(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 627/2011 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 16. avgusta 2010 vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije („zaščitni odbor“) v imenu dveh skupin proizvajalcev Unije („pritožniki“), ki predstavljata večino, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla v Uniji.

(3)

Opozoriti je treba, da je preiskava dampinga in škode, kakor je določeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, zajemala obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 („obdobje preiskave ali OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(5)

Glede treh zahtevkov za individualno preiskavo se je dokončno odločilo, da jih ni mogoče odobriti, ker bi preiskavo neupravičeno obremenili in bi preprečili pravočasen zaključek preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 6 začasne uredbe, je Komisija izbrala reprezentativen vzorec, ki je zajemal 25 % celotnega uvoza, ki ga je zabeležil Eurostat v OP, in več kot 38 % celotnega obsega sodelujočih izvoznikov v OP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sestavljata veliki skupini. Velikost skupin močno bremeni sedanjo preiskavo glede preiskovanja samega in analize. V teh okoliščinah ni bilo mogoče ugoditi zahtevkom za individualno preiskavo dodatnih proizvajalcev izvoznikov.

(6)

Opozoriti je treba, da so zadevni izdelek, kakor je opisan v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, nekatere brezšivne cevi iz nerjavnega jekla, razen tistih, ki so opremljene s priborom (fitingi), ustrezne za pretok plina ali tekočine, za uporabo za civilne zrakoplove, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , ex 7304 41 00 , 7304 49 10 , ex 7304 49 93 , ex 7304 49 95 , ex 7304 49 99 in ex 7304 90 00 („zadevni izdelek“).

(7)

Ker po začasnem razkritju ni bilo pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom, se potrdijo uvodne izjave 15 do 19 začasne uredbe.

(8)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava 20 začasne uredbe potrdi.

(9)

Po začasnem razkritju so nekatere strani nasprotovale nekaterim ugotovitvam, povezanim z določitvijo tržnogospodarske obravnave (TGO) iz uvodnih izjav 21 do 43 začasne uredbe.

(10)

Ena stran je trdila, da Komisija ni razkrila razlik v cenah surovin med trgom EU in kitajskim trgom. Glede tega je bilo ugotovljeno, da razkritje TGO in začasna uredba razkrivata nominalno razliko v cenah surovin med EU, ZDA in Kitajsko. Kot je navedeno v uvodni izjavi 27 začasne uredbe, znaša ta razlika povprečno okoli 30 %, odvisno od razreda jekla. Glede virov informacij, ki so bile podlaga za to primerjavo, je Komisija uporabila podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki v LRK (3).

(11)

Trdilo se je tudi, da Komisija ni primerjala cen železove rude, uvožene v LRK, z mednarodnimi tržnimi cenami. Podobno se je trdilo, da niso bili predloženi nobeni podatki glede vpliva železove rude na stroške surovin (drogovi, ingoti, okrogle palice), ki so jih kupili proizvajalci zadevnega izdelka. Sklicevanje na železovo rudo v uvodni izjavi 28 začasne uredbe je navedeno v okviru primerjalne prednosti pri analizi morebitne razlage za nizke cene drogov, ingotov in okroglih palic v LRK. Železova ruda pa tudi nikelj in krom so glavni povzročitelji stroškov pri proizvodnji drogov, ingotov in okroglih palic iz nerjavnega jekla. Ker cene železove rude, niklja in kroma na splošno temeljijo na mednarodnih tržnih cenah, je njihov vpliv na razlike v cenah med drogovi, ingoti in okroglimi palicami EU ter tistimi iz Kitajske in v končnem na brezšivne cevi iz nerjavnega jekla mogoče le omejiti. Zato ugotovitve, ki so privedle do zavrnitve merila 1 zahtevka za TGO, niso temeljile na cenah železove rude, ampak na razlikah v ceni med surovinami, tj. drogovi, ingoti in okroglimi palicami, uporabljenimi neposredno pri proizvodnji zadevnega izdelka. Ta razlika v ceni je skupaj s stalnim vmešavanjem države (izvoznim davkom in odsotnostjo vračila DDV) privedla do sklepa, da ni bilo ugotovljeno, da je bilo merilo 1 za odobritev TGO izpolnjeno.

(12)

Ena stran je svojo trditev glede postopkovnih vidikov določitve TGO ponovila ob več priložnostih. Trditev se je nanašala na posvetovanja s svetovalnim odborom držav članic, tj. na informacije, ki so bile navedenemu odboru poslane med sedanjo preiskavo. Zadeva je bila pojasnjena v dveh dopisih, poslanih strani, in je bila predmet več izmenjav s pooblaščencem za zaslišanje. Glede tega je treba opozoriti, da se v skladu s členom 19(5) osnovne uredbe izmenjava informacij v zvezi s posvetovanji s svetovalnim odborom držav članic ne sme razkriti, razen če osnovna uredba tega izrecno ne določa. Veljavne določbe stranem ne dopuščajo odobritve dostopa do izmenjave med Komisijo in državami članicami.

(13)

Ista stran je predložila trditve predvsem glede izkrivljanj na trgu s surovinami. Trdilo se je, da so drogovi iz nerjavnega jekla, kupljeni na kitajskem domačem trgu, predstavljali le del nakupa surovin v OP. Glede tega je bilo najprej ugotovljeno, da glede deleža nakupov surovin, na katere bi vplivala izkrivljanja, člen 2(7)(c) osnovne uredbe ne določa nobenega praga. Člen 2(7)(c) osnovne uredbe določa, da stroški večjih vložkov bistveno odražajo tržne vrednosti. Najbolj pomembno pa je, kot je Komisija pojasnila, da izkrivljanja na trgu surovin v LRK niso zadevala samo drogov, ampak tudi glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla. Glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla, so drogovi iz nerjavnega jekla, ingoti in okrogle palice, ki predstavljajo več kot 50 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Navedene surovine se skupaj uvrščajo pod oznako HS 7218 10 (ingoti in druge primarne oblike iz nerjavnega jekla). Za vse velja 15 % izvozni davek in jim ob izvozu ne pripada 17-odstotno vračilo DDV. S tem v zvezi so bila ugotovljena izkrivljanja, ki so privedla do sklepa, da merila 1 vrednotenja TGO ni izpolnil noben vzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik. Za zadevno družbo surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka, kupljenega na kitajskem domačem trgu, predstavljajo znaten del nakupov, in sicer okoli 30 % nakupov. Opozoriti je tudi treba, da so še en večji del uvozile povezane družbe.

V zvezi z nakupi povezanih dobaviteljev je bilo celo 56 % kupljenih na domačem trgu. Zato v nasprotju s trditvijo strani ni bilo napačnega prikazovanja dejstev glede določitve TGO, niti pri komunikaciji z navedeno stranjo niti v posvetovalnem postopku s svetovalnim odborom, ki je bil obveščen o vseh predloženih argumentih. Zato se trditev zavrne.

(14)

Ena družba je trdila, da mora biti sklep o zavrnitvi TGO individualen in se mora nanašati na posamezno družbo, medtem ko so v tem primeru institucije razširile splošne ugotovitve na državni ravni na posamezne proizvajalce. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Analiza, ki so jo opravile institucije, je bila dejansko narejena individualno za vsakega vzorčenega proizvajalca. Res je, da so institucije prišle do enakega sklepa za tri od njih, vendar je to zaradi dejstva, da se država vmešava v odločanje vsake od njih, kot je razloženo v začasni uredbi.

(15)

Ob upoštevanju navedenega se potrdi ugotovitev iz uvodnih izjav 21 do 43 začasne uredbe, da je treba vse zahtevke za TGO zavrniti.

(16)

Ena stran je zahtevala, da je treba za primerljivo državo uporabiti ZDA. S tem v zvezi je treba opozoriti, da so bili razlogi za odločitev, da se ZDA ne uporabijo za primerljivo državo natančno določeni v uvodnih izjavah 46 do 48 začasne uredbe. Glede dejstva, da stran ni utemeljila svojega zahtevka in ni zagotovila dodatnih argumentov, ki bi spremenili ugotovitve glede ZDA kot morebitne primerljive države, se zahtevek zavrne.

(17)

Hkrati je treba poudariti, da si je Komisija stalno prizadevala za vzpostavitev sodelovanja s primerno primerljivo državo. Poleg prizadevanj iz uvodne izjave 47 začasne uredbe je Komisija vzpostavila stik s proizvajalci iz Brazilije, Kanade, Malezije, Mehike, Južne Afrike, Južne Koreje, Tajvana in Ukrajine. Skupno je bil stik vzpostavljen s 46 družbami, vendar nobena ni bila pripravljena sodelovati.

(18)

Ob upoštevanju navedenega se začasni sklep, da mora normalna vrednost temeljiti na cenah, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, ki so po potrebi prilagojene, tako da vključujejo razumen dobiček iz uvodne izjave 51 začasne uredbe, potrdi.

(19)

Kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah 49 do 51 začasne uredbe, normalna vrednost temelji na cenah, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, ki so po potrebi prilagojene, tako da vključujejo razumen dobiček, za najbolj podobne vrste izdelkov, ki imajo enak premer, razred jekla in so enaka vrsta izdelka (na primer hladno ali vroče vlečeni).

(20)

Pripombe strani glede cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, in glede navedenih prilagoditev (kot sta stopnja trgovine in zaznavanje kakovosti) so obravnavane v uvodnih izjavah 45 in 46.

(21)

Ena družba je trdila, da bi se normalna vrednost lahko konstruirala na podlagi uvoznih cen votlih izdelkov iz nerjavnega jekla pri uvozu v ZDA iz EU ali pri uvozu v EU, ki ga opravijo proizvajalci Unije. Ta trditev ni bila utemeljena. Družba ni predstavila nobenih argumentov, zakaj bi tovrstno konstruiranje bolj ustrezalo za določitev normalne vrednosti kot metoda, uporabljena v začasni uredbi. Zlasti ni bilo utemeljeno, zakaj bi bilo ustrezneje konstruirati normalno vrednost na podlagi cen votlih izdelkov kot na cenah industrije Unije za podobni izdelek.

(22)

Poleg tega ni bilo utemeljeno, zakaj bi bilo treba upoštevati izvoz EU v ZDA. Ta alternativa je videti neprimerna zlasti zaradi dejstva, da se vsi sodelujoči proizvajalci v ZDA zanašajo na uvoz svojih matičnih družb v EU, kot je navedeno v uvodni izjavi 48 začasne uredbe. Prav tako predlagana metoda ni primerna zaradi visokih stroškov predelave v ZDA iz uvodne izjave 48 začasne uredbe, kar je tudi razlog, zakaj ZDA ni primerna za primerljivo državo.

(23)

Glede izvoza iz ZDA v EU je zadeva izrecno obravnavana v uvodni izjavi 49 začasne uredbe. Štelo se je, da bi izvoznim cenam ZDA škodili visoki proizvodni stroški in da bi bil obseg takšnega izvoza zelo omejen.

(24)

Ista družba je predlagala konstruiranje normalne vrednosti na podlagi dejanskih uvoznih cen proizvajalcev Unije za votle izdelke iz nerjavnega jekla. Vendar proizvajalec Unije, ki uvaža votle izdelke iz Indije v EU, kot je navedeno v pritožbi, v sedanji preiskavi ne sodeluje. Prav tako nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ne uvaža votlih izdelkov iz države zunaj Unije. Zato predlagane metodologije ni mogoče uporabiti.

(25)

Glede na navedeno se določitev normalne vrednosti iz uvodnih izjav 49 do 51 začasne uredbe potrdi.

(26)

Ena stran je ponovno zahtevala, da bi se za zagotovitev poštene primerjave moral kot datum prodaje šteti datum naročila in ne datum izdaje računa. Zahtevek se sklicuje na člen 2(10)(j) osnovne uredbe. Kot je bilo zadevni strani že obrazloženo na zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje 11. marca 2011, se zadevna določba izrecno nanaša na pretvorbo valut, tj. na menjalne tečaje, ki se uporabljajo, ko primerjava cen zahteva pretvorbo valut. Zato sklicevanje na datume nabavnega naloga zadeva pretvorbe valut v okviru poštene primerjave izvozne cene z normalno vrednostjo in se ne nanaša na promet in obseg izvoza v EU v OP.

(27)

Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. Zato se uvodna izjava 52 začasne uredbe potrdi.

(28)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, so se pripombe strani glede cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, in glede navedenih prilagoditev (kot sta stopnja trgovine in zaznavanje kakovosti) obravnavale v uvodnih izjavah 45 in 46.

(29)

Ena stran je nasprotovala metodi primerjave izvozne cene z normalno vrednostjo, ki bi temeljila na treh posebnih parametrih (premeru, razredu jekla in vrsti izdelka (na primer hladno ali vroče vlečen)). Stran je trdila, da mora biti primerjava natančneje izvedena, ob upoštevanju tudi drugih parametrov, predvsem debeline stene, dolžine in testiranja.

(30)

Službe Komisije so dejansko zbrale informacije glede številnih parametrov, vključno z dolžino, debelino stene in testiranjem.

(31)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se stopnja dampinga običajno določi na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh izvoznih transakcij. Člen 2(11) osnovne uredbe zahteva, da izračuni dampinga temeljijo na „vseh izvoznih transakcijah v Skupnost“, vendar „ob upoštevanju zadevnih določb, ki urejajo pošteno primerjavo“. Družba se je sklicevala na tako imenovano kontrolno številko izdelka in parametre, ki jih vsebuje. Glede tega je treba opozoriti, da je kontrolna številka izdelka orodje, s katerim se v preiskavi strukturirajo in organizirajo velike količine zelo podrobnih podatkov, ki so jih predložile družbe. Je pripomoček za izvedbo podrobnejše analize različnih značilnosti izdelka v kategoriji zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Da se zagotovi poštena primerjava, je primerjava temeljila na najbolj bistvenih značilnostih.

(32)

Komisija je po zahtevku družbe v svojem dopisu razložila, da je bila debelina stene cevi sorazmerno povezana s svojo težo in je bila neposredno zajeta v primerjavo. Druge značilnosti, kot je testiranje, v manjši meri vplivajo na primerjavo. Za vse zadevne izdelke se na primer uporablja standardni test.

(33)

Poudariti je treba, da v nasprotju s trditvijo strani, Komisija ni zanemarila nobenih informacij. Vendar ni neobičajno, da imajo nekateri parametri, uporabljeni v kontrolni številki izdelka, manjšo težo in da nekateri parametri bolj kot drugi tvorijo boljšo osnovo za pošteno primerjavo. Pri primerjavi niso bile zanemarjene nobene cevi zaradi fizikalnih razlik ali drugih razlogov, niti niso bile ustvarjene nobene nove vrste izdelkov. Nasprotno, celotna prodaja je bila vključena v primerjavo, ne glede na premer ali dolžino cevi.

(34)

Poleg tega je družba navedla, da ji je pristop Komisije preprečil, da bi predložila zahtevek za prilagoditve v zvezi s fizičnimi značilnostmi. Ta trditev je ponovno temeljila na dejstvu, da je Komisija izvedla primerjavo na podlagi treh parametrov in na nobenem drugem, kar je navedeno že v uvodni izjavi 31 in v uvodnih izjavah, ki ji sledijo.

(35)

Glede vprašanja postopka v zadevi primerjave, ki ga je zastavila ista stran, je treba opozoriti, da je imela družba vse možnosti dati pripombe na izračune, izvedene v njenem individualnem primeru. Vse podrobnosti navedenih izračunov so bile razkrite na dan objave začasne uredbe. Družba je podala svoje mnenje glede parametrov, uporabljenih v primerjavi, v dopisu z dne 11. julija 2011 in zahtevala dodatna pojasnila. Službe Komisije so ji odgovorile 19. julija 2011. Družba je nato ponovila svoje argumente v dopisu z dne 29. julija 2011. Medtem ko se družba ni strinjala z osnovo za primerjavo, je večkrat trdila, da parametri, kot so debelina stene, dolžina in testiranje, vplivajo na cene. Kot je navedeno, Komisija priznava, da so navedeni parametri nekoliko vplivali na cene. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bolj primerno, da izračuni temeljijo na treh najpomembnejših parametrih, saj se s tem zagotovi najvišja stopnja ujemanja in hkrati možnost za določitev ujemajočih prodaj za vse izvozne transakcije.

(36)

Družba je trdila, da ji je bila onemogočena predstavitev zahtevkov za prilagoditev. Ta argument se zavrne. Priložnosti za predstavitev zahtevkov so bile ves čas med postopkom, nenazadnje ob razkritju začasnih ugotovitev, ko se je družba v celoti seznanila s podrobnostmi izračunov.

(37)

Ena stran je trdila, da uporaba proizvodnih stroškov manjšega premera pri tistih večjega premera ne odraža dejanskih stroškov, ker so bili stroški za večji premer veliko višji. Vendar stran ni zagotovila druge možnosti in ni utemeljila svoje trditve. Zato se uporabljena metoda glede na dejstvo, da ni bila predstavljena nobena druga možna metoda, šteje za najbolj razumno.

(38)

Ena družba je trdila, da število prilagoditev (dejstvo, da je Komisija uporabila tri parametre in ne več, zaznavanje kakovosti in stopnje trgovinske prilagoditve) kaže na to, da so izdelki proizvajalcev Unije težko primerljivi z uvoženimi kitajskimi izdelki. Glede tega je treba opozoriti, da je samo dejstvo, da institucije izvajajo prilagoditve, sestavni del kakršnega koli izračuna dampinga. Navedene prilagoditve so predvidene v osnovni uredbi in zato same po sebi ne nasprotujejo primerljivosti zadevnega izdelka s podobnim izdelkom. Visoka stopnja ujemanja dejansko potrjuje, da sta zadevni izdelek in podobni izdelek povsem primerljiva.

(39)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav 53 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(40)

Ena stran je trdila, da bi se morala stopnja dampinga zaradi velikega nihanja cene niklja izračunati vsako četrtletje. S tem v zvezi je treba opozoriti, da v tem primeru primerjava izvozne cene z normalno vrednostjo ni primerjava cen s stroški, vendar le tehtanih povprečnih prodajnih cen (normalna vrednost je bila določena na podlagi prodajnih cen industrije EU). Zvišanje cen niklja pa je bilo zvišanje cen na svetovnem trgu in ni zadevalo samo Kitajske. Zvišanje je vplivalo na največ tri mesece v OP, medtem ko je prodaja zadevnega izdelka potekala v celotnem OP. Poleg tega se morajo spremembe v cenah surovin šteti za normalen del poslovnih dejavnosti. Zvišanje cen niklja bi morale enako vplivati na proizvajalce Unije in kitajske proizvajalce, saj je nikelj na londonski borzi kovin. Razlike bi bile posledica izkrivljanja cen surovin v LRK in se zato morajo upoštevati v izračunu. Zato se trditev zavrne, primerjava, ki temelji na letnem povprečju kitajskih izvoznih cen z letnimi povprečnimi cenami EU, pa se ustrezno prilagodi, da vključuje razumno stopnjo dobička. Trditev se je zato zavrnila.

(41)

En kitajski proizvajalec je utemeljeno trdil, da je bil izračun prilagoditev v njegovem individualnem izračunu dampinga netočen. Komisija je to trditev sprejela in izvedla ponoven izračun, po katerem znaša stopnja dampinga 83,7 %. Ne glede na to spremembo se ugotovitve iz uvodnih izjav 55 do 61 začasne uredbe potrdijo. Revidirane stopnje dampinga so naslednje:

(42)

Po začasnem razkritju v zvezi z opredelitvijo industrije Unije in reprezentativnostjo vzorca proizvajalcev Unije ni bil prejet noben zahtevek. Zato se uvodni izjavi 62 in 63 začasne uredbe potrdita.

(43)

Glede potrošnje Unije ni bil prejet noben zahtevek. Zato se uvodne izjave 64 do 66 začasne uredbe potrdijo.

(44)

V zvezi z začasnimi ugotovitvami glede obsega, tržnega deleža in razvoja cen dampinškega uvoza, zainteresirane strani niso predložile nobenih zahtevkov. Zato se uvodne izjave 67 do 69 začasne uredbe potrdijo.

(45)

Glede izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen uvoza iz LRK so kitajski proizvajalci izvozniki in industrija Unije zahtevali dodatne informacije glede metode določanja nekaterih prilagoditev (kot so stroški po uvozu, stopnja trgovine in zaznavanje trga kakovosti), ki so bile uporabljene pri izračunu. Komisija je ugodila tem zahtevam tako, da je razkrila, kako so bile navedene prilagoditve določene, in hkrati zagotovila skladnost s pravili o zaupnosti.

(46)

Po pripombah kitajskega proizvajalca je bil narejen manjši popravek v izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, saj je v začasnem izračunu prilagoditev stopnje trgovine vključevala tudi del stroškov po uvozu, ki so bili istočasno zajeti v ločeni prilagoditvi za vse stroške po uvozu. V primerjavi z začasno stopnjo je popravek privedel do spremembe manj kot ene odstotne točke v stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen in v stopnjah odprave škode (za popravek stopnje odprave škode glej uvodni izjavi 82 in 83).

(47)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 70 in 71 začasne uredbe razen navedenih sprememb potrdita.

(48)

Po začasnem razkritju so nekateri kitajski proizvajalci izvozniki trdili, da je treba nekatere kazalce izključiti iz analize škode. Predvsem pa so navedli, da je bila stopnja proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti enaka stopnji potrošnje Unije in da se zato navedeni kazalci ne bi smeli šteti za dejavnike v analizi materialne škode. Podobno so trdili glede padca prodaje v Uniji, ki se je domnevno pojavil tudi po stopnji, ki je primerljiva zmanjšanju potrošnje.

(49)

S tem v zvezi je treba najprej opozoriti, da je treba v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe „vse gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na stanje industrije“ proučiti v analizi škode. Morebitni učinki dejavnikov, ki niso dampinški uvoz in so morda prispevali k škodi, so obravnavani v poglavju F Vzročna zveza, zlasti v točki v zvezi z učinki drugih dejavnikov (glej uvodne izjave 59 do 69).

(50)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se uvodne izjave 72 do 89 začasne uredbe potrdijo.

(51)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 90 do 92 začasne uredbe potrdijo.

(52)

Nekatere strani so ponovile svoje trditve, ki so jih predložile v začasni fazi, da je treba znaten del materialne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati dejavnikom, ki niso dampinški uvoz.

(53)

S tem v zvezi so po začasnem razkritju nekateri kitajski proizvajalci izvozniki domnevali predvsem, da je znaten del zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža posledica zmanjšanja povpraševanja zaradi gospodarske krize in ne dampinškega uvoza iz LRK. Poleg tega so domnevali, da primerljivo znižanje cen kitajskega uvoza in industrije Unije v obravnavanem obdobju (za 9 % oziroma 8 %) kaže tudi na to, da je znižanje cen industrije Unije samo posledica zmanjšanega povpraševanja na trgu in ne dampinškega uvoza.

(54)

Najprej je treba opozoriti, da se v uvodnih izjavah 103 do 106 začasne uredbe priznava, da sta imela upad gospodarske rasti in s tem povezano zmanjševanje povpraševanja negativen vpliv na stanje industrije Unije in da sta tako morda prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar to ne zmanjša škodljivega učinka nizkocenovnega in dampinškega kitajskega uvoza, ki je v obravnavanem obdobju bistveno povečal svoj delež na trgu Unije.

(55)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah 104 in 105 začasne uredbe, je učinek dampinškega uvoza dejansko veliko bolj škodljiv v obdobju zmanjšanega povpraševanja kot v letih hitre rasti. Videti je, da je kitajski uvoz stalno nelojalno nižal prodajne cene Unije v obravnavanem obdobju. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo v OP med 21 % in 32 %, kitajski uvoz pa je predstavljal več kot 18 % tržnega deleža Unije zaradi bistvenega prirastka 7,9 odstotne točke v obravnavanem obdobju. Medtem ko je kitajski uvoz izvajal očiten pritisk na cene, ki je industriji Unije preprečeval kritje stroškov (da ne omenjamo dobičkonosnih), sta povečan obseg in tržni delež navedenega uvoza industriji Unije istočasno onemogočala doseganje večjega obsega proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti in prodaje, zlasti glede večjega števila izdelkov za splošno rabo, prodanih večinoma prek distributerjev.

(56)

Poleg tega bi sklepanje na podlagi le izbranih kazalcev škode, kot sta obseg prodaje in tržni delež, ali le na ceni prodaje, v tem primeru izkrivilo analizo. Zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža so bila povezana med drugim z velikim poslabšanjem dobičkonosnosti in so bila v veliki meri posledica pritiska dampinškega uvoza na cene. Glede tržnega deleža je industrija Unije izgubila 3,6 odstotne točke zaradi kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju. Glede stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in povečanja kitajskega uvoza v relativnem in absolutnem smislu nikakor ni mogoče skleniti, da znižanje cen proizvajalcev Unije ni bilo povezano z ravnmi cen dampinškega uvoza.

(57)

Glede na navedeno se vzročna zveza med dampinškim uvozom in ugotovljeno materialno škodo potrdi na podlagi združenega obstoja velikega obsega kitajskega uvoza in pritiska na cene, ki ga izvaja na industrijo Unije.

(58)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se uvodne izjave 94 do 96 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Glede učinka uvoza drugih tretjih držav v Unijo so nekateri proizvajalci izvozniki trdili, da je treba 1,0 od 3,6 odstotne točke izgube tržnega deleža pripisati uvozu iz Japonske in Indije. Vendar je kitajski uvoz dejansko pridobil tržni delež na račun drugih uvozov in industrije Unije. Povečanje kitajskega tržnega deleža za 7,9 odstotne točke je mogoče razdeliti na 3,6 odstotne točke izgube tržnega deleža industrije Unije in 4,3 odstotne točke tržnega deleža drugega uvoza.

(60)

Isti proizvajalci izvozniki LRK so navedli, da so se povprečne cene uvoza nekaterih izbranih drugih tretjih držav, predvsem Ukrajine, Indije in ZDA, prav tako resno znižale, kar bi lahko povzročilo škodo industriji Unije. S tem v zvezi je treba opozoriti, da se je na splošno povprečna cena uvoza iz vseh držav, razen LRK, dejansko povečala za 34 % v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 100 začasne uredbe, je povprečna uvozna cena iz ZDA v veliki meri presegla cene na trgu Unije. Kot je tudi navedeno v isti uvodni izjavi, se je tržni delež uvoza iz Ukrajine zmanjšal, medtem ko sta tržna deleža ZDA in Indije ostala v glavnem stabilna. Ne glede na to in na podlagi Eurostatovih podatkov glede navedenega uvoza ni mogoče skleniti, da bi imel uvoz iz drugih tretjih držav pomembno vlogo pri poslabšanju stanja industrije Unije in pretrganju vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo.

(61)

Ker ni bilo drugih pripomb glede ugotovitev iz uvodnih izjav 97 do 102 začasne uredbe, se navedene ugotovitve potrdijo.

(62)

Glede učinka upada gospodarske rasti so razlogi za neupoštevanje upada gospodarske rasti kot elementa, ki bi pretrgal vzročno zvezo, analizirani v uvodnih izjavah 52 do 58. Ker v predloženih pripombah ni bilo navedeno drugače, se ugotovitve iz uvodnih izjav 103 do 106 začasne uredbe ohranijo.

(63)

Ker pripomb na ugotovitve glede izvoza industrije Unije iz uvodnih izjav 107 in 108 začasne uredbe ni bilo, se navedene ugotovitve potrdijo.

(64)

Številni proizvajalci izvozniki LRK so trdili, da je pomembno vlogo pri poslabšanju dobičkonosnosti industrije Unije imelo 18-odstotno povečanje stroškov na enoto proizvodnje iz uvodne izjave 109 začasne uredbe in ne dampinški uvoz, ter so zahtevali podrobnejšo analizo učinka navedenega povečanja stroškov na enoto.

(65)

Komisija je proučila zadevo in ugotovila, da je povečanje stroškov na enoto proizvodnje mogoče pripisati višjim proizvodnim stroškom zaradi višjih cen surovin in stalnim stroškom, kot so neposredno zaposlovanje, amortizacija, režijski stroški proizvodnje ter prodajni, splošni in administrativni stroški, ter hitremu zmanjšanju proizvodnje.

(66)

Glede na to, da nihanje stroškov surovin v veliki meri zajema mehanizem oblikovanja cen industrije Unije (tako imenovani mehanizem „dodatne dajatve na zlitine“ neposredno povezuje cene z notacijo najbolj pomembnih surovin, kot so nikelj, molibden in krom), je malo verjetno, da bo imelo velik vpliv na dobičkonosnost. Vendar so imeli drugi elementi, povezani z nezadostno proizvodnjo in obsegom prodaje, neposreden učinek na raven dobičkonosnosti. Ker bi bila proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije brez dampinškega uvoza znatno višja, ni mogoče skleniti, da je povečanje stroškov na enoto proizvodnje samo po sebi velik dejavnik, ki vodi k škodi, in ne dampinški uvoz, saj je tesno povezan z razširjenim obsegom dampinškega uvoza.

(67)

Nekateri proizvajalci izvozniki LRK so tudi pripomnili, da je bil neuspeh prestrukturiranja industrije Unije kljub zmanjšanju potrošnje lahko pomemben dejavnik, ki je povzročil ugotovljeno škodo.

(68)

S tem v zvezi je treba najprej opozoriti, da se je industrija Unije morala soočiti ne samo s samim učinkom zmanjšanja potrošnje, ampak tudi z vplivom dampinškega uvoza v obdobju zmanjšanja potrošnje. Kljub temu je preiskava pokazala, da je industrija Unije (i) ohranila svojo proizvodno zmogljivost v pričakovanju začasne narave krize in prihajajočega okrevanja, zato ni mogoče pričakovati, da bo prilagodila zmogljivost zaradi povečanega obsega kitajskega uvoza po nenormalno nizkih in dampinških cenah, (ii) stalno razvijala svojo mešanico izdelka in se osredotočala na specializirane izdelke višje vrednosti, pri katerih je kitajska konkurenca manj izrazita, in (iii) zmanjšala svojo delovno silo za 8 % ter v obravnavanem obdobju zmanjšala povprečne stroške dela na zaposlenega za 2 % (če se upoštevajo le zmanjšanja v obdobju krize, tj. med letom 2008 in OP, ta znašajo 19 oziroma 11 odstotnih točk). Vsi ti elementi kažejo, da je bila industrija Unije zelo dejavna pri sprejemanju ukrepov kot poskusu odziva na negativne učinke škode, ki jo je utrpela. Vendar se je izkazalo, da navedeni ukrepi ne zadostujejo za odpravo škodljivih učinkov dampinškega uvoza v obdobju majhnega povpraševanja.

(69)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi 109 in 110 začasne uredbe potrdita.

(70)

Nobeden od argumentov, ki so jih predložile zainteresirane strani, ne kaže, da bi bil vpliv drugih dejavnikov, razen dampinškega uvoza iz LRK, tolikšen, da bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno materialno škodo. Glede na navedeno se sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil materialno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(71)

Sklepi o vzročni zvezi iz začasne uredbe, kot so povzeti v uvodnih izjavah 111 do 113 začasne uredbe, se zato potrdijo.

(72)

Glede na pripombe strani je Komisija izvedla nadaljnjo analizo, ki se nanaša na interes Unije.

(73)

Glede interesa industrije Unije niso bile prejete nobene nadaljnje pripombe ali informacije. Ugotovitve iz uvodnih izjav 116 do 120 začasne uredbe se zato potrdijo.

(74)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s tem, se uvodne izjave 121 do 123 začasne uredbe potrdijo.

(75)

Po uvedbi začasnih ukrepov je družba uporabnica, ki ni sodelovala, predložila pripombe glede interesa Unije. Uporabnik je predvsem trdil, da bo vpliv protidampinških ukrepov za družbo znaten. Trdil je, da so cevi iz nerjavnega jekla bistven sestavni del za več izdelkov s konca proizvodne verige, vključno s tistimi, ki jih proizvaja navedeni uporabnik (na primer toplotni izmenjevalniki), in da ima dodatne pomisleke glede varnosti dobave zaradi zamud, ki jih je družba doživela pri nekaterih dobavah proizvajalcev Unije.

(76)

Vendar je videti, da bi bil morebiten vpliv na to družbo glede stroškov in varnosti dobave omejen, saj cene iz nerjavnega jekla iz Kitajske pri tem uporabniku predstavljajo le 5 % nakupov.

(77)

Glede domnevnega vpliva na stroške družba ni utemeljila svoje trditve z dejanskimi podatki. Opozoriti je treba, da se je vpliv na stroške iz uvodnih izjav 124 in 125 začasne uredbe na edinega v celoti sodelujočega uporabnika štel za nepomembnega glede uporabe cevi iz nerjavnega jekla v celotni družbi in njenih enotah.

(78)

Glede vprašanja varnosti dobave, ki ga je izpostavil uporabnik, je treba opozoriti, da obstaja veliko število tretjih držav, razen LRK, ki nadaljujejo z uvozom cevi iz nerjavnega jekla v Unijo. Ker industrija Unije ostaja najbolj pomemben dobavitelj izdelka, je njihov nadaljnji obstoj bistven tudi za industrijo uporabnikov.

(79)

Čeprav se je v začasni fazi tudi štelo, da imajo protidampinški ukrepi lahko resnejši vpliv na tiste uporabnike, ki uporabljajo velike količine cevi iz nerjavnega jekla, uvožene iz LRK, za proizvodnjo njihovih izdelkov s konca proizvodne verige (glej uvodno izjavo 126 začasne uredbe), je zaradi odsotnosti utemeljene trditve ali novih informacij po začasnem razkritju mogoče skleniti, da glavne koristi industrije Unije po uvedbi protidampinških ukrepov odtehtajo pričakovan negativen vpliv na take uporabnike. Ugotovitve glede interesa uporabnikov iz uvodnih izjav 124 do 130 začasne uredbe se zato potrdijo.

(80)

Glede na navedeno se dokončno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ne bi uvedle dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Sklepi iz uvodnih izjav 131 in 132 začasne uredbe se zato potrdijo.

(81)

Pritožniki so trdili, da je bil 5-odstotni ciljni dobiček, določen v začasni fazi, zelo nizek in je ponovil svojo trditev, da bi bila 12-odstotna raven utemeljena glede na dejstvo, da je obravnavana industrija kapitalsko intenzivna ter zahteva stalne tehnične izboljšave ter inovacijske posodobitve in posledično znatne naložbe. Pritožniki so trdili, da bi bila taka raven dobičkonosnosti potrebna za ustvarjanje zadostne donosnosti kapitala in omogočanje navedenih naložb. Vendar navedena trditev ni bila prepričljivo utemeljena z dejanskimi številskimi podatki. Zato se sklene, da je treba 5-odstotno stopnjo dobička, določeno v začasni fazi, ohraniti.

(82)

Glede določitve stopnje odprave škode iz uvodne izjave 45 je bil pri njenem izračunu narejen manjši popravek glede prilagoditve stopnje trgovine, ki je vplivala na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(83)

Navedena sprememba je vodila k manjšemu popravku stopnje odprave škode. Zato je stopnja odprave škode med 48,3 % in 71,9 %, kot kaže spodnja razpredelnica:

(84)

En proizvajalec izvoznik LRK je trdil, da mora zaradi škode, ki jo je povzročila gospodarska kriza, stopnja škode temeljiti na nelojalnem nižanju prodajnih cen in ne na nelojalnem nižanju ciljnih cen, saj se je ta metoda uporabila v številnih protidampinških postopkih (4). Vendar so bili v vseh preiskavah, ki jih je navedel proizvajalec izvoznik, določeni razlogi glede industrije ali gospodarskega sektorja (kot so grožnja pred nastankom monopola, veliko povečanje zmogljivosti industrije Unije na zrelem trgu, dolgoročna odsotnost dobička industrije na svetovni ravni), ki so podpirali izjemno uporabo te posebne metodologije. V sedanji preiskavi ni bilo tako, saj je gospodarska kriza vplivala na samo svetovno gospodarstvo in se zato ne more šteti, da je specifična za industrijo brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla.

(85)

Na podlagi sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na zadevni izdelek na ugotovljeni stopnji nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. Ker so stopnje odprave škode v tem primeru nižje od ugotovljenih stopenj dampinga, morajo dokončni ukrepi temeljiti na stopnji odprave škode.

(86)

Na podlagi navedenega so stopnje dajatev, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(87)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(88)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi. Za uvoz, ki ga tak račun ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(89)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(90)

Vsak zahtevek za uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj vložiti pri Komisiji (5) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z npr. navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(91)

Vse strani so bile obveščene o pomembnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK. Določen je bil tudi rok, v katerem so po končnem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(92)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno proučene. Nobene niso spremenile ugotovitev preiskave.

(93)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo dajatve na ravni države uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(94)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, uvedeno za navedene družbe, ki se morajo uporabiti za katere koli nove izvoznike, ki bi bili sicer upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer navedeni člen ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(95)

Glede na višino ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Unije (dokončna dajatev, uvedena s to uredbo in določena na stopnji, ki je višja od začasne dajatve, uvedene z začasno uredbo), se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati –