26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/1

(1)

Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak med Evropsko skupnostjo in Avstralijo (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o vzajemnem priznavanju) je začel veljati 1. januarja 1999 (2).

(2)

Svet je 8. julija 2002 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj z Avstralijo o spremembah Sporazuma o vzajemnem priznavanju. Pogajanja so se uspešno zaključila in Sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo, ki spreminja Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak med Evropsko skupnostjo in Avstralijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran v Bruslju 23. junija 2009.

(3)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/2

(1)

Protokol 31 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) vsebuje posebne določbe in ureditve glede sodelovanja na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode.

(2)

Sodelovanje pogodbenic Sporazuma EGP je primerno razširiti tako, da se vključi Sklep št. 1041/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi programa za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju (MEDIA Mundus) (2).

(3)

Protokol 31 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moral temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/4

(1)

Priloga XIII k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) vsebuje posebne določbe in ureditve glede prometa.

(2)

Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (2) bi se morala vključiti v Sporazum EGP.

(3)

Uredba (ES) št. 1008/2008 je razveljavila uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (3), (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (4) in (EGS) št. 2409/92 dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz (5), ki so trenutno vključene v Sporazum EGP.

(4)

Prilogo XIII k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/6

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 85 % na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“) za vse družbe, razen tistih iz člena 1(2) in Priloge I k navedeni uredbi. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „veljavni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(2)

Po prvotni preiskavi je bilo iz dokazov, ki jih ima Komisija na voljo, razvidno, da se protidampinškim ukrepom za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Kitajske („zadevni izdelek“) izogiba s pretovarjanjem prek Malezije.

(3)

Iz prima facie dokazov, s katerimi razpolaga Komisija, je razvidno, da se je po uvedbi veljavnih ukrepov znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz LRK in Malezije v Unijo, za katerega se zdi, da so ga povzročili veljavni ukrepi. Za takšno spremembo razen uvedbe ukrepov ni upravičenih razlogov ali utemeljitev.

(4)

Poleg tega dokazi kažejo, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov glede na količino in ceno oslabljen. Iz dokazov je razvidno, da se je obseg uvoza iz Malezije povečal po cenah, ki so nižje od neškodljive cene, določene v prvotni preiskavi.

(5)

Dokazano pa je bilo tudi, da so bile cene nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, dampinške v primerjavi z normalno vrednostjo, določeno za podoben izdelek v prvotni preiskavi.

(6)

Ko je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni prima facie dokazi za začetek preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe, je po uradni dolžnosti začela preiskavo z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010 (3) („uredba o začetku preiskave“). Komisija je v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe z uredbo o začetku preiskave carinskim organom naložila, da registrirajo uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije.

(7)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila organe LRK in Malezije, proizvajalce izvoznike in trgovce v navedenih državah, uvoznike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter industrijo Unije. Vprašalniki so bili poslani proizvajalcem/izvoznikom v LRK in Maleziji, ki so bili Komisiji znani ali ki so se sami javili v rokih iz uvodne izjave 19 uredbe o začetku preiskave. Vprašalniki so bili poslani tudi uvoznikom v Uniji. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(8)

Javilo se je devetnajst proizvajalcev v Maleziji, tri skupine proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in trije nepovezani uvozniki v Uniji. Komisiji se je javilo več drugih družb, ki pa so trdile, da niso vključene v proizvodnjo ali izvoz izdelka v preiskavi.

(9)

Naslednje družbe so predložile izpolnjene vprašalnike, nato pa so bili v njihovih prostorih opravljeni preveritveni obiski, razen v družbah Menara Kerjaya Fasteners Sdn. Bhd, TR Formac Sdn. Bhd, in Excel Fastener Manufacturing Sdn. Bhd:

Proizvajalci izvozniki v Maleziji:

(10)

Obdobje preiskave je zajemalo obdobje od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2010 („OP“). Za OP so se zbirali podatki med drugim za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja. Za obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 so se zbirali podrobnejši podatki, da bi se preverila morebitna oslabitev popravljalnega učinka veljavnih ukrepov in obstoj dampinga.

(11)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je obstoj izogibanja ukrepom ocenjeval z zaporedno analizo, ali se je vzorec trgovanja med tretjimi državami in Unijo spremenil; ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena; ali so obstajali dokazi o škodi ali o tem, da se je popravljalni učinek dajatve oslabil s cenami in/ali količinami podobnega izdelka; in ali so obstajali dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno določenimi za podobni izdelek, po potrebi v skladu z določbami člena 2 osnovne uredbe.

(12)

Zadevni izdelek je opredeljen v prvotni preiskavi: nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščeni v oznake KN 7318 12 90, 7318 14 91, 7318 14 99, 7318 15 59, 7318 15 69, 7318 15 81, 7318 15 89, ex 7318 15 90, ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00.

(13)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, kakor je opredeljen v uvodni izjavi 12, vendar je poslan iz Malezije, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji ali ne.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo pritrdilni elementi iz železa ali jekla, kakor so opredeljeni zgoraj, izvoženi v Unijo iz LRK, in tisti, poslani v Unijo iz Malezije, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je v preiskavi sodelovalo devetnajst proizvajalcev izvoznikov iz Malezije in trije proizvajalci izvozniki iz Kitajske, ki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(16)

Ena malezijska družba je po predložitvi izpolnjenega vprašalnika Komisijo obvestila, da je prenehala s svojimi dejavnostmi, in je tako umaknila sodelovanje.

(17)

Za več drugih malezijskih družb je bilo ugotovljeno, da je uporaba člena 18(1) osnovne uredbe upravičena iz razlogov, pojasnjenih v spodnjih uvodnih izjavah 32 do 60.

(18)

Po podatkih COMEXT so sodelujoči malezijski proizvajalci izvozniki v OP opravili 55 % celotnega malezijskega izvoza izdelka v preiskavi v Unijo. Celoten obseg izvoza je bil določen na podlagi podatkov COMEXT.

(19)

Sodelovanje proizvajalcev/izvoznikov iz LRK je bilo na nizki ravni, saj so le trije izvozniki/proizvajalci vrnili izpolnjene vprašalnike. Poleg tega nobeno od teh podjetij ni izvažalo zadevnega izdelka v Unijo ali Malezijo. Zato na podlagi informacij, ki so jih predložile sodelujoče strani, ni bilo mogoče smiselno določiti obsega izvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(20)

Glede na navedeno je bilo treba ugotovitve v zvezi z uvozom nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Unijo ter izvozom zadevnega izdelka iz LRK v Malezijo delno sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Celoten obseg uvoza iz LRK v Unijo je bil določen na podlagi podatkov COMEXT. Celoten uvoz iz LRK v Malezijo je bil določen na podlagi podatkov iz nacionalnih statističnih podatkov Kitajske in Malezije. Podatki so bili navzkrižno preverjeni in potrjeni z uvoznimi in izvoznimi podatki, ki so jih poslali carinski organi Malezije.

(21)

Obseg uvoza, evidentiran v malezijskih in kitajskih statističnih podatkih, je vključeval skupino izdelkov, ki je večja od zadevnega izdelka in izdelka v preiskavi. Vendar pa se glede na podatke COMEXT ter preverjene podatke o kitajskih in malezijskih proizvajalcih pritrdilnih elementov lahko določi, da je znatni del obsega tega uvoza zajemal zadevni izdelek. V skladu s tem bi bilo mogoče navedene podatke uporabiti za opredelitev vsakršne spremembe vzorca trgovanja ter jih navzkrižno preveriti z drugimi podatki, kot so podatki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov.

(22)

Uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske v Unijo je po uvedbi prvotnih ukrepov januarja 2009 močno upadel.

(23)

Po drugi strani pa se je v letih 2009 in 2010 znatno povečal skupni uvoz izdelka v preiskavi iz Malezije v Unijo. Tako podatki COMEXT kot izvozni podatki sodelujočih družb kažejo, da se je v navedenih letih povečal izvoz iz Malezije v Unijo, medtem ko se v letih pred tem ni spreminjal.

(24)

Razpredelnica 1 kaže uvožene količine nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz LRK in Malezije v Unijo od uvedbe ukrepov leta 2009:

Razpredelnica 1

Razvoj uvoza nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Unijo po uvedbi ukrepov

(25)

Navedeni podatki jasno kažejo, da so malezijski izvozniki po letu 2009 na trgu Unije po količini prodali znatno več kot kitajski in so jih deloma nadomestili. Po uvedbi ukrepov je bilo zmanjšanje izvoza iz Kitajske v Unijo znatno (94 %).

(26)

Močno povečanje izvoza pritrdilnih elementov lahko za isto obdobje ugotovimo tudi iz LRK v Malezijo: s sorazmerno majhne količine leta 2008 (8 829 ton) se je izvoz v OP povečal na 89 471 ton.

Razpredelnica 2

Uvoz pritrdilnih elementov iz Kitajske v Malezijo od leta 2008

(27)

Pri določitvi gibanja trgovinskega toka nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Kitajske v Malezijo so se upoštevali malezijski in kitajski statistični podatki. Podatki iz teh virov pa so na voljo samo na ravni skupine izdelkov, ki presega raven zadevnega izdelka. Vendar pa je glede na podatke COMEXT ter preverjene podatke o kitajskih in malezijskih proizvajalcih pritrdilnih elementov mogoče ugotoviti, da je znatni del zajemal zadevni izdelek, zato je navedene podatke mogoče upoštevati.

(28)

Razvoj celotnega obsega proizvodnje sodelujočih proizvajalcev v Maleziji je pred uvedbo ukrepov v letu 2009 ostal razmeroma stabilen. Malezijski proizvajalci pa so svojo proizvodnjo od takrat znatno povečali.

Razpredelnica 3

Proizvodnja izdelka v preiskavi sodelujočih družb v Maleziji

(29)

Splošno zmanjšanje kitajskega izvoza v Unijo po letu 2009 ter vzporedno povečanje izvoza iz Malezije in izvoza iz LRK v Malezijo po uvedbi prvotnih ukrepov, sta pomenili spremembo vzorca trgovanja med navedenima državama na eni strani in Unijo na drugi.

(30)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe mora spremembo vzorca trgovanja povzročiti praksa, postopek ali dejavnost, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena. Praksa, postopek ali dejavnost med drugim vključuje odpremo izdelka, za katerega veljajo ukrepi, prek tretjih držav ter sestavljanje delov z dejavnostjo sestavljanja v Uniji ali tretji državi. V ta namen je obstoj dejavnosti sestavljanja izdelka določen v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe.

(31)

Preiskava je razkrila, da so nekaterim uvoznikom v Uniji pritrdilne elemente s kitajskim poreklom dobavljali malezijski izvozniki, ki v tej preiskavi niso sodelovali. Ta informacija je bila navzkrižno preverjena z malezijskimi trgovinskimi podatkovnimi zbirkami, kar je pokazalo, da je bil vsaj del pritrdilnih elementov, ki so jih izvozile nesodelujoče družbe, dejansko proizveden v LRK.

(32)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 52 do 58, da so številni sodelujoči malezijski proizvajalci predložili zavajajoče informacije, zlasti glede odnosa s kitajskimi proizvajalci, uvoza končnega blaga iz Kitajske in porekla izvoza izdelka v preiskavi v Unijo. Za nekatere je bilo ugotovljeno, da v Unijo izvažajo pritrdilne elemente iz železa ali jekla s kitajskim poreklom. To potrjujejo tudi ugotovitve glede spremembe vzorca trgovanja, kakor je opisana v uvodni izjavi 29.

(33)

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je leta 2009 začel preiskavo v zvezi s pretovarjanjem enakega izdelka prek Malezije. Poleg tega je preiskava pokazala, da so malezijski organi sočasno opravili preiskave v zvezi z domnevnimi praksami izogibanja in ugotovili, da je več družb, predvsem trgovcev, zagrešilo goljufijo, s tem ko je pri ponovnem izvozu ponaredilo poreklo nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, uvoženih iz LRK v Malezijo.

(34)

Zato je bil potrjen obstoj pretovarjanja izdelkov kitajskega porekla prek Malezije.

(35)

Ena preverjena družba ni proizvajala pritrdilnih elementov iz surovine (tj. žice), ampak jih je dokončevala iz nedokončanih izdelkov (tj. negalvaniziranih žic brez navojev in toplotne obdelave, ki so bile odrezane in obrezane). Vendar pa ta družba v OP ni izvažala. Druga družba je pritrdilne elemente proizvajala iz žice, nekatere pa tudi iz nedokončanih izdelkov. Za to družbo je bilo ugotovljeno, da se ni izogibala ukrepom v smislu določb iz člena 13(2) osnovne uredbe, kakor je natančneje navedeno v uvodnih izjavah 62 in 63.

(36)

S preiskavo za pretovarjanje razen izogibanja veljavnim ukrepom za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla s poreklom iz Kitajske ni bil ugotovljen noben drug ustrezen vzrok oz. ni bilo gospodarsko upravičeno. Razen dajatve ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi se jih lahko štelo za nadomestilo za stroške pretovarjanja, zlasti glede prevoza in natovarjanja zadevnega izdelka iz LRK prek Malezije.

(37)

Za oceno, ali so uvoženi izdelki s količinami in cenami oslabili popravljalne učinke veljavnih ukrepov za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz LRK, so se uporabili preverjeni podatki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter podatki COMEXT kot najboljši razpoložljivi podatki o količinah in cenah izvoza nesodelujočih družb. Tako določene cene so se primerjale z ravnijo, ki je bila za odpravo škode za proizvajalce v Uniji določena v uvodni izjavi 226 prvotne uredbe.

(38)

Povečanje uvoza iz Malezije se je v smislu količin štelo za znatno. Ocenjena poraba Unije v OP kaže na podoben pomen tega uvoza. Primerjava stopnje odprave škode, kot je bila določena v prvotni uredbi, s tehtano povprečno izvozno ceno je pokazala znatno nelojalno nižanje ciljnih cen. Zato je bilo sklenjeno, da je bil popravljalni učinek veljavnih ukrepov oslabljen v smislu količin in cen.

(39)

Na koncu se je v skladu s členom 13(1) in (2) osnovne uredbe proučilo, ali obstajajo dokazi o dampingu glede na normalno vrednost, predhodno določeno za podoben izdelek.

(40)

V prvotni uredbi je bila normalna vrednost določena na podlagi cen v Indiji, za katero je bilo v navedeni preiskavi ugotovljeno, da je za LRK ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom. Zdelo se je ustrezno uporabiti normalno vrednost, kakor je bila predhodno določena v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe.

(41)

Znatni delež malezijskega izvoza so predstavljali nesodelujoči izvozniki ali sodelujoči izvozniki, ki so predložili zavajajoče informacije. Zaradi tega je bilo odločeno, da se izvozne cene za Malezijo utemeljijo na razpoložljivih dejstvih, tj. na povprečni izvozni ceni nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v OP po podatkih COMEXT.

(42)

Za pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno se je vrednost popravila s prilagoditvami za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile na podlagi povprečnih stroškov sodelujočih malezijskih proizvajalcev/izvoznikov v OP narejene tudi prilagoditve za razlike pri posrednih davkih ter stroških prevoza in zavarovanja.

(43)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bil damping izračunan na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena v prvotni uredbi, in tehtanih povprečnih izvoznih cen v tem obdobju preiskave ter izražen kot delež cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

(44)

Primerjava tako določene tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtanih povprečnih izvoznih cen je pokazala damping.

(45)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz LRK, izogibalo s pretovarjanjem prek Malezije v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe.

(46)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe je treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK razširiti na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

(47)

Zlasti zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je ukrep, ki ga je treba razširiti, ukrep iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 91/2009 za „vse druge družbe“, ki je dokončna protidampinška dajatev v višini 85 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

(48)

V skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da se lahko vsak razširjeni ukrep uporablja za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, je treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije.

(49)

Devetnajst družb iz Malezije, ki so predložile izpolnjen vprašalnik, je zaprosilo za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(50)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16, je ena od njih naknadno končala sodelovanje in umaknila svoj zahtevek za izvzetje.

(51)

Za dve družbi je bilo ugotovljeno, da izdelka v OP nista izvažali, zato ni bilo mogoče ugotoviti narave njunega delovanja. Zato navedenima družbama na tej ravni ni bilo mogoče odobriti izvzetja. Če pa bi bili po razširitvi veljavnih protidampinških ukrepov izpolnjeni pogoji iz člena 11(4) in člena 13(4) osnovne uredbe, lahko obe družbi zahtevata proučitev svojega položaja.

(52)

Glede na to, da industrija Unije ni zahtevala registracije, je ena od navedenih družb spraševala, ali je bil drugi stavek člena 14(5) osnovne uredbe spoštovan, kadar je bilo treba uvoz registrirati v skladu s prvotno uredbo. Ta preiskava je bila preiskava proti izogibanju, ki jo je Komisija začela po uradni dolžnosti na podlagi člena 13(3) v povezavi s prvim stavkom člena 14(5) osnovne uredbe. Zato drugi stavek člena 14(5) osnovne uredbe v tem primeru ni pomemben. Vsaka druga razlaga bi odpravila polni učinek (effet utile) dejstva, da člen 13(3) osnovne uredbe določa, da Komisija lahko po uradni dolžnosti preiskuje morebitno izogibanje.

(53)

Ista družba je prav tako navedla, da posvetovanja s Svetovalnim odborom, kot je to določeno v prvem stavku člena 14(5) osnovne uredbe, naj ne bi bilo. Vendar pa je Komisija v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) osnovne uredbe pobudo za začetek preiskave dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom, čeprav to ni bilo posebej navedeno v začetni uredbi.

(54)

Pri sedmih družbah je bilo ugotovljeno, da so predložile napačne ali zavajajoče informacije. V skladu s členom 18(4) osnovne uredbe so bile navedene družbe obveščene, da se informacije, ki so jih predložile, ne bodo upoštevale, odobren pa jim je bil tudi rok za predložitev dodatnih pojasnil.

(55)

Dodatna pojasnila navedenih družb niso bila taka, da bi lahko spremenila ugotovitve o njihovem zavajanju preiskav. Zato so bile v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve glede navedenih družb utemeljene z razpoložljivimi dejstvi.

(56)

Pri dveh od navedenih sedmih družb je bil odkrit zatajen uvoz končnega blaga iz LRK. Ena od navedenih družb je razpolagala tudi s ponarejenimi računi. Za drugo malezijsko družbo, ki proizvaja in izvaža pritrdilne elemente ter je zahtevala izvzetje, se je pokazalo, da je povezana s to družbo.

(57)

Pri dveh drugih družbah se je izkazalo, da sta zakrili svoje povezave s kitajskim proizvajalcem nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla.

(58)

Končno je bilo pri dveh drugih družbah ugotovljeno, da zakrivata medsebojne povezave, saj nimata proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo tega, kar izvažata, ter sta ovirali preiskavo, ker nista predložili potrebnih informacij.

(59)

Glede na ugotovitve v zvezi s spremembami vzorca trgovanja in pretovarjanja, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 22 do 34, ter ob upoštevanju narave zavajajočih informacij, kakor je navedena v uvodnih izjavah 56 do 58, izvzetij, kakor jih je zahtevalo navedenih sedem družb, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče odobriti.

(60)

Ena družba ni mogla pokazati svojih proizvodnih obratov za pritrdilne elemente in je zavrnila dostop do svojih računovodskih izkazov. Poleg tega so ji v OP bile dokazane prakse pretovarjanja. Zato izvzetja v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče odobriti.

(61)

Pri ostalih osmih malezijskih proizvajalcih izvoznikih je bilo ugotovljeno, da niso sodelovali v praksah izogibanja, zato se navedenim družbam izvzetje odobri.

(62)

Eno od navedenih osmih družb je po uvedbi veljavnih ukrepov ustanovila kitajska matična družba, za katero veljajo navedeni ukrepi. Kitajska matična družba je postopoma prenesla del svojih strojev v Malezijo za namene oskrbovanja trga EU prek Malezije. V začetni fazi je družba proizvajala nekatere pritrdilne elemente iz polizdelkov, ki jih je za namene dokončanja pošiljala iz svoje kitajske matične družbe. V poznejši fazi, vendar še vedno v OP, ko je bilo prenesenih več strojev, so bili pritrdilni elementi večinoma proizvedeni iz surovine jeklenih žičnatih palic, ki jih je poslala njena kitajska matična družba.

(63)

Na začetku se je zdelo primerno, da se izvzetje tej družbi zavrne. Vendar pa je bilo na podlagi pripomb, pridobljenih po razkritju, med drugim glede na povečano vrednost izdelka v Maleziji, ugotovljeno, da družba ni sodelovala v praksah izogibanja. V skladu s tem se tej družbi izvzetje lahko odobri.

(64)

Druga od navedenih osmih družb je prav tako povezana z družbo v LRK, za katero veljajo prvotni ukrepi. Vendar pa so malezijsko družbo leta 1998 ustanovili njeni tajvanski lastniki, ki so šele v poznejši fazi, vendar še vedno pred uveljavitvijo ukrepov zoper LRK, ustanovili podružnico v LRK. Za to, da so bile te povezave vzpostavljene ali izkoriščane za izogibanje veljavnim ukrepom za uvoz s poreklom iz LRK v smislu člena 13(4) osnovne uredbe, ni dokazov.

(65)

V tem primeru se šteje, da so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe takih izvzetij. Tak poseben ukrep je zahteva za predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja razširjena protidampinška dajatev.

(66)

Drugi proizvajalci, ki se v tem postopku niso javili in v OP niso izvažali izdelka v preiskavi, ki nameravajo vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve na podlagi člena 11(4) in člena 13(4) osnovne uredbe, bodo morali izpolniti vprašalnik, da bo Komisija lahko ocenila takšen zahtevek. Komisija običajno opravi tudi preveritveni obisk. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 11(4) in člena 13(4) osnovne uredbe, se izvzetje lahko odobri.

(67)

Če bo izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom predlagala ustrezno spremembo te uredbe. Nato se bo vsako odobreno izvzetje spremljalo, da se zagotovi skladnost s pogoji iz te uredbe.

(68)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih sklepnih ugotovitev, ter bile pozvane, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih strani predložile. Razen pripomb, prejetih od družbe, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 63, nobeden od predloženih argumentov ni bil osnova za spremembo dokončnih ugotovitev –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks + 32 22956505

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/14

(1)

V poglavju V Uredbe (ES) št. 1005/2008 so določeni postopki za opredelitev ribiških plovil, ki opravljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (v nadaljnjem besedilu: ribiška plovila IUU), ter postopki za oblikovanje seznama EU takih plovil. V členu 37 navedene uredbe so določeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ribiška plovila z navedenega seznama.

(2)

Seznam Unije ribiških plovil IUU je določen v Uredbi Komisije (EU) št. 468/2010 (2).

(3)

Seznam Unije mora v skladu s členom 30(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 vključevati tudi ribiška plovila s seznamov plovil IUU, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva (regional fisheries management organisations – RFMO).

(4)

Komisija v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1005/2008 posodobi seznam Unije, potem ko od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejme sezname ribiških plovil, ki so domnevno ali dokazano vpletena v ribolov IUU.

(5)

Komisija je z letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejela posodobljene sezname.

(6)

Glede na to, da je lahko isto plovilo navedeno pod različnimi imeni in/ali zastavami, odvisno od časa, ko je bilo vključeno na seznam regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, mora posodobljeni seznam Unije vsebovati različna imena in/ali zastave, kot so jih ugotovile ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(7)

Uredbo (EU) št. 468/2010 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/19

(1)

Da bi se spodbudila razvoj ter hitro uvajanje novih in naprednih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 pri vozilih, Uredba (ES) št. 443/2009 proizvajalcem in dobaviteljem omogoča, da zaprosijo za odobritev nekaterih inovativnih tehnologij, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 iz osebnih vozil. Zato je treba pojasniti merila, na podlagi katerih se določa, katere tehnologije se v skladu z navedeno uredbo štejejo za upravičene kot ekološke inovacije.

(2)

V skladu s členom 12(2)(c) Uredbe (ES) št. 443/2009 se tehnologije, ki so del celostnega pristopa Unije iz sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (2) ter sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom Konkurenčni ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju (3) ter so že urejene s pravom Unije, ali druge tehnologije, ki so obvezne v skladu s pravom Unije, ne štejejo za upravičene kot ekološke inovacije. Te tehnologije vključujejo sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah, kotalni upor pnevmatik in kazalnike menjanja prestav, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4), ter v zvezi s kotalnim uporom pnevmatik Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (5).

(3)

Tehnologija, ki je že nekaj časa splošno dostopna na trgu, se ne more šteti za inovativno v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 in se ne šteje za upravičeno kot ekološka inovacija. Da bi se oblikovale ustrezne spodbude, je primerno omejiti stopnjo uveljavitve tehnologije na trgu na stopnjo, ki jo ima ozko specializiran segment iz člena 11(4) Uredbe (ES) št. 443/2009, in za izhodišče uporabiti leto 2009. Te mejne vrednosti je treba pregledati najpozneje leta 2015.

(4)

Da bi se spodbujale tehnologije z največjim potencialom za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in zlasti razvoj inovativnih pogonskih tehnologij, se morajo šteti za upravičene le tehnologije, ki so tesno povezane s prometno funkcijo vozila in ki znatno prispevajo k izboljšanju celotne porabe energije vozila. Tehnologije, ki ta namen dopolnjujejo, ali katerih cilj je izboljšanje udobja voznika ali potnikov, se ne smejo šteti kot upravičene.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 lahko prošnjo vložijo proizvajalci in dobavitelji. Prošnja mora vključevati potrebna dokazila, da so merila za upravičenost v celoti izpolnjena, vključno z metodologijo za merjenje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije.

(6)

Prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije morajo biti merljivi, pri čemer je potrebna zadostna stopnja točnosti. To točnost je mogoče doseči le, če je prihranek 1 g CO2/km ali več.

(7)

Če so prihranki CO2 pri posamezni tehnologiji odvisni od obnašanja voznika ali drugih dejavnikov, ki so zunaj nadzora vlagatelja, se ta tehnologija načeloma ne šteje za upravičeno kot ekološka inovacija, razen če je mogoče na podlagi tehtnih in neodvisnih statističnih dokazov preverljivo predvideti obnašanje povprečnega voznika.

(8)

S standardnim poskusnim ciklom, ki se uporablja za merjenje emisij CO2 iz vozil pri homologacijah, se ne prikažejo vsi prihranki, ki jih je mogoče doseči z nekaterimi tehnologijami. Da bi se oblikovale pravilne spodbude za inovacije, je treba pri izračunu skupnega prihranka CO2 upoštevati le prihranke, ki niso zajeti v standardnem poskusnem ciklu.

(9)

Pri prikazu prihranka CO2 je treba med seboj primerjati enaka vozila z ekološko inovacijo in brez nje. Metodologija preskušanja mora vključevati zanesljive, ponovljive in primerljive meritve. Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji ter ker ni na voljo dogovorjenega in bolj realnega voznega cikla, je treba kot skupno referenco uporabiti vozne vzorce iz novega evropskega voznega cikla v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (6). Metodologija preskušanja mora temeljiti na meritvah z dinamometrom ali na modeliranju ali simulaciji, kadar bi takšni metodologiji zagotovili boljše in natančnejše rezultate.

(10)

Komisija mora zagotoviti smernice za pripravo prošnje in metodologij preskušanja, pri čemer jih mora redno posodabljati, da se bodo v njih upoštevale izkušnje, pridobljene z ocenjevanjem različnih prošenj.

(11)

Prošnji je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 priložiti poročilo o preverjanju, ki ga zagotovi neodvisni in priglašeni organ. Ta organ mora biti tehnična služba kategorije A ali B iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (7). Vendar se tehnične službe, imenovane v skladu s členom 41(6) navedene direktive, zaradi zagotavljanja neodvisnosti organa ne smejo šteti za neodvisni in priglašeni organ v smislu te uredbe. Organ mora skupaj s poročilom o preverjanju predložiti ustrezna dokazila o svoji neodvisnosti od vlagateljice.

(12)

Da bi se zagotovila učinkovita registracija in spremljanje posebnih prihrankov pri posameznih vozilih, je treba prihranke certificirati kot del homologacije vozila, pri čemer se skupni prihranek vpiše v certifikat o skladnosti v skladu z Direktivo 2007/46/ES.

(13)

Komisija mora imeti možnost, da občasno preveri certificirane skupne prihranke posameznih vozil. Kadar se izkaže, da certificirani prihranki niso skladni s stopnjo prihrankov, ki izhaja iz sklepa o odobritvi tehnologije kot ekološke inovacije, mora imeti Komisija možnost, da pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 ne upošteva certificiranih prihrankov CO2. Vendar mora imeti proizvajalec na voljo omejeno časovno obdobje, v katerem lahko dokaže, da so certificirane vrednosti točne.

(14)

Da bi se zagotovil pregleden postopek vlaganja prošenj, je treba javnosti dati na voljo povzetek informacij o prošnjah za odobritev inovativnih tehnologij in metodologij preskušanja. Potem ko so metodologije preskušanja potrjene, morajo biti javno dostopne. Po potrebi veljajo izjeme glede pravice do dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (8).

(15)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 443/2009 po datumu začetka uporabe revidiranega postopka za merjenje emisij CO2 inovativne tehnologije ne smejo biti več odobrene v skladu s postopkom iz navedene uredbe. Da se zagotovi ustrezno postopno opuščanje olajšav za ekološke inovacije, odobrenih v skladu s to uredbo, je treba to uredbo pregledati najpozneje do leta 2015.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(a)

izboljšanje učinkovitosti klimatskih sistemov;

(b)

sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(c)

kotalni upor pnevmatik, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 in Uredbe (ES) št. 1222/2009;

(d)

kazalniki menjanja prestav, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(e)

uporaba biogoriv.

(a)

vgrajena je bila v 3 % ali manj vseh novih osebnih vozil, registriranih leta 2009;

(b)

povezana je z elementi, bistvenimi za učinkovito delovanje vozila, in je združljiva z Direktivo 2007/46/ES.

(a)

„inovativna tehnologija“ pomeni tehnologijo ali kombinacijo tehnologij s podobnimi tehničnimi lastnostmi in značilnostmi, pri katerih se lahko z uporabo ene metodologije preskušanja prikažejo prihranki CO2 in pri katerih vsaka posamezna tehnologija, ki je del kombinacije, spada na področje uporabe iz člena 2;

(b)

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca inovativne tehnologije, ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ali njegovega pooblaščenega zastopnika v Uniji ali uvoznika;

(c)

„vlagatelj“ pomeni proizvajalca ali dobavitelja, ki vloži prošnjo za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije;

(d)

„ekološka inovacija“ pomeni inovativno tehnologijo, preskušeno po metodologiji, ki jo je odobrila Komisija v skladu s to uredbo;

(e)

„neodvisni in priglašeni organ“ pomeni tehnično službo kategorije A ali kategorije B iz člena 41(3)(a) in (b) Direktive 2007/46/ES, ki izpolnjuje zahteve iz člena 42 navedene direktive, razen tehničnih služb, imenovanih v skladu s členom 41(6) iste direktive.

(a)

kontaktne podatke vlagatelja;

(b)

opis inovativne tehnologije in način vgradnje v vozilo, vključno z dokazili, da tehnologija spada na področje uporabe iz člena 2;

(c)

kratek opis inovativne tehnologije, vključno s podrobnostmi, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 2(2), ter metodologij preskušanja iz točke (e) tega odstavka, ki so po predložitvi prošnje Komisiji na voljo javnosti;

(d)

oceno števila posameznih vozil, v katera bi se lahko vgradila inovativna tehnologija ali so namenjena za tako vgradnjo, in oceno zmanjšanja emisij CO2 za ta vozila zaradi inovativne tehnologije;

(e)

metodologijo, ki se uporabi za prikaz zmanjšanja emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, ali, če je Komisija takšno metodologijo že odobrila, sklic na odobreno metodologijo;

(f)

dokazila, da:

(g)

poročilo o preverjanju, ki ga predloži neodvisni in priglašeni organ iz člena 7.

(a)

ekološko inovativno vozilo, ki ima vgrajeno inovativno tehnologijo;

(b)

osnovno vozilo, ki nima vgrajene inovativne tehnologije, vendar je v vseh drugih vidikih enako ekološko inovativnemu vozilu.

(a)

preveri, ali so izpolnjena merila za upravičenost iz člena 2(2);

(b)

preveri, ali informacije, zagotovljene v skladu s členom 4(2)(f), izpolnjujejo merila iz člena 9;

(c)

preveri, ali je metodologija preskušanja iz člena 4(2)(e) primerna za certificiranje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije za ustrezna vozila iz člena 4(2)(d) in izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 6(1);

(d)

preveri, ali je inovativna tehnologija združljiva z ustreznimi zahtevami, določenimi za homologacijo vozila;

(e)

izjavi, da izpolnjuje zahtevo iz odstavka 1 tega člena.

(a)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo metodologije iz člena 4(2)(e);

(b)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo standardnega preskusnega cikla iz člena 12(2)(c) Uredbe (ES) št. 443/2009.

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/25

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov, naštetih v njeni prilogi XVIII. Ta nadzor se izvaja v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2008, 2009 in 2010 je treba spremeniti sprožitvene ravni za jabolka.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/27

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/29

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 722/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/31

(1)

Mandat Stéphana GERVASONIJA, Paula J. MAHONEYJA in Harissiosa TAGARASA, sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče za uslužbence) se izteče 30. septembra 2011.

(2)

Objavljen je bil javni poziv za vložitev kandidatur (1) za tri sodnike Sodišča za uslužbence za obdobje šestih let.

(3)

Odbor iz člena 3(3) Priloge I k Protokolu št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije je zasedal 13. in 14. januarja, 3. in 4. marca ter 22. marca 2011. Po zaključku sej je dal mnenje o ustreznosti kandidatov za izvrševanje sodniške funkcije na Sodišču za uslužbence in temu mnenju priložil seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni.

(4)

Tri osebe z navedenega seznama je treba imenovati za sodnike Sodišča za uslužbence za obdobje od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2017, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo sestavo Sodišča na podlagi izbire med državljani držav članic s kar najširšega možnega geografskega območja in uravnoteženo zastopanost nacionalnih pravnih sistemov –

—

g. René BARENTS

—

g. Kieran BRADLEY

—

g. Ezio PERILLO

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/32

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi konca mandata Carin JÄMTIN se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Roger MOGERT, Ledamot i kommunfullmäktige, Stockholms kommun.

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/33

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Christosa MESSISA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Mesto nadomestnega člana se je sprostilo zaradi imenovanja Charalambosa PITTASA za člana Odbora regij –

(a)

za člana:

ter

(b)

za nadomestnega člana:

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/34

(1)

Nemčija je 5. novembra 1999 v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (2) obvestila Komisijo o dveh vlogah za registracijo dveh imen mineralnih vod iz seznama v Prilogi. Vendar imeni nista na seznamu naravnih mineralnih vod, ki so jih priznale države članice (3) v skladu s členom 1 Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (4). Ti dve imeni mineralnih vod se torej ne moreta šteti za priznani na notranjem trgu in se ne moreta tržiti, zato se tudi ne moreta registrirati.

(2)

Ob upoštevanju zgornjih dejstev se vlogi za registracijo obeh imen iz Priloge k temu sklepu zavrneta.

(3)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/36

(1)

Komisija je v imenu Evropske unije z Bolgarijo in Romunijo sklenila večletna sporazuma o financiranju (multiannual financing agreement – MAFA), s katerima je določila tehnični, pravni in upravni okvir za izvedbo posebnega pristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja (Sapard).

(2)

V skladu s členom 11 oddelka A Priloge k MAFA Komisija sprejme sklep o potrditvi obračunov. Ta določba se še naprej uporablja za Bolgarijo in Romunijo na podlagi Uredbe (ES) št. 248/2007.

(3)

Časovne omejitve, ki so bile predpisane državama upravičenkama za predložitev zahtevane dokumentacije Komisije, so se iztekle.

(4)

V primeru Bolgarije zaradi prepozne predložitve letnih obračunov v skladu s členom 5(2) MAFA in po njihovi razveljavitvi s strani nacionalnega odredbodajalca zaradi pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri mehanizmu nadzora za javne ukrepe, ter v pričakovanju dodatnega dela, ki naj bi ga certifikacijski organ še opravil, in v primeru Romunije zaradi prekoračitve roka za predložitev letnih obračunov ter v pričakovanju pregleda dodatnih informacij, ki se jih je zahtevalo od te države, je Komisija s Sklepom C(2009) 7496 z dne 30. septembra 2009 sklenila, da v zvezi z izdatki za proračunsko leto 2008 ne potrdi obračunov agencij Sapard, ki imata sedež na ozemlju Bolgarije in Romunije.

(5)

Bolgarija in Romunija sta medtem predložili pričakovane informacije, s čimer sta omogočili, da je Komisija pridobila dodatno zagotovitev. Na osnovi dodatno opravljenih pregledov lahko Komisija sprejeme odločitev v zvezi s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, ki so jih predložili zadevni organi Sapard v Bolgariji in Romuniji.

(6)

Ta Sklep je sprejet na podlagi računovodskih informacij. Ne posega v možnost Komisije, da iz financiranja EU naknadno izključi izdatke, ki niso nastali v skladu z Uredbo (ES) št. 2222/2000 –