi informacijami, ki jih je vlagateljica predložila v dopisu z dne 2. septembra 2011.

(23)  Zadeva COMP/M.5241 – American Express/Fortis/Alpha Card.

(24)  Zadeve COMP/M.3894 – Unicredito/HVB, COMP/M.2567 – Nordbanken/Postgirot, COMP/M.3740 – Barclays Bank/Foerenngssparbanken/JV, COMP/M.4844 – Fortis/ABN AMRO Assets, COMP/M.5241 – American Express/Fortis/Alpha Card.

(25)  Odgovor GVH z dne 15. septembra 2011 na dopis Komisije z dne 8. avgusta 2011 v zvezi s prošnjo za informacije.

(26)  Zadevi COMP/M.3740 – Barklays Bank/Foereningssparbanken/JV in COMP/M.2567 – Nordbanken/Postgirot.

(27)  Odgovor GVH z dne 15. septembra 2011 na dopis Komisije z dne 8. avgusta 2011 v zvezi s prošnjo za informacije.

(28)  Zadeva COMP/M.3894 – Unicredito/HVB, zadeva COMP/M.5384 – BNP Paribas/FORTIS.

(29)  Zadevi COMP/M.2225 – Fortis/ASR, COMP/M.1172 – Fortis AG/Generale Bank.

(30)  Zadeva COMP/M.4155 – BNP Paribas/BNL.

(31)  Zadeva COMP/M.4284 – AXA/Winterhur, zadeva COMP/M.5384 – BNP Paribas/FORTIS.

(32)  Zadeva COMP/M.4047 – Aviva/Ark life, zadeva COMP/M.4284 – Axa/Winterthur, zadeva COMP/M.4701 Generali/PPF Insurance Business.

(33)  Zadeva COMP/M.4284 – Axa/Winterthur, zadeva COMP/M.4701 – Generali/PPF Insurance Business, zadeva COMP/M.2676 – Sampo/Vama/IF Holding/JV.

(34)  Zadeva COMP/M.4284 – AXA/Winterthur, zadeva COMP/M.4844 – Fortis/ABN AMRO Assets.

(35)  Zadevi COMP/M.5075 – Vienna Insurance Group/Erste Bank Versicherungssparte, COMP/M.4844 – Fortis/ABN AMRO Assets.

(36)  Tržni delež je izračunan na podlagi prihodkov od premij.

(37)  Glej opombo 36.


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/86


SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2011

o odobritvi izvzetja od razširitve protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o ukinitvi opustitve in preklicu izvzetja protidampinške dajatve, razširjene na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bila odobrena nekaterim stranem v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 88/97

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9473)

(2011/876/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 71/97 (2) („uredba o razširitvi“) o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 (3) na kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih delov za kolesa iz Ljudske republike Kitajske in o obračunavanju razširjene dajatve na takšen uvoz, registriran po Uredbi Komisije (ES) št. 703/96 (4),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 88/97 (5) („uredba o izvzetju“) o dovoljenju za izvzetje plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi, ter zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po začetku veljavnosti uredbe o izvzetju so številni sestavljavci koles predložili zahtevke v skladu s členom 3 uredbe o izvzetju za izvzetje od protidampinške dajatve, kakor je bila z Uredbo (ES) št. 71/97 razširjena na uvoz nekaterih delov za kolesa iz Ljudske republike Kitajske („razširjena protidampinška dajatev“). Komisija je v Uradnem listu Evropske unije objavila zaporedne sezname sestavljavcev koles (6), za katere je bilo v skladu s členom 5(1) uredbe o izvzetju opuščeno plačilo razširjene protidampinške dajatve v zvezi z njihovim uvozom bistvenih delov za kolesa, deklariranih za prosti promet.

(2)

Po zadnji objavi seznama strani v preiskavi (7) je bilo izbrano obdobje preiskave. To obdobje traja od 1. januarja 2011 do 31. julija 2011. Prav tako so bile zahtevane dodatne informacije iz let 2009 in 2010. Vprašalnik glede informacij o dejavnostih sestavljanja v zadevnem obdobju je bil poslan vsem stranem v preiskavi.

(3)

Komisija je bila prav tako obveščena o likvidaciji ene družbe, ki je bila izvzeta od protidampinških dajatev, razširjenih na dele za kolesa. Poleg tega je ena družba obvestila Komisijo, da je prenehala z dejavnostmi sestavljanja.

A.   ZAHTEVKI ZA IZVZETJE, ZA KATERE JE BILA PREJ ODOBRENA OPUSTITEV

A.1   Sprejemljivi zahtevki za izvzetje

(4)

Komisija je od strani iz tabele 1 prejela vse informacije, potrebne za določitev sprejemljivosti njihovih zahtevkov. Te strani so že prejele svojo opustitev z začetkom veljavnosti od dne, ko Komisija prejme prvi popolni zahtevek. Na podlagi teh informacij je Komisija ugotovila, da so zahtevki, ki so jih predložile strani iz tabele 1, sprejemljivi v skladu s členom 4(1) uredbe o izvzetju.

Tabela 1

Naziv

Naslov

Država

Dodatna oznaka TARIC

Blue Factory Team S.L.

CL Torres y Villaroel 6, Elche Parque Industrial, 03320 Alicante

Španija

A984

CODE X Sp. z o.o.

Olszanka 109, 33-386 Podegrodzie

Poljska

A966

JETLANE SAS (prvotno JET’LEAN SAS)

4, boulevard de Mons, 59650 Villeneuve-d’Ascq

Francija

A968

Kwasny & Diekhöner GmbH

Herforder Strasse 331, 33609 Bielefeld

Nemčija

A993

Maxtec Ltd.

1 Golyamokonarsko shose Str., 4204 Tsaratsovo, Plovdiv

Bolgarija

A991

Metelli di Staffoni Mario & C.S.A.S.

Via Trento 68, 25030 Trenzano (BS)

Italija

A979

Müller GmbH

Riedlerweg 7, 8054 Graz

Avstrija

A978 (prvotno A977)

Unicykel AB

Aröds Industrieväg 14, 422 43 Hisings Backa

Švedska

A967

(5)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila pri vseh vložnikih vrednost delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uporabljenih pri dejavnostih sestavljanja, nižja od 60 % skupne vrednosti delov, uporabljenih v navedenih dejavnostih. Zato ne spadajo v področje uporabe člena 13(2) osnovne uredbe.

(6)

Zaradi tega in v skladu s členom 7(1) uredbe o izvzetju je treba strani iz zgornje tabele 1 izvzeti od razširjene protidampinške dajatve.

(7)

V skladu s členom 7(2) uredbe o izvzetju mora izvzetje od razširjene protidampinške dajatve za strani iz zgornje tabele 1 začeti veljati z datumom prejema njihovih zahtevkov. Poleg tega se njihov carinski dolg v zvezi z razširjeno protidampinško dajatvijo šteje za ničnega od datuma prejema njihovih zahtevkov za izvzetje.

(8)

Družba Code X Sp. z o.o. je spremenila svoj naslov med postopkom preiskave. Družba je prejela opustitev na naslov ul. Krolewska 16, 00-103 Warszawa, Poljska. V obdobju začasne opustitve se je naslov spremenil v Olszanka 109, 33-386 Podegrodzie, Poljska. Ta sprememba naslova ne vpliva na prvotni zahtevek za opustitev ali na sklep o izvzetju.

(9)

Družba JETLANE SAS je spremenila svoje ime med postopkom preiskave. Družba je prvotno prejela opustitev na ime JET’LEAN SAS. V obdobju začasne opustitve je družba spremenila ime v JETLANE SAS. Ta sprememba imena ne vpliva na prvotni zahtevek za opustitev ali na sklep o izvzetju.

(10)

Dodatna oznaka TARIC A977, prvotno dodeljena družbi Müller GmbH, je bila po pomoti dodeljena dvakrat in jo je bilo treba razveljaviti. Družba je 3. junija 2010 prejela dodatno oznako TARIC A978. Ta sprememba oznake ne vpliva na prvotni zahtevek za opustitev ali na sklep o izvzetju.

A.2   Zavrnjeni zahtevki za izvzetje

(11)

Stran iz spodnje tabele 2 je prav tako predložila zahtevek za izvzetje od razširjene protidampinške dajatve.

Tabela 2

Naziv

Naslov

Država

Dodatna oznaka TARIC

Bikeworks AC GmbH

Ernst-Abbe-Strasse 28, 52249 Eschweiler

Nemčija

A980

(12)

Zadevna stran je sestavljala kolesa kot podizvajalec in ne v lastnem imenu. Družba ni kupovala delov in ni bilo mogoče oceniti, ali so bile dejavnosti sestavljanja v skladu s pogoji iz člena 7(1) uredbe o izvzetju.

(13)

Iz teh razlogov mora Komisija zavrniti njen zahtevek v skladu s členom 7(3) uredbe o izvzetju. Zato je treba ukiniti opustitev plačila razširjene protidampinške dajatve iz člena 5 uredbe o izvzetju, razširjeno protidampinško dajatev pa je treba pobrati od datuma prejema zahtevka za izvzetje, ki ga je predložila ta stran, tj. od datuma, ko je opustitev začela veljati.

A.3   Preklici

(14)

Izvzetje se prekliče za strani, navedeni v spodnji tabeli 3.

Tabela 3

Naziv

Naslov

Država

Dodatna oznaka TARIC

Bicicletas de Alava SL

C/Arcacha 1, 01006 Vitoria

Španija

8963

Fundador-Sociedade Importadora de Sangalhos, Lda.

Apartado, 26, P-3781-908 Sangalhos

Portugalska

8244

(15)

Ti strani sta bili izvzeti od razširjene protidampinške dajatve na dele za kolesa. Ena stran je obvestila službe Komisije, da je ustavila dejavnosti sestavljanja. Po poizvedbi je sodišče na Portugalskem obvestilo službe Komisije, da je bila druga stran likvidirana. Za obe strani je treba izvzetje preklicati.

B.   ZAHTEVKI ZA IZVZETJA, ZA KATERE OPUSTITEV PREJ NI BILA ODOBRENA

B.1   Nesprejemljivi zahtevki za izvzetje

(16)

Strani iz tabele 4 so prav tako predložile zahtevke za izvzetje od plačila razširjene protidampinške dajatve:

Tabela 4

Naziv

Naslov

Država

Apollo Electric Bikes B.V.

Leemstraat 6, 4705 RH Roosendaal

Nizozemska

IN CYCLES, Montagem e Comércio de Bicicletas Lda.

Zona Industrial de Oiã, Lote A e B, Apartado 175, 3770-059 Oiă

Portugalska

Kleinebenne GmbH

Hansastrasse 22, 33818 Leopoldshöhe

Nemčija

MOBIKY-TECH

675, Promenade des Ports, 50000 Saint-Lô

Francija

MOVITEC SRL

Jud. Brasov, Aeroportului Street 2, 507075 Ghimbav

Romunija

Sun Baby Jacek Gabrus

Ul. Jana Styki 12, 64-920 Pila

Poljska

TORPADO S.R.L.

Viale Enzo Ferrari 11, 30014 Cavarzere (VE)

Italija

(17)

Ena od teh strani je sestavljavec električnih koles, za uvoz katerih ne velja protidampinška dajatev na dele za kolesa v skladu z Uredbo (ES) št. 71/97. Ta stran ne izpolnjuje pogojev za izvzetje. Za nekatere strani dobava delov za proizvodnjo koles, za katere veljajo ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 71/97, ne presega praga de minimis, ki je manj kot 300 enot mesečno, kot je določeno s členom 14(c) uredbe o izvzetju. Zato navedene strani niso izpolnile pogojev iz člena 4.1(a) uredbe o izvzetju in izvzetja ni bilo mogoče odobriti. Nekatere druge strani še niso začele s proizvodnjo koles in se jim zato opustitev ne more odobriti.

(18)

Vse družbe iz tabel 1–4 so bile obveščene in so imele možnost podati pripombe. Nobene druge prejete pripombe niso vplivale na spremembo sklepnih ugotovitev iz tega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Strani, navedene v tabeli 1, so v skladu z Uredbo (ES) št. 71/97 izvzete od dokončne protidampinške dajatve, razširjene na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo (EGS) št. 2474/93, ki je bila nazadnje spremenjena in se ohranja z Uredbo (EGS) št. 1095/2005.

Izvzetje za posamezne strani začne veljati z datumom iz stolpca „Začetek veljavnosti“.

Tabela 1

Seznam izvzetih strani

Naziv

Naslov

Država

Izvzetje v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Blue Factory Team S.L.

CL Torres y Villaroel 6, Elche Parque Industrial, 03320 Alicante

Španija

Člen 7

16.7.2010

A984

CODE X Sp. z o.o.

Olszanka 109, 33-386 Podegrodzie (prvotno ul. Krolewska 16, 00-103 Warszawa)

Poljska

Člen 7

22.1.2010

A966

JETLANE SAS (prvotno JET’LEAN SAS)

4, boulevard de Mons, 59650 Villeneuve-d’Ascq

Francija

Člen 7

18.2.2010

A968

Kwasny & Diekhöner GmbH

Herforder Strasse 331, 33609 Bielefeld

Nemčija

Člen 7

5.7.2011

A993

Maxtec Ltd.

1 Golyamokonarsko shose Str., 4204 Tsaratsovo, Plovdiv

Bolgarija

Člen 7

15.10.2010

A991

Metelli di Staffoni Mario & C.S.A.S.

Via Trento 68, 25030 Trenzano (BS)

Italija

Člen 7

13.4.2010

A979

Müller GmbH

Riedlerweg 7, 8054 Graz

Avstrija

Člen 7

30.3.2010

A978 (prvotno A977)

Unicykel AB

Aröds Industrieväg 14, 422 43 Hisings Backa

Švedska

Člen 7

11.1.2010

A967

Člen 2

Zahtevek za izvzetje od razširjene protidampinške dajatve, ki ga je stran iz tabele 2 predložila v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 88/97, se zavrne.

Opustitev plačila razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 88/97 se za zadevno stran ukine z datumom iz stolpca „Začetek veljavnosti“.

Tabela 2

Seznam strani, za katere se opustitev ukine

Naziv

Naslov

Država

Opustitev v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Bikeworks AC GmbH

Ernst-Abbe-Strasse 28, 52249 Eschweiler

Nemčija

Člen 5

11.6.2010

A980

Člen 3

Izvzetje od razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 88/97 za strani iz tabele 3 je treba razveljaviti v skladu s členom 10 uredbe o izvzetju.

Izvzetje od razširjene protidampinške dajatve se s tem ukine za zadevni strani od datuma iz stolpca „Začetek veljavnosti“.

Tabela 3

Seznam strani, za katere se izvzetje ukine

Naziv

Naslov

Država

Izvzetje v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Bicicletas de Alava SL

C/Arcacha 1, 01006 Vitoria

Španija

Člen 7

en dan po objavi tega sklepa

8963

Fundador-Sociedade Importadora de Sangalhos, Lda.

Apartado, 26, P-3781-908 Sangalhos

Portugalska

Člen 7

en dan po objavi tega sklepa

8244

Člen 4

Zahtevki za izvzetje od razširjene protidampinške dajatve, ki so jih predložile strani iz tabele 4, se zavrnejo.

Tabela 4

Seznam strani, katerih zahtevek za izvzetje se zavrne

Naziv

Naslov

Država

Apollo Electric Bikes B.V.

Leemstraat 6, 4705 RH Roosendaal

Nizozemska

IN CYCLES, Montagem e Comércio de Bicicletas Lda.

Zona Industrial de Oiã, Lote A e B, Apartado 175, 3770-059 Oiă

Portugalska

Kleinebenne GmbH

Hansastrasse 22, 33818 Leopoldshöhe

Nemčija

MOBIKY-TECH

675, Promenade des Ports, 50000 Saint-Lô

Francija

MOVITEC SRL

Jud. Brasov, Aeroportului Street 2, 507075 Ghimbav

Romunija

Sun Baby Jacek Gabrus

Ul. Jana Styki 12, 64-920 Pila

Poljska

TORPADO S.R.L.

Viale Enzo Ferrari 11, 30014 Cavarzere (VE)

Italija

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice in strani iz členov 1, 2, 3 in 4. Objavi se tudi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. decembra 2011

Za Komisijo

Karel DE GUCHT

Član Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 16, 18.1.1997, str. 55.

(3)  UL L 228, 9.9.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila ohranjena z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (UL L 175, 14.7.2000, str. 39) in spremenjena z Uredbo (ES) št. 1095/2005 (UL L 183, 14.7.2005, str. 1).

(4)  UL L 98, 19.4.1996, str. 3.

(5)  UL L 17, 21.1.1997, str. 17.

(6)  UL C 45, 13.2.1997, str. 3. UL C 112, 10.4.1997, str. 9. UL C 220, 19.7.1997, str. 6. UL C 378, 13.12.1997, str. 2. UL C 217, 11.7.1998, str. 9. UL C 37, 11.2.1999, str. 3. UL C 186, 2.7.1999, str. 6. UL C 216, 28.7.2000, str. 8. UL C 170, 14.6.2001, str. 5. UL C 103, 30.4.2002, str. 2. UL C 35, 14.2.2003, str. 3. UL C 43, 22.2.2003, str. 5. UL C 54, 2.3.2004, str. 2. UL C 299, 4.12.2004, str. 4. UL L 17, 21.1.2006, str. 16 in UL L 313, 14.11.2006, str. 5. UL L 81, 20.3.2008, str. 73. UL C 310, 5.12.2008, str. 19. UL L 19, 23.1.2009, str. 62. UL L 314, 1.12.2009, str. 106. UL L 136, 24.5.2011, str. 99.

(7)  UL L 163, 24.5.2011, str. 99.


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/91


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2011

o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9523)

(2011/877/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (1) in zlasti člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2004/8/ES je Komisija v Odločbi 2007/74/ES (2) določila harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ki so sestavljene iz matrike vrednosti, diferencirane po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva.

(2)

Komisija harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pregleda prvič 21. februarja 2011 nato pa vsake štiri leta, da se upošteva tehnični razvoj in spremembe v porazdelitvi energijskih virov.

(3)

Komisija je pregledala harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, ki so jih predložile države članice. Razvoj najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije v pregledanem obdobju 2006–2011 kaže na to, da za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije razlike za leto izdelave naprave za soproizvodnjo iz Odločbe 2007/74/ES za obrate zgrajene po 1. januarju 2006 ni potrebno obdržati. Vendar bi se morale za naprave soproizvodnje, izdelane leta 2005 in prej, še naprej uporabljati referenčne vrednosti glede na leto izdelave, da bi se upošteval opazovani razvoj najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije. Nadalje je pregled na podlagi nedavnih izkušenj in analize potrdil, da je primerno še naprej uporabljati korekcijske faktorje, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere. Tudi v prihodnje bi se morali uporabljati korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, saj na tem področju v zadnjih letih ni bilo sprememb. Poleg tega se korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, ne uporabljajo za lesna goriva in bioplin.

(4)

Po zaključenem pregledu ni nobenih dokazov o izboljšani učinkovitosti ogrevalnih kotlov v zadevnem obdobju, zato harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote ne bi smele biti povezane z letom izdelave. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni zelo odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje.

(5)

Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev. Iz tega vidika je primerno tudi razširiti trenutne harmonizirane referenčne vrednosti za električno energijo in toploto na obdobje 2012–2015.

(6)

Podatki o obratovanju v realnih razmerah ne dokazujejo statistično pomembnih izboljšav trenutnih rezultatov najsodobnejših obratov v obdobju pregleda. Zato bi bilo primerno, da se referenčne vrednosti, določene za obdobje 2006–2011 v Odločbi 2007/74/ES, ohranijo za obdobje 2012–2015.

(7)

Pregled je potrdil veljavnost trenutnih korekcijskih faktorjev, ki se nanašajo na podnebne razmere in za izgube omrežja, do katerih ni prišlo.

(8)

Za pridobivanje toplote je bila potrjena uporaba enotnega sklopa referenčnih vrednosti za celotno obdobje ter neuporaba korekcijskih faktorjev za podnebne razlike in izgube omrežja.

(9)

Ob upoštevanju, da je glavni cilj Direktive 2004/8/ES spodbujanje soproizvodnje z namenom prihranka primarne energije, je treba spodbuditi posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti. Iz teh razlogov se morajo vrednosti referenčnih izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, od enajstega leta po letu izdelave naprave povišati.

(10)

Tak pristop je v skladu z zahtevami harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, ki temeljijo na načelih iz točke (f) Priloge III k Direktivi 2004/8/ES.

(11)

Določiti je treba revidirane harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote. Zato je treba Odločbo 2007/74/ES razveljaviti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za soproizvodnjo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Določitev harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II.

Člen 2

Uporaba harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov

1.   Države članice uporabijo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo deset let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.

2.   Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, ki se na podlagi odstavka 1 uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro deset let. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo eno leto.

3.   Za namen tega člena pomeni leto izdelave naprave za soproizvodnjo koledarsko leto prve proizvodnje električne energije.

Člen 3

Korekcijski faktorji za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

1.   Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III, točka (a), z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v posamezni državi članici.

Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja v vrednosti 5 °C ali več, lahko ta država članica na podlagi obvestila Komisiji za namen prvega pododstavka uporabi več podnebnih območij z uporabo metode, določene v Prilogi III, točka (b).

2.   Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.

3.   Kjer države članice uporabljajo korekcijske faktorje, določene v Prilogi III, pod točko (a), in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabijo Prilogo III, točko (a), nato pa Prilogo IV.

Člen 4

Posodobitev naprave za soproizvodnjo

Če se obstoječa naprava za soproizvodnjo posodobi in strošek naložbe za posodobitev presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namen člena 2 koledarsko leto prve proizvodnje električne energije posodobljene naprave za soproizvodnjo šteje kot leto njene izdelave.

Člen 5

Mešanica goriva

Če naprava za soproizvodnjo deluje z več kot eno vrsto goriva, se harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.

Člen 6

Razveljavitev

Odločba 2007/74/ES se razveljavi.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 2011

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije


(1)  UL L 52, 21.2.2004, str. 50.

(2)  UL L 32, 6.2.2007, str. 183.


PRILOGA I

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 1)

V spodnji tabeli harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in pogojih standarda ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).

 

Leto izdelave:

Vrsta goriva:

2001 in prej

2002

2003

2004

2005

2006–2011

2012–2015

Trda goriva

Črni premog/koks

42,7

43,1

43,5

43,8

44,0

44,2

44,2

Lignit/ lignitni briketi

40,3

40,7

41,1

41,4

41,6

41,8

41,8

Šota / šotni briketi

38,1

38,4

38,6

38,8

38,9

39,0

39,0

Lesna goriva

30,4

31,1

31,7

32,2

32,6

33,0

33,0

Kmetijska biomasa

23,1

23,5

24,0

24,4

24,7

25,0

25,0

Biorazgradljivi (komunalni) odpadki

23,1

23,5

24,0

24,4

24,7

25,0

25,0

Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki

23,1

23,5

24,0

24,4

24,7

25,0

25,0

Oljni skrilavci

38,9

38,9

38,9

38,9

38,9

39,0

39,0

Tekoča goriva

Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin

42,7

43,1

43,5

43,8

44,0

44,2

44,2

Biogoriva

42,7

43,1

43,5

43,8

44,0

44,2

44,2

Odpadki, primerni za kompostiranje

23,1

23,5

24,0

24,4

24,7

25,0

25,0

Neobnovljivi odpadki

23,1

23,5

24,0

24,4

24,7

25,0

25,0

Plini

Zemeljski plin

51,7

51,9

52,1

52,3

52,4

52,5

52,5

Rafinerijski plin / vodik

42,7

43,1

43,5

43,8

44,0

44,2

44,2

Bioplin

40,1

40,6

41,0

41,4

41,7

42,0

42,0

Koksni plin, plavžni plin, drugi odpadni plini, predelana odpadna toplota

35

35

35

35

35

35

35


PRILOGA II

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote (iz člena 1)

V spodnji tabeli harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in pogojih standarda ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).

 

Vrsta goriva

Para / vroča voda

Neposredna uporaba izpušnih plinov (1)

Trda goriva

Črni premog/koks

88

80

Lignit/ lignitni briketi

86

78

Šota / šotni briketi

86

78

Lesna goriva

86

78

Kmetijska biomasa

80

72

Biorazgradljivi (komunalni) odpadki

80

72

Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki

80

72

Oljni skrilavci

86

78

Tekoča goriva

Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin

89

81

Biogoriva

89

81

Odpadki, primerni za kompostiranje

80

72

Neobnovljivi odpadki

80

72

Plini

Zemeljski plin

90

82

Rafinerijski plin / vodik

89

81

Bioplin

70

62

Koksni plin, plavžni plin, drugi odpadni plini, predelana odpadna toplota

80

72


(1)  Vrednosti za neposredno toploto se uporabljajo, če je temperatura 250 °C ali več.


PRILOGA III

Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 3(1)).

(a)   Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere

Korekcija temperature okolja temelji na razliki med letno povprečno temperaturo v državi članici in pogoji standarda ISO (15 °C).

Korekcija je, kot sledi:

(i)

0,1 odstotne točke izgube izkoristka za vsako stopinjo nad 15 °C

(ii)

0,1 odstotne točke pridobitve izkoristka za vsako stopinjo pod 15 °C

Primer:

Ko je povprečna temperatura v državi članici 10 °C, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v tej državi članici povečati za 0,5 odstotne točke.

(b)   Metoda za določitev podnebnih območij

Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) letne povprečne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 °C. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 °C.

Primer:

V državi članici je povprečna letna temperatura okolja v kraju A 12 °C in v kraju B 6 °C. Razlika znaša več kot 5 °C. Država članica ima možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma v vrednosti 9 °C, ter tako pridobiti eno podnebno območje med izotermama 9 °C in 13 °C s povprečno letno temperaturo okolja 11 °C in drugo podnebno območje med izotermama 5 °C in 9 °C s povprečno letno temperaturo okolja 7 °C.


PRILOGA IV

Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 3(2))

Napetost

Za elektriko, izvoženo v omrežje

Za elektriko, porabljeno na mestu

> 200 kV

1

0,985

100–200 kV

0,985

0,965

50–100 kV

0,965

0,945

0,4–50 kV

0,945

0,925

< 0,4 kV

0,925

0,860

Primer:

100 kW naprava za soproizvodnjo z batnim strojem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvede 380 V električne energije. Od te električne energije se 85 % potroši za lastno porabo, 15 % električne energije pa se pošlje v omrežje. Obrat je bil zgrajen leta 1999. Letna temperatura okolja je 15 °C (zato podnebna korekcija ni potrebna).

V skladu s členom 2 tega sklepa se za naprave soproizvodnje, ki so starejše od desetih let, uporabljajo referenčne vrednosti za naprave, stare deset let. V skladu s Prilogo I tega Sklepa je za naprave soproizvodnje na zemeljski plin, izdelane leta 1999, ki niso bile posodobljene, harmonizirana vrednost referenčnega izkoristka, ki se uporablja za leto 2011, referenčna vrednost za leto 2001, in sicer 51,7 %. Po korekciji izgube omrežja bi vrednost referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):

Ref Εη = 51,7 % * (0,860 * 85 % + 0,925 * 15 %) = 45,0 %


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/97


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 20. decembra 2011

o potrditvi začasnega izračuna povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce osebnih avtomobilov za koledarsko leto 2010 v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

(2011/878/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) ter zlasti člena 8(5) in člena 10(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009 mora Komisija vsako leto potrditi povprečne specifične emisije CO2 in cilj specifičnih emisij za posameznega proizvajalca osebnih avtomobilov v Uniji in za posamezno združenje proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 7(7) navedene uredbe. Na podlagi navedene potrditve mora Komisija opredeliti, ali proizvajalci in združenja izpolnjujejo zahteve iz člena 4 navedene uredbe. Če je jasno, da proizvajalec ali združenje ne izpolnjuje cilja specifičnih emisij, mora Komisija v skladu s členom 9(1) navedene uredbe naložiti plačilo premije za presežne emisije v posameznih sklepih, naslovljenih na zadevne proizvajalce ali vodje združenj.

(2)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 443/2009 so cilji za proizvajalce in združenja zavezujoči od leta 2012. Vendar mora Komisija za koledarski leti 2010 in 2011 izračunati okvirne cilje in v skladu s členom 8(6) navedene uredbe proizvajalce ali združenja, ki so s povprečnimi specifičnimi emisijami presegli svoje okvirne cilje, o tem obvestiti. Ker bodo lahko proizvajalci na podlagi ciljev za leti 2010 in 2011 opredelili prizadevanje, ki je potrebno za uresničitev obveznega cilja za leto 2012, je primerno, da se v skladu z zahtevami iz drugega odstavka člena 4 navedene uredbe določijo povprečne specifične emisije proizvajalcev za leti 2010 in 2011, pri čemer se upošteva le 65 % avtomobilov z najnižjimi emisijami posameznega proizvajalca.

(3)

Podatki, ki se uporabijo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij, so določeni v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009 ter temeljijo na registracijah novih osebnih avtomobilov v državah članicah v predhodnem koledarskem letu. Podatki se pridobijo iz potrdil o skladnosti, ki so jih izdali proizvajalci, ali iz dokumentov, ki vsebujejo enakovredne informacije, v skladu s členom 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 1014/2010 z dne 10. novembra 2010 o spremljanju in nadzorovanju ter posredovanju podatkov o registraciji novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(4)

Podatke za leto 2010 je večina držav članic posredovala Komisiji do roka iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 443/2009, tj. 28. februarja 2011. Vendar je Komisija popolne sklope podatkov vseh držav članic prejela šele sredi aprila in jih je potem začasno preverila.

(5)

Če je bilo na podlagi prvotnega preverjanja ugotovljeno, da nekateri podatki manjkajo ali so očitno nepravilni, je Komisija o tem obvestila zadevne države članice in v dogovoru z njimi podatke prilagodila ali dopolnila. Če se z državo članico ni uspela dogovoriti, se začasni podatki navedene države članice niso prilagodili.

(6)

Komisija je 29. junija 2011 v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 objavila začasne podatke in 89 proizvajalcev obvestila o začasnih izračunih njihovih povprečnih specifičnih emisij za leto 2010 in ciljih specifičnih emisij. Proizvajalci so bili pozvani, da preverijo podatke in v skladu s prvim pododstavkom člena 8(5) navedene uredbe v treh mesecih po prejemu obvestila obvestijo Komisijo o kakršnih koli napakah.

(7)

Na spletni strani Komisije so bile 12. avgusta objavljene smernice za obveščanje o napakah v podatkih o emisijah CO2 iz avtomobilov. V smernicah je določena oblika obvestila in so navedene informacije, ki jih morajo proizvajalci predložiti, da lahko Komisija zadevne napake upošteva.

(8)

V trimesečnem roku je obvestila o napakah predložilo petnajst proizvajalcev. En proizvajalec je predložil popolno obvestilo po izteku roka. Sedem proizvajalcev od navedenih petnajstih je predložilo obvestila, ki so vključevala podrobne informacije o napakah in utemeljitve predlaganih popravkov. Ostalih osem proizvajalcev je predložilo povzetke obvestil, ki so le delno izpolnjevali priporočila Komisije glede oblike in vsebine obvestila. Poleg navedenih proizvajalcev, ki so predložili obvestila o napakah, je osem proizvajalcev Komisijo obvestilo o napakah v sklopih podatkov, vendar niso zagotovili dodatnih informacij ali dokazov v zvezi z vrsto zadevnih napak ali razlogov zanje.

(9)

Začasne podatke in začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij za 73 proizvajalcev, ki Komisije niso obvestili o napakah v sklopih podatkov ali so jo obvestili o napakah, ne da bi zagotovili potrebne dokaze, je treba potrditi brez prilagoditev.

(10)

Komisija mora preučiti obvestila proizvajalcev, ki so napake v sklopih podatkov podprli s potrebnimi informacijami in dokazi, ter po potrebi spremeniti začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev.

(11)

Organi za registracijo držav članic so izključno odgovorni za število registracij, sporočenih Komisiji. Ker podatki proizvajalcev o prodaji ne nujno natančno izražajo števila registracij v posamezni državi članici v posameznem obdobju, pri izračunu povprečnih specifičnih emisij ni mogoče upoštevati napak glede števila registracij. Zato je treba upoštevati le napake v zvezi z vsebino sklopov podatkov za registrirana vozila. Vendar so proizvajalci v nekaterih primerih sporočili, da je treba registracije pripisati drugemu proizvajalcu. Ti ponovni pripisi morajo biti izraženi v končnih potrjenih sklopih podatkov.

(12)

Iz popolnih obvestil je razvidno, da so lahko proizvajalci del sklopov podatkov opredelili kot pravilnega, pri čemer so predlagali popravke za dele sklopov podatkov, ki bi se lahko preverili. Vendar od 4 do 15 odstotkov sklopov podatkov predstavljajo registracije, ki zadevajo neznana vozila, za katera proizvajalec ne more preveriti vrednosti, kot so emisije CO2 ali masa. Razlog za to so običajno manjkajoče informacije, ki jih proizvajalec potrebuje za identifikacijo posameznih vozil, natančneje identifikacijska oznaka, ki vključuje tip, varianto in različico zadevnih vozil. V le nekaj primerih je bilo registracije mogoče pripisati proizvajalcem, vendar ključni podatki o emisijah CO2 in masi niso bili na voljo.

(13)

Komisija je preverila popravke, ki so jih predlagali proizvajalci, in predložene dokaze. Kadar so bili vpisi popravljeni z vnosom manjkajoče vrednosti ali nadomestitvijo nepravilne vrednosti za registracije, ki jih lahko preveri proizvajalec, in so bile popravljene vrednosti v skladu z vrednostmi iz referenčnih virov podatkov, kot so podatki iz dokumentov o homologaciji, se takšni popravki štejejo za utemeljene. Če je proizvajalec sporočil napake, vendar ni predlagal popravkov, ne glede na to, da bi lahko zadevne napake preveril in popravil, ter ni ustrezno dokazal, da navedenih popravkov ni mogoče izvesti v trimesečnem obdobju preverjanja, se te napake ne smejo upoštevati pri končnem izračunu.

(14)

V primeru registracij, ki jih je mogoče pripisati proizvajalcem, vendar jih proizvajalci ne morejo preveriti, je treba vrednosti emisij CO2 in mase iz zadevnih registracij kljub temu uporabiti pri izračunu povprečnih emisij CO2 in cilja specifičnih emisij. Vendar je treba pri tem upoštevati dejstvo, da proizvajalci ne morejo preveriti teh vrednosti, in zagotoviti, da vključitev ne negativno vpliva na končne vrednosti, določene za zadevne proizvajalce. V skladu s tem je treba pri zadevnem izračunu uporabiti dovoljeno stopnjo napake, ki izraža položaj proizvajalca, kot je opisan in utemeljen v obvestilu o napakah. Dovoljeno stopnjo napake je treba izračunati za povprečne specifične emisije in povprečno maso, ker ta dva parametra določata odstopanje od cilja specifičnih emisij posameznega proizvajalca, tj. kako uspešen je proizvajalec pri uresničevanju svojega cilja specifičnih emisij.

(15)

Dovoljeno stopnjo napake je treba opredeliti kot razliko med odstopanji od cilja specifičnih emisij, izraženimi kot odbitek povprečnih emisij od ciljev specifičnih emisij, izračunanih vključno z registracijami, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti, in brez njih. Ne glede na to, ali je ta razlika pozitivna ali negativna, mora dovoljena stopnja napake vedno zmanjšati odstopanje proizvajalca od cilja.

(16)

Registracije z manjkajočimi vrednostmi o emisijah CO2 in masi ter identifikacijsko oznako se ne smejo upoštevati pri končnem izračunu povprečnih emisij.

(17)

Ker bo preverjanje podatkov za leto 2010 prvič izvedeno v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009, je ustrezno, da se izjemoma upoštevajo tudi tista obvestila, ki ne vključujejo vseh informacij, ki jih je Komisija zahtevala, da bi v celoti upoštevala napake. Dovoljene stopnje napak, ki bodo uporabljene v končnih izračunih iz navedenih obvestil, pa je treba izračunati na podlagi ocene Komisije o številu registracij, ki jih zadevni proizvajalci ne morejo preveriti. Prav tako je izjemoma ustrezno, da se pri potrditvi podatkov za leto 2010 upošteva obvestilo o napakah, ki je bilo predloženo kmalu po izteku roka.

(18)

V skladu s tem je treba potrditi povprečne specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov, registriranih leta 2010, cilje specifičnih emisij in razliko med tema vrednostma –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za vsakega proizvajalca osebnih avtomobilov in za vsako združenje proizvajalcev se za koledarsko leto 2010 potrdijo naslednje vrednosti iz Priloge:

(a)

cilj specifičnih emisij;

(b)

povprečne specifične emisije CO2, po potrebi prilagojene z ustrezno dovoljeno stopnjo napake;

(c)

razlika med vrednostma iz točk (a) in (b);

(d)

povprečne specifične emisije CO2 za vse nove osebne avtomobile;

(e)

povprečna masa za vse nove osebne avtomobile v Uniji.

Člen 2

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. decembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 140, 5.6.2009, str. 1.

(2)  UL L 293, 11.11.2010, str. 15.


PRILOGA

Preglednica 1

Vrednosti v zvezi z učinkovitostjo proizvajalcev, potrjene v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 443/2009

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Ime proizvajalca

Združenja in odstopanja

Število registracij

Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %)

Cilj specifičnih emisij

Odstopanje od cilja

Prilagojeno odstopanje od cilja

Povprečna masa

Povprečne emisije CO2 (100 %)

ALPINA Burkard Bovensiepen GmbH + Co. KG

 

173

187,795

147,429

40,366

40,366

1 753,38

210,341

Artega Automobil GmbH & Co. KG

 

2

220,000

132,194

87,806

87,806

1 420,00

220,000

Aston Martin Lagonda Ltd

O

1 415

333,482

320,000

13,482

12,657

1 860,72

348,372

Audi AG

 

589 855

133,883

140,365

–6,482

–6,557

1 598,80

151,832

Automobiles Citroën

 

815 936

118,764

127,361

–8,597

–8,597

1 314,26

131,418

Automobiles Peugeot

 

974 248

119,208

127,704

–8,496

–8,496

1 321,76

131,021

Autovaz

 

3 911

212,171

126,410

85,761

85,761

1 293,44

219,516

Bayerische Motoren Werke AG

 

640 021

129,253

137,409

–8,156

–8,210

1 534,13

146,355

Bentley Motors Ltd

 

1 187

391,423

181,363

210,060

210,060

2 495,92

395,925

BMW M GmbH

 

77 120

133,513

142,836

–9,323

–13,535

1 652,88

156,242

Bugatti Automobiles S.A.S

 

8

584,600

159,225

425,375

425,375

2 011,50

589,250

Caterham Cars Limited

O

135

166,920

210,000

–43,080

–43,080

712,15

179,826

Chevrolet Italia

 

25 442

113,042

116,356

–3,314

–3,359

1 073,45

117,607

Chrysler Group LLC

 

31 121

192,081

157,480

34,601

34,601

1 973,32

215,200

CNG Technik

Z1

583

225,000

134,782

90,218

89,953

1 476,64

226,252

Automobile Dacia SA

 

251 938

133,865

123,831

10,034

9,631

1 237,01

144,989

Daihatsu Motor Co. Ltd.

 

18 972

128,351

117,975

10,376

10,376

1 108,86

145,374

Daimler AG, Stuttgart

Z2

646 067

137,762

137,323

0,439

0,349

1 532,24

160,166

Dr Motor Company S. r. l.

 

4 943

122,413

120,642

1,771

1,771

1 167,22

138,566

Ferrari

O

2 361

300,718

303,000

–2,282

–2,282

1 751,12

322,468

FIAT Group Automobiles S.p.A.

 

975 822

115,285

119,240

–3,955

–3,955

1 136,56

125,013

Ford-Werke GmbH

Z1

1 076 887

121,128

126,226

–5,098

–5,605

1 289,42

136,552

Fuji Heavy Industries Ltd.

OSO

30 655

165,182

164,616

0,566

0,520

1 608,03

179,332

Geely Europe Ltd

 

918

115,916

140,077

–24,161

–24,161

1 592,50

131,466

General Motors Company

 

1 490

270,134

151,750

118,384

113,988

1 847,93

296,400

GM Daewoo Auto u. Tech. Comp.

 

146 117

125,759

124,606

1,153

1,138

1 253,96

143,544

GM Italia S.r.l.

 

37 670

119,750

125,467

–5,717

–5,717

1 272,82

124,405

Great Wall Motor Company Limited

O

344

222,000

195,000

27,000

27,000

1 919,52

224,314

Gumpert Sportwagenmanufaktur GmbH

 

2

310,000

132,879

177,121

177,121

1 435,00

310,000

Honda Automobile China CO

Z3

20 876

125,023

119,099

5,924

5,911

1 133,46

126,094

Honda Automobile Thailand CO

Z3

1 444

142,000

120,816

21,184

21,184

1 171,03

142,615

Honda Motor CO

Z3

102 890

124,841

128,710

–3,869

–4,083

1 343,77

143,823

Honda of the UK Manufacturing

Z3

47 840

145,932

133,391

12,541

12,234

1 446,21

162,280

Honda Turkiye AS

Z3

1 587

155,953

125,560

30,393

30,393

1 274,84

156,624

Hyundai Motor Europe GmBH

 

325 603

120,858

126,725

–5,867

–5,867

1 300,33

134,244

Iveco S.p.A

 

49

213,548

180,265

33,283

33,283

2 471,90

216,694

Jaguar Cars Ltd

O

23 740

178,656

178,025

0,631

0,631

1 900,33

199,016

Kia Motors Europe GmbH

 

253 706

126,251

131,248

–4,997

–4,997

1 399,30

143,272

KTM-Sportmotorcycle AG

O

57

173,432

200,000

–26,568

–26,568

882,89

179,000

Automobili Lamborghini S.p.A

 

265

323,977

141,293

182,684

182,506

1 619,11

357,362

Land Rover

O

65 534

209,295

178,025

31,270

31,270

2 351,43

231,494

Lotus Cars Limited

O

825

189,108

280,000

–90,892

–90,892

1 159,21

196,596

The London Taxi Company

 

1 662

225,087

154,227

70,860

70,860

1 902,13

227,739

Magyar Suzuki Corporation Ltd.

 

87 204

130,004

121,130

8,874

8,843

1 177,91

136,665

Mahindra Europe S.r.l.

 

48

246,839

160,042

86,797

86,797

2 029,38

251,500

Maruti Suzuki India Ltd.

 

19 577

103,000

109,908

–6,908

–6,908

932,36

104,287

Maserati S.p.A.

 

1 626

353,473

159,119

194,354

194,354

2 009,18

362,557

Mazda Motor Corporation

 

170 007

133,729

128,523

5,206

4,831

1 339,67

149,458

Mercedes-AMG GmbH, Affalterbach

Z2

1 503

308,000

144,857

163,143

163,138

1 697,10

308,000

MG Motor UK Limited

O

264

184,871

184,000

0,871

0,871

1 180,16

184,717

Micro-Vett SpA

 

4

0,000

133,507

– 133,507

– 133,507

1 448,75

0,000

Mitsubishi Motors Corporation (MMC)

Z4

72 594

145,036

138,601

6,435

6,377

1 560,20

165,144

Mitsubishi Motor R&D Europe GmbH

Z4

16 530

119,878

114,793

5,085

5,084

1 039,25

127,284

Morgan Motor Co. Ltd.

O

415

164,342

180,000

–15,658

–15,658

1 113,67

189,278

Nissan International SA

 

389 818

132,131

128,875

3,256

3,256

1 347,39

147,197

O.M.C.I. S.r.l.

 

46

156,862

120,759

36,103

36,103

1 169,78

167,848

Adam Opel AG

 

935 499

126,920

130,483

–3,563

–3,767

1 382,56

139,529

OSV – Opel Special Vehicles GmbH

 

67

135,512

140,208

–4,696

–4,696

1 595,36

136,836

Perodua Manufacturing Sdn Bhd

 

690

136,480

113,634

22,846

22,846

1 013,88

140,230

Pgo Ingenierie

 

29

185,000

115,657

69,343

69,343

1 058,14

189,828

Dr.Ing.h.c.F. Porsche AG

 

34 512

220,872

152,089

68,783

68,783

1 855,34

238,859

Potenza Sports Cars

 

31

178,000

99,975

78,025

78,025

715,00

178,000

Proton Cars United Kingdom Ltd.

O

792

143,315

185,000

–41,685

–41,685

1 394,89

153,557

Quattro GmbH

 

2 596

279,097

154,102

124,995

124,766

1 899,39

299,034

Renault

 

1 125 141

120,700

127,045

–6,345

–6,378

1 307,33

133,824

Rolls-Royce Motors Cars LTD

 

413

315,616

181,297

134,319

133,038

2 494,48

332,063

Saab Automobile AB

 

19 979

156,561

143,922

12,639

12,639

1 676,64

175,341

Santana Motor S.A.

 

382

168,351

135,765

32,586

32,586

1 498,15

204,921

SEAT

 

288 629

120,162

125,722

–5,560

–5,647

1 278,38

131,162

Secma

 

26

155,000

97,370

57,630

57,630

658,00

155,000

Shijiazhuang Shuanghuan Automobile Company

 

44

266,357

152,951

113,406

113,406

1 874,20

267,682

SKODA auto a.s.

 

420 718

127,869

127,225

0,644

0,571

1 311,28

139,193

Sovab

 

94

227,066

166,119

60,947

60,947

2 162,34

230,138

Ssangyong Motor Company

O

4 785

203,851

180,000

23,851

23,851

2 023,10

215,728

Suzuki Motor Corporation

 

85 177

124,055

121,050

3,005

2,981

1 176,15

144,109

Tata Motors Limited

O

3 582

137,754

178,025

–40,271

–40,271

1 293,00

151,987

Tesla Motors Ltd

 

40

0,000

128,309

– 128,309

– 128,309

1 335,00

0,000

Think

 

144

0,000

120,248

– 120,248

– 120,248

1 158,61

0,000

Toyota Motor Europe NV/SA

 

564 633

112,241

128,349

–16,108

–16,273

1 335,87

129,056

Volkswagen AG

 

1 469 419

125,987

130,715

–4,728

–4,763

1 387,65

140,352

Volvo Car Corporation

 

204 926

134,492

143,273

–8,781

–8,781

1 662,43

156,948

Westfield Sports Cars

 

3

178,000

99,975

78,025

78,025

715,00

178,000

Wiesmann GmbH

O

8

253,000

274,000

–21,000

–21,000

1 409,88

257,250

Pojasnila k preglednici 1:

Stolpec B

„O“ pomeni, da je bilo odobreno odstopanje v zvezi z malim proizvajalcem v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2011) 8334 konč.;

„OSO“ pomeni, da je bilo odobreno odstopanje v zvezi z ozko specializiranim proizvajalcem v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2011) 8336 konč.;

„Z“ pomeni, da je proizvajalec član združenja (iz preglednice 2), oblikovanega v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 443/2009.

Stolpec D

„Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %)“ pomenijo povprečne specifične emisije CO2, izračunane v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 4 Uredbe (ES) št. 443/2009 in oddelkom 4 Sporočila Komisije COM(2010) 657 na podlagi popravkov, o katerih je Komisijo obvestil zadevni proizvajalec. Ta podatek zadeva vsa vozila z veljavno vrednostjo mase in emisij CO2, vključno z vozili, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti.

Stolpec E

„Cilj specifičnih emisij“ pomeni cilj emisij, ki temelji na povprečni masi vseh vozil, pripisanih proizvajalcu (100 % vseh vozil, ki bodo upoštevana od leta 2015), po uporabi enačbe iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 443/2009.

Stolpec F

„Odstopanje od cilja“ pomeni razliko med vrednostma iz stolpcev D in E.

Stolpec G

„Prilagojeno odstopanje od cilja“ pomeni odstopanje od cilja iz stolpca F, prilagojeno tako, da je upoštevana dovoljena stopnja napake. Napaka nastane zaradi neznanih vozil (vozila, pri katerih manjka identifikacijska oznaka za tip, varianto in različico) in se izračuna po naslednji enačbi:

Napaka = absolutna vrednost [(AC1 – TG1) – (AC2 – TG2)]

AC1

=

povprečne specifične emisije CO2, vključno z neznanimi vozili (kot so navedene v stolpcu D);

TG1

=

cilj specifičnih emisij, vključno z neznanimi vozili (kot je naveden v stolpcu E);

AC2

=

povprečne emisije CO2 brez neznanih vozil;

TG2

=

cilj specifičnih emisij brez neznanih vozil.

Preglednica 2

Seznam združenj in vrednosti, potrjenih v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 443/2009

A

B

C

D

E

F

G

H

I

Ime združenja

Združenje

Število registracij

Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %)

Cilj specifičnih emisij

Odstopanje od cilja

Prilagojeno odstopanje od cilja

Povprečna masa

Povprečne emisije CO2 (100 %)

FORD-WERKE GMBH

Z1

1 077 470

121,143

126,231

–5,088

–5,182

1 162,42

127,80

DAIMLER AG

Z2

647 570

137,834

137,340

0,494

–0,016

1 167,88

140,91

HONDA MOTOR EUROPE LTD

Z3

174 637

128,612

128,750

–0,138

–0,365

1 344,64

146,87

MITSUBISHI MOTORS

Z4

89 124

137,055

134,185

2,870

2,840

1 463,58

158,12


23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/105


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 21. decembra 2011

o spremembah prilog II in IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9518)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/879/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci (1), in zlasti člena 34 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/158/ES določa pogoje v zvezi z zdravjem živali, ki veljajo znotraj Unije za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav. Priloga II k Direktivi določa pravila za odobritev vzrejnih obratov za trgovanje znotraj Unije z navedenim blagom ter programov nadzorovanja, ki jih je treba izvajati za nekatere bolezni pri različnih vrstah perutnine. Priloga IV k Direktivi 2009/158/ES določa vzorce veterinarskih spričeval za trgovino znotraj Unije s perutninskimi proizvodi iz navedene direktive.

(2)

Priloga II k Direktivi 2009/158/EC, kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2011/214/EU (2), določa diagnostične postopke za salmonelo in mikoplazmo.

(3)

Poglavje III Priloge II k Direktivi 2009/158/EC določa minimalne zahteve za programe nadzorovanja bolezni. Navedeno poglavje vsebuje opis postopkov testiranja na Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum. V zvezi s testiranjem na Salmonello arizonae pa je treba določiti nekatere specifične dodatne podatke.

(4)

Poleg tega se pri rubriki I.31 v delu I vzorca veterinarskega spričevala za enodnevne piščance iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES zahtevajo podrobne informacije v zvezi z identifikacijo blaga.

(5)

Navedena zahteva zadeva pomembne informacije o zdravstvenem stanju matičnih jat, iz katerih izhajajo enodnevni piščanci, zlasti glede testiranja na nekatere serotipe salmonele. Vendar je videti, da nekateri zahtevani podatki pomenijo nepotrebno upravno obremenitev za nosilce živilske dejavnosti, zlasti glede na nepredvidljivost izleganja. Poleg tega je treba nekatere podatke, ki se zahtevajo pri tej rubriki, navesti tudi v drugih delih spričevala.

(6)

Zato je treba iz rubrike I.31 vzorca veterinarskega spričevala črtati navedene vnose