18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU, in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/3

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leti 2011 in 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/5

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/7

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leti 2011 in 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/9

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leti 2011 in 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/11

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/13

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/15

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 mora Komisija ob pomoči Evropske agencije za varnost v letalstvu („Agencija“) sprejeti ustrezna izvedbena pravila za zagotovitev sklopa zakonskih varnostnih zahtev za učinkovito izvajanje varnostnega nadzora upravljanja zračnega prometa (ATM). Člen 8b Uredbe (ES) št. 216/2008 določa, da je treba ta izvedbena pravila oblikovati na podlagi člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (4) Ta uredba temelji na Uredbi Komisije (ES) št. 1315/2007 z dne 8. novembra 2007 o varnostnem nadzoru pri upravljanju zračnega prometa in spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 (5).

(2)

Vlogo in naloge pristojnih organov je treba nadalje opredeliti na podlagi določb Uredbe (ES) št. 216/2008, Uredbe (ES) št. 549/2004, Uredbe (ES) št. 550/2004 in Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (6). Te uredbe vključujejo zahteve o varnosti navigacijskih služb zračnega prometa. Čeprav je za varno izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa odgovoren izvajalec, bi morale države članice s pristojnimi organi zagotavljati učinkovit nadzor.

(3)

Ta uredba ne sme zajemati vojaških operacij in usposabljanja, kot je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 in členu 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(4)

Pristojni organi morajo izvajati revizije in preglede varnostnih predpisov v skladu s to uredbo v okviru ustreznih inšpekcijskih pregledov in nadzorov, ki jih določata Uredba (ES) št. 216/2008 in Uredba (ES) št. 550/2004.

(5)

Pristojni organi morajo preučiti, ali lahko pristop varnostnega nadzora iz te uredbe po potrebi uporabijo tudi na drugih področjih nadzora, zato da bi izvedli učinkovit in dosleden nadzor.

(6)

Navigacijske službe zračnega prometa kot tudi upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) in upravljanje zračnega prostora (ASM) uporabljajo funkcionalne sisteme, ki omogočajo upravljanje zračnega prometa. Zato bi bilo treba za vse spremembe v zvezi s funkcionalnimi sistemi izvesti varnostni nadzor.

(7)

Pristojni organi morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, če sistem ali sestavni del sistema ne izpolnjuje ustreznih zahtev. V zvezi s tem in zlasti pri sprejetju direktive o varnosti mora pristojni organ preučiti, ali mora priglašenim organom, ki sodelujejo pri izdaji izjave iz člena 5 ali člena 6 Uredbe (ES) št. 552/2004, naročiti, naj izvedejo posebne preiskave tega tehničnega sistema.

(8)

Letno poročilo o varnostnem nadzoru, ki ga pripravijo pristojni organi, mora prispevati k preglednosti in odgovornosti varnostnega nadzora. Takšna poročila je treba poslati Komisiji, agenciji in državi članici, ki imenuje ali ustanovi pristojni organ. Poleg tega je treba letna poročila o varnostnem nadzoru uporabiti tudi pri regionalnem sodelovanju, inšpekcijskih pregledih standardizacije na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 in mednarodnem spremljanju varnostnega nadzora. Vsebina poročila mora vključevati ustrezne informacije glede spremljanja uspešnosti varnosti, skladnosti nadziranih organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi, programa revizij varnostnih predpisov, pregleda utemeljitev v zvezi z varnostjo, sprememb funkcionalnih sistemov, ki jih izvajajo organizacije v skladu s postopki, ki jih sprejme pristojni organ, in direktiv o varnosti, ki jih izda tak organ.

(9)

V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 in členom 2(4) Uredbe (ES) št. 550/2004 morajo pristojni organi sprejeti ustrezne dogovore za tesno medsebojno sodelovanje, da bi zagotovili ustrezen nadzor nad izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki izvajajo službe, povezane z zračnim prostorom v pristojnosti države članice, ki ni država članica, ki je izdala dovoljenje. V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 216/2008 morajo pristojni organi izmenjevati predvsem ustrezne informacije o varnostnem nadzoru organizacij.

(10)

Agencija mora dodatno ovrednotiti določbe te uredbe, zlasti tiste v zvezi z varnostnim nadzorom sprememb, in izdati mnenje o prilagoditvi takšnih sprememb celovitemu sistemskemu pristopu, pri tem pa upoštevati vključitev teh določb v bodočo skupno zakonodajno strukturo za varnost civilnega letalstva ter izkušnje zainteresiranih strani in pristojnih organov. Nadaljnji cilj mnenja agencije je olajšati izvajanje programa državne varnosti (ICAO) v Uniji in v okviru tega celovitega sistemskega pristopa.

(11)

Za varno izvajanje nekaterih funkcij omrežja, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 551/2004, mora vpleteni subjekt izpolnjevati določene varnostne zahteve. Cilj teh zahtev je zagotoviti, da takšen subjekt ali organizacija deluje na varen način ter da je navedena v Uredbi Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (7) To so varnostne zahteve za organizacijo, ki so zelo podobne splošnim zahtevam iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1035/2011 (8), vendar so prilagojene varnostnim odgovornostim za funkcije omrežja. Za podporo popolnemu sistemskemu pristopu za varno ureditev na področju civilnega letalstva je treba izvrševanje teh zahtev nadzorovati na enak način, kot se nadzorujejo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa.

(12)

Skupina na visoki ravni o ureditvi letalstva je v svojih priporočilih julija 2007 poudarila potrebo po ločitvi med regulativnim nadzorom in izvajanjem služb ali opravljanjem funkcij. V skladu s tem načelom, člen 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 določa, da mora biti subjekt, imenovan za opravljanje funkcij omrežja, pod ustreznim nadzorom. Ker je agencija v skladu s členom 22a Uredbe (ES) št. 216/2008 že izvaja neodvisen varnostni nadzor vseevropskih izvajalcev služb ATM/ANS, bi bilo popolnoma v skladu z evropsko politiko letalske varnosti, da se jo zadolži tudi za pomoč Komisiji pri opravljanju istih nalog v zvezi z evropskimi funkcijami omrežja.

(13)

Uredbo (ES) št. 1315/2007 je zato treba razveljaviti.

(14)

Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 (9) bi bilo treba spremeniti, da se prilagodi tej uredbi.

(15)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

1.

„popravni ukrep“ pomeni ukrep za odpravo vzroka ugotovljene neskladnosti;

2.

„funkcionalni sistem“ pomeni kombinacijo sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z upravljanjem zračnega prometa;

3.

„upravitelj omrežja“ pomeni neodvisen, pristojni organ, pooblaščen v skladu s členom 6(2) ali 6(6) Uredbe (ES) št. 551/2004 za opravljanje nalog, opisanih v navedenem členu in v tej uredbi;

4.

„funkcije omrežja“ pomeni specifične funkcije, opisane v členu 6 Uredbe (ES) št. 551/2004;

5.

„organizacija“ pomeni izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali subjekt, ki zagotavlja službe ATFM ali ASM ali druge funkcije omrežja;

6.

„proces“ pomeni sklop medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih dejavnosti, ki pretvarja vložke v rezultate;

7.

„utemeljitev varnosti“ pomeni prikaze in dokaze, da se lahko predlagana sprememba funkcionalnega sistema izvede v skladu z varnostnimi predpisi v okviru ciljev ali standardov, ki jih določa obstoječi zakonodajni okvir;

8.

„direktiva o varnosti“ pomeni dokument, ki ga izda ali sprejme pristojni organ in ki določa, da se izvedejo ukrepi za ponovno vzpostavitev varnosti funkcionalnega sistema, če je dokazano, da bi bila v nasprotnem primeru ogrožena letalska varnost;

9.

„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

10.

„revizija varnostnih predpisov“ pomeni sistematičen in neodvisen pregled, ki ga izvede pristojni organ ali ki se izvede v njegovem imenu ter s katerim se določi, ali so celotne ureditve v zvezi z varnostjo ali njeni elementi, povezani s procesi in njihovimi rezultati, proizvodi ali službami, usklajeni z zahtevanimi ureditvami v zvezi z varnostjo ter ali se učinkovito izvajajo in so ustrezni za doseganje pričakovanih rezultatov;

11.

„varnostni predpisi“ pomeni predpise, ki jih določajo predpisi Unije ali nacionalni predpisi za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa ali funkcij ATFM in ASM ali drugih funkcij omrežja ter predpise v zvezi s tehnično in operativno usposobljenostjo in ustreznostjo za izvajanje teh služb in funkcij, njihovim upravljanjem varnosti ter sistemi, njihovimi sestavnimi deli in pripadajočimi postopki;

12.

„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, postopkovnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in interoperabilnost ali okoljskimi značilnostmi;

13.

„preverjanje“ pomeni potrditev s predložitvijo objektivnih dokazov, da so podrobno navedene zahteve izpolnjene;

14.

„vseevropska ATM/ANS“ pomeni dejavnost, ki je oblikovana in vzpostavljena za uporabnike v večini držav članic ali v vseh državah članicah ter ki se lahko razširi prek zračnega prostora, za katerega velja Pogodba.

(a)

za organizacije, ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež v državi članici, med izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa na ozemlju te države članice, nacionalni nadzorni organ, ki ga je imenovala ali ustanovila zadevna država članica;

(b)

za organizacije, za katere se po sporazumih med državami članicami v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 550/2004 odgovornost za nadzor varnosti dodeli drugače kot v točki (a), pristojni organi, imenovani ali ustanovljeni s temi sporazumi. Ti sporazumi so v skladu z zahtevami člena 2(3) do (6) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)

za organizacije, ki izvajajo ATM v zračnem prostoru ozemlja, za katero se uporablja Pogodba, in ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež zunaj ozemlja, za katero se uporabljajo določbe Pogodbe, Evropska agencija za varnost v letalstvu („Agencija“);

(d)

za organizacije, ki izvajajo vseevropske ATM/ANS ter druge funkcije omrežja na zračnem prostoru ozemlja, za katerega se uporablja Pogodba, Agencija.

(a)

obstajajo posebna mesta odgovornosti za izvajanje vsake določbe te uredbe;

(b)

imajo države članice pregled nad mehanizmi varnostnega nadzora in njihovimi rezultati;

(c)

se zagotovi izmenjava zadevnih informacij med nadzornimi organi in certifikacijskim organom.

(a)

skladnosti z veljavnimi varnostnimi predpisi pred izdajo ali podaljšanjem dovoljenja, potrebnega za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, vključno s povezanimi pogoji v zvezi z varnostjo;

(b)

skladnosti s katerimi koli obveznostmi v zvezi z varnostjo iz akta o določitvi, izdanega v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)

stalne skladnosti organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi;

(d)

izvajanja varnostnih ciljev in varnostnih zahtev ter drugih pogojev v zvezi z varnostjo, opredeljenih v:

(e)

izvajanja direktiv o varnosti.

(a)

temelji na dokumentiranih postopkih;

(b)

je podprt z dokumentacijo, katere namen je osebju za varnostni nadzor zagotoviti navodila za izvajanje njegovih nalog;

(c)

zadevni organizaciji zagotavlja prikaz rezultatov dejavnosti varnostnega nadzora;

(d)

temelji na revizijah in pregledih varnostnih predpisov, ki se izvajajo v skladu s členi 7, 9 in 10;

(e)

pristojnim organom zagotovi dokaze, potrebne za podporo nadaljnjim ukrepom, vključno z ukrepi iz člena 9 Uredbe (ES) št. 549/2004, člena 7(7) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter členi 10, 25 in 68 Uredbe (ES) št. 216/2008, kadar varnostni predpisi niso izpolnjeni.

(a)

zagotovijo pristojnim organom dokaze o skladnosti z veljavnimi varnostnimi predpisi in izvedbenimi določbami tako, da ocenijo potrebo po izboljšanju ali korektivnih ukrepih;

(b)

so neodvisne od notranjih revizij, ki jih zadevna organizacija izvaja kot del svojih sistemov za upravljanje varnosti ali kakovosti;

(c)

izvajajo revizorji, usposobljeni v skladu z zahtevami iz člena 12;

(d)

se uporabljajo za dokončanje izvedbenih določb ali elementov teh določb in za procese, proizvode ali službe;

(e)

določajo skladnost ali neskladnost:

(f)

povzročijo popravek vseh ugotovljenih neskladnosti v skladu s členom 8.

(a)

vključijo vsa področja, ki bi lahko vzbujala zaskrbljenost v zvezi z varnostjo, s poudarkom na področjih, na katerih so bile ugotovljene težave;

(b)

vključijo vse organizacije, službe in funkcije omrežja, ki so pod nadzorom pristojnega organa;

(c)

zagotovijo izvajanje revizij sorazmerno z ravnjo tveganja, ki jo pomenijo dejavnosti organizacije;

(d)

zagotovijo izvajanje zadostnih revizij v obdobju dveh let, da se preveri skladnost vseh teh organizacij z veljavnimi varnostnimi predpisi na vseh ustreznih področjih funkcionalnega sistema;

(e)

zagotovijo spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov.

(a)

se z oceno resnosti, izvedeno v skladu s točko 3.2.4 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1035/2011, ugotovi stopnja resnosti 1 ali stopnja resnosti 2 za verjetne posledice ugotovljene nevarnosti ali

(b)

izvajanje sprememb zahteva uvedbo novih letalskih standardov.

(a)

uporablja dokumentirane postopke;

(b)

je podprt z dokumentacijo, katere namen je osebju za varnostni nadzor zagotoviti navodila za izvajanje njegovih nalog;

(c)

upošteva cilje in zahteve v zvezi z varnostjo ter druge pogoje v zvezi z varnostjo, ki zadevajo obravnavano spremembo in so opredeljeni v:

(d)

po potrebi določi dodatne pogoje glede varnosti v zvezi z izvajanjem sprememb;

(e)

oceni sprejemljivost predloženih utemeljitev v zvezi z varnostjo, pri čemer upošteva:

(f)

preveri procese, ki jih organizacije uporabljajo za utemeljevanje varnosti v zvezi z obravnavanimi novimi funkcionalnimi sistemi ali spremembami obstoječih funkcionalnih sistemov;

(g)

opredeli potrebo po preverjanju stalne skladnosti;

(h)

vključi vse potrebne dejavnosti usklajevanja z organi, ki so odgovorni za varnostni nadzor glede plovnosti in letalskih operacij;

(i)

pripravi obvestilo o sprejetju, po potrebi vključno s pogoji, ali zavrnitvi, vključno z ustrezno razlago, obravnavane spremembe.

(a)

usposobljeni subjekt ima izkušnje z ocenjevanjem varnosti letalskih prevoznikov;

(b)

usposobljeni subjekt hkrati ne sodeluje pri notranjih dejavnostih v okviru sistemov za upravljanje varnosti ali kakovosti zadevne organizacije;

(c)

vse osebje, ki sodeluje pri izvajanju revizij ali pregledov varnostnih predpisov, je ustrezno izobraženo in usposobljeno ter izpolnjuje merila o usposobljenosti iz člena 12(3) te uredbe.

(a)

opredelijo in dokumentirajo izobrazbo, usposobljenost, tehnično in operativno znanje, izkušnje in kvalifikacije, ki so pomembni za opravljanje nalog vsakega delovnega mesta, povezanega z dejavnostmi varnostnega nadzora znotraj njihove strukture;

(b)

zagotovijo posebno usposabljanje tistih, ki znotraj njihovih struktur sodelujejo pri dejavnostih varnostnega nadzora;

(c)

zagotovijo, da osebje, imenovano za izvajanje revizij varnostnih predpisov, vključno z revizorji usposobljenih subjektov, izpolnjuje posebna merila o usposobljenosti, ki jih je določil pristojni organ. Merila vključujejo:

(a)

opredelitev nevarnega stanja;

(b)

opredelitev prizadetega funkcionalnega sistema;

(c)

potrebne ukrepe in njihovo utemeljitev;

(d)

rok za uskladitev potrebnih ukrepov z direktivo o varnosti;

(e)

datum začetka njene veljavnosti.

(a)

organizacijski strukturi in postopkih pristojnega organa;

(b)

zračnem prostoru v pristojnosti držav članic, ki so ustanovile ali imenovale pristojni organ, če je primerno, in organizacijah pod nadzorom tega pristojnega organa;

(c)

usposobljenih subjektih, pooblaščenih za izvajanje revizij varnostnih predpisov;

(d)

obsegu razpoložljivih sredstev pristojnega organa;

(e)

kakršnih koli vprašanjih v zvezi z varnostjo, opredeljenih pri procesih varnostnega nadzora, ki jih je izvedel pristojni organ.

„(e)

varnostna poročila NSA iz členov 7, 8 in 14 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1034/2011 (10) ter poročila NSA o rešitvi varnostnih pomanjkljivosti, ki so predmet korektivnega ukrepanja,

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/23

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 mora Komisija ob pomoči Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) sprejeti izvedbena pravila za izvajanje služb upravljanja zračnega prometa in navigacije v zračnem prometu (ATM/ANS) po vsej Uniji. Člena 8b(6) navedene uredbe zahteva, da ta izvedbena pravila temeljijo na predpisih, sprejetih na podlagi člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (3).

(2)

Izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu znotraj Unije morajo certificirati države članice ali agencija. Izvajalcem navigacijskih služb v zračnem prometu, ki izpolnjujejo skupne zahteve, se odobri dovoljenje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004 in členom 8b(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(3)

Uporaba skupnih zahtev, določenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004 in členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008, ne sme posegati v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in zahteve držav članic v zvezi z javnim redom, javno varnostjo in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004. Skupne zahteve ne smejo vključevati vojaških dejavnosti in usposabljanja, kot je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 in členu 1(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(4)

Opredelitev skupnih zahtev za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu mora ustrezno upoštevati pravni položaj izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v državah članicah. Poleg tega, kadar organizacija opravlja dejavnosti, ki niso storitve navigacijskih služb v zračnem prometu, skupne zahteve ne smejo veljati za takšne druge dejavnosti ali sredstva, dodeljena za dejavnosti, ki niso službe storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, razen če ni določeno drugače.

(5)

Uporaba skupnih zahtev za izvajalce storitev navigacijskih služb v zračnem prometu mora biti sorazmerna s tveganjem, povezanim s posebnimi lastnostmi vsake dejavnosti, kot so število in/ali vrsta ter značilnosti postopkov zračnega prometa. Če se nekateri izvajalci navigacijskih služb v zračnem prometu odločijo, da ne bodo izkoristili priložnosti za izvajanje čezmejnih služb znotraj enotnega evropskega neba, mora biti pristojni organ pooblaščen, da jim omogoči sorazmerno upoštevanje nekaterih splošnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb oziroma nekaterih posebnih zahtev za izvajanje služb zračnega prometa. Zato morajo pogoji, priloženi dovoljenju, izražati vrsto in obseg odstopanja.

(6)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistema certificiranja, morajo države članice Komisiji in agenciji predložiti vse ustrezne informacije o odstopanjih, ki jih v zvezi z njihovimi letnimi poročili odobri njihov pristojni organ.

(7)

Ni nujno, da za različne vrste dejavnosti storitev navigacijskih služb v zračnem prometu veljajo enake zahteve. Zato je treba skupne zahteve prilagoditi posebnim lastnostim vsake vrste dejavnosti.

(8)

Izvajalci storitev navigacijskih služb v zračnem prometu morajo imeti dokazilo skladnosti z veljavnimi skupnimi zahtevami za čas veljavnosti dovoljenja in za vse vključene službe.

(9)

Da se zagotovi učinkovita uporaba skupnih zahtev, se mora vzpostaviti sistem rednega pregledovanja ter nadzora skladnosti s temi skupnimi zahtevami in pogoji iz dovoljenja. Pristojni organ mora vsako leto pred izdajo dovoljenja preučiti ustreznost izvajalca in oceniti nenehno skladnost izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jih certificira. Zato mora vzpostaviti in vsako leto posodabljati okvirni inšpekcijski program, ki vključuje vse certificirane izvajalce, na podlagi ocene tveganja. Ta program mora omogočati pregled vseh ustreznih delov izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu v razumnem časovnem roku. Pri ocenjevanju skladnosti imenovanih izvajalcev služb v zračnem prometu in meteoroloških služb mora imeti pristojni organ pravico do preverjanja ustreznih zahtev, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti zadevne države članice.

(10)

Strokovni pregledi nacionalnih nadzornih organov lahko poglobijo skupni pristop k nadzoru izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu po vsej Uniji. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami in agencijo organizira te strokovne preglede, ki morajo biti usklajeni z dejavnostmi v okviru členov 24 in 54 Uredbe (ES) št. 216/2008 ter vseh drugih mednarodnih programov spremljanja in nadzora. Tako se bo izognila podvajanju dela. Da se med strokovnim pregledom omogoči izmenjava izkušenj in najboljše prakse, morajo biti strokovnjaki po možnosti iz pristojnega organa.

(11)

Eurocontrol je oblikoval varnostne predpise (ESARR), ki so najpomembnejši za varno izvajanje služb v zračnem prometu. Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 opredeliti in sprejeti ustrezne določbe varnostnih predpisov ESARR v uredbah Unije. Varnostni predpisi ESARR, ki so del Uredbe Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (4) so podlaga teh izvedbenih pravil.

(12)

Komisija je pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 2096/2005 ugotovila, da ni primerno ponavljati določb varnostnega predpisa ESARR št. 2 o poročanju in oceni varnostnih dogodkov pri upravljanju zračnega prometa, ki jih zajemata Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (5) ter Direktiva 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (6). Vendar je treba uvesti nove določbe o varnostnih dogodkih, ki zahtevajo, da pristojni organ v skladu s to uredbo preveri, ali izvajalci služb zračnega prometa ter izvajalci komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb upoštevajo zahtevane ureditve za vključitev poročanja o takih dogodkih in njihove ocene.

(13)

Še zlasti je treba priznati, da je, prvič, upravljanje varnosti tista funkcija služb storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki zagotavlja, da se vsa varnostna tveganja odkrijejo, ocenijo in zadovoljivo ublažijo, ter, drugič, da bo formalen in sistematičen pristop k sistemom za upravljanje varnosti in upravljanje – za dosego celovitega sistemskega pristopa – na viden in sledljiv način čim bolj povečal koristi za varnost. Agencija mora dodatno oceniti varnostne zahteve te uredbe in jih vključiti v skupno zakonodajno strukturo za varnost v civilnem letalstvu.

(14)

Dokler agencija ne pripravi osnutka izvedbenih ukrepov, s katerimi se ustrezni standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) prenašajo v izvedbene ukrepe Unije, sprejemljivih načinov skladnosti, certifikacijskih specifikacij in navodil, bodo izvajalci navigacijskih služb v zračnem prometu delovali v skladu z ustreznimi standardi ICAO. Za olajšanje čezmejnega izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu in dokler agencija ne bo pripravila osnutka zadevnih ukrepov za prenos standardov ICAO, bodo morale države članice, Komisija in agencija, po potrebi v tesnem sodelovanju z Eurocontrolom, poskušati čim bolj zmanjšati prijavljene razlike med državami članicami pri uporabi standardov ICAO na področju storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, da bi dosegli skupni sklop standardov med državami članicami znotraj enotnega evropskega neba.

(15)

Različni državni sporazumi v zvezi z odgovornostjo izvajalcem storitev navigacijskih služb v zračnem prometu ne smejo preprečiti sklepanja sporazumov o izvajanju čezmejnih služb, potem ko ti uredijo kritje izgub pri škodi, ki izvira iz odgovornosti v skladu z veljavnim pravom. Uporabljena metoda mora biti v skladu z zahtevami nacionalnega prava. Države članice, ki omogočajo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v vsem ali delnem zračnem prostoru, za katerega so odgovorne, brez certificiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, morajo kriti odgovornosti teh izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu.

(16)

Agencija mora dodatno oceniti določbe te uredbe, zlasti tiste v zvezi z varnostno oceno sprememb določb o storitvah navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jo opravijo certificirane organizacije, inženirji in tehnično osebje, ter izdati mnenje o njihovi prilagoditvi celovitemu sistemskemu pristopu, ob upoštevanju vključitve teh določb v bodočo skupno zakonodajno strukturo za varnost civilnega letalstva ter izkušenj zainteresiranih strani in pristojnih organov na področju varnostnega nadzora.

(17)

Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (7) zahteva uvedbo posebnih funkcij, imenovanih funkcije omrežja, da se omogoči optimalna uporaba zračnega prostora in skromnih sredstev, pri čemer se uporabnikom omogoči maksimalen dostop do zračnega prostora ter uporaba zaželenih letalskih prog. Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 551/2004, Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (8) določa pravice, obveznosti in odgovornosti za subjekt, vpleten v izvajanje teh funkcij.

(18)

Za varno izvajanje določenih funkcij omrežja, mora vpleteni subjekt izpolnjevati določene zahteve. Cilj teh zahtev je zagotoviti, da subjekt ali organizacija deluje na varen način in so določene v Uredbi (EU) št. 677/2011. To so varnostne zahteve organizacije, ki so zelo podobne splošnim zahtevam za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, kot so določene v prilogi I k tej uredbi, vendar so prilagojene varnostnim odgovornostim funkcij omrežja.

(19)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2096/2005 razveljaviti.

(20)

Uredba Komisije (ES) št. 482/2008 z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005 (9) ter Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (10) morata biti spremenjeni za prilagoditev tej uredbi.

(21)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ki je bil ustanovljen s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 –

(a)

druge dejavnosti, razen izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jih opravlja izvajalec;

(b)

sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu.

1.

„delo v zraku“ pomeni dejavnost zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane službe, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, nadzor, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

2.

„komercialni zračni prevoz“ pomeni vsak zračni prevoz, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali najemnino;

3.

„funkcionalni sistem“ pomeni združitev sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z upravljanjem zračnega prometa;

4.

„splošno letalstvo“ pomeni kakršno koli dejavnost civilnega letalstva, razen dela v zraku ali komercialnega zračnega prevoza;

5.

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih države članice imenujejo ali ustanovijo kot svoj nacionalni nadzorni organ v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 549/2004;

6.

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino, ki bi lahko povzročili nesrečo;

7.

„organizacija“ pomeni subjekt, ki zagotavlja službe letalske navigacije;

8.

„izvajalska organizacija“ pomeni organizacijo, ki je odgovorna za tehnično vodenje in službe, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

9.

„tveganje“ pomeni kombinacijo skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

10.

„zagotavljanje varnosti“ pomeni vse načrtovane in sistematične dejavnosti, ki so potrebne za vzpostavitev ustreznega zaupanja, da izdelek, storitev, organizacija ali funkcionalni sistem dosega zadovoljivo ali sprejemljivo varnost;

11.

„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

12.

„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in interoperabilnost ali okoljskimi značilnostmi;

13.

„službe“ pomenijo navigacijsko službo v zračnem prometu ali sklop takšnih storitev;

14.

„vseevropska storitev navigacijskih služb v zračnem prometu“ pomeni storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki je oblikovana in vzpostavljena za uporabnike v večini držav članic ali v vseh državah članicah ter ki se lahko razširi prek zračnega prostora, za katerega velja Pogodba;

15.

„izvajalec služb letalske navigacije“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, ki ponuja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu za splošni letalski promet, vključno z organizacijo, ki je zaprosila za dovoljenje za izvajanje takšnih služb.

(a)

za organizacije, ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež v državi članici, nacionalni nadzorni organ, ki ga je imenovala ali ustanovila zadevna država članica;

(b)

za organizacije, ki izvajajo storitve navigacijskih služb v zračnem prometu v zračnem prostoru ozemlja, za katero se uporablja Pogodba, in ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež zunaj ozemlja, za katero se uporabljajo določbe Pogodbe, agencija;

(c)

za organizacije, ki izvajajo vseevropske storitve navigacijskih služb v zračnem prometu na zračnem prostoru ozemlja, za katerega se uporablja Pogodba, agencija.

(a)

splošnimi zahtevami za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, določenimi v Prilogi I;

(b)

dodatnimi posebnimi zahtevami, določenimi v prilogah II do V, glede na vrsto službe, ki jo izvajajo.

(a)

členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(b)

členom 8b(2) ter členom 22a(b) in (c) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(a)

delo v zraku;

(b)

splošno letalstvo;

(c)

komercialni zračni promet, omejen na zrakoplove z manj kot 10 tonami najvišje vzletne mase ali manj kot 20 sedeži;

(d)

komercialni zračni promet z manj kot 10 000 premiki na leto, ne glede na največjo vzletno maso in število sedežev, pri čemer se „premiki“ štejejo kot vsota vzletov in pristankov in se izračunajo kot povprečje prejšnjih treh let.

(a)

tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost (točka 1);

(b)

upravljanje varnosti (točka 3.1);

(c)

človeški viri (točka 5);

(d)

odprto in pregledno izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu (točka 8.1).

(a)

odgovornost za upravljanje varnosti ter zunanje službe in oskrbo (točki 3.1.2(b) in (e));

(b)

varnostni pregledi (točka 3.1.3(a));

(c)

varnostne zahteve za oceno in ublažitev tveganja v zvezi s spremembami (točka 3.2).

(a)

določi vrsto in obseg odstopanja z navedbo pravne podlage v pogojih, priloženih dovoljenju;

(b)

omeji časovno veljavnost dovoljenja, kadar je to potrebno zaradi nadzora;

(c)

spremlja, ali so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa še vedno upravičeni do odstopanja.

(a)

da pregledajo ustrezno dokumentacijo, podatke, postopke in kakršno koli drugo gradivo, ustrezno za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu;

(b)

da opravijo kopiranje ali vzamejo izpiske iz te dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)

da zaprosijo za ustno razlago na kraju samem;

(d)

da vstopijo v zadevne prostore, zemljišča ali prevozna sredstva.

(a)

izda ustrezne varnostne predpise za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja;

(b)

zagotovi ustrezen in primeren nadzor varnosti v zvezi s tehničnim vodstvom in osebjem, ki ga določi katera koli izvajalska organizacija za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo obratovanja;

(c)

upravičeno in po ustrezni poizvedbi sprejme primerne ukrepe v zvezi z izvajalsko organizacijo in/ali njenim tehničnim vodstvom ter osebjem, ki ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.3 Priloge II;

(d)

preveri, da so zagotovljene ustrezne metode, s katerimi se zagotovi, da tretje stranke, ki so jim dodeljene naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.3 Priloge II.

1.

v členu 4(5) se sklic „k Uredbi (ES) št. 2096/2005 „nadomesti s sklicem“ k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1035/2011 (12).

2.

Člen 6 se črta.

3.

V točki 1 in točki 2 Priloge I se sklica „k Uredbi (ES) št. 2096/2005“ nadomestita s sklicem „k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1035/2011“.

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/42

(1)

Člen 4(1)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov za javno skladiščenje s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (2) določa, da se izdatki za finančne stroške, ki so jih države članice imele pri mobilizaciji sredstev za odkup proizvodov, določijo v skladu s pravili iz Priloge IV k navedeni uredbi.

(2)

V skladu s prvim pododstavkom točke I.1 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006 se zneski zadevnih finančnih stroškov izračunajo na osnovi enotne obrestne mere za Unijo, ki jo določi Komisija na začetku vsakega obračunskega leta. Ta enotna obrestna mera ustreza povprečju obrestnih mer Euribor za trimesečni in dvanajstmesečni terminski tečaj, zabeleženih v šestih mesecih pred obvestilom držav članic, določenim v prvem pododstavku točke I.2 navedene priloge IV, ponderiranim z eno tretjino oziroma dvema tretjinama. Ta obrestna mera mora biti določena na začetku vsakega obračunskega leta Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

(3)

Če pa je obrestna mera, ki jo sporoči država članica, nižja od enotne obrestne mere, določene za Unijo, se za zadevno državo v skladu z drugim pododstavkom točke I.2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006 določi v skladu s sporočeno obrestno mero.

(4)

Če v skladu s tretjim pododstavkom točke I.2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 884/2006 država članica ne sporoči obrestne mere na obrazcu in do roka, določenega v prvem pododstavku točke I.2 navedene Priloge IV, se šteje, da je obrestna mera te države članice nič. Če država članica izjavi, da v referenčnem obdobju ni imela nobenih stroškov obresti, ker v navedenem obdobju ni javno skladiščila kmetijskih proizvodov, za navedeno državo članico velja enotna obrestna mera, ki jo določi Komisija. Danska, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovenija so izjavile, da v referenčnem obdobju niso imele nobenih stroškov obresti, ker v navedenem obdobju niso javno skladiščile kmetijskih proizvodov.

(5)

Glede na sporočila držav članic Komisiji je obrestne mere za obračunsko leto 2012 EKJS treba določiti ob upoštevanju teh različnih elementov.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

(a)

0,0 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Cipru ter v Estoniji in Litvi;

(b)

0,5 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Finskem;

(c)

0,6 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Združenem kraljestvu;

(d)

0,9 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Nemčiji;

(e)

1,0 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Irskem;

(f)

1,2 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Belgiji;

(g)

1,3 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja v Avstriji;

(h)

1,4 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Češkem;

(i)

1,8 % za posebno obrestno mero, ki se uporablja na Švedskem;

(j)

1,9 % za enotno obrestno mero za Unijo, ki se uporablja v drugih državah članicah.

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/44

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/46

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2011/12 so bile določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 971/2011 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1004/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/48

(1)

Svet je 4. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO) (2) in Skupni ukrep 2008/123/SZVP (3) o imenovanju g. Pietra FEITH-a za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovem.

(2)

Svet je 5. maja 2011 sprejel Sklep 2011/270/SZVP (4) o imenovanju Fernanda GENTILINI-ja za PPEU na Kosovem do 31. julija 2011.

(3)

Svet je 28. julija 2011 sprejel Sklep 2011/478/SZVP (5), s katerim je bil mandat PPEU podaljšan do 30. septembra 2011.

(4)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati do 31. januarja 2012.

(5)

PPEU bo svoj mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

G. Fernando GENTILINI je imenovan za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovem od 1. maja 2011 do 31. januarja 2012. Mandat PPEU lahko predčasno preneha, če tako odloči Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).“

2.

Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. maja do 30. septembra 2011 znaša 690 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. oktobra 2011 do 31. januarja 2012 znaša 770 000 EUR.“

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/49

(1)

Evropski parlament in Svet sta 5. aprila 2011 sprejela Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (1).

(2)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri sprejetju Direktive, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(3)

V skladu s členom 4 navedenega protokola je Združeno kraljestvo z dopisom z dne 14. julija 2011 uradno obvestilo Komisijo o svoji nameri, da bo sprejelo Direktivo –

18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/50

(1)

Z dopisom z dne 19. decembra 2002 je Španija v skladu s členom 88(3) Pogodbe, pod pogoji Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (2), Komisiji priglasila načrt za prestrukturiranje španskega premogovništva.

(2)

Komisija je z dopisoma z dne 19. februarja 2003 in 31. julija 2003 zaprosila za dodatne informacije. Španija je dodatne informacije predložila z dopisoma z dne 18. aprila 2003 in 3. oktobra 2003.

(3)

Z dopisom z dne 16. junija 2003 je Španija predložila Odredbo ministra ECO 768/2003 z dne 17. marca 2003 o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2003.

(4)

Z dopisom z dne 8. avgusta 2003 je Španija pod pogoji Uredbe (ES) št. 1407/2002 predložila zneske pomoči na premogovniško podjetje, ki naj bi se dodelili za leto 2003.

(5)

Z dopisoma z dne 18. avgusta 2003 in 18. septembra 2003 je Španija pod pogoji Odločbe Komisije 2002/871/ES z dne 17. oktobra 2002 o vzpostavitvi skupnega okvira za sporočanje podatkov, potrebnih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 o državni pomoči premogovništvu (3), predložila informacije o proizvodnih stroških proizvodnih enot.

(6)

Z dopisom z dne 10. februarja 2004 je Španija predložila Odredbo ministra o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2004.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 30. marca 2004 obvestila Španijo, da je po preučitvi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, sprejela odločitev o sprožitvi postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe ES. Odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(8)

Z dopisoma z dne 30. junija 2004 in 16. julija 2004 je Španija zagotovila dodatne informacije o načrtu za prestrukturiranje.

(9)

Z dopisom z dne 19. februarja 2005 je Španija predložila Odredbo ministra o dodelitvi finančne podpore premogovniškim podjetjem za leto 2005.

(10)

Komisija je z dopisom z dne 7. septembra 2005 zaprosila za dodatne informacije. Španija je odgovorila z dopisom z dne 20. oktobra 2005 in predložila dodatne informacije o načrtu za prestrukturiranje.

(11)

Komisija mora glede na informacije, ki jih je predložila Španija, sprejeti odločitev o načrtu za prestrukturiranje španskega premogovništva in, če bo podala pozitivno mnenje o načrtu, o letni pomoči za leta 2003, 2004 in 2005.

(12)

Načrt za prestrukturiranje in finančni ukrepi so zajeti v Uredbi (ES) št. 1407/2002. Komisija mora v skladu s členom 10 Uredbe sprejeti odločitev o načrtu za prestrukturiranje in ugotoviti, ali je načrt v skladu s pogoji in merili iz členov 4 do 8 ter ali ustreza ciljem te uredbe. Poleg tega mora Komisija, če bo podala pozitivno mnenje o tem načrtu, v skladu s členom 10(2) Uredbe preveriti, ali so ukrepi, priglašeni za obdobje 2003–2005, v skladu z načrtom za prestrukturiranje in, splošneje, ali je pomoč združljiva s pravilnim delovanjem skupnega trga.

(13)

Komisija je 3. junija 1998 z Odločbo Komisije 98/637/ESPJ z dne 3. junija 1998 o dodelitvi pomoči s strani Španije sektorju premogovništva leta 1998 (5) odobrila načrt za prestrukturiranje španskega premogovništva za obdobje 1998–2002. Ta načrt je temeljil na načrtu za prestrukturiranje premogovništva in alternativni razvoj nahajališč premoga za obdobje 1998–2005, podpisanim 15. julija 1997. Ta načrt je bil posledica sporazuma med španskimi oblastmi in zainteresiranimi stranmi v sektorju premoga in je zajemal določbe za podjetja, ki so prejela pomoč. Komisija je podala pozitivno mnenje o načrtu za prestrukturiranje za obdobje 1998–2002, potem ko je analizirala njegovo skladnost s splošnimi in posebnimi cilji Odločbe Komisije št. 3632/93/ESPJ z dne 28. decembra 1993 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč premogovništvu (6).

(14)

Španske oblasti so glede na namero španske vlade, da dodeli pomoč za premogovništvo po izteku Pogodbe ESPJ dne 23. julija 2002 in v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 in zlasti členom 9(10) Uredbe, 19. decembra 2002 Komisiji priglasile začasni načrt za dostop do zalog premoga in zaprtje proizvodnih enot za obdobje 2003–2005.

(15)

Ta načrt za prestrukturiranje zadeva namero španskih oblasti, da še naprej podpirajo premogovništvo v obdobju 2003–2005 z dodeljevanjem proizvodne pomoči in pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja. Ta predlog za obdobje do leta 2005 predpostavlja, da se bodo prizadevanja podjetij in zaposlenih za prestrukturiranje sektorja v obdobju 1998–2002 nadaljevala na podlagi španskega načrta za prestrukturiranje premogovništva za obdobje 1998–2005, ob upoštevanju ciljev Uredbe (EC) št. 1407/2002, tj. manjša količina, proizvedena z manj pomoči in manj številno delovno silo, kar omogoča znižanje proizvodnih stroškov.

(16)

Španske oblasti so navedle, da mora biti družbena realnost eno od meril, ki jih je treba upoštevati pri odločanju, katere proizvodne enote se bodo ohranjale na najnižji ravni dejavnosti, ki zagotavlja dostop do zalog premoga. Drugi merili bosta obstoječ trg premoga ter izvajanje okoljske zakonodaje. Na podlagi teh meril bodo določene elektrarne, ki lahko nadaljujejo z obratovanjem.

(17)

Poleg teh meril so španske oblasti menile, da bo skupno zmanjšanje pomoči, predlagano v njihovem načrtu za obdobje 2003–2005, privedlo do tega, da bodo podjetja zahtevala prostovoljna zmanjšanja zmogljivosti. Možnost dodelitve pomoči za zaprtje proizvodnih enot bo avtomatično pomenila zmanjšanje zmogljivosti. To zmanjšanje bo zato do konca leta 2005 znašalo približno 12 milijonov ton, kar je predlagani cilj Španske oblasti so Komisiji zagotovile, da se bo pomoč za zaprtje zmogljivosti pod pogoji člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 uporabljala izključno za kritje stroškov za tako zapiranje enot.

(18)

Gospodarstvo in zaposlovanje na premogovniških območjih sta še vedno precej pod ravnijo, kakršna je bila pred prestrukturiranjem premogovništva. Španske oblasti so zato navedle, da potrebujejo več časa, da bi lahko uporabile politike za razvoj gospodarstva in alternativno zaposlovanje za sektor premogovništva. Pospešitev procesov za preoblikovanje premogovništva izven okvirov, predlaganih v načrtih, ni mogoča. Španske oblasti trdijo, da proces prestrukturiranja traja šele pet let, kar je veliko manj kot v drugih državah z razvitim premogovništvom.

(19)

Španske oblasti so uporabile pravico iz člena 9(8) Uredbe (ES) št. 1407/2002, ki navaja, da lahko države članice na podlagi primerno utemeljenih razlogov priglasijo Komisiji identiteto posameznih proizvodnih enot, ki so sestavni del načrtov, navedenih v odstavkih 4 in 6 prej omenjenega člena, najpozneje do junija 2004.

(20)

Španske oblasti so na podlagi Odločbe 2002/871/ES Komisijo obvestile tudi o proizvodnih stroških proizvodnih enot za referenčno leto 2001/2002 in za obdobje 2003–2005.

(21)

Pod pogoji opredelitve izraza „proizvodna enota“ v členu 2 Odločbe 2002/871/ES so vsa premogovniška podjetja z izjemo podjetja Hunosa opredelila svoja podzemna dela in z njimi povezano infrastrukturo kot enotno „proizvodno enoto podzemnega rudarjenja“ in vsa svoja dela na površini in z njimi povezano infrastrukturo kot enotno „proizvodno enoto dnevnega kopa“.

Priglašene proizvodne enote s proizvodnjo v referenčnem letu (2001/2002) so:

(22)

Španske oblasti so z dopisom z dne 3. oktobra 2003 sporočile Komisiji, da se bodo proizvodne enote podzemnega rudarjenja Endesa, Encasur in Antracitas de Gillon S.A. v letu 2005 zaprle in da bo podjetje Promotora de Minas de Carbon S.A. (PMC) zaprlo svojo enoto dnevnega kopa.

(23)

Za premogovniška podjetja je predlagano zmanjševanje pomoči za kritje primanjkljaja iz tekočega poslovanja 4 % letno za leta 2003, 2004 in 2005, razen za podjetje HUNOSA, za katerega bo povprečno letno zmanjšanje 5,75 %.

(24)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo je španska vlada predlagala, da se dodeli pomoč za zmogljivost proizvodnje premoga v višini približno 12 milijonov ton za leto 2005. Leta 2002 je bilo proizvedeno za približno 13 400 000 ton.

(25)

Priglašeni skupni zneski pomoči za tekoče poslovanje, tehničnih in socialnih stroškov so:

(26)

V zvezi z letoma 2006 in 2007 so španske oblasti sporočile, da trenutno ni mogoče določiti posebnih ciljev za to obdobje. Španske oblasti predlagajo nadaljnje 4-odstotno zmanjševanje pomoči letno. Ko bo dogovorjen načrt za dostop do zalog premoga, bodo Komisiji sporočile podrobnosti o dodeljevanju pomoči in delitvi proizvodnje (v tonah).

(27)

Španske oblasti so podrobneje priglasile načrt za Hunoso, premogovniško podjetje v javni lasti. Zmogljivost naj bi v obdobju 2002–2005 predvidoma padla z 1 800 000 ton v letu 2001 na 1 340 000 ton v letu 2005. Pomoč za kritje primanjkljaja iz tekočega poslovanja naj bi zmanjšali z 321 091 000 EUR v letu 2001 na 239 281 000 EUR v letu 2005.

(28)

Osnovni cilji načrta za Hunoso za obdobje 2002–2005 so bili kot prvo prestrukturirati podjetje in zmanjšati izgube na tak način, da se pri ukrepih za zmanjševanje dejavnosti, potrebnih v skladu z nacionalnim rudarskim načrtom in zakonodajo Skupnosti, ustrezno upošteva gospodarski in socialni pomen Hunose na osrednjem asturijskem nahajališču premoga. Cilj je bil tudi položiti temelje za nadaljnji razvoj območja, na katerem se nahaja osrednje asturijsko nahajališče premoga, tako da se ustvarijo pogoji, potrebni za oblikovanje zaposlovanja, ki je alternativno zaposlovanju v premogovništvu. Nazadnje pa načrt vključuje zmanjšanje izgub iz tekočega poslovanja Hunose za več kot 30 % in zmanjšanje delovne sile za 33,6 % ter s tem povečanje produktivnosti za 21,4 %.

(29)

V načrtu za Hunoso je bil predviden niz ukrepov, namenjenih zagotovitvi znižanja ravni proizvodnje. Najprej sta se zaprli dve od devetih obstoječih proizvodnih enot. Poleg tega se je zaprla pralnica. Zaprtje teh treh delovišč predstavlja 25 % zmanjšanje proizvodne zmogljivosti. Nato so bili sprejeti ukrepi za dosego najboljše produktivnosti, pri čemer je poudarek na ukrepih, ki zadevajo izbor usedlin, stopnjo modernizacije in pralne postopke. Prizadevanja so bila usmerjena v rudnike z največjo produktivnostjo, najnižjimi skupnimi stroški in najboljšo kakovostjo. Del proizvodnje naj bi bil načeloma namenjen bližnji elektrarni in Hunosa naj bi letno zagotovila premog za 100 dni porabe. Kot tretje je zaradi načrtovanega zmanjševanja dejavnosti treba zmanjševati delovno silo podjetja. Nazadnje pa bo kot posledica sprejetih ukrepov proizvodnja med izvajanjem načrta padla za skupno 26,1 % s 1 800 000 ton leta 2001 na 1 340 000 ton v letu 2005.

(30)

V načrtu za podjetje Hunosa je bila za obdobje 2002–2005 predvidena zaposlitev 550 novih delavcev. Španske oblasti so zagotovile, da bodo ti novi delavci, če se bo zaposlitev zdela potrebna, izbrani med delavci iz drugih rudnikov, ki so izgubili službo zaradi njihovega zaprtja, z dvema zelo omejenima izjemama, kar zadeva zaposlitev nekaterih tehničnih strokovnjakov in neposrednih potomcev delavcev, ki so izgubili življenje v nesreči pri delu.

(31)

Španske oblasti so sporočile, da so stroški na etp proizvodnih enot podjetja Hunosa, za katere predlagajo, da ostanejo odprte med obdobjem prestrukturiranja, naslednji:

(32)

Španske oblasti so menile, da to zmanjšanje proizvodnih stroškov za približno 20 % v obdobju 2002–2005 predstavlja možnosti zmanjšanja proizvodnih stroškov Hunose in da se ta trend lahko v prihodnje še okrepi. Po navedbah španskih oblasti to zmanjšanje proizvodnih stroškov pomeni zmanjšanje pomoči za podjetje za 25 % in tudi ta trend se lahko v prihodnje še okrepi.

(33)

V skladu s cilji, določenimi v načrtu, je predlagana sprožitev niza ukrepov za spodbujanje oblikovanja gospodarske strukture, ki zagotavlja alternativo premogovništvu na geografskem območju, na katerem obratuje Hunosa. Španske oblasti in sindikati so se zato zavezali k spodbujanju oblikovanja 650 delovnih mest v obdobju 2002–2005 na osrednjem asturijskem nahajališču premoga s pomočjo različnih ukrepov v okviru tega načrta.

(34)

V zvezi s pomočjo za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja in obveznosti iz preteklosti, ki spremljajo uporabo tehničnih ukrepov glede koncentracije in izbora usedlin ter ustreznih prilagoditev zmogljivosti, so španske oblasti pojasnile, da so potrebni socialni ukrepi, zlasti za financiranje programa za predčasno upokojitev. Pomoč za kritje teh ukrepov in drugih predlaganih ukrepov se bo postopoma manjšala.

(35)

Naslednja razpredelnica prikazuje zmanjševanje delovne sile in skupne zneske pomoči, ki naj bi se dodelili po načrtu za Hunoso, kot je predlagano v načrtu za prestrukturiranje.

(36)

Španske oblasti so z dopisom z dne 22. aprila 2003 sporočile Komisiji, da je bilo v načrtu za Hunoso poleg drugih ciljev kot previdnostni ukrep predvideno ohranjanje najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog.

(37)

Španske oblasti so v istem dopisu pojasnile, da naj bi bila najmanjša proizvodnja Hunose za leto 2005 1 340 000 ton, s katero bi se zagotovilo, da lahko to podjetje skrbi za 30-odstotno porabo (100 dni) elektrarn v bližini rudnikov Hunosa. Španske oblasti predlagajo uporabo istega merila po letu 2005. Španske oblasti so bile mnenja, da je vzdrževanje strateške proizvodnje v bližini elektrarn prednostni cilj načrta za dostop do zalog.

(38)

Pomoč bo na voljo v obdobju 2003–2005.

(39)

Pomoč bo zagotovljena v obliki nepovratnih sredstev.

(40)

Proizvodne enote španskih premogovniških podjetij, navedene v uvodni izjavi 21.

(41)

Odredba ministra ECO/2731/2003, Odredba ministra ECO/768/2003, Odredba ministra ECO/180/2004 in Odredba ministra ITC/626/2005.

(42)

Glede na napovedi za proizvodnjo elektrike, ki jih je Španija pripravila za obdobje 2000–2011, se bo delež premoga pri proizvodnji elektrike zmanjšal s 35,9 % v letu 2000 na 15 % v letu 2011. Delež elektrike, proizvedene iz zemeljskega plina, se bo v istem obdobju povečal z 9,7 % na 33,1 %. Delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike se bo povečal s 16,9 % v letu 2000 na 28,4 % v letu 2011. Proizvodnji električne energije gre pripisati zgolj 28 % vseh emisij CO2. Španiji se ne zdi logično povezovanje pomoči za proizvodnjo domačega premoga in emisij CO2. Namesto tega bi morala obstajati povezava med proizvodnjo električne energije in emisijami. Elektrarne bodo obratovale dokler bo to tehnično in ekonomsko izvedljivo, ne glede na dejstvo, ali je porabljen premog proizveden doma ali uvožen.

(43)

Komisija je 30. marca 2004 začela formalni postopek preiskave. Komisija je izrazila dvom, ali je priglašen načrt v skladu s pogoji in merili, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in ali ustreza ciljem te uredbe. Komisija je bila mnenja, da načrt ni dovolj podroben. Zato je v dopisu z dne 30. marca 2004 španske oblasti pozvala, da:

(44)

Pripombe, ki so jih španske oblasti poslale potem, ko je Komisija začela postopek, so naslednje: Tretje osebe niso predložile pripomb.

(45)

Španske oblasti so predložile poročila o pomoči, izplačani v letih 2003 in 2004, ter o predvidenih izplačilih za leto 2005, ki razvrščajo pomoč glede na to, ali je bila dodeljena v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč, ki se je ali naj bi se dodelila podjetju Hunosa, je razvrščena glede na to, ali je financirana iz splošnega državnega proračuna ali s strani SEPI (13).

(46)

Trend proizvodnje kot posledica zapiranja proizvodnih zmogljivosti, h kateremu se je zavezalo premogovništvo, je sledeč:

(47)

Španske oblasti so predložile merila, ki se uporabljajo pri razvrščanju proizvodnih enot kot upravičencev do pomoči po členu 4 ali členu 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002. Kot glavno merilo so bili določeni stroški proizvodnje na ekvivalent tone premoga (v nadaljnjem besedilu: etp), opredeljeni pa sta bili še dve dodatni merili:

(48)

Kot slednje pa je treba upoštevati socialne in regionalne pogoje na območju, na katerem se nahaja proizvodna enota. Španska vlada meni, da se teh socialnih in regionalnih meril ne sme zapostavljati. Vendar je pripravljena proučiti vse pogoje, ki bi jih predlagala Komisija.

(49)

Opredelitev „proizvodna enota“ se je preverila pri tistih podjetjih, ki imajo največjo proizvodno zmogljivost in imajo zato lahko več kot eno proizvodno enoto. Do sedaj, razen v primeru podjetja Hunosa, je bila analiza pomoči opravljena na ravni podjetja in podzemna premogovna dela so se računala skupaj z deli na površini.

(50)

Španske oblasti so pojasnile, da so, kot je lahko razvidno iz poročila, vsa podjetja, ki so bila leta 2002 razvrščena kot prejemniki pomoči po členu 4 Odločbe št. 3632/93/ESPJ, trenutno razvrščena kot podjetja, ki prejemajo pomoč po členu 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(51)

Španske oblasti so pojasnile, da mora biti zmanjševanje pomoči do konca leta 2005 globalno, in sicer 4 % letno.

(52)

Španske oblasti so obvestile Komisijo, da je bila Odredba ECO/2731/2003 spremenjena, da bi se uskladila z zahtevami člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Odredba se bo uporabljala zgolj za proizvodne enote, ki se dejansko zaprejo pred 31. decembrom 2005, ne bo pa se uporabljala za programe za zaprtje, ki se iztečejo po tem datumu. Poleg tega je nadomestilo 13 EUR na 1 000 termalnih enot za premogovne pogodbe, razveljavljene kot posledica zaprtja proizvodne enote, ki je dobavljala gorivo, določeno kot največja pomoč za zagotavljanje finančne podpore vrstam stroškov, navedenim v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1407/2002. Povrnjeni bodo zgolj ustrezno utemeljeni dejanski stroški zaprtja.

(53)

Španska vlada bo ravnala v skladu z uvodno izjavo 18 Odločbe 2002/826/ESPJ z dokončnim zaprtjem proizvodne zmogljivosti 1 660 000 ton v podjetjih, omenjenih v omenjenem odstavku pred 31. decembrom 2005. Nekatera od teh podjetij so proizvodne zmogljivosti začela zmanjševati že leta 2002.

(54)

Kot je navedeno v poročilih o pomoči za leta 2003, 2004 in 2005, je pomoč, dodeljena leta 2003 proizvodnim enotam Antracitas de Gillón, Encasur, Endesa in PMC (pred zaprtjem leta 2004) in načrtovana za leti 2004 in 2005, pomoč za zmanjševanje dejavnosti. Pomoč, dodeljena med letoma 1998 in 2002 za zagotavljanje finančne podpore za izredne stroške zaprtja podjetjema Endesa in Encasur, je bila takrat utemeljena kot pomoč za kritje razlik med plačili za splošno predčasno upokojitev in 100 %, ki sta jih plačali navedeni podjetji. Španske oblasti so zagotovile dopise o zavezi, ki potrjujejo zaprtje proizvodnih enot do konca leta 2005, h kateremu so se zavezala podjetja.

(55)

Španske oblasti so zagotovile podrobne podatke o visoki stopnji prestrukturiranja, izvedenega v zadnjih letih, ter stopnji skladnosti z načrtom za obdobje 2002–2005. Načrt vključuje zaprtje dveh proizvodnih enot, česar posledica je zmanjšanje zmogljivosti pridobivanja za 700 000 ton.

(56)

Španske oblasti so pojasnile, da bo obseg pomoči za prestrukturiranje ostal strogo v mejah stroškov, ki izhajajo iz zunanjega izvajanja družbenih obveznosti, in zagotovile ustrezna pojasnila.

(57)

Očitno nasprotje med znatnim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov in manj znatnim zmanjšanjem proizvodne pomoči izhaja predvsem iz sprememb v prihodkih kot posledica mednarodnih cen za uvožen premog in menjalnega tečaja ameriški dolar/euro. Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije v zvezi z izračuni prihodkov in pojasnile, zakaj so prihodki v splošnem nižji kot mednarodna cena uvoženega premoga.

(58)

V zvezi s pomočjo za kritje izrednih stroškov, ki izhajajo iz procesa prestrukturiranja, so španske oblasti prav tako zagotovile podrobna pojasnila.

(59)

Španske oblasti so poudarile, da je zaposlovanje osebja v vseh primerih v skladu s potrebo po zasedbi pomembnih delovnih mest, zlasti iz varnostnih razlogov. Vendar je treba opozoriti, da zaenkrat v prvih dveh letih izvajanja načrta ni prišlo do novih zaposlitev. Španske oblasti so vseeno kot previdnostni ukrep predlagale ocenjeno število takšnih zaposlitev, in sicer največ 100 uslužbencev.

(60)

Za ugotovitev, ali ukrepi programa pomenijo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, je treba ugotoviti, ali pomoč dodeljuje država članica ali gre za pomoč iz državnih sredstev, ali ukrepi dajejo prednost določenim podjetjem, ali izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in ali lahko vplivajo na trgovino med državami članicami.

(61)

Prvi pogoj člena 87 se nanaša na pomoč, ki jo dodeljujejo države, ali pomoč iz državnih sredstev. V zadevnem primeru obstoj državnih sredstev potrjuje dejstvo, da je ukrep učinkovito financiran iz javnega proračuna države, v manjši meri pa ga financira SEPI, podjetje v javni lasti pod izključnim nadzorom države.

(62)

Drugi pogoj člena 87(1) se nanaša na možnost, da ukrep daje prednost posebnim upravičencem. Kot prvo je treba ugotoviti, ali imajo upravičena podjetja gospodarsko korist, kot drugo pa, ali je ta korist zagotovljena posebnemu tipu podjetja. Pomoč nedvomno zagotavlja gospodarske koristi premogovniškim podjetjem, saj gre za neposredno subvencioniranje, ki krije tekoče izdatke, ki bi jih morala ta podjetja sicer kriti sama. Te izdatke sestavljajo razlika med proizvodnimi stroški ter predvidenimi prihodki in stroški, ki izhajajo iz prestrukturiranja, premogovniška podjetja pa imajo koristi v tem, da za te stroške prejemajo delna nadomestila. Poleg tega so zadevni ukrepi usmerjeni izključno v premogovniška podjetja v Španiji. Torej dajejo prednost nekaterim podjetjem pred njihovimi konkurenti, tj. so selektivni.

(63)

V skladu s tretjim in četrtim pogojem člena 87(1) pomoč ne sme izkrivljati ali predstavljati grožnje za izkrivljanje konkurence ali vplivati ali predstavljati možnosti za vpliv na trgovino med državami članicami. V zadevnem primeru ukrepi predstavljajo grožnjo za izkrivljanje konkurence, saj krepijo finančni položaj in obseg dejavnosti upravičenih podjetij v primerjavi z neupravičenimi konkurenti. Čeprav je trgovina s premogom znotraj Skupnosti zelo omejena in zadevna podjetja ne izvažajo, imajo podjetja, ustanovljena v drugih državah članicah, manj možnosti za izvoz svojih proizvodov na španski trg.

(64)

Iz teh razlogov zadevni ukrepi sodijo v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe in se jih lahko spozna za združljive s skupnim trgom le, če so upravičeni do enega od odstopanj, predvidenih v Pogodbi.

(65)

Glede na to, da sta tako Pogodba ESPJ kot tudi Odločba št. 3632/1993/ESPJ 23. julija 2002 potekli, in ob upoštevanju člena 87(3)(e) Pogodbe, je treba združljivost priglašenih ukrepov oceniti na podlagi Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(66)

Uredba (ES) št. 1407/2002 določa predpise za dodeljevanje državne pomoči za premogovništvo, ki naj prispeva k prestrukturiranju te panoge. Ti predpisi upoštevajo socialne in regionalne vidike prestrukturiranja sektorja in potrebo po ohranjanju najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog. Proces prestrukturiranja premogovništva je treba zaradi konkurenčnega neravnovesja med premogom Skupnosti in uvoženim premogom nadaljevati.

(67)

V skladu z načelom sorazmernosti mora biti proizvodnja subvencioniranega premoga omejena na to, kar je neizogibno potrebno za učinkovit prispevek k uresničevanju varnosti oskrbe z energijo. V tej zvezi se Komisija sklicuje tudi na svoje sporočilo „Trajnostni razvoj Evrope za boljši svet: Strategija trajnostnega razvoja Evropske unije“, imenovana tudi göteborška strategija trajnostnega razvoja, katere cilj je „omejiti podnebne spremembe in povečati uporabo čiste energije.“ (14).

(68)

Države članice lahko v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002 dodelijo pomoč za zmanjševanje dejavnosti. Eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je, da je obratovanje zadevnih proizvodnih enot sestavni del načrta za zaprtje.

(69)

Države članice lahko v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002 podjetju dodelijo proizvodno pomoč, ki je posebej namenjena proizvodnim enotam ali skupini proizvodnih enot. Eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, je, da je obratovanje zadevnih proizvodnih enot ali skupine proizvodnih enot v istem podjetju sestavni del načrta za dostop do zalog premoga.

(70)

Države članice lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 dodelijo pomoč za kritje izrednih stroškov, ki izhajajo iz racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva, a niso povezani s sedanjo proizvodnjo, če višina izplačanega zneska ne presega teh stroškov. Kategorije stroškov kot posledica racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva so opredeljene v Prilogi k Uredbi.

(71)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 izrazila dvom, ali je priglašen načrt za prestrukturiranje v skladu s pogoji in merili, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in ali ustreza ciljem te uredbe. Komisija je menila, da je potreben podrobnejši načrt. Španija je po tem dopisu Komisiji večkrat predložila podrobne informacije glede načrta za prestrukturiranje. Komisija bo na podlagi teh novih informacij v nadaljevanju ocenila načrt za prestrukturiranje in pomoč za leta 2003, 2004 in 2005, dodeljeno na podlagi načrta za prestrukturiranje.

(72)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da španske oblasti niso jasno navedle, da bodo upoštevani pogoji, določeni v prejšnjih odločbah Komisije, sprejetih na podlagi Pogodbe ESPJ, zlasti Odločbi 2002/826/ESPJ. V Odločbi je dodelitev pomoči odobrena pod pogojem, da so zadevne proizvodne enote vključene v načrtu za zaprtje in da do leta 2005 zmanjšajo proizvodno zmogljivost za 1 660 000 ton. Španija mora upoštevati te pogoje. Dejstvo, da je Pogodba ESPJ potekla in da je stopila v veljavo Uredba (ES) št. 1407/2002, ne vpliva na zaveze iz preteklosti. Te zaveze je treba upoštevati v celoti in Komisija mora zagotoviti izpolnitev pogojev, določenih v odločbah, sprejetih na podlagi Pogodbe ESPJ.

(73)

Prejšnji načrt za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti, ki temelji na Odločbi št. 3632/93/ESPJ, je bil odobren z Odločbo 2002/826/ESPJ. Španske oblasti so se večkrat in pisno v več dopisih Komisiji strinjale, da je treba obveznosti iz preteklosti upoštevati v celoti, in so izrecno potrdile, da bodo odločitve o zaprtju proizvodnih enot, naštetih v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ, izvršene v skladu z veljavnimi predpisi. To pomeni zaprtje, najkasneje do leta 2005, proizvodne zmogljivosti 1 660 000 ton. Komisija je lahko na podlagi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, ugotovila, da je bilo zmanjšanje te proizvodne zmogljivosti dejansko doseženo.

(74)

Komisija je mnenja, da so proizvodne enote, ki so zmanjšale svojo proizvodno zmogljivost, proizvodne enote, ki so že bile vključene v načrtu za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti, ki temelji na Odločbi št. 3632/93/ESPJ. To so proizvodne enote, ki so navedene v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ.

(75)

Po prejšnjem španskem načrtu za zaprtje/zmanjševanje dejavnosti bi bilo treba proizvodno enoto Antracitas de Gillon SA in proizvodni enoti podzemnega rudarjenja Endesa in Encasur zapreti do konca leta 2002. Vendar so te proizvodne enote leta 2003 in deloma leta 2004 še vedno obratovale.

(76)

Proizvodni enoti podzemnega rudarjenja Endesa in Encasur ter proizvodna enota Antracitas de Gillon so se po več zahtevah Komisije zaprle. Proizvodna enota dnevnega kopa Promotora de Minas de Carbon se je prav tako zaprla, in sicer 31. maja 2004. Komisija je prejela dopise o zavezi, ki potrjujejo zaprtje proizvodnih enot v letu 2005, h kateremu so se zavezala ta podjetja.

(77)

Komisija je na podlagi informacij, ki ji jih je sporočila Španija, potrdila, da pomoč, dodeljena tem podjetjem po členu 5 Odločbe št. 3632/93/ESPJ za kritje izrednih stroškov zaprtja teh proizvodnih enot, ne presega stroškov.

(78)

Ker so proizvodne enote, naštete v uvodni izjavi 18 Odločbe 2002/826/ESPJ, dosegle potrebno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in so se proizvodne enote, ki naj bi se v skladu z navedeno odločbo zaprle, na koncu zaprle, Komisija sklepa, da je Španija upoštevala prejšnje odločbe Komisije.

(79)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 navedla, da so španske oblasti priglasile skupni znesek pomoči za tekoče poslovanje, ki naj bi se dodelil. Vendar španske oblasti niso priglasile niti skupnega zneska pomoči za zmanjševanje dejavnosti, kot je navedena v členu 4 Uredbe (ES) št. 1407/2002, niti skupnega zneska pomoči za dostop do zalog premoga, kot je navedena v členu 5(3) navedene uredbe. Prav tako španske oblasti niso pojasnile, kakšna merila morajo izpolnjevati proizvodne enote, da lahko zaprosijo za pomoč.

(80)

Komisija je izrazila dvom tudi zaradi dejstva, da španske oblasti niso opredelile celotne proizvodne zmogljivosti, ki jo je treba zapreti pred 31. decembrom 2005 ali 31. decembrom 2007 kot posledica načrta za zaprtje, ki je v členih 4(a) in 9(4) Uredbe št. 1407/2002 določen kot eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za upravičenost do pomoči za zmanjševanje dejavnosti. Ocenjen znesek pomoči je mogoče dodeliti le, če je priglašeno celotno zmanjšanje zmogljivosti.

(81)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo in najnižjo ravnijo proizvodnje, ki zagotavlja dostop do zalog premoga, je bila Komisija v dopisu Španiji z dne 30. marca 2004 mnenja, da se utemeljitev ne zdi skladna z namenom člena 1 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Načrt za dostop do zalog premoga in pomoč za dostop do zalog premoga je treba utemeljiti na podlagi potrebe po ohranjanju najmanjše količine proizvodnje premoga, ki zagotavlja dostop do zalog. Socialne in regionalne vidike prestrukturiranja sektorja je mogoče uporabiti le kot utemeljitev načrta za zaprtje in pomoči za zmanjševanje dejavnosti.

(82)

Španske oblasti so predložile informacije glede stroškov proizvodnih enot. Španija je za vsako podjetje z izjemo podjetja Hunosa opredelila podzemna dela in z njimi povezano infrastrukturo kot samostojno proizvodno enoto podzemnega rudarjenja in podoben pristop je imela v zvezi z deli na površini. Uporaba Uredbe (ES) št. 1407/2002 temelji na konceptu „proizvodne enote“. Komisija je 30. marca 2004 izrazila dvom, ali so te informacije dovolj podrobne glede na pogoje, določene v členu 9 Uredbe (ES) št. 1407/2002.

(83)

Po začetku postopka je Španija razvrstila pomoč glede na to, ali je bila dodeljena po členu 4 ali členu 5(3) Uredbe (ES) št. 1407/2002. V obdobju 2003–2005 so po členu 4 prejele pomoč naslednje proizvodne enote: Antracitas de Gillon S.A., Coto Minera Jove S.A., proizvodna enota podzemnega rudarjenja Endesa, proizvodna enota podzemnega rudarjenja Encasur, González y Díez S.A., Industria y Comercial Minera S.A. (INCOMISA), Mina Escobal S.L., Mina la Camocha, Minas de Valdeloso S.L., Promotora de Minas de Carbón S.A. in Virgilio Riesco S.A. Mina Escobal S.L. se je zaprla leta 2004 in Promotora de Minas de Carbón S.A. leta 2005. Ostali proizvodni enoti, ki sta prejeli pomoč za zmanjševanje dejavnosti, sta proizvodni enoti Hunose, premogovniškega podjetja v javni lasti, ki sta se zaprli, tj. Pumarabule in Figaredo. Ostale proizvodne enote so prejele pomoč za dostop do zalog premoga. Te proizvodne enote so navedene v uvodni izjavi 21.

(84)

Komisija torej na podlagi zadnjih prejetih informacij sklepa, da so španske oblasti pravilno razdelile proizvodno pomoč na pomoč za zmanjševanje dejavnosti in pomoč za dostop do zalog premoga. Poleg tega so španske oblasti potrdile, da bo izpolnjen pogoj iz člena 4(a) Uredbe (ES) št. 1407/2002, da se bodo proizvodne enote, ki prejemajo pomoč za zmanjševanje dejavnosti, zaprle najpozneje do leta 2007.

(85)

Komisija je seznanjena z dejstvom, da bodo v zvezi z merili, ki jih je treba uporabljati za upravičenost do proizvodne pomoči, glavno merilo, ki ga bodo uporabljale španske oblasti, stroški proizvodnje na etp. To merilo je v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002, saj se lahko šteje kot jasen prikaz, da bo pomoč dodeljena enotam z najboljšimi gospodarskimi možnostmi.

(86)

Španske oblasti kot dodatni merili uporabljajo merilo obstoja trga, tj. znotraj območja s polmerom 100 km mora biti delujoča elektrarna, ter merilo plačilne sposobnosti podjetja, ki ima v lasti proizvodno enoto. V tej zvezi se lahko zahteva najnižje razmerje med lastnimi sredstvi in skupnimi obveznostmi podjetja. Zadnje merilo bo prispevalo k dodeljevanju pomoči enotam z najboljšimi gospodarskimi možnostmi. Prejšnje merilo je treba uporabljati zgolj kot dodatno merilo. Z ozirom na varnost oskrbe z energijo in tudi iz finančnih razlogov, saj obstaja povezava s stroški prevoza, se lokacija sicer lahko upošteva, a ne sme biti glavni dejavnik. V celoti gledano je Komisija mnenja, da so merila, ki jih uporabljajo španske oblasti, v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002.

(87)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih zagotovile španske oblasti, preverila opredelitev „proizvodne enote“, ki se uporablja v načrtu za prestrukturiranje. V preteklosti je Španija analizo pomoči opravljala na ravni podjetja in podzemna premogovna dela so se računala skupaj z deli na površini. Španija je zdaj to analizo spremenila in preverjala pomoč na proizvodno enoto, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1407/2002. Nadalje je Španija v tej zvezi Komisiji zagotovila informacije, zahtevane z Odločbo 2002/871/ES. Komisija je zato mnenja, da je opredelitev „proizvodne enote“, ki jo Španija uporablja v svojem načrtu za prestrukturiranje, v skladu z Uredbo.

(88)

Komisija je seznanjena z dejstvom, da bo posledica načrta za prestrukturiranje proizvodna zmogljivost 12 milijonov ton. Glede na splošne energetske razmere v Španiji, zlasti namere španskih oblasti, da zmanjšajo delež premoga pri proizvodnji elektrike s 35,9 % na 15 % v letu 2011, se zdi zmanjšanje zmogljivosti na 12 milijonov ton ustrezen ukrep, ki bo pomagal pri uresničitvi navedenega cilja. Zato se lahko ta raven proizvodne zmogljivosti, ki jo je treba doseči do konca leta 2005, v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 šteje kot strateška zaloga. Proizvodne enote, ki so sestavni del načrta za prestrukturiranje, ki zadeva dostop do zalog premoga, naj bi bile zaradi tega upravičene do pomoči za dostop do zalog premoga, če so izpolnjeni pogoji iz členov 4 in 5 Uredbe.

(89)

Nadalje je izpolnjeno glavno merilo in temelj Uredbe, da mora biti pomoč degresivna. Pomoč, dodeljena po členih 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002, se zmanjšuje za 4 % letno. Komisija meni, da je tako zmanjševanje sprejemljivo. Komisija upošteva dejstvo, da so španske oblasti naznanile, da nameravajo v letih 2006 in 2007 pomoč še naprej zmanjševati pomoč za 4 % letno.

(90)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija mnenja, da so španske oblasti v zadostni meri pojasnile merila, ki jih je treba upoštevati v zvezi s proizvodnimi enotami za upravičenost do pomoči za zmanjševanje dejavnosti ali pomoči za dostop do zalog premoga. Ta merila so v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002, zlasti s členom 4(a) in členom 9(6)(a) Uredbe.

(91)

V zvezi s tem Komisija španske oblasti opominja, da pri odločanju glede ohranjanja strateške zaloge ni mogoče upoštevati socialnih in regionalnih razmer. Socialne in regionalne razmere je mogoče upoštevati le ob uporabi pogojev, povezanih z dodeljevanjem pomoči za zmanjševanje dejavnosti in pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja.

(92)

Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije o cenah premoga. Z dodatnimi informacijami, ki jih je zagotovila španska vlada, je bilo pojasnjeno, da je državna pomoč, ki jo izplačuje španska vlada, dejansko razlika med proizvodnimi stroški in povprečno prodajno ceno španskega premoga, ki je nižja od povprečne cene premoga, uvoženega iz tretjih držav. To je predvsem posledica slabše kakovosti španskega premoga in v manjši meri tudi dejstva, da so cene določene v dolgoročnih pogodbah, medtem ko je cena uvoženega premoga promptna cena premoga na določen dan.

(93)

Španske oblasti so pojasnile, da v praksi nihanje mednarodne cene premoga vpliva na ceno domačega premoga s približno devetimi meseci zamika. Po drugi strani pa se zdi kakovost premoga precej slabša v primerjavi s kakovostjo premoga, s katerim se trguje na mednarodnem trgu. Posledica tega je veliko nižja cena za domači premog. Cene, ki jih plačujejo elektrarne, so različne, saj se premog, izkopan v različnih enotah, razlikuje po kakovosti. Kalorična vrednost premoga se na primer lahko giblje med 7 % in 35 %, odvisno od nahajališča, kjer je izkopan.

(94)

V splošnem je španski premog zaradi visoke vsebnosti pepela in vode in/ali zaradi nizke vsebnosti hlapnih snovi slabše kakovosti. Svetovnega trga za premog slabe kakovosti ni, saj vse države, ki proizvajajo premog, premog slabše kakovosti uporabljajo v bližini nahajališč. Uporaba takih vrst premoga v elektrarnah lastnikom elektrarn povzroča večje investicijske stroške in stroške vzdrževanja, saj morajo vgraditi posebne gorilnike, katerih vzdrževanje in uporaba sta dražja, poleg tega pa so te elektrarne manj učinkovite kot elektrarne, ki uporabljajo običajni premog.

(95)

Španske oblasti so pojasnile, da izboljšanje kakovosti premoga v tolikšni meri, da bi postal primerljiv z uvoženim premogom, ekonomsko ni izvedljivo, saj bi postal proizvodni postopek veliko dražji in manj konkurenčen.

(96)

Od leta 1998 se prodajna cena premoga določa prek neposrednih pogajanj med proizvodnimi enotami, proizvajalkami premoga, in elektrarnami, porabnicami premoga, brez kakršnega koli posredovanja vlade. Vlada lahko posreduje le v primeru hudih sporov. Španske oblasti so predložile pogodbe z nekaterimi energetskimi podjetji z elektrarnami na premog, da bi pokazale, kakšne cene se plačujejo premogovniškim podjetjem. Izračun cene premoga vsebuje formulo glede kakovosti premoga, v kateri so med drugim upoštevane vrednosti hlapnih snovi, pepela, vlage in žvepla ter kalorične vrednosti.

(97)

Cene premoga v Španiji temeljijo na dolgoročnih pogodbah med premogovniškimi podjetji in njihovimi strankami. Trenutno se uporabljajo pogodbe, ki veljajo do 31. decembra 2005. Cene temeljijo na naslednjih parametrih:

(98)

Španija izračuna povprečno ceno črnega premoga, uvoženega v Španijo. Izračun te povprečne uvozne cene temelji na statističnih podatkih, pridobljenih od podjetij v Španiji, uvoznikov premoga, in podjetij iz tretjih držav, izvoznikov premoga.

(99)

Za pravilno delovanje tega sistema je ključnega pomena, da izračunana cena črnega premoga dejansko odraža ceno premoga na svetovnem trgu. Da bi to preverila, je Komisija to ceno primerjala s priporočeno ceno energetskega premoga MCIS, ki je standardni referenčni indeks za promptno tržno ceno premoga.

(100)

Španske oblasti so pojasnile razlike med priporočeno ceno energetskega premoga MCIS in povprečno ceno, ki so jo izračunale, s tem ko so poudarile, da prva cena temelji zgolj na pogodbah, sklenjenih na določen dan na promptnem trgu, medtem ko cena, ki jo izračunajo oblasti, temelji na vseh pogodbah, ki veljajo na določen dan, vključno z dolgoročnimi pogodbami. Španska cena je zato običajno nižja od promptne cene v obdobjih naraščajočih promptnih cen in višja od promptne tržne cene v obdobjih padajočih promptnih tržnih cen. Dolgoletno povprečje obeh kazalcev je skoraj enako: za leta med 1996 in 2004 je bilo povprečje priporočene cene energetskega premoga MCIS 43,3 EUR/etp. Komisija je zato menja, da španski izračun cene črnega premoga dejansko pravilno odraža ceno energetskega premoga na svetovnem trgu.

(101)

Glede na zgoraj navedene parametre je bila leta 2001 povprečna cena 45,85 EUR, predvidena povprečna cena za leto 2005 pa je 36 EUR. Prihodki v letu 2001 so bili izjemno visoki, zlasti zaradi bruto knjiženja nekaterih izjemnih in neobičajnih prihodkov za navedeno leto. Zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 % zato ni privedlo do enakega znižanja skupnega zneska proizvodne pomoči, ki naj bi se dodelil za obdobje 2003–2005.

(102)

Skupna pomoč se določi, ko posamezna proizvodna enota predloži revizijsko poročilo, ki vsebuje vrednosti proizvodnih stroškov in prihodkov. Če se potem ob koncu premogovnega leta izkaže, da je razlika med proizvodnimi stroški in prihodki manjša, kot je bilo predvideno, se bo skupni znesek pomoči znižal in čezmerno pomoč bo treba povrniti.

(103)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija mnenja, da je Španija podrobno pojasnila izračun prihodkov premogovniških podjetij. Z zagotovljenimi informacijami se je Komisija prepričala, da so bile pri izračunu prihodkov uporabljene prave cene. Na podlagi zagotovljenih informacij, zlasti pogodb med elektrarnami in premogovniškimi podjetji, Komisija sklepa, da je bil člen 4(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1407/2002 upoštevan v smislu, da proizvodna pomoč ni presegla razlike med proizvodnimi stroški in prihodki za ustrezna premogovna leta in zaradi nje dobavne cene za premog Skupnosti ne bodo nižje od cen premoga podobne kakovosti iz tretjih držav. Komisija bo natančno preverjala, da bi zagotovila, da je v novih pogodbah, ki jih bodo s pogajanji sklenile elektrarne in premogovniška podjetja po 1. januarju 2006, pri izračunu ustrezno upoštevana trenutno visoka cena premoga na svetovnem trgu. Nazadnje pa Komisija ugotavlja, da so bili upoštevani tudi pogoji iz člena 4(d) in (e).

(104)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da španske oblasti niso pojasnile meril, ki jih je treba upoštevati pri dodeljevanju pomoči na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 za kritje izrednih stroškov, ki niso povezani s sedanjo proizvodnjo (obveznosti iz preteklosti). Španija je z dopisom z dne 3. oktobra 2003 obvestila Komisijo, da se bodo te pomoči dodelile izključno proizvodnim enotam, ki se bodo zaprle v obdobju 2003–2005, in da znesek pomoči ne bo presegel stroškov. Vendar Odredba ministra ECO/2731/2003 z dne 24. septembra 2003 ni izrecno vsebovala teh pogojev. Zgoraj omenjena odredba ni vsebovala zadostnih jamstev, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da pomoč za kritje stroškov zaprtja proizvodnih enot ne presega teh stroškov in da se bodo zadevne proizvodne enote zaprle pred 31. decembrom 2005. Komisija je menila, da merila, kot jih je določila Španija za izračun pomoči za kritje stroškov zaprtja proizvodnih enot, ki temelji na zmanjšanju oskrbe s premogom, določenemu v pogodbah z elektrarnami, ter glede pomoči 13 EUR za vsako zmanjšanje za tisočih termalnih enot, niso zadostno jamstvo za skladnost s pogoji člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Komisija je tudi ugotovila, da se zdijo zneski pomoči, ki temeljijo na tem členu, zelo visoki, in da se poraja vprašanje, ali predlagana pomoč v tem pogledu ni previsoka glede na intenzivnost procesa prestrukturiranja.

(105)

Komisija na podlagi na novo prejetih informacij ugotavlja, da je bila Odredba ministra ECO/2731/2003 spremenjena, da bi jo uskladili z zahtevami člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Odredba se zdaj uporablja zgolj za proizvodne enote, ki se bodo zaprle pred 31. decembrom 2005. V zvezi z nadomestilom 13 EUR na tisoč termalnih enot za premogovne pogodbe, razveljavljene kot posledica zaprtja proizvodnih enot, je z Odredbo jasno, da je to najvišji znesek in da bodo povrnjeni zgolj ustrezno utemeljeni dejanski stroški zaprtja. V zvezi s tem so španske oblasti izjavile, da so v letu 2004 dodelile manj pomoči. Kar zadeva leto 2004, je dejansko dodeljena pomoč za kritje izrednih stroškov namesto predvidenih 555 227 EUR znašala 518 986 EUR.

(106)

Komisija meni, da je Španija v zadostni meri pojasnila izredne stroške, povezane s procesom prestrukturiranja, ki ga je treba kriti. Španija je opredelila zneske, ki naj bi se dodelili za posamezne kategorije, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1407/2002. Komisija je zato lahko ugotovila, da zneski, ki so večinoma povezani s programi za predčasno upokojitev, ne presegajo stroškov, in da je pomoč za kritje izrednih stroškov prestrukturiranja mogoče odobriti. Ob zmanjševanju delovne sile, zapiranju premogovniških zmogljivosti in padajočem trendu dodeljevanja proizvodne pomoči se je Komisija z informacijami, ki so jih zagotovile španske oblasti, prepričala, da stroški, ki jih je treba kriti, niso previsoki glede na intenzivnost procesa prestrukturiranja. V naslednjem poglavju bo podana posebna ocena pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja, dodeljena Hunosi, podjetju v javni lasti.

(107)

V zvezi s Hunoso je Komisija v dopisu z dne 30. marca 2004 poudarila, da je to podjetje sestavni del načrta za zaprtje, ki temelji na Odločbi 3632/93/ESPJ. Vendar naj bi iz socialnih in regionalnih razlogov do zaprtja prišlo po letu 2002. Proizvodni stroški tega podjetja so zelo visoki v primerjavi s proizvodnimi stroški drugih premogovniških podjetij v Skupnosti. Komisija je menila, da je zmanjševanje delovne sile in proizvodnje pod evropskim povprečjem. Načrt predvideva zaprtje dveh od devetih proizvodnih enot. Španija je v dopisu z dne 3. oktobra 2003 naznanila nadaljnjo zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 %, česar posledica je zmanjšanje pomoči za 25 % v letu 2005. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, ki ga je Španija naznanila v dopisu z dne 3. oktobra 2003, bi privedlo do nadaljnjega zmanjšanja pomoči za Hunoso, ki naj bi v letu 2005 znašala 179 460 750 EUR.

(108)

Komisija je v dopisu z dne 30. marca 2004 menila, da bo predlog, da podjetje Hunosa nudi zalogo premoga za 30-odstotno porabo (enako približno 100 dnem porabe) elektrarnam v svoji regiji, morda treba spoznati za nezdružljivega s skupnim trgom.

(109)

Španske oblasti so potrdile, da nameravajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1407/2002 nadaljevati proces prestrukturiranja Hunose z namenom znatnega znižanja zneskov pomoči, znatnega zmanjšanja proizvodne zmogljivosti in ustreznega zmanjšanja delovne sile. Te ukrepe za prestrukturiranje je treba oceniti ob upoštevanju socialne in regionalne pomembnosti Hunose v avtonomni skupnosti Asturiji.

(110)

Španske oblasti so Komisiji zagotovile podrobne informacije glede procesa prestrukturiranja Hunose, stroškov in prihodkov, pričakovanj in zneskov pomoči, ki naj bi se dodelili.

(111)

Načrt vsebuje naslednje elemente:

(112)

Po letu 1986, datumu pristopa Španije k Skupnosti, so podatki v zvezi s procesom prestrukturiranja naslednji:

(113)

V obdobju 1998–2004 je bila pomoč za Hunoso zmanjšana za 32 % (prilagojena vrednost), kar je nad povprečjem v španskem premogovništvu, saj je skupno zmanjšanje znašalo 25,7 %. Po letu 1992 so bili skupni zneski pomoči za Hunoso znižani za 54 % ob prilagojeni vrednosti in 69 % ob konstantni vrednosti.

(114)

Nadalje se zdi, da so španske oblasti nadaljevale proces prestrukturiranja izven okvirov načrta za prestrukturiranje Hunose za obdobje 2003–2005. V letu 2003 je dejansko dodeljena proizvodna pomoč znašala 264 480 000 EUR, medtem ko je bila predvidena pomoč 271 593 000 EUR, kar pomeni dodatno zmanjšanje za 2,6 %. Pomoč za kritje izrednih stroškov prestrukturiranja je znašala 240 689 000 EUR, medtem ko je bila predvidena pomoč 302 557 000 EUR, kar pomeni zmanjšanje za 20,4 %.

(115)

Kar zadeva leto 2004, je proizvodnja padla na 1 070 000 milijonov ton, kar je v primerjavi z načrtom dodatno zmanjšanje za 20 %. Do konca leta 2004 se je število delavcev zmanjšalo na 4 137. Skupni znesek proizvodne pomoči, dejansko dodeljen v letu 2004, je namesto predvidenih 247 483 EUR znašal 254 682 EUR, kar je dodatno zmanjšanje za 2,8 %.

(116)

Ob koncu leta 2005 je pričakovano število osebja 3 500. To je 14-odstotno zmanjšanje, kar presega okvire načrta.

(117)

Dejstvo, da so proizvodni stroški Hunose tako visoki, gre pripisati predvsem fizičnim značilnostim rudnikov. Gostota premoga je precej nizka, zato je potrebno za izkopavanje zajeti veliko območje, to pa zahteva visoko raven infrastrukture. Zaradi te nizke gostote premoga, ki je hkrati neenakomerno porazdeljen, je mehanizacija težavna. Poleg tega pa proces prestrukturiranja, zlasti znatno zmanjševanje delovne sile in veliko število delavcev, poslanih v predčasno upokojitev, ne prispeva k optimizaciji proizvodnih stroškov. Hunosa je vseeno dosegla znižanje proizvodnih stroškov z izboljšanjem upravljanja in usmeritvijo proizvodnje v enote, v katerih je mogoče z najnižjimi stroški najlaže poskrbeti za mehanizacijo in tehnično gledano izkopavanje. Z uporabo drugih orodij, mehanizacije in z uvajanjem računalniške opreme, z modernizacijo objektov in proizvodnih postopkov je bila izboljšana produktivnost. Ta pristop bo v prihodnosti privedel k nadaljnjemu zmanjševanju proizvodnih stroškov.

(118)

Vendar Komisija ugotavlja, da zmanjšanje proizvodnih stroškov za 20 % v obdobju 2001–2005 ni privedlo do zmanjšanja proizvodne pomoči za 20 %. Po navedbah španskih oblasti gre to pripisati razlikam v prihodkih med letoma 2001 in 2005. Leta 2001 je bil povprečni prihodek veliko višji od povprečnega prihodka leta 2005, ki je znašal 37 EUR/etp.

(119)

V zvezi s temi prihodki za Hunoso so španske oblasti zagotovile podrobna pojasnila. Cena je določena v dolgoročnih pogodbah, v veliki meri s prostimi pogajanji med Hunoso in njenimi strankami, na liberaliziranem trgu.

(120)

Komisija na podlagi na novo prejetih informacij meni, da očitno nasprotje med znatnim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov in manj znatnim zmanjšanjem proizvodne pomoči izhaja predvsem iz sprememb v prihodkih kot posledica mednarodnih cen za uvožen premog in menjalnega tečaja dolar/euro. Kot je pojasnjeno v poglavju 4.4.3 o izračunu prihodkov, so bili prihodki za obdobje 2003–2005 nižji v primerjavi s prihodki v letu 2001. Na podlagi informacij, ki so jih v zvezi s tem zagotovile španske oblasti, zlasti pogodb med Hunoso in petimi elektrarnami, ki za gorivo uporabljajo premog Hunose, je Komisija lahko ugotovila, da so bile pri izračunu prihodkov Hunose uporabljene prave vrednosti.

(121)

Pomoč, dodeljena v preteklosti za zmanjševanje dejavnosti, se nanaša na proizvodne enote Hunose, ki so se zaprle. V zvezi s tem Komisija meni, da so bile, tudi pri Hunosi, upoštevane prejšnje odločbe Komisije.

(122)

Načrt za Hunoso predvideva zaprtje rudnikov Pumarabule in Figaredo, kar pomeni trajno zmanjšanje zmogljivosti za 700 000 ton. Komisija sklepa, da naj bi bili drugi proizvodni načrti sestavni del načrta za dostop do zalog premoga. Vendar so španske oblasti navedle, da se to lahko spremeni v obdobju po letu 2005. Komisija se s tem lahko strinja, saj to odpira vrata nadaljnjemu zmanjševanju skupnih zneskov pomoči po letu 2005.

(123)

Da bi pojasnile, zakaj je proizvodnja Hunose sestavni del načrta za dostop do zalog premoga, se španske oblasti sklicujejo na dostopnost do zalog s tehničnega stališča, povpraševanje bližnjih elektrarn, kakovost premoga in potrebo elektrarn, opremljenih s tehničnimi objekti in napravami, ki ustrezajo kakovosti premoga, proizvedenega v Hunosi. Komisija ugotavlja, da je Španija opustila merilo 100-dnevne oskrbe najbližje elektrarne. Kot so pojasnile španske oblasti, je bil to le hipotetični primer, ki ga niso nikoli nameravale uporabiti kot merilo. Vendar kljub temu, da je to le primer, to ne vpliva na dejstvo, da so se španske oblasti odločile, da morajo zaloge Hunose kriti določen delež povpraševanja elektrarn, ki se nahajajo na istem območju. Glede na prilagodljivost tega merila Komisija ugotavlja, da se lahko od španskih oblasti pričakuje, da ne bodo kršile prostega pretoka blaga.

(124)

Po argumentiranju španskih oblasti Komisija meni, da se proizvodnja približno 1 milijona ton v letu 2005 lahko šteje kot sestavni del strateške zaloge proizvodnje premoga, ki bi jo španske oblasti rade ohranile. Komisija se strinja s špansko analizo, da načrt za Hunoso za obdobje 2003–2005 pomeni začasno, a bistveno sredstvo za poznejšo določitev proizvodnih enot, ki bodo vključene v novem načrtu glede dostopa do zalog premoga za obdobje 2006–2010. Glede na znatno zmanjšanje proizvodnje in zneska pomoči je načrt v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1407/2002, in pomeni dobro podlago za nadaljevanje procesa prestrukturiranja. Ker so zaloge Hunose potrebne za dosego celotne proizvodnje 12 milijonov ton v letu 2005, se zdi Komisiji sprejemljivo, da bodo zaloge Hunose v obdobju 2003–2005 sestavni del načrta za dostop do zalog premoga. Vendar Komisija španske oblasti opominja, da bo treba načrt za dostop do zalog premoga, zlasti položaj Hunose v tem načrtu glede njenih visokih proizvodnih stroškov, ponovno preučiti za obdobje 2006–2010. Proizvodnjo Hunose in morebitne subvencije bo treba v tem obdobju znatno zmanjšati.

(125)

Španske oblasti so zagotovile podrobne informacije glede pomoči za kritje izrednih stroškov procesa prestrukturiranja iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002 in stroške razčlenile na tehnične ter socialne stroške, kakor je prikazano v spodnji razpredelnici.

(126)

Napovedi Hunose v zvezi s predčasnim upokojevanjem za obdobje 2002–2005 so 2 622 delavcev in strošek približno 417 000 EUR na osebo. Ti stroški se lahko razlikujejo, kot je bilo prikazano v zvezi z letom 2003. Dejansko dodeljena pomoč je bila 20 % manjša od predvidene pomoči.

(127)

V skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1407/2002 je Komisija upoštevala dejstvo, da Hunosa na prizadetem območju zagotavlja 20 % neposrednih zaposlitev in da je težko ustvariti alternativne zaposlitve, saj je od leta 1986 zaposlila že 18 000 delavcev. Hunosa je gospodarsko in socialno zelo pomembna za avtonomno skupnost Asturijo. Komisija razume, da Španija potrebuje čas za razvoj dodatnih alternativnih gospodarskih dejavnosti v regiji.

(128)

Komisija na podlagi informacij, ki so ji jih zagotovile španske oblasti, meni, da ta pomoč izpolnjuje pogoje člena 7 Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč zajema ukrepe, navedene v Prilogi k Uredbi, in ne presega stroškov.

(129)

Iz informacij, ki jih je zagotovila Španija, je razvidno, da v obdobju 2003–2005 ni prišlo do zaposlitve novih rudarjev. Komisija je zadovoljna s tem pristopom in španske oblasti opominja, da je to pomemben dejavnik pri ocenjevanju združljivosti ukrepov za prestrukturiranje, zdaj in v prihodnosti.

(130)

Komisija meni, da je Hunosa vložila precejšnje napore v prestrukturiranje in da v tej fazi glede na socialno in regionalno pomembnost Hunose ne bi bilo razumno zahtevati strožjih ukrepov. Komisija zato sklepa, da je načrt za prestrukturiranje Hunose v skladu z namenom in določbami Uredbe (ES) št. 1407/2002. Pomoč je bila dodeljena z namenom prispevanja k procesu prestrukturiranja, pri tem pa so upoštevani socialni in regionalni vidiki položaja Hunose v avtonomni skupnosti Asturiji. Dvom, ki ga je Komisija izrazila ob začetku postopka, zlasti glede izračuna zneskov pomoči, ki naj bi se dodelili, in meril, ki jih je treba upoštevati, so odpravile španske oblasti z zagotovitvijo dodatnih podrobnih informacij in sprejetjem dodatnih ukrepov za prestrukturiranje, ki presegajo okvire prvotno priglašenega načrta za prestrukturiranje. Vendar Komisija španske oblasti opominja, da bi bilo treba znova preučiti položaj Hunose glede na nove ukrepe za prestrukturiranje in načrt za dostop do zalog premoga za obdobje 2006–2010 ter da so potrebni novi ukrepi za prestrukturiranje.

(131)

Načrt za prestrukturiranje vsebuje elemente načrta za dostop do zalog premoga iz člena 9(6) Uredbe (ES) št. 1407/2002 in načrta za zaprtje iz člena 9(4) navedene uredbe. Komisija lahko zato v skladu s členom 10(1) Uredbe sprejme pozitivno odločitev o predlaganih načrtih. Hkrati lahko Komisija na podlagi člena 10(2) Uredbe sprejme odločitve o letni pomoči, ki so jo španske oblasti dodelile ali jo nameravajo dodeliti za premogovništvo za leta 2003, 2004 in 2005. Komisija mora pri odločanju o skladnosti pomoči upoštevati pogoje in merila iz členov 4 do 8 ter skladnost s cilji te uredbe.

(132)

Komisija meni, da bo glede na ukrepe za prestrukturiranje, ki jih je priglasila Španija, zmanjševanje državne pomoči privedlo do nadaljnjega stalnega zmanjševanja proizvodnje premoga. Skupni znesek pomoči v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1407/2002 sledi padajočemu trendu in v nobenem letu po letu 2003 ne presega zneska pomoči, ki ga je odobrila Komisija za leto 2001. V zvezi z dostopom do zalog premoga, kot je določen v členu 5(3) Uredbe, Španija predlaga, da se v letu 2005 dostop do zalog premoga zagotovi s skupno zmogljivostjo 12 milijonov etp. Za dosego tega cilja je bila proizvodna zmogljivost zmanjšana za 1 600 000 ton.

(133)

Četudi so se povprečni proizvodni stroški v španskem premogovništvu rahlo znižali, ostajajo proizvodni stroški zelo visoki. Kljub dvigu cen na svetovnem trgu se neugoden gospodarski položaj španskega premoga v primerjavi z uvoženim premogom v naslednjih letih ne bo znatno spremenil.

(134)

Komisija meni, da predloženi podatki in predlagani okvir za leti 2006 in 2007 nudijo dobro usmeritev z zagotovitvijo vseh potrebnih pogojev. Španija je zagotovila, da bo v teh letih še naprej zmanjševala proizvodnjo in zniževala skupne zneske pomoči enako hitro kot v obdobju 2003–2005. Komisija se zato strinja s trenutno ravnijo in ustreznostjo informacij, ki jih je Španija zagotovila za leti 2006 in 2007. Španija bo podrobne podatke o celotnem obsegu pomoči v skladu s členoma 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1407/2002 za leti 2006 in 2007 ter ukrepe za prestrukturiranje za obdobje do leta 2010 predložila pozneje. Komisija meni, da je ta časovna razporeditev utemeljena kot socialna in regionalna posledica zaprtja proizvodnih enot, ob upoštevanju dejstva, da je Španija izrecno navedla, da bo tudi v obdobju po letu 2005 izpolnjevala pogoj, da pomoč sledi padajočemu trendu. Ta zadnji element je ključen za oceno Komisije, saj je osnovni namen okvira, določenega z zgoraj omenjeno uredbo, zagotoviti končno znatno zmanjšanje pomoči, dodeljene premogovništvu.

(135)

Španija se je odločila, da nadaljuje s sistemom dodeljevanja pomoči, kot ga je uporabljala v preteklosti. Po eni strani so ukrepi za prestrukturiranje v interesu varnosti oskrbe z energijo, po drugi strani pa ti ukrepi omogočajo nadaljevanje procesa prestrukturiranja. Priglašen znesek pomoči je potreben, saj zagotavlja dostop do zalog premoga in zmanjševanje premogovniške dejavnosti, ki je bistvenega pomena. Brez pomoči bi bilo treba proizvodnjo v Španiji ustaviti, saj premogovništvo ni konkurenčno.