9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/1

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 138/2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki so jo 6. aprila 2010 vložila podjetja Saint-Gobain Vertex s.r.o., Tolnatext Fonalfeldolgozó és Müszakiszövetgyártó, „Valmieras stikla šķiedra“ AS in Vitrulan Technical Textiles GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje Unije nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo svoja pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Poleg preverjanj, navedenih v uvodni izjavi 11 začasne uredbe, so bili opravljeni nadaljnji preveritveni obiski v naslednjih podjetjih:

(6)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Vsem stranem je bil določen tudi rok, v katerem so po tem končnem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(8)

Zadevni izdelek so, kakor je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki so trenutno uvrščene v oznake KN ex 7019 40 00, ex 7019 51 00, ex 7019 59 00, ex 7019 90 91 in ex 7019 90 99.

(9)

Po uvedbi začasnih ukrepov so nadaljnje analize pokazale, da zadevnega izdelka ni mogoče uvrstiti v tri od petih oznak KN, navedenih v uvodni izjavi 8. Zato bi bilo treba oznake KN 7019 90 91, ex 7019 90 99 in ex 7019 40 00 izključiti iz opisa zadevnega izdelka.

(10)

Opozoriti pa je treba tudi, kakor je navedeno v uvodni izjavi 16 začasne uredbe, da je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval pojasnilo, ali so diski iz steklenih vlaken vključeni v opredelitev izdelka. Po mnenju industrije Unije so diski iz steklenih vlaken izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu z drugačnimi značilnostmi od zadevnega izdelka. Odločeno je bilo, da se pred dokončno ugotovitvijo o tem vprašanju zberejo nadaljnje informacije od zainteresiranih strani.

(11)

Po začasnem razkritju so predstavniki industrije Unije in Zveza evropskih proizvajalcev sredstev za brušenje (Federation of European Producers of Abrasives, v nadaljnjem besedilu: FEPA), ki predstavljajo uporabnike diskov iz steklenih vlaken, predložili dokaze, da proizvodni postopek preoblikovanja tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v diske iz steklenih vlaken sestavlja več korakov. Tudi fizična oblika diska se razlikuje od zadevnega izdelka, ki se običajno dostavlja v rolah (ozkih ali širokih) ter je običajno namenjen različnim končnim uporabam (okrepitev brusilnih plošč). Te argumente je posredoval kitajski proizvajalec izvoznik.

(12)

Poleg tega je bilo izpostavljeno, da diskov iz steklenih vlaken ni proizvajal niti prodajal noben proizvajalec izvoznik v LRK ali proizvajalec Unije.

(13)

En proizvajalec diskov iz steklenih vlaken v Uniji je po uvedbi začasnih ukrepov trdil, da diskov iz steklenih vlaken ne bi smeli izključiti iz obsega izdelka. Trdil je, da diski iz steklenih vlaken niso izdelki v nadaljnjem proizvodnem procesu, toda da je treba v fazi premazovanja rol z odprto mrežo jasno razločevati med zadevnim izdelkom in izdelkom v nadaljnjem proizvodnem procesu. Po mnenju podjetja se premazovanje rol z odprto mrežo, ki se uporabljajo v gradbenem sektorju, razlikuje od premazovanja rol z odprto mrežo, ki se pozneje uporabljajo za proizvodnjo diskov iz steklenih vlaken. V slednjem primeru se role premažejo s fenolno smolo. Z drugimi besedami so kemične lastnosti rol z odprto mrežo, ki so namenjene za proizvodnjo diskov iz steklenih vlaken, domnevno identične kemičnim lastnostim diskov iz steklenih vlaken. Po mnenju podjetja teh vrst rol z odprto mrežo ni mogoče uporabljati pri konstrukcijskih okrepitvah, za kar se zadevni izdelek največ uporablja. Zato bi bilo treba v primeru, da se diski iz steklenih vlaken izključijo iz obsega izdelka, po mnenju podjetja iz obsega izdelka izključiti tudi role z odprto mrežo, premazane s fenolno smolo.

(14)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 13, se je podjetje javilo šele po uvedbi začasnih ukrepov in tako ni predložilo preverljivih podatkov v podporo svojim trditvam. Ker v preiskavi ni bilo dostopnih podatkov o različnih načinih premazovanja, ki se uporabljajo, na podlagi podatkov iz preiskave ni bilo mogoče oceniti trditve podjetja. Nadalje pa imajo različne vrste rol z odprto mrežo ne glede na premazovanje enake osnovne fizikalne značilnosti in zato role z odprto mrežo, premazane s fenolno smolo, ne bi smele biti izvzete. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(15)

Zahteva, da se diski iz steklenih vlaken izključijo iz obsega izdelka, se sprejme na podlagi podatkov, zbranih med preiskavo, ter dokazov, ki so jih predložili proizvajalec izvoznik, naveden v uvodni izjavi 10, industrija Unije in FEPA v njihovih pripombah k začasnim ugotovitvam. Tako je ugotovljeno, da diski iz steklenih vlaken kot izdelki v nadaljnjem proizvodnem procesu nimajo enakih fizikalnih značilnosti in se drugače uporabljajo kot tkanine z odprto mrežno strukturo ter bi jih bilo zato treba izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, kakor je opredeljen v začasni uredbi. Diski iz steklenih vlaken so tako dokončno izključeni iz postopka.

(16)

Ker drugih pripomb glede podobnega izdelka ni bilo, se potrdi uvodna izjava 17 začasne uredbe.

(17)

Kakor je določeno v uvodnih izjavah od 18 do 32 začasne uredbe, je bilo dvema podjetjema najprej predlagana odobritev TGO, pozneje med postopkom, po preiskavi prejetih trditev o statusu TGO zadevnih podjetij, za katere se je izkazalo, da so pravilne, pa je bil ta predlog zavrnjen.

(18)

En proizvajalec izvoznik, za katerega se je uporabljal člen 18 osnovne uredbe, je ponovil trditve, ki jih je predložil, ko je bil obveščen, da Komisija namerava zavrniti TGO. Znova je trdil, da sta statut in pogodba o skupnih vlaganjih, ki ju je prejela Komisija, stari različici, ki se nista nikoli uveljavili in zato ne moreta vplivati na ugotovitve ocene TGO podjetja.

(19)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 28 začasne uredbe, te trditve ne bi mogle ovreči dvomov o verodostojnosti izvirnih dokumentov in informacij, ki jih je v svojem obrazcu zahtevku za TGO predložil proizvajalec izvoznik.

(20)

V zvezi s trditvijo, da je uporaba člena 18(1) osnovne uredbe v tem primeru nesorazmerna, pa Komisija določbe tega člena uporablja na osnovi posamičnega primera in ob upoštevanju dejstev vsakega primera posebej. V tem postopku se je uporaba tega člena štela za primerno, kakor je že navedeno v uvodnih izjavah 26, 27 in 31 začasne uredbe, saj so zaradi ponarejenih dokumentov dvomljivi vsi dokumenti, ki jih je predložilo podjetje.

(21)

Drugi proizvajalec izvoznik, ki mu je bila zavrnjena TGO, namesto tega pa odobrena individualna obravnava (IO), je izpodbijal razloge, na podlagi katerih je Komisija spremenila svojo odločitev. Po njegovem mnenju ni bilo nobenega novega prepričljivega dokaza, ki bi resno omajal prvotne ugotovitve, ki upravičujejo razveljavitev prvotne odločitve o odobritvi TGO. Trdil je, da nenatančnosti in nepopolnosti, ki so bile najdene v njihovih računovodskih izkazih in revizor o njih ni poročal, niso pomembno vplivale na zanesljivost navedenih izkazov.

(22)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, navedene trditve ne bi mogle ovreči dvomov o natančnosti in popolnosti podatkov v finančnih poročilih.

(23)

Po njegovem mnenju sta bila tudi izid preiskave in njegova individualna stopnja dajatve nepravična in nesorazmerna, saj je podjetje sodelovalo v postopku ter zanj veljajo najvišje stopnje dajatve kot za nesodelujoča podjetja in podjetja, za katera velja člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za podjetje velja dajatev, ki je posledica običajne metodologije, uporabljene za podjetja z odobreno IO.

(24)

Ker v zvezi s TGO ni drugih pripomb, se uvodne izjave od 18 do 32 začasne uredbe potrdijo.

(25)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 37 začasne uredbe, je nevzorčena skupina povezanih podjetij zahtevala individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in odgovorila na obrazec zahtevka za TGO v danem roku.

(26)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 5, je bil v prostorih skupine povezanih podjetij opravljen preveritveni obisk, ugotovljeno pa je bilo, da podjetja niso izpolnila prvega, drugega, in tretjega merila člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(27)

V zvezi s prvim merilom dve povezani podjetji nista predložili dovolj dokazov glede prispevka delničarjev h kapitalu podjetij. Delničarji so prevzeli podjetji, ki sta bili ustanovljeni z državnimi sredstvi, ne da bi pri tem sami finančno sodelovali. Poleg tega v nasprotju z zahtevami statuta ni bilo skupščin delničarjev in zapisniki navedenih skupščin niso bili predloženi, kar je vzbudilo dvom o poslovnih odločitvah delničarjev brez kakršnega koli vmešavanja države. Glede na navedeno se šteje, da podjetji nista mogli dokazati, da se država v njune poslovne odločitve znatno ne vmešava.

(28)

V zvezi z drugim merilom je preiskava pokazala, da računovodske evidence dveh povezanih podjetij niso bile revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj so vsebovale številne računovodske pomanjkljivosti in napake, kot so vknjiženi/plačani davki; stalne napake v računih za obveznosti za dividende; manjkajoče amortizacije, ki niso bile omenjene v revizijskih poročilih.

(29)

Glede tretjega merila eno povezano podjetje ni predložilo svojega sporazuma o pravici do uporabe zemljišč, v njegovih izkazih tega ni imelo zavedenega, predložilo pa ni niti dokazila o plačilu. Drugo podjetje je od svojega povezanega podjetja pridobilo pravico do uporabe zemljišč brez stroškov, kar v njegovih evidencah ni zabeleženo in tako ni amortizirano.

(30)

Zaradi tega je bilo predlagano, da se skupini podjetij, ki so zahtevala individualno preiskavo, TGO zavrne.

(31)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila skupini povezanih zadevnih podjetij iz LRK in pritožnikom. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi. Po razkritju ugotovitev o TGO niso bile prejete nobene pripombe.

(32)

Začasno je bilo določeno, da je ena od vzorčenih skupin podjetij proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki ji je bil zavrnjen TGO, izpolnila vse zahteve za IO.

(33)

Poleg tega je, kakor je navedeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, proizvajalec izvoznik, kateremu je bil zavrnjen TGO, izpolnil pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe in mu je bila namesto tega odobrena IO.

(34)

Industrija Unije je podvomila v odločitev o odobritvi IO podjetju, kateremu je bila zavrnjena odločitev o odobritvi TGO, in je trdila, da nepopolni izkazi in neskladnosti diskreditirajo vse podatke podjetja. Ugotovljeno pa je bilo, da odkrite nepravilnosti v izkazih ne vplivajo na zanesljivost izvoznih cen podjetja. Trditev industrije Unije je bila zato zavrnjena.

(35)

Na tej podlagi se potrdi prvotna ugotovitev, da dva od treh proizvajalcev izvoznikov izpolnjujeta vse zahteve za IO. Potrdijo se uvodne izjave od 33 do 36 začasne uredbe v zvezi z IO.

(36)

Poleg tega je skupina dveh povezanih podjetij, ki sta zahtevala individualno preiskavo, zahtevala tudi IO, če bi bilo v preiskavi ugotovljeno, da ne izpolnjujeta pogojev za TGO. Ugotovljeno je bilo, da izpolnjujeta pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe, tako da se ji IO odobri.

(37)

Industrija Unije je podvomila tudi v odločitev, da se IO odobri skupini dveh povezanih podjetij, saj sta trdila, da so bili podatki podjetij dokazano nezanesljivi za oceno TGO in se jih torej ne bi moglo šteti kot zadostne za odobritev IO. Trditev industrije Unije je bila zavrnjena, saj je bilo ugotovljeno, da opredeljene nepravilnosti v zvezi z oceno TGO niso vplivale na upravičenost do individualne stopnje dajatve in bi se zato IO lahko odobrila.

(38)

Glede izbire primerljive države ni bila prejeta nobena pripomba. Zato se potrdi, da je Kanada ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Uvodne izjave od 39 do 45 začasne uredbe se potrdijo.

(39)

Opozoriti je treba, da se je zdelo ustrezneje oblikovati normalno vrednost in tako upoštevati razlike v kakovosti podobnega izdelka, proizvedenega in prodanega v Kanadi, ter zadevnega izdelka iz LRK. Normalna vrednost je bila zato konstruirana z uporabo stroškov izdelave kanadskega proizvajalca ter razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA stroški) ter za dobiček na domačem trgu.

(40)

Podjetja, ki jim je bila odobrena IO, so nasprotovala izračunu konstruirane normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: NV), eno podjetje pa je še posebej zanimalo, ali je bila konstruirana glede na vrsto izdelka. Potrjeno je bilo, da je bila NV konstruirana na vrsto izdelka na podlagi podatkov, prejetih od edinega proizvajalca zadevnega izdelka v primerljivi državi. Glede na potrebo po zaupnosti je bila NV navedena v obliki cenovnih razponov.

(41)

Tri strani so trdile, da navedena NV ni omogočala smiselnega razumevanja dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila določena stopnja dampinga. Vsa podjetja so zahtevala več podrobnosti o konstruiranju NV, vključno glede zneska različnih prilagoditev, ki so bile izvedene pri konstruiranju NV, da bi se upoštevale razlike v kakovosti. Vendar pa se je zaradi obveznosti po spoštovanju zaupnosti podatkov štelo, da so podjetja dobila na voljo vse informacije, ki bi jih bilo mogoče razkriti.

(42)

Zato je bila ta trditev zavrnjena. Uvodne izjave od 46 do 49 začasne uredbe glede določitve normalne vrednosti se potrdijo.

(43)

Eno od podjetij, ki mu je bila v začasni fazi odobrena IO, je zahtevalo pojasnilo izračuna stroškov pakiranja, saj je menilo, da navedeni podatki na embalaži niso pokazali dosledne povezave z obsegom ali z vrednostjo transakcije. Ker to podjetje v svojem odgovoru na protidampinški vprašalnik ni uveljavljalo nikakršnih stroškov pakiranja, so bili ti izračunani na podlagi informacij, pridobljenih od drugih dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(44)

Ker v zvezi z določitvijo izvozne cene ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdi uvodna izjava 50 začasne uredbe.

(45)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je skupina povezanih podjetij, ki naj bi se jim odobrila IO, trdila, da se stroški provizije pri izračunu različnih dodatkov, odštetih od izvozne cene, ne bi smeli upoštevati. Trditev je bila sprejeta in izvozna cena ustrezno prilagojena, posledično pa je bila spremenjena stopnja dampinga skupine.

(46)

Ker v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene na podlagi franko tovarna ni bilo nobenih pripomb, se potrdita uvodni izjavi 51 in 52 začasne uredbe.

(47)

En uvoznik zadevnega izdelka v Uniji je pozdravil uvedbo začasnih ukrepov, saj naj bi uvozno ceno spet vzpostavili na neškodljivo raven. Kljub temu pa je menil, da bi lahko razlika med različnimi uvedenimi dajatvami, ki bi bila večja od 10 %, izkrivljala trg. Zato je zahteval, da se popravijo ukrepi, tako da podjetja, ki jim je odobrena IO in za katere velja nižja individualna stopnja dajatve, ne bi bila upravičena do ugodnosti ukrepov. Uvoznik je trdil, da se je povečalo tveganje izogibanja ukrepom s strani proizvajalca izvoznika z nižjo individualno stopnjo dajatve. Vendar niso bile predložene nobene dodatne informacije ali dokazi, ki bi utemeljili to trditev, ki zato ni bila upoštevana.

(48)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(49)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave od 53 do 57 začasne uredbe.

(50)

Na tej podlagi je stopnja dampinga na ravni države dokončno določena na 62,9 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, uvodna izjava 58 začasne uredbe pa se potrdi.

(51)

Pojasniti je treba, da se izraz „industrija Unije“ v uvodni izjavi 59 začasne uredbe nanaša na vse proizvajalce Unije. Ker v zvezi s proizvodnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 60 začasne uredbe potrdi.

(52)

Kakor je razloženo v uvodni izjavi 9 bi bilo treba oznake KN ex 7019 90 91, ex 7019 90 99 in ex 7019 40 00 izključiti iz opisa zadevnega izdelka. Izključitev teh oznak ni spremenila ugotovitev v zvezi s potrošnjo Unije, vključno z uvozom, ki so temeljile na podatkih iz pritožbe, dopolnjenih s preverjenimi številkami, pridobljenimi od sodelujočih podjetij in podatkov Eurostata.

(53)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave od 61 do 63 začasne uredbe potrdijo.

(54)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede obsega, cene in tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevne države, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 64 do 66 začasne uredbe potrdijo.

(55)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z nelojalnim nižanjem cen, se potrdi metodologija, ki je opisana v uvodnih izjavah 67 in 68 začasne uredbe, za določitev nelojalnega nižanja cen, vključno s prilagoditvijo zaradi kakovosti. Po individualni preiskavi, ki je bila po uvedbi začasnih ukrepov odobrena skupini proizvajalcev izvoznikov iz LRK, pa je bila primerjava cen podobnih vrst izdelkov ponovno ocenjena. Ta ponovna ocena je potrdila, da je v OP dampinški uvoz iz LRK nelojalno znižal cene industrije Unije za 30–35 %.

(56)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s položajem industrije Unije, se uvodne izjave od 69 do 84 začasne uredbe potrdijo.

(57)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s sklepom o škodi, se uvodne izjave od 85 do 87 začasne uredbe potrdijo.

(58)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z učinki dampinškega uvoza, se uvodne izjave od 89 do 91 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z učinki drugih dejavnikov, se uvodne izjave od 92 do 96 začasne uredbe potrdijo.

(60)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s sklepno ugotovitvijo o vzročni zvezi, se uvodne izjave od 97 do 99 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z interesom industrije Unije, se uvodne izjave od 101 do 103 začasne uredbe potrdijo.

(62)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z interesom uvoznikov, je bilo ugotovljeno, da uvedba dokončnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka ne bi bila v nasprotju z interesi uvoznikov.

(63)

Opozoriti je treba, da organizacije uporabnikov in potrošnikov niso sodelovale v začasni fazi preiskave. Po objavi začasne uredbe je eno združenje uporabnikov predložilo pripombe. Vendar pa so pripombe obravnavale samo potencialen negativni vpliv uvedbe ukrepov na diske iz steklenih vlaken, če se jih ne bi izključilo iz obsega izdelka. Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 15, se je izkazalo, da bi bilo treba diske iz steklenih vlaken izključiti iz obsega izdelka. Zato uvedba dokončnih protidampinških ukrepov ne bo imela negativnega vpliva na uporabnike diskov iz steklenih vlaken.

(64)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z interesom uporabnikov in potrošnikov, je bilo ugotovljeno, da uvedba dokončnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi.

(65)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK.

(66)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da mu niso bili predloženi dovolj natančni podatki o izračunu njegove stopnje škode, saj podatki o obsegu, vrednosti in cenah industrije Unije na vrsto izdelka niso bili razkriti. Podjetje je trdilo, da se ta informacija ni mogla šteti za zaupno, ker so bili v vzorec vključeni štirje proizvajalci Unije. Opozoriti pa je treba, da je nekatere vrste v OP prodajalo zelo omejeno število proizvajalcev Unije. Zato se ni zdelo primerno razkriti cen, obsega in vrednosti takšnih transakcij. Poleg tega pa se ne šteje, da bi bilo treba stranem za zadostno razumevanje metodologije izračunavanja in njegovega rezultata razkriti podrobne podatke za vsako vrsto izdelka.

(67)

Isti kitajski proizvajalec izvoznik je podvomil v ciljni dobiček, ki je bil uporabljen za izračun stopnje škode, zlasti v dejstvo, da je bil ciljni dobiček identičen tehtanemu povprečnemu dobičku industrije Unije v OP. Podvomil je tudi v to, da so bili za oblikovanje ciljnega dobička uporabljeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije in ne podatki, ki bi se nanašali na celotno industrijo Unije. Končno je podvomil tudi v raven uporabljenega ciljnega dobička v primerjavi s ciljnim dobičkom, ki je bil uporabljen v drugi nedavni preiskavi glede tesno povezanega proizvodnega sektorja.

(68)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 112 začasne uredbe ciljni dobiček odraža povprečni dobiček, ki ga je industrija Unije dosegala v letih 2006–2007, medtem ko je bil tehtani povprečni dobiček v OP izračunan na podlagi podatkov štirih vzorčenih podjetij. Poleg tega, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe, ta dobiček ni upošteval izjemnih stroškov prestrukturiranja, o katerih so poročali nekateri vzorčeni proizvajalci. Zato je čisto naključje, da sta navedena podatka o dobičku identična.

(69)

V zvezi z dvomom glede uporabe podatkov za določitev ciljnega dobička bi bilo treba opozoriti, da je pri vzorčenju stopnja dobička eden od mikro kazalnikov analize škode. Posledično podatek, ugotovljen za vzorec, velja za reprezentativnega za industrijo Unije kot celoto. V preiskavi, v kateri se uporabi vzorčenje, ciljni dobiček, uporabljen za izračun stopnje škode, vedno temelji na podatkih, zbranih od vzorčenih podjetij.

(70)

Končno bi bilo treba v zvezi s sklicom na ciljni dobiček, ki je bil uporabljen v drugi protidampinški preiskavi, poudariti, da ugotovitve in sklepi vsake preiskave temeljijo na podatkih, zbranih od sodelujočih podjetij v dani preiskavi, za določen opis izdelka in časovno obdobje. Zato ni mogoče neposredno primerjati ugotovitev navedenih dveh ločenih preiskav in dveh različnih OP.

(71)

Glede stopnje odprave škode, ki je bila posledica popravka stvarne napake v izračunu začasne stopnje škode pri enem proizvajalcu izvozniku, pa je bila njegova stopnja prilagojena navzgor. To dejstvo pa ne vpliva na stopnjo protidampinške dajatve tega podjetja, saj dajatev temelji na stopnji dampinga.

(72)

Opozoriti bi bilo treba tudi na to, da je bila zaradi odobritve IO drugi skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, izračunana individualna stopnja škode.

(73)

Zaradi sprememb iz uvodne izjave 71 sta bili spremenjeni tudi tehtana povprečna stopnja škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, ter preostala stopnja škode za nesodelujoče proizvajalce.

(74)

Na podlagi tega so dokončne stopnje škode, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(75)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz zadevnega izdelka na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom manjše dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(76)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(77)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezna podjetja iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh podjetij, ugotovljen med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vsa „druga podjetja“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo ta podjetja, in sicer navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(78)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno podjetje (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) bi bilo treba takoj poslati Komisiji (3) z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti vsako spremembo dejavnosti podjetja v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanih na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama podjetij, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(79)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi z dokončnim razkritjem. Po ustrezni preučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(80)

Skupina dveh povezanih podjetij, ki je zahtevala individualno preiskavo, odobrena pa ji je bila IO, je izrazila namen, da ponudi zavezo. Vendar pa skupina ni poslala ponudbe za zavezo v roku iz člena 8(2) osnovne uredbe in je tako ni bilo mogoče upoštevati.

(81)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih podjetij, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi k tej uredbi, bi bilo treba sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za navedena podjetja, ki se uporabijo za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil sicer upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer naveden člen ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(82)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Unije, se šteje, da je treba, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Ker so diski iz steklenih vlaken sedaj izključeni iz obsega izdelka (glej uvodno izjavo 14) bi bilo treba zneske, ki so bili začasno zavarovani za uvoz diskov iz steklenih vlaken, sprostiti. Kadar so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev –

—

izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave (od 1. aprila 2009 do 30. marca 2010) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/11

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 118/2011 z dne 10. februarja 2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 6. aprila 2010 vložila družba Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka postopka.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave škode).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranem, ki so to zahtevale, zlasti dvema uvoznikoma in tajskemu proizvajalcu, je bila dana možnost zaslišanja.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve glede dampinga, škode, vzročnosti in interesa Unije. Poleg preverjanj iz uvodne izjave 6 začasne uredbe je bilo izvedeno dodatno preverjanje v prostorih družbe Rima Benelux Holding BV, edinega uporabnika, ki je v preiskavi sodeloval z odgovorom na vprašalnik za uporabnike.

(6)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske in dokončno pobiranje varščin, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok, v katerem so lahko po tem razkritju predložile svoja stališča.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in ustrezno upoštevane.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se uvodne izjave 8 do 11 začasne uredbe potrdijo.

(9)

Spomniti je treba, da je, kot je razloženo v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, v preiskavi sodeloval samo en tajski proizvajalec izvoznik in da je njegov izvoz v Unijo med OP obsegal ves tajski izvoz v Unijo. Proizvajalec izvoznik in en sodelujoči nepovezani uvoznik sta trdila, da je neodvisni zunanji strokovnjak, ki je Komisiji pomagal med obiskom proizvajalca izvoznika na kraju samem, v svojem poročilu naredil nekaj napak v izračunih. Ena od nalog strokovnjaka je bila preveriti postopek nanašanja nikljevih prevlek in količino surovin, ki jih je proizvajalec izvoznik porabil v različnih fazah proizvodnje. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da je proizvajalec izvoznik predložil nepopolne in nepravilne informacije v zvezi s pomembnimi elementi svojih proizvodnih stroškov in drugih surovin. Komisija je preučila trditve proizvajalca izvoznika in enega uvoznika glede napak v izračunih v poročilu strokovnjaka in ugotovila, da niso utemeljene. Zato se potrdijo ugotovitve, določene v uvodni izjavi 15 začasne uredbe.

(10)

Proizvajalec izvoznik in en uvoznik sta nasprotovala tudi začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav 19 in 20 začasne uredbe. Zlasti sta trdila, da je metodologija, ki je bila uporabljena za začasno določitev normalne vrednosti za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, pretirana, saj je napačno temeljila na aritmetičnem povprečju normalnih vrednosti. Komisija je sprejela trditev, prilagodila metodologijo in popravila izračun normalnih vrednosti za te druge vrste, pri čemer je upoštevala ponudbo izdelkov tajskega proizvajalca, ki natančneje odraža njegov položaj.

(11)

Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da so stopnje, uporabljene za prodajne, splošne in upravne stroške, in stopnji dobička 16 % oziroma 8 % previsoke. Proizvajalec izvoznik je trdil, da stopnja prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ne bi smela presegati 12,59 %, kar bi odražalo njegove lastne prodajne, splošne in upravne stroške brez notranjih prevoznih stroškov.

(12)

S tem v zvezi je treba spomniti, kot je opisano v uvodnih izjavah 15 do 17 začasne uredbe, da proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi in posledično ni zagotovil podatkov o svojih celotnih prodajnih, splošnih in upravnih stroških. V teh okoliščinah in glede na to, da podjetje ni zagotovilo nadaljnjih informacij o celotnih prodajnih, splošnih in upravnih stroških podjetja, se je Komisija odločila, da se bo še naprej zanašala na informacije, navedene v pritožbi. Poleg tega se je, na podlagi razpoložljivih informacij in v kolikor jih je bilo mogoče preveriti, za stopnjo prodajnih, splošnih in upravnih stroškov v višini 16 % štelo, da je razumna. Zato je bila trditev zavrnjena.

(13)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila stopnja dobička v višini 8 %, ki je bila uporabljena v začasnem izračunu, previsoka in da bi bilo namesto tega treba uporabiti stopnjo dobička v višini 5 %. Predstavljene trditve so bile, da je bila stopnja dobička v višini 5 % uporabljena za ciljni dobiček v analizi škode in da bi bila stopnja dobička v višini 5 % v skladu s prejšnjimi preiskavami istega izdelka. Glede prve trditve je Komisija ugotovila, da določanje ciljnega dobička za industrijo Unije in stopnja dobička, uporabljena za določanje normalne vrednosti, ne temeljita na isti logiki in zato ni treba, da sta enaki. Glede druge trditve se je Komisija strinjala, da je obstajalo nekaj razlogov za uporabo enake stopnje dobička, kot je bila uporabljene v prejšnjih preiskavah o istem izdelku, in se je odločila, da to trditev sprejme ter ustrezno spremeni stopnjo dobička, uporabljeno pri izračunu normalnih vrednosti.

(14)

Po končnem razkritju sta industrija Unije in proizvajalec izvoznik predložila nekaj pripomb. Industrija Unije se ni strinjala s popravkom stopnje dobička z utemeljitvijo, da stopnja dobička v višini 5 % ne bi zadoščala za pokritje zahtev glede dobičkonosnosti treh povezanih podjetij, ki so vključena v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, vendar ni predložila nobenih drugih trdnih argumentov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(15)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da stroški amortizacije, gradnje in zavarovanja, ki so bili uporabljeni pri izračunu normalne vrednosti ene vrste, niso bili enaki kot tisti, ki so bili uporabljeni za druge vrste in da bi morale biti za vse vrste uporabljene iste številke. Komisija je preverila trditev in dejansko našla napako v izračunu. Vendar je bila v nasprotju s trditvijo proizvajalca izvoznika napaka narejena pri izračunu normalne vrednosti drugih vrst izdelka. Narejen je bil ustrezen popravek normalne vrednosti za druge vrste.

(16)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da pri normalnih vrednostih za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, ni bila v celoti upoštevana dejanska ponudba izdelkov proizvajalca izvoznika. S tem v zvezi je proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, da bi moralo biti tehtano povprečje ugotovljenih normalnih vrednosti uporabljeno za druge vrste in tako odražati dejansko ponudbo izdelkov proizvajalca izvoznika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, se je Komisija strinjala, da preveri izračun normalnih vrednosti za te druge vrste, da bi upoštevala dejansko ponudbo izdelkov tajskega proizvajalca, in izračunana je bila normalna vrednost za male, srednje velike in velike obročne mehanizme za vezavo, ne glede na dejanski obseg prodaje vsake vrste izdelka. Vendar je Komisija zaradi pomanjkanja utemeljenih razlogov zavrnila trditev, da bi moral biti upoštevan tudi faktor tehtanja na podlagi prodaje izvoznika v Unijo.

(17)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da je metoda Komisije za izračunavanje normalne vrednosti na podlagi dolžine obročnih mehanizmov za vezavo nenatančna in nepopolna, ter predlagal novo metodo izračuna povprečij, ki bi natančneje upoštevali njihove različne dolžine. Kot je razloženo v uvodni izjavi 16, je Komisija izračunala normalno vrednost za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, in izračunala normalne vrednosti, ki odražajo male, srednje velike in velike obročne mehanizme za vezavo. Ugotovljeno je bilo, da je izračun izvoznika pomanjkljiv in usmerjen k rezultatom. Zato je bila trditev zavrnjena.

(18)

Razen navedenih sprememb in ker v zvezi s tem ni drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 15 do 20 začasne uredbe v zvezi z določitvijo normalne vrednosti dokončno potrdi.

(19)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da valuta, uporabljena za primerjavo prevoznih stroškov v izračunu dampinga, ni bila pravilna. Komisija je to trditev sprejela.

(20)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 21 do 24 začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvoznih cen in primerjavo izvoznih cen z ustrezno normalno vrednostjo dokončno potrdi.

(21)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da pri izračunu stopnje dampinga ni bila upoštevana posebna normalna vrednost za dve vrsti. Trditev je bila sprejeta in ustrezno popravljena.

(22)

Glede na zgoraj navedene spremembe izračuna normalne vrednosti in primerjavo, ter po popravku navedene napake v izračunu v zvezi z zgoraj omenjeno izvozno ceno, je dokončno določen znesek dampinga, izražen kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, naslednji:

(23)

Ker je ves tajski izvoz zadevnega izdelka v Unijo opravil sodelujoči proizvajalec izvoznik, se je štelo, da bi se morala preostala stopnja dampinga določiti v višini stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika, torej na stopnji 16,3 %.

(24)

Ker v zvezi z opredelitvijo industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 28 do 32 začasne uredbe.

(25)

Tajski proizvajalec in več uvoznikov so izrazili dvome glede gibanj potrošnje Unije, ugotovljenih v začasni uredbi. Zlasti so trdili, da se je potrošnja zmanjšala bolj, kot je bilo začasno ugotovljeno (za okoli 30 %). Zaprosili so tudi za pojasnila glede metodologije, ki jo je Komisija uporabila pri določanju potrošnje, ker so obročni mehanizmi za vezavo vključeni v carinsko tarifno številko, ki vključuje druge izdelke.

(26)

Omeniti bi bilo treba, da čeprav so te zainteresirane strani ugovarjale ugotovitvam v zvezi s potrošnjo, v podporo svojih trditev niso predložile nobenih podpornih dokazov ali podatkov. Prav tako niso izpostavile nobenih metodoloških napak.

(27)

Glede metodologije bi bilo treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, da je bila potrošnja ugotovljena na podlagi preverjenih podatkov o prodaji, predloženih v odgovorih na vprašalnik sodelujočih strani (dveh proizvajalcev Unije in tajskega izvoznika za obdobje 2008–OP) na vprašalnik in na podlagi podatkov Eurostata za preostali uvoz. Glede na to, da se za obročne mehanizme za vezavo iz drugih virov uporabljajo protidampinški ukrepi, so uvozi (iz vseh virov) v podatkovni bazi carinske tarife (TARIC) navedeni pod tarifnimi podštevilkami, ki so v veliki meri specifične za izdelek v preiskavi. Te podštevilke so bile uporabljene, da se zagotovi upoštevanje samo uvoza zadevnega izdelka, kljub manjši posodobitvi opredelitve izdelka v tej preiskavi.

(28)

Poleg tega je, glede na to, da so podatki Eurostata izraženi v kilogramih, potrošnja pa je bila izračunana v kosih, en uvoznik zahteval pojasnila glede metodologije, uporabljene za pretvorbo kilogramov v kose. Zato je treba pojasniti, da je bil uporabljen faktor pretvorbe 50 gramov/kos, kar je v skladu s prejšnjimi preiskavami in za kar je bilo ob primerjavi z informacijami, ki jih je predložil tajski proizvajalec izvoznik, ugotovljeno, da je razumno. Dodati bi bilo treba tudi, da bi v primeru, če bi Komisija uporabila natančno povprečno težo na kos v skladu z informacijami, ki jih je predložil tajski proizvajalec izvoznik, uvoz iz Tajske med celotnim obdobjem preiskave škode pokazal precej večji porast tako glede absolutnega obsega (za 25 % v primerjavi z 19 %, ugotovljenimi v začasni uredbi) kot tržnega deleža (z 11,8 % na 15,5 % v primerjavi z 12,0 % na 15,0 %, ugotovljenimi v začasni uredbi).

(29)

En uvoznik je trdil, da se je med obdobjem preiskave škode tajski uvoz dejansko zmanjšal za 40 %, vendar je ta trditev temeljila na uvozni vrednosti – in ne obsegu – za celotno carinsko oznako, s čimer so bili vključeni izdelki, ki niso predmet preiskave. To trditev je bilo treba zavrniti.

(30)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav 33 do 40 začasne uredbe v zvezi s potrošnjo Unije (ki se je med letom 2008 in OP zmanjšala za več kot 15 %) in uvozom iz Tajske, potrdijo.

(31)

En uvoznik je trdil, da je bila analiza škode pristranska, ker bi bilo treba slab finančni položaj industrije Unije obravnavati v povezavi s položajem enega od njenih povezanih podjetij, ki domnevno ustvarja dobiček s poslovno dejavnostjo na področju obročnih mehanizmov za vezavo. S tem v zvezi je treba spomniti, da bi se morala analiza škode osredotočiti samo na prodajo industrije Unije na trgu Unije zadevnega izdelka, proizvedenega v Uniji. Ker, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, zadevno povezano podjetje ni proizvajalec v Uniji in večinoma trguje z izdelki, ki nimajo porekla v Unije, se ga za namene analize škode ne bi smelo upoštevati.

(32)

Brez poseganja v navedeno je treba kljub temu poudariti, da uvoznik ni predložil nobenih informacij, ki bi pokazale, da je navedeno povezano podjetje v dobrem finančnem položaju. Nasprotno, podatki, pridobljeni med preiskavo, kažejo, da se je v obdobju preiskave obseg prodaje obročnih mehanizmov za vezavo tega podjetja prav tako znatno zmanjšal.

(33)

Ob upoštevanju navedenega in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 41 do 57 začasne uredbe potrdijo in se ugotovi, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(34)

Čeprav so nekatere zainteresirane strani ugovarjale začasnim ugotovitvam glede učinka drugih dejavnikov (glej v nadaljevanju), nobena ni ugovarjala začasni ugotovitvi, da je dampinški uvoz iz Tajske industriji Unije povzročil škodo. Zato se potrdijo uvodne izjave 58 do 64 začasne uredbe.

(35)

Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale začasnim ugotovitvam glede učinka drugih dejavnikov in trdile, da bi bili izmenično glavni vzroki za škodo zmanjšanje povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, uvoz iz Indije in samopovzročena škoda.

(36)

Glede zmanjšanja povpraševanja je naveden sklic na uvodne izjave 25 do 30, ki potrjujejo gibanje potrošnje, ugotovljeno v začasni uredbi. Trditve, da so bili učinki zmanjšanja povpraševanja podcenjeni, je treba zato zavrniti. Kljub temu je treba spomniti, da je bilo v uvodni izjavi 67 začasne uredbe ugotovljeno, da bi zmanjšanje povpraševanja dejansko lahko prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, čeprav je bil ta učinek močno okrepljen z učinkom dampinškega uvoza. Vendar učinek zmanjšanega povpraševanja ni bil tako velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(37)

Tajski izvoznik je tudi trdil, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila tudi konkurenca med proizvajalci Unije. To je v glavnem zato, ker je izguba tržnega deleža industrije Unije sovpadala s povečanjem tržnega deleža drugega proizvajalca Unije.

(38)

S tem v zvezi drži, tudi če izračuni, ki jih je predložil tajski izvoznik, niso popolnoma pravilni, da se je na splošno med obdobjem preiskave škode tržni delež drugega proizvajalca prav tako povečal. Vendar bi bilo treba spomniti, da ta proizvajalec, kot je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, uvaža znatne količine obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Zanimivo je, da je proizvajalec v letu, v katerem je povečal svojo prodajo izdelkov, proizvedenih v Uniji, in tržne deleže, znatno povečal tudi prodajo obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Dejansko je celo postal pomemben uvoznik tajskih obročnih mehanizmov za vezavo, saj je v zadevnem letu kupil velik del tajskega izvoza. Zato tudi če je drugi proizvajalec Unije dejansko uspel prevzeti nekaj tržnega deleža industrije Unije, ni težko priti do zaključka, da je temu podjetju to uspelo zato, ker je imelo korist tudi od dampinškega uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Spomniti je treba, da je bil ta proizvajalec izključen iz opredelitve industrije Unije zaradi svojih pomembnih uvoznih dejavnosti glede na njegovo lastno proizvodnjo.

(39)

Poleg tega so trditev, ki je že obravnavana v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, da je indijski uvoz prav tako povzročil škodo industriji Unije, že ponovile zainteresirane strani. To je temeljilo na dejstvu, da ima Indija približno 50 % delež trga Unije, tj. trikrat več kot Tajska, in da so se ustrezne povprečne cene med letom 2009 in OP znižale za 3 %, cene Unije pa nelojalno znižale za 24 %. Poudarjeno je bilo tudi, da je znaten del indijskega uvoza kupilo podjetje, povezano z industrijo Unije.

(40)

Vendar pa glede tega niso bili navedeni nobeni novi argumenti in te trditve so bile obravnavane že v začasni uredbi. Tudi če je bila absolutna stopnja indijskega uvoza dejansko precej višja od stopnje uvoza iz Tajske, je bilo v začasni uredbi prikazano, da se je ta uvoz razvijal drugače: medtem ko se je tajski uvoz v obdobju preiskave škode na splošno povečal, tako v absolutnem kot relativnem smislu, se je uvoz iz Indije zmanjšal (za skoraj 10 %), prav tako pa so se nekoliko zmanjšali tudi tržni deleži. Poleg tega je bila indijska povprečna raven cene višja od tajske uvozne cene. Poleg tega je bilo, tudi če podjetje, povezano z industrijo Unije, uvaža obročne mehanizme za vezavo iz Indije, med preiskavo ugotovljeno, da se je raven tega uvoza z leti znatno znižala, kot je navedeno v uvodni izjavi 32.

(41)

Več zainteresiranih strani je tudi trdilo, da je pritožnik izgubil svoje stranke, ker je postal aktiven na prodajnem trgu preko svojega matičnega podjetja Ring International Holding (RIH), in da bi bilo treba prodajo obročnih mehanizmov za vezavo povezanim podjetjem skrbno preučiti, ker naj ne bi bila opravljena na podlagi prostega dogovarjanja. Te trditve so bile zavrnjene, ker niso bile utemeljene, in preiskava je pokazala, da je bila prodaja povezanim podjetjem v primerjavi s skupno prodajo zanemarljiva.

(42)

Na podlagi navedenega se začasni sklepi iz uvodnih izjav 65 do 76 začasne uredbe potrdijo. Četudi so imeli na položaj industrije Unije poleg uvoza nekaj vpliva tudi drugi dejavniki, se na podlagi analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov ustrezno prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, zaključi, da je dampinški uvoz iz Tajske povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(43)

Dva od petih uvoznikov, ki so sodelovali med preiskavo, sta se odzvala na razkritje začasnih ugotovitev in predložila pisne pripombe. Eden izmed teh uvoznikov je zaprosil za zaslišanje, enako pa je storil tudi še en drug uvoznik. Komisija se je tudi odločila, da bo opravila obisk v prostorih edinega uporabnika, ki je sodeloval v preiskavi.

(44)

Glede uvodnih izjav 79 do 90 začasne uredbe v zvezi z opisom trga in dela, povezanega z interesom industrije Unije, ni bilo nobenih pripomb.

(45)

Najprej je treba spomniti, da je bilo v začasni uredbi ugotovljeno, da bi lahko imela uvedba ukrepov znaten negativen vpliv samo na položaj enega uvoznika, ki obročne mehanizme za vezavo tudi proizvaja v Uniji. Ta uvoznik se ni odzval na uvedbo začasnih ukrepov.

(46)

Drug uvoznik, ki je prav tako zaprosil za zaslišanje, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje, je izrazil dvom predvsem glede izračuna dampinške stopnje, analize škode in izračuna potrošnje Unije. Vendar ni predložil nobene nove pripombe glede analize interesa Unije.

(47)

Tretji uvoznik, ki predstavlja 20 % skupnega uvoza iz Tajske, je zaprosil za zaslišanje, med katerim je razložil, da v nasprotju z informacijami, ki so bile predhodno predložene med preiskavo, ni prenehal z vsemi dejavnostmi, povezanimi z obročnimi mehanizmi za vezavo – kot je navedeno v uvodni izjavi 92 začasne uredbe – ampak jih je prestavil v drugo pisarno. Med zaslišanjem je ta uvoznik pojasnil, da je njegova poslovna dejavnost, povezana z obročnimi mehanizmi za vezavo, samo dopolnilna njegovi osnovni poslovni dejavnosti, ki vključuje druge izdelke, in ni izključil uvoza obročnih mehanizmov iz Tajske, tudi če se uvedejo ukrepi. Vendar bo to zaradi režijskih stroškov njegovega velikega distribucijskega omrežja odvisno od stopnje protidampinških dajatev in možnosti, da zviša cene kupcem. Druga možnost je, da glede na majhen pomen te dejavnosti v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo ta uvoznik ne bi utrpel znatnih negativnih posledic zaradi prenehanja poslovne dejavnosti, povezane z obročnimi mehanizmi za vezavo.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je bil odgovor edinega sodelujočega uporabnika na vprašalnik preverjen med obiskom njegovih prostorov po uvedbi začasnih ukrepov. Ta uporabnik nabavlja pri različnih virih, vključno z Unijo, Indijo in Tajsko. Uvažal je tudi iz Kitajske, vendar je od uvedbe protidampinških dajatev zamenjal vir dobave.

(49)

Tajski uvoz predstavlja približno 10 % njegove skupne nabave obročnih mehanizmov za vezavo in podjetje se je odločilo, da od uvedbe začasnih ukrepov ne bo več uvažalo tajskih izdelkov. Tudi če se zaenkrat ne zdi, da bi ukrepi znatno vplivali na njegov gospodarski položaj, je podjetje kljub vsemu obžalovalo omejitev njegovih virov dobave in zlasti dejstvo, da se ne more več vedno zanašati na kratkoročno dobavo obročnih mehanizmov za vezavo.

(50)

Zainteresirane strani so ponovile svojo trditev, obravnavano v začasni uredbi, da bi uvedba ukrepov vodila v omejene vire dobave na trgu Unije. Zato je treba ponoviti, da je preiskava pokazala, da je za trg Unije značilno omejeno število akterjev: en proizvajalec je v Indiji, en na Tajskem, dva v Uniji in nekaj jih je na Kitajskem. Namen protidampinških ukrepov je vzpostaviti pošteno konkurenco na trgu Unije in ne preprečiti uvoz. To se lahko dejansko odrazi v znižanju ravni uvoza, pri čemer ukrepi preprečujejo za trgovino izkrivljajočo naravo tega uvoza. Vendar to samo po sebi ni zadosten razlog za dvom v uvedbo ukrepov proti dampinškemu uvozu. Lahko bi celo trdili, da bi bilo treba za zagotovitev nadaljnjega dolgoročnega obstoja vseh virov dobave na trgu Unije zagotoviti pošteno konkurenco.

(51)

Pričakuje se, da bo s stopnjo dokončne dajatve, ki je nižja od začasne, tajski uvoz še vedno lahko vstopil na trg Unije, preiskava pa je pokazala, da obstajajo tudi drugi viri dobave, pa čeprav v omejenem številu.

(52)

Glede na navedeno in ker v zvezi s tem ni drugih pripomb, se uvodne izjave 77 do 110 začasne uredbe potrdijo in se zaključi, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih ukrepov na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske.

(53)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave 111 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(54)

Glede zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bila predložena pripomba, da bi bilo treba protidampinško dajatev znižati na 6 %, saj indijski uvoz domnevno ni dampinški in je za 6 % višji od tajskega uvoza. S tem v zvezi je treba spomniti, da namen protidampinških dajatev ni izravnati cene s tistimi iz drugih virov, ampak odpraviti izkrivljajoče učinke škodljivega dampinga.

(55)

Na podlagi ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji najnižje ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom manjše dajatve. V tem primeru bi bilo treba stopnjo dajatve določiti na ugotovljeni stopnji dampinga. Ta je bila izračunana na 16,3 % in se je od začasne faze znatno zmanjšala.

(56)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dokončne protidampinške dajatve za sodelujočega izvoznika 16,3 %.

(57)

Glede na razsežnost ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi nujno, da bi se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrali v obsegu zneska dajatve, dokončno uvedene s to uredbo. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne dajatve, bi bilo treba zneske, ki so zavarovani in presegajo dokončno stopnjo dajatve, sprostiti –

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/18

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 704/2008 z dne 15. julija 2008 o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo za obdobje od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2012 (2) omejuje ribolovne možnosti za kategorijo 9 (zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov) na referenčno tonažo 250 000 ton.

(2)

Ob upoštevanju, da je bila v skladu s členom 2(3) navedene uredbe dodeljena dodatna kvota 50 000 ton za obdobje od 1. avgusta 2010 do 31. julija 2011, s čimer se je referenčna tonaža povečala na 300 000 ton.

(3)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža, prijavljeni v tej ribolovni dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavami držav članic ali so registrirana v zadevnih državah članicah, izčrpali kvoto za navedeno obdobje.

(4)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeno kategorijo prepovedati –

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/19

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za odobritev sprememb specifikacije imena „Parmigiano Reggiano“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Belgija, Danska in Združenje uvoznikov sira (Association des Importateurs de fromage) s sedežem v Baslu (Švica) so v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 ugovarjali registraciji. Ugovori Belgije in Danske so se na podlagi točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 7(3) navedene uredbe šteli za dopustne. Izjava o ugovoru Združenja uvoznikov sira (Association des Importateurs de fromage) se je štela za nedopustno, ker je bila predložena po preteku predpisanega roka.

(3)

Komisija je v dopisih z dne 30. oktobra 2009 zainteresirane strani povabila, naj se ustrezno posvetujejo.

(4)

Danska je ugovarjala zaradi pomanjkljivih razlogov za to, da je treba od zdaj naprej sir, ki nosi ime „Parmigiano Reggiano“, razkosati, naribati in pakirati znotraj opredeljenega geografskega območja. Po pojasnitvah Italije v okviru navedenih posvetovanj je Danska svoj ugovor umaknila.

(5)

Tudi izjava o ugovoru Belgije je temeljila na pomanjkljivih razlogih za to, da je treba sir, ki nosi ime „Parmigiano Reggiano“, razkosati, naribati in pakirati znotraj opredeljenega geografskega območja.

(6)

Ker Belgija in Italija v obdobju šestih mesecev nista uspeli skleniti nobenega dogovora, je Komisija dolžna sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 7(5) in členom 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(7)

V točki 3.6 enotnega dokumenta Italija poudarja, da je „ta ukrep […] nujen za zagotavljanje porekla pakiranega proizvoda, saj identifikacijske oznake ‚Parmigiano Reggiano‘, ki je vidna na celem kolutu, ni ali ni vidna pri naribanemu siru in siru v kosih. Poleg tega tudi za zagotovilo, da so kosi zapakirani v kratkem času po razkosanju, kar preprečuje dehidracijo, oksidacijo ali izgubo osnovnih organoleptičnih lastnosti sira ‚Parmigiano Reggiano‘. Odpiranje koluta odvzame siru naravno zaščito, ki mu jo daje skorja, saj je izredno suha in je tako odličen izolator.“

(8)

Komisija meni, da takšna utemeljitev za jamčenje porekla zadevnega proizvoda, zagotavljanje optimalnega nadzora in ohranjanje fizične in organoleptične kakovosti ne kaže, da bi pristojni italijanski organi pri presoji naredili napako.

(9)

Belgija se je poleg tega v okviru svoje izjave o ugovoru sklicevala na člen 7(3)(c) Uredbe (ES) št. 510/2006. V skladu z navedenim členom so dopustne izjave o ugovoru „[…] [ki] izkazujejo, da bi načrtovana registracija imena ogrozila […] obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) že zakonito na trgu“.

(10)

Belgija ni preložila nobenih konkretnih podatkov, da bi veljavnost sprememb specifikacije morebiti ogrozila belgijska podjetja.

(11)

Splošno znano je, da zunaj opredeljenega geografskega območja dejansko obstajajo družbe, ki se ukvarjajo z razkosavanjem in/ali pakiranjem sira, ki nosi ime „Parmigiano Reggiano“. Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 510/2006 v zvezi s tem odobri največ petletno prehodno obdobje, če je bilo odločeno, da je izjava o ugovoru dopustna, ker bi načrtovana registracija imena ogrozila obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) navedene Uredbe že zakonito na trgu. Ob upoštevanju zlasti pogodbenih obveznosti pri izvajanju in potrebne postopne prilagoditve trga po spremembah specifikacije imena „Parmigiano Reggiano“ je v tem primeru ustrezno predvideti enoletno prehodno obdobje za gospodarske subjekte, ki nimajo sedeža znotraj geografskega območja, navedenega v specifikacijah za ime „Parmigiano Reggiano“, če so vsaj pet let pred 16. aprilom 2009 na zakonit način izvajali razkosavanje in pakiranje sira „Parmigiano Reggiano“ zunaj določenega geografskega območja. Trajanje tega prehodnega obdobja je enako tistemu, ki ga odobri Italija za gospodarske subjekte, ki na njenem ozemlju, vendar zunaj določenega geografskega območja, izvajajo razkosavanje in pakiranje.

(12)

Glede na navedeno je treba sprejeti spremembe in uvesti prehodno enoletno obdobje.

(13)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/21

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/23

(1)

Družba National Starch Food Innovation je 23. avgusta 2005 vložila zahtevek pri pristojnih organih Združenega kraljestva za dajanje na trg fosforiliranega diškrobnega fosfata (fosforiliranega koruznega škroba) kot nove živilske sestavine.

(2)

Pristojni organ Združenega kraljestva za ocenjevanje živil je 27. aprila 2009 izdal poročilo o začetni presoji. V tem poročilu je ugotovil, da je fosforilirani diškrobni fosfat sprejemljiv kot nova živilska sestavina.

(3)

Komisija je 4. maja 2009 vsem državam članicam poslala poročilo o začetni presoji.

(4)

V skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97 so bili v 60 dneh predloženi utemeljeni ugovori zoper trženje proizvoda.

(5)

Zato je bil 10. februarja 2010 opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA).

(6)

EFSA je 10. septembra 2010 v „Znanstvenem mnenju o varnosti fosforiliranega diškrobnega fosfata kot nove živilske sestavine“ (2) ugotovila, da je fosforilirani diškrobni fosfat varen pod predlaganimi pogoji uporabe in predlaganimi vrednostmi vnosa.

(7)

Na podlagi znanstvene ocene se sklene, da fosforilirani diškrobni fosfat izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/26