13.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 183/6

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 670/2011

z dne 12. julija 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti točk (k), (l) in (m) prvega odstavka člena 121 in člena 203b v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (2), določa skupna pravila za pošiljanje informacij in dokumentov Komisiji s strani pristojnih organov držav članic. Ta pravila zajemajo predvsem obveznost držav članic, da uporabljajo informacijske sisteme, ki jih da na voljo Komisija, in potrditev pravice dostopa organov ali posameznikov, pooblaščenih za pošiljanje informacij. Poleg tega navedena uredba določa skupna načela, ki veljajo za informacijske sisteme, tako da zagotavljajo dolgoročno verodostojnost, celovitost in čitljivost dokumentov, ter zagotavlja zaščito osebnih podatkov.

(2)

Komisija je v okviru lastnih notranjih delovnih postopkov in odnosov z organi, ki delujejo na področju upravljanja zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in tradicionalnih izrazov, v skladu z oddelkom Ia poglavja I naslova II Uredbe (ES) št. 1234/2007 razvila informacijski sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje dokumentov in postopkov, zahtevanih z Uredbo (ES) št. 1234/2007 in Uredbo Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (3), s pristojnimi organi v državah članicah in tretjih državah ter strokovnimi organizacijami in fizičnimi ali pravnimi osebami, zainteresiranimi za delovanje v okviru teh predpisov.

(3)

S tem sistemom naj bi bilo mogoče v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009 ali smiselno uporabo načel, ki jih vzpostavlja, pošiljati informacije, določene z Uredbo (ES) št. 607/2009, zlasti v zvezi s postopki, ki se uporabljajo za zaščito geografskih označb, označb porekla in tradicionalnih izrazov, ter vzdrževanjem podatkovnih zbirk zadevnih imen in registrov, določenih v okviru zaščite teh imen.

(4)

Poleg tega informacijski sistemi, ki jih je Komisija že uvedla in jih uporablja za pošiljanje informacij o organih in organizacijah, pristojnih za nadzor, ki ga je treba izvajati v okviru skupne kmetijske politike, omogočajo izpolnitev posebnih ciljev na tem področju v zvezi z geografskimi označbami, označbami porekla in tradicionalnimi izrazi. Te sisteme je treba začeti uporabljati za pošiljanje informacij o organih, pristojnih za preučevanje vlog za zaščito imen na ravni držav članic ali tretjih držav, in pošiljanje informacij o organih, pristojnih za certifikacijo vin brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

(5)

Zaradi učinkovitega upravljanja in glede na izkušnje, pridobljene z uporabo informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, je treba poenostaviti pošiljanje informacij ter izboljšati način njihovega upravljanja in dajanja na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 607/2009 in v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009. V ta namen ter da se pristojnim organom držav članic omogoči poznavanje zakonodajnih, regulativnih in upravnih določb, ki so bile uvedene na nacionalni ravni v skladu s členom 118z(2) in členom 120a Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter da se poenostavita in olajšata nadzor in sodelovanje med državami članicami, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 555/2008 (4), se od držav članic zahteva, naj Komisiji sporočilo nekatere informacije, ki so posebej pomembne za certifikacijo proizvodov. Komisija da te informacije na voljo pristojnim organom in javnosti, če so koristne za potrošnika.

(6)	Poleg tega je treba zaradi jasnosti in manjših upravnih obremenitev določiti vsebino nekaterih poslanih informacij, določenih z Uredbo (ES) št. 607/2009, in poenostaviti postopke.

(7)

Prehodni ukrepi, sprejeti zaradi lažjega prehoda iz ureditve iz uredb Sveta (ES) št. 1493/1999 (5) in (ES) št. 479/2008 (6) v ureditev iz Uredbe (ES) št. 1234/2007, povzročajo težave pri razlagi področja uporabe in trajanja postopkov, ki se uporabljajo. Poleg tega je treba navesti področje uporabe določb člena 118s Uredbe (ES) št. 1234/2007 v povezavi z določbami člena 118q v zvezi z naravo zajetih sprememb, referenčnimi obdobji in trajanjem prehodnega obdobja.

(8)	Uredbo (ES) št. 607/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 607/2009 se spremeni:

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Vloga za zaščito

Vloga za zaščito označbe porekla ali geografske označbe je sestavljena iz dokumentov, ki jih določa člen 118c in 118d Uredbe (ES) št. 1234/2007, specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta.

Vloga in enotni dokument se pošljeta Komisiji v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe.“

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Prejem vloge

1. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko jo prejme Komisija.

2. Komisija potrdi prejem vloge pri pristojnih organih države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in vlogi dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	ime za registracijo;

(c)	datum prejema vloge.“

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Popolnost vloge

1. Vloga je popolna, če je enotni dokument ustrezno izpolnjen in so mu priložena dokazila. Enotni dokument se šteje za ustrezno izpolnjenega, če so izpolnjene vse zahtevane obvezne postavke, kakor so navedene v informacijskih sistemih iz člena 70a.

V tem primeru se vloga šteje za popolno na datum, ko jo prejme Komisija. Vlagatelj je o tem obveščen.

Datum se objavi.

2. Če vloga ni izpolnjena ali je samo delno izpolnjena ali če dokazila iz odstavka 1 niso bila predložena skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljiva, je vloga nepopolna.

3. Pristojni organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi se v primeru nepopolnosti obvestijo o razlogih zanjo, pri čemer je navedeno, da morajo predložiti novo ustrezno izpolnjeno vlogo.“

V členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Če popolna vloga ne izpolnjuje zahtev iz člena 118b in 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev ter določi najmanj dvomesečni rok za preklic ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.“

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Predložitev ugovorov po postopku Skupnosti

1. Ugovori iz člena 118h Uredbe (ES) št. 1234/2007 se pošljejo v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe. Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko ga prejme Komisija. O tem datumu so obveščeni organi in osebe, ki jih ta uredba zadeva.

2. Komisija potrdi prejem ugovora in mu dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	datum prejema ugovora.“

Člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

1. Komisija vzpostavi in vodi „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ (v nadaljnjem besedilu: register) v skladu s členom 118n Uredbe (ES) št. 1234/2007. Vzpostavi se v elektronski podatkovni zbirki „E-Bacchus“ na podlagi odločb o dodelitvi zaščite zadevnim imenom.

2. Označba porekla ali geografska označba, ki je bila sprejeta, se vnese v register.

Komisija pri imenih, evidentiranih v skladu s členom 118s(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vnese v register informacije iz odstavka 3 tega člena.

3. Komisija vnese v register naslednje informacije:

(a)	zaščiteno ime;

(b)	številko dokumenta;

(c)	podatek, da je ime zaščiteno kot geografska označba ali označba porekla;

(d)	ime države ali držav porekla;

(e)	datum registracije;

(f)	sklic na pravni instrument zaščite imena;

(g)	sklic na enotni dokument.

4. Register je javno dostopen.“

V členu 20 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjimi:

„1. Vloga za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ki jo predloži vlagatelj v skladu s členom 118e Uredbe (ES) št. 1234/2007, se pošlje v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe.

2. Vloga za odobritev spremembe specifikacije v skladu s členom 118q(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je popolna, če so bile Komisiji poslane zahtevane informacije iz člena 118c(2) navedene uredbe in popolna vloga.

3. Za namene uporabe prvega stavka člena 118q(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se smiselno uporabljajo členi od 9 do 18 navedene uredbe.“

Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Predložitev vloge za preklic

1. Vloga za preklic, predložena v skladu s členom 118r Uredbe (ES) št. 1234/2007, se pošlje v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe. Za datum predložitve vloge za preklic Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo. Datum se objavi.

2. Komisija potrdi prejem vloge in ji dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	datum prejema vloge.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic zahtevala Komisija.“

9.	Členu 22 se doda naslednji odstavek 5: „5. Informacije, določene v odstavku 3, se Komisiji pošljejo v skladu s členom 70a(1).“

10.	V členu 23 (1) se doda naslednji tretji pododstavek: „Informacije, določene v prvem in drugem pododstavku, se Komisiji pošljejo v skladu s členom 70a(1).“

11.	V členu 28(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vloga se pošlje v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve vloge za pretvorbo Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo.“

12.

Člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Vloga za zaščito

1. Pristojni organi držav članic ali tretje države ali reprezentativne strokovne organizacije pošljejo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza v skladu s členom 70a(1). Priloženi so ji zakonodaja države članice ali predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v tretjih državah, s katerimi sta urejena uporaba zadevnega izraza in sklic na navedeno zakonodajo ali navedene predpise.

2. Če vlogo predloži reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v tretji državi, vlagatelj Komisiji pošlje informacije o reprezentativni strokovni organizaciji in njenih članih v skladu s členom 70a(1). Komisija te informacije objavi.“

13.

Člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Predložitev vloge

1. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo.

2. Komisija potrdi prejem vloge pri pristojnih organih države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in vlogi dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	tradicionalni izraz;

(c)	datum prejema vloge.“

14.

Člen 34 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 34

Popolnost dokumentacije

1. Vloga je popolna, če je obrazec za vlogo ustrezno izpolnjen, vlogi pa so priloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami člena 30. Obrazec za vlogo se šteje za ustrezno izpolnjenega, če so izpolnjene vse zahtevane obvezne postavke, kakor so predstavljene v informacijskih sistemih iz člena 70a.

V tem primeru se vloga šteje za popolno na datum, ko jo prejme Komisija. Vlagatelj je o tem obveščen.

Datum se objavi.

2. Če obrazec za vlogo ni izpolnjen ali je samo delno izpolnjen ali če dokumenti iz odstavka 1 niso bili predloženi skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljivi, je vloga nepopolna.

3. Pristojni organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi so v primeru nepopolnosti obveščeni o razlogih za nepopolnost, pri čemer je navedeno, da morajo vložiti novo ustrezno izpolnjeno vlogo.“

15.

V členu 37 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjima:

„2. Vloga se pošlje v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko ga prejme Komisija.

3. Komisija potrdi prejem ugovora in mu dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	datum prejema ugovora.“

16.

Člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Splošna zaščita

1. Če tradicionalni izraz, za katerega se zahteva zaščita, izpolnjuje pogoje v skladu s členom 118u(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter členoma 31 in 35 navedene uredbe in ni zavrnjen v skladu s členi 36, 38 in 39 navedene uredbe, se tradicionalni izraz opredeli in vnese v elektronsko podatkovno zbirko ‚E-Bacchus‘ v skladu s členom 118u(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 na podlagi informacij, poslanih Komisiji v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe, z navedbo naslednjega:

(a)	jezika iz člena 31(1);

(b)	kategorij(-e) proizvodov vinske trte, ki so predmet zaščite;

(c)	sklica na nacionalno zakonodajo države članice, kjer se tradicionalni izraz opredeli in ureja, ali predpisov, ki veljajo za proizvajalce vina v tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij, kadar ni nacionalne zakonodaje v navedenih tretjih državah;

(d)	povzetka opredelitve ali pogojev uporabe;

(e)	imena države ali držav porekla;

(f)	datuma vnosa v elektronsko podatkovno zbirko ‚E-Bacchus‘.

2. Tradicionalni izrazi, vneseni v elektronsko podatkovno zbirko ‚E-Bacchus‘, so zaščiteni samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, pred:

(a)	vsako zlorabo, če je zaščitenemu izrazu dodan izraz, kot so ‚stil‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kot se prideluje v‘, ‚posnetek‘, ‚okus‘, ‚kot‘ ali podobno;

(b)	vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, značilnosti ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod;

(c)	vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

3. Tradicionalni izrazi, vneseni v elektronsko podatkovno zbirko ‚E-Bacchus‘, se objavijo.“

17.

V členu 42(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporaba zaščitene enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje zaščitena enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že zaščitenega tradicionalnega izraza, navedenega v elektronski podatkovni zbirki ‚E-Bacchus‘, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.“

18.

Člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Predložitev vloge za preklic

1. Država članica, tretja država ali fizična ali pravna oseba s pravnim interesom lahko Komisiji predloži ustrezno utemeljeno vlogo za preklic v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko jo prejme Komisija. Datum se objavi.

2. Komisija potrdi prejem vloge in ji dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a)	številko dokumenta;

(b)	datum prejema vloge.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic sprožila Komisija.“

19.	V členu 47 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Komisija ob začetku veljavnosti preklica črta zadevno ime s seznama iz elektronske podatkovne zbirke ‚E-Bacchus‘.“

20.

V členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice imenujejo pristojne organe, pooblaščene za zagotavljanje certificiranja iz člena 118z(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

Vsaka država članica Komisiji pred 1. oktobrom 2011 pošlje naslednje informacije in njihove morebitne spremembe v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe:

(a)	ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, pristojnih organov za uporabo tega člena;

(b)	po potrebi ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, vseh organov, ki jih je pristojni organ pooblastil za uporabo tega člena;

(c)	ukrepe, sprejete za izvajanje tega člena, kadar so ti ukrepi posebno pomembni za sodelovanje med državami članicami iz Uredbe (ES) št. 555/2008;

(d)	sorte vinske trte, za katere se uporabljata člen 118z(2) in člen 120a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Komisija na podlagi informacij, ki jih pošljejo države članice, sestavi in posodablja seznam, ki vsebuje imena in naslove pristojnih in pooblaščenih organov ter odobrenih sort vinske trte. Komisija seznam objavi.

21.

V poglavju V se dodata nova člena 70a in 70b:

„Člen 70a

Metoda pošiljanja informacij med Komisijo, državami članicami, tretjimi državami in drugimi gospodarskimi subjekti

1. Pri sklicevanju na ta odstavek se dokumenti in potrebne informacije za namen izvajanja te uredbe pošljejo Komisiji po naslednji metodi:

(a)	pristojnim organom držav članic z informacijskim sistemom, ki ga da na voljo Komisija, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 792/2009;

(b)

pristojnim organom in reprezentativnim strokovnim organizacijam tretjih držav ter fizičnim ali pravnim osebam s pravnim interesom delovanja v skladu s to uredbo elektronsko, z metodami in obrazci, ki jih da na voljo Komisija in do katerih je bil omogočen dostop pod pogoji iz Priloge XVIII k navedeni uredbi.

Vendar se lahko informacije pošljejo v papirni obliki z navedenimi obrazci.

Za predložitev vloge in vsebino poslanih informacij so, odvisno od primera, odgovorni pristojni organi, ki jih določijo tretje države, reprezentativne strokovne organizacije ali udeležene fizične ali pravne osebe.

2. Komisija informacije pošilja in jih daje na voljo organom in osebam, ki jih zadeva ta uredba, in po potrebi javnosti z informacijskimi sistemi, ki jih vzpostavi Komisija.

Organi in osebe, ki jih zadeva ta uredba, se lahko v skladu s Prilogo XIX obrnejo na Komisijo za pridobitev informacij o praktičnih podrobnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do informacijskih sistemov, pošiljanje informacij in njihovo dajanje na voljo.

3. Člen 5(2) ter členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 792/2009 se smiselno uporabljajo za pošiljanje informacij iz odstavka 1(b) in odstavka 2 tega člena ter njihovo dajanje na voljo.

4. Za uporabo odstavka 1(b) pravice dostopa do informacijskih sistemov pristojnim organom in reprezentativnim strokovnim organizacijam tretjih držav ter fizičnim ali pravnim osebam s pravnim interesom delovanja v skladu s to uredbo dodeljujejo organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji.

Organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji, potrdijo pravice dostopa, odvisno od primera, na podlagi:

(a)	informacij o pristojnih organih, ki jih določijo tretje države, njihovih kontaktnih točk in elektronskih naslovov, ki jih Komisija hrani v okviru mednarodnih sporazumov ali se ji pošljejo v skladu s temi sporazumi;

(b)	uradne vloge tretje države z informacijami o organih, pristojnih za pošiljanje dokumentov in informacij, potrebnih za namen uporabe odstavka 1(b), ter kontaktnih točk in elektronskih naslovov zadevnih organov;

(c)	vloge reprezentativne strokovne organizacije v tretji državi ali fizične ali pravne osebe, v kateri so navedeni njena istovetnost, pravni interes delovanja in elektronski naslov.

Ko so pravice dostopa potrjene, jih začnejo izvajati organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji.

Člen 70b

Pošiljanje informacij o pristojnih organih in njihovo dajanje na voljo za preučitev vlog na nacionalni ravni

1. Države članice v skladu s členom 70a(1) Komisiji pred 1. oktobrom 2011 pošljejo ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, pristojnih organov za uporabo člena 118f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in njihove morebitne spremembe.

2. Komisija na podlagi informacij, ki jih pošljejo države članice v skladu z odstavkom 1 ali tretje države v skladu z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, sestavi in posodablja seznam z imeni in naslovi pristojnih organov držav članic ali tretjih držav. Komisija seznam objavi.“

22.

V členu 71 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„Člen 71

Imena vin, zaščitena v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999

1. Države članice dokumente iz člena 118s(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 (v nadaljnjem besedilu: dokument) in spremembe specifikacije iz člena 73(1)(c) in (d) ter (2) navedene uredbe predložijo v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe po naslednjih pravilih in postopkih:

(a)	Komisija potrdi prejem dokumenta ali spremembe, kot to določa člen 9 navedene uredbe;

(b)	dokument ali sprememba se štejeta za popolna na datum, ko ju prejme Komisija, pod pogoji iz člena 11 navedene uredbe in pod pogojem, da ju Komisija prejme najpozneje 31. decembra 2011;

(c)	Komisija potrdi vpis zadevne označbe porekla ali geografske označbe v register v skladu s členom 18 te uredbe, z morebitnimi spremembami, in ji dodeli številko dokumenta;

(d)	Komisija preuči veljavnost dokumenta, po potrebi ob upoštevanju prejetih sprememb, v rokih iz odstavka 1 člena 12 navedene uredbe.

2. Komisija lahko vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 118s(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejme na podlagi dokumentov, ki so ji na voljo v skladu s členom 118s(2) navedene uredbe.“

23.

Člen 73 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 73

Prehodne določbe

1. Postopek iz člena 118s Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporablja v naslednjih primerih:

(a)	za vsako ime vina, predloženo državi članici kot označba porekla ali geografska označba, ki jo je ta odobrila pred 1. avgustom 2009;

(b)	za vsako ime vina, predloženo državi članici kot označba porekla ali geografska označba pred 1. avgustom 2009, ki jo ta odobri in predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011;

(c)	za vsako spremembo specifikacije, predloženo državi članici pred 1. avgustom 2009, ki jo ta predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011;

(d)	za vsako manjšo spremembo specifikacije, predloženo državi članici od 1. avgusta 2009, ki jo ta predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011.

2. Postopek iz člena 118q Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ne uporablja za spremembe specifikacij, predloženih državi članici od 1. avgusta 2009, ki jih ta predloži Komisiji pred 30. junijem 2014, če so spremembe namenjene izključno uskladitvi specifikacije, predložene Komisiji na podlagi člena 118s(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, s členom 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007 in navedeno uredbo.

3. Vina, ki so dana na trg ali označena pred 31. decembrom 2010 in izpolnjujejo zadevne določbe, v uporabi pred 1. avgustom 2009, se lahko tržijo, dokler zaloge niso izčrpane.“

24.	Priloge od I do IX, XI in XII se črtajo.

25.	Prilogi XVIII in XIX se dodata v skladu z besedilom iz prilog I in II k navedeni uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se točka 20 člena 1 te uredbe v zvezi s členom 63(1) Uredbe (ES) št. 607/2009 in točka 21 člena 1 te uredbe v zvezi s členom 70b Uredbe (ES) št. 607/2009 uporabljata od 1. septembra 2011.

Informacije, ki jih pristojni organi držav članic pošljejo prostovoljno z informacijskimi sistemi, ki jih je vzpostavila Komisija, v skladu z Uredbo (ES) št. 607/2009, kakor je bila spremenjena s členom 1 te uredbe, med 1. junijem 2011 in začetkom izvajanja navedene uredbe, se štejejo za poslane v skladu z Uredbo (ES) št. 607/2009 pred njeno spremembo s to uredbo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. julija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 228, 1.9.2009, str. 3.

(3) UL L 193, 24.7.2009, str. 60.

(4) UL L 170, 30.6.2008, str. 1.

(5) UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(6) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(7) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.“

PRILOGA I

„PRILOGA XVIII

Dostop do metod in elektronskih obrazcev iz člena 70a(1)(b)

Metode in elektronski obrazci iz člena 70a(1)(b) so prosto dostopni v elektronski podatkovni zbirki ‚E-Bacchus‘, ki jo je vzpostavila Komisija prek svojih informacijskih sistemov:

http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/e-bacchus/“

PRILOGA II

„PRILOGA XIX

Praktična podrobna navodila v zvezi s pošiljanjem informacij iz člena 70a(2) in njihovim dajanjem na voljo

Organi in osebe, ki jih zadeva ta uredba, se za pridobitev informacij o praktičnih podrobnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do informacijskih sistemov, pošiljanje informacij in njihovo dajanje na voljo, obrnejo na Komisijo na naslednji naslov:

Veljavni poštni predal: AGRI-CONTACT-EBACCHUS@ec.europa.eu“

13.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 183/16

SKLEP SVETA 2011/411/SZVP

z dne 12. julija 2011

o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter o razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 42 in 45 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska obrambna agencija (v nadaljevanju: agencija) je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom Sveta 2004/551/SZVP (1) (v nadaljevanju: Skupni ukrep 2004/551/SZVP), da bi Svet in države članice podpirala pri prizadevanjih za razvijanje obrambnih zmogljivosti Unije na področju kriznega upravljanja ter izvajanju evropske varnostne in obrambne politike.

(2)	Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003, opredeljuje ustanovitev obrambne agencije kot pomemben prispevek k razvoju bolj prilagodljivih in učinkovitejših evropskih vojaških virov.

(3)	V poročilu o izvajanju evropske varnostne strategije z dne 11. decembra 2008 je poudarjena vodilna vloga agencije pri razvoju ključnih obrambnih zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

(4)	Skupni ukrep 2004/551/SZVP bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti, da bi se upoštevale spremembe Pogodbe o Evropski uniji (PEU) uvedene z Lizbonsko pogodbo.

(5)	Člen 45 PEU določa, da Svet sprejme sklep o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja agencije, ki bi moral upoštevati raven dejanskega sodelovanja držav članic pri dejavnostih agencije.

(6)	Agencija bi morala pomagati pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti SVOP.

(7)	Struktura agencije bi ji morala omogočiti, da se odziva na operativne potrebe Unije in njenih držav članic v okviru SVOP ter tesno sodeluje s tretjimi državami, organizacijami in subjekti, če je to potrebno za izpolnjevanje njenih nalog.

(8)

Agencija bi morala biti pri svojem delu tesno povezana z obstoječimi dogovori, združenji in organizacijami, kot so tisti ustanovljeni z okvirnim sporazumom pisma o nameri (v nadaljevanju: okvirni sporazum LoI), kakor tudi z Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA).

(9)	V skladu s členom 18(2) PEU bi moral imeti visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) vodilno vlogo v strukturi agencije in bi moral zagotavljati osnovno povezavo med agencijo in Svetom.

(10)	Svet bi moral določati smernice agenciji pri izvajanju njenih nalog političnega nadzora in oblikovanja politike.

(11)	Glede na njihovo naravo, mora Svet sprejetje finančnega okvira za agencijo, navedenega v členu 4(4), ter sklenitev upravnih dogovorov med agencijo in tretjimi državami, organizacijami in subjekti, odobriti soglasno.

(12)	Pri sprejemanju smernic in odločitev v zvezi z delom agencije bi se moral Svet sestati na ravni obrambnih ministrov.

(13)	Vse smernice ali odločitve, ki jih sprejme Svet v zvezi z delom agencije, bi se morale pripraviti v skladu s členom 240 PDEU.

(14)	Pristojnosti pripravljalnih in svetovalnih teles Sveta, zlasti Odbora stalnih predstavnikov v skladu s členom 240 PDEU, Političnega in varnostnega odbora (PVO) v skladu s členom 38 PEU in Vojaškega odbora EU (VOEU), bi morale ostati nespremenjene.

(15)	Direktorji za nacionalno oborožitev (DNO), direktorji za zmogljivosti, direktorji za raziskovalne in tehnološke dejavnosti ter direktorji za obrambno politiko bi morali prejemati poročila in pri pripravi sklepov Sveta, ki se nanašajo na agencijo, prispevati k zadevam, ki so v njihovi pristojnosti.

(16)	Agencija bi morala biti pravna oseba, da bi lahko opravljala svoje naloge in izpolnjevala svoje cilje, pri tem pa vzdrževala tesne stike s Svetom in v celoti upoštevala odgovornosti Evropske unije in njenih institucij.

(17)

Zagotoviti bi bilo treba tudi, da lahko proračuni, ki jih upravlja agencija, za vsak primer posebej, prejemajo prispevke za ne-upravne stroške iz splošnega proračuna Evropske unije, pri tem pa naj bi se v celoti upoštevala pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun, vključno s členom 41(2) PEU.

(18)	Čeprav je agencija odprta za sodelovanje vseh držav članic, bi morala zagotavljati tudi možnost, da posebne skupine držav članic pripravijo ad hoc projekte ali programe.

(19)

Agencija bi morala ob upoštevanju sklepa Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja v skladu z členoma 42(6) in 46 PEU ter Protokolom (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju, katerega vzpostavitev določa člen 42 PEU, priložen k PEU in k PDEU, podpirati izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja.

(20)	Agencija bi morala imeti postopke odločanja, ki bi dovoljevali učinkovito izpolnjevanje njenih nalog ob spoštovanju politike nacionalne varnosti in obrambe sodelujočih držav članic.

(21)	Agencija bi morala svoje naloge izvajati ob doslednem spoštovanju člena 40 PEU.

(22)	Agencija bi morala delovati v popolni skladnosti z varnostnimi standardi in pravili Sveta.

(23)	V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Ta sklep zato za Dansko ne bo zavezujoč –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

USTANOVITEV, POSLANSTVO IN NALOGE AGENCIJE

Člen 1

Ustanovitev

1. Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (v nadaljevanju: Evropska obrambna agencija ali agencija) je bila prvotno ustanovljena s Skupnim ukrepom 2004/551/SZVP in nadaljuje delovanje v skladu z naslednjimi določbami

2. Agencija deluje pod vodstvom Sveta, podpira SZVP in SVOP znotraj enotnega institucionalnega okvira Evropske unije ter ne posega v odgovornosti institucij EU in organov Sveta. Agencija ob opravljanju svojega poslanstva ne sme posegati v druge pristojnosti Unije in mora dosledno spoštovati člen 40 PEU.

3. V agenciji lahko sodelujejo vse države članice EU, ki želijo v njej sodelovati. Države članice, ki ob sprejetju tega sklepa že sodelujejo v agenciji, nadaljujejo kot sodelujoče države članice.

4. Vse države članice, ki želijo sodelovati v agenciji po začetku veljavnosti tega sklepa ali želijo izstopiti iz nje, morajo o tej nameri uradno obvestiti Svet in to sporočiti VP. Vse potrebne tehnične in finančne ureditve za sodelovanje ali izstop določi usmerjevalni odbor iz člena 8.

5. Sedež agencije je v Bruslju.

Člen 2

Poslanstvo

1. Poslanstvo agencije je podpirati Svet in države članice pri njihovem prizadevanju za razvijanje obrambnih zmogljivosti EU na področju kriznega upravljanja ter izvajanju SVOP v sedanji obliki in njenem razvoju v prihodnosti.

2. Agencija ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo izpolnjevanje, prispeva k določanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomaga Svetu pri ocenjevanju izboljšanja vojaških zmogljivosti.

3. Agencija pri opravljanju svojega poslanstva ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

Člen 3

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije, ki sodelujejo v agenciji,

(b)	„prispevajoče države članice“ pomeni tiste sodelujoče države članice Evropske unije, ki prispevajo k določenemu projektu ali programu agencije.

Člen 4

Politični nadzor in način poročanja Svetu

1. Agencija deluje pod vodstvom in političnim nadzorom Sveta, ki mu predloži redna poročila in od katerega redno prejema smernice.

2. Agencija Svetu redno poroča o svojih dejavnostih, predvsem pa:

(a)	Svetu vsako leto v novembru predloži poročilo o dejavnostih agencije za to leto ter pripravi elemente za delovni program agencije in proračune v naslednjem letu;

(b)	ob upoštevanju sklepa Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja Svetu vsaj enkrat letno predloži informacije o prispevku agencije k dejavnostim ocenjevanja v okviru stalnega strukturnega sodelovanja iz člena 5(3)(f)(ii).

Agencija Svetu pravočasno priskrbi informacije o pomembnih zadevah, ki se usmerjevalnemu odboru predložijo v odločitev.

3. Svet soglasno po posvetovanju s PVO ali drugimi pristojnimi organi Sveta, kar je ustrezno, vsako leto sprejme smernice za dejavnosti agencije, zlasti glede njenega delovnega programa. Delovni program agencije se določi v okviru teh smernic.

4. Svet vsako leto agenciji soglasno odobri finančni okvir za naslednja tri leta. Ta finančni okvir določa dogovorjene prednostne naloge triletnega delovnega načrta agencije; prvo leto ta okvir predstavlja pravno zavezujočo zgornjo mejo, obenem pa določa načrtovane zneske za drugo in tretje leto. Agencija vsako leto najpozneje do 31. marca usmerjevalnemu odboru v preučitev predloži osnutek finančnega okvira in z njim povezan delovni načrt.

5. Agencija lahko po potrebi Svetu in Komisiji predloži priporočila, ki so potrebni za uresničevanje njenega poslanstva.

Člen 5

Funkcije in naloge

1. Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog spoštuje druge pristojnosti Unije in institucij EU.

2. Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

3. Agencija, ki deluje pod vodstvom Sveta, ima naslednje naloge:

(a)

sodelovati pri ugotavljanju ciljev držav članic glede njihovih vojaških zmogljivosti in pri oceni izpolnjevanja obveznosti, ki so jih države članice prevzele v zvezi s temi zmogljivostmi, zlasti tako, da:

(i)	v povezavi s pristojnimi organi Sveta, vključno z Vojaškim odborom Evropske unije (VOEU), ter z uporabo med drugim mehanizma za razvoj zmogljivosti (CDM) in morebitnih prihodnjih mehanizmov, opredeljuje prihodnje potrebe EU glede obrambnih zmogljivosti;

(ii)	usklajuje izvajanje načrta za razvoj zmogljivosti (CDP) in morebitnih prihodnjih načrtov;

(iii)

na podlagi meril, o katerih se dogovorijo države članice, ocenjuje obveznosti držav članic glede zmogljivosti, med drugim v okviru postopka CDP ter z uporabo CDM in morebitnih prihodnjih mehanizmov;

(b)

spodbujati usklajevanje operativnih potreb ter sprejetje učinkovitih in usklajenih postopkov naročanja, zlasti tako, da:

(i)	spodbuja in usmerja usklajevanje vojaških potreb;

(ii)	pospešuje stroškovno učinkovit in smotrn nakup z določitvijo najboljših praks in obveščanjem o njih;

(iii)

presoja finančne prioritete za razvoj zmogljivosti in nabave;

(c)

predlagati večstranske projekte za izpolnjevanje ciljev glede vojaških zmogljivosti, zagotavljati usklajevanje programov, ki jih izvajajo države članice, in upravljanje posebnih programov sodelovanja, zlasti tako, da:

(i)	pospešuje in predlaga nove večstranske projekte sodelovanja;

(ii)	določa in predlaga skupne dejavnosti na operativnem področju;

(iii)

si prizadeva za usklajevanja obstoječih programov, ki jih izvajajo države članice;

(iv)	na zahtevo držav članic prevzame odgovornost za upravljanje posameznih programov;

(v)	na zahtevo držav članic pripravlja programe, ki se jih upravlja v okviru vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR) ali na kakšen drug primeren način;

(d)

podpirati raziskave na področju obrambne tehnologije ter usklajevati in načrtovati skupne raziskovalne dejavnosti in preučevati tehnične rešitve za prihodnje operativne potrebe, zlasti tako, da:

(i)	v povezavi z raziskovalnimi dejavnostmi Unije, kjer je to primerno, pospešuje raziskave za izpolnjevanje prihodnjih potreb glede varnostnih in obrambnih zmogljivosti in s tem krepitev evropskega industrijskega in tehnološkega potenciala na tem področju;

(ii)	pospešuje učinkoviteje usmerjene skupne raziskovalne in tehnološke dejavnosti na področju obrambe;

(iii)

pospešuje obrambne raziskave in tehnologije s študijami in projekti;

(iv)	upravlja obrambne raziskovalne in tehnološke pogodbe;

(v)	si v povezavi s Komisijo prizadeva, da bi kar najbolje izkoristili dopolnjevanje in sinergijo med raziskovalnimi programi na področju obrambe in civilne zaščite;

(e)

prispevati k določanju, in po potrebi izvajanju, vsakršnih koristnih ukrepov za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja ter izboljšanju učinkovitosti vojaških izdatkov, zlasti tako, da:

(i)	prispeva k vzpostavljanju mednarodno konkurenčnega evropskega trga za obrambno opremo ne da bi posegala v pravila notranjega trga in pristojnosti Komisije na tem področju;

(ii)	v posvetovanju s Komisijo oziroma z industrijo razvija ustrezne politike in strategije;

(iii)

si v posvetovanju s Komisijo in v okviru svojih nalog prizadeva za razvoj in uskladitev ustreznih postopkov na ravni celotne EU;

(f)

podpirati stalno strukturno sodelovanje, vzpostavljeno na podlagi sklepa Sveta, zlasti tako, da:

(i)	spodbuja večje skupne ali evropske pobude za razvoj zmogljivosti;

(ii)

pomaga pri rednem ocenjevanju prispevkov sodelujočih držav članic, kar zadeva navedene zmogljivosti, zlasti tistih v skladu z naknadno določenimi merili, med drugim na podlagi člena 2 Protokola (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju, ki je priložen PEU in PDEU, o čemer naj bi vsaj enkrat letno pripravila poročilo.

Člen 6

Pravna oseba

Agencija ima status pravne osebe, da lahko opravlja svoje funkcije in dosega svoje cilje. Države članice morajo agenciji zagotoviti kar največjo možno pravno sposobnost, ki se v skladu z njihovo zakonodajo lahko podeli pravnim osebam. Agencija lahko predvsem pridobi premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter nastopa kot stranka v sodnem postopku. Agencija lahko sklepa pogodbe z zasebnimi ali javnimi subjekti ali organizacijami.

POGLAVJE II

ORGANI IN OSEBJE AGENCIJE

Člen 7

Vodja agencije

1. Vodja agencije je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2. Vodja agencije je odgovoren za splošno organiziranost in delovanje agencije in zagotavlja, da izvršni direktor izvaja smernice Sveta in odločitve usmerjevalnega odbora in poroča vodji agencije.

3. Vodja agencije predloži Svetu poročila agencije iz člena 4(2).

4. Vodja agencije je odgovoren za pogajanja o upravnih dogovorih s tretjimi državami in drugimi organizacijami, združenji ali subjekti v skladu z navodili usmerjevalnega odbora. V sklopu teh dogovorov, ki jih odobri usmerjevalni odbor, je vodja agencije odgovoren za to, da se z njimi vzpostavijo ustrezni delovni odnosi.

Člen 8

Usmerjevalni odbor

1. Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake sodelujoče države članice s polnomočnimi pooblastili svoje vlade in en predstavnik Komisije, je organ odločanja agencije. Usmerjevalni odbor deluje v skladu s smernicami, ki jih določi Svet.

2. Usmerjevalni odbor se sestaja na stopnji obrambnih ministrov sodelujočih držav članic ali njihovih predstavnikov. Na stopnji obrambnih ministrov se načeloma sestane vsaj dvakrat letno.

3. Vodja agencije skliče in predseduje sestankom usmerjevalnega odbora. Če tako zahteva sodelujoča država članica, vodja agencije skliče sestanek najkasneje v enem mesecu.

4. Vodja agencije lahko prenese pooblastilo predsedovanja sestankom usmerjevalnega odbora na stopnji predstavnikov obrambnih ministrov.

5. Usmerjevalni odbor lahko zaseda v posebnih sestavah (kot na primer direktorji za nacionalno oborožitev, direktorji za zmogljivosti, direktorji za raziskovalne in tehnološke dejavnosti ali direktorji za obrambno politiko).

6. Sestankov usmerjevalnega odbora se udeležujejo:

(a)	izvršni direktor agencije iz člena 10 ali njegov predstavnik,

(b)	predsednik Vojaškega odbora EU ali njegov predstavnik;

(c)	predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

7. Na sestanke o zadevah skupnega interesa lahko usmerjevalni odbor povabi:

(a)	generalnega sekretarja Nata ali njegovega imenovanega predstavnika;

(b)	vodjo/predsedujočega drugih ureditev, združenj ali organizacij, katerih dejavnosti so pomembne za agencijo (kot so tisti ustanovljeni z okvirnim sporazumom LoI, kakor tudi z OCCAR in ESA);

(c)	predstavnike ostalih tretjih strank, če je to primerno.

Člen 9

Naloge in pristojnosti usmerjevalnega odbora

1. V okviru smernic Sveta iz člena 4(1) usmerjevalni odbor:

(a)	odobri poročila, ki se predložijo Svetu;

(b)	odobri letni delovni program agencije za naslednje leto na osnovi osnutka, ki ga predloži vodja agencije vsako leto najkasneje do 31. decembra;

(c)	vsako leto najkasneje do 31. decembra sprejme splošni proračun agencije v mejah finančnega okvira agencije, ki ga določi Svet;

(d)	v skladu s členom 19 odobri pripravo ad hoc projektov ali programov v okviru agencije;

(e)	imenuje izvršnega direktorja in največ dva namestnika;

(f)	odloči, da ena ali več držav članic agenciji zaupa upravno in finančno poslovanje določenih dejavnosti v svoji pristojnosti v skladu s členom 17;

(g)	odobri vsa priporočila Svetu ali Komisiji;

(h)	sprejme poslovnik agencije;

(i)	lahko spremeni finančna pravila za izvajanje splošnega proračuna agencije;

(j)	lahko spremeni pravila in predpise za pogodbeno osebje in napotene nacionalne strokovnjake;

(k)	določa tehnične in finančne ureditve v zvezi s sodelovanjem ali izstopom držav članic iz člena 1(4);

(l)	sprejme navodila za pogajanja o upravnih dogovorih, ki jih vodi vodja agencije;

(m)	odobri ad hoc dogovore iz člena 22(1);

(n)	sklepa upravne dogovore iz člena 24(1) med agencijo in tretjimi strankami;

(o)	odobri letne računovodske izkaze in bilanco stanja;

(p)	sprejme vse ostale ustrezne odločitve za izpolnjevanje poslanstva agencije.

2. Razen če ni drugače predvideno v tem sklepu, usmerjevalni odbor sprejema odločitve s kvalificirano večino. Glasovi sodelujočih držav članic se ponderirajo v skladu z odstavkoma (4) in (5) člena 16 PEU. Glasovanja se lahko udeležijo samo predstavniki sodelujočih držav članic.

3. Če član sodelujoče države članice v usmerjevalnem odboru izjavi, da namerava zaradi navedenih pomembnih razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve s kvalificirano večino, se glasovanje ne izvede. Ta predstavnik lahko preko vodje agencije zadevo predloži Svetu, ki usmerjevalnemu odboru izda smernice, če je to primerno. Pri sprejemanju odločitev s kvalificirano večino, pa se usmerjevalni odbor lahko tudi odloči, da zadevo predloži Svetu v odločitev. Svet odloča soglasno.

4. Usmerjevalni odbor se na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice lahko odloči, da bo ustanovil:

(a)	odbore za pripravo upravnih in proračunskih odločitev usmerjevalnega odbora v sestavi delegatov sodelujočih držav članic in predstavnikov Komisije;

(b)	posebne odbore za določena vprašanja, ki so v pristojnosti agencije. Te odbore sestavljajo delegati sodelujočih držav članic in, razen če usmerjevalni odbor ne določi drugače, predstavnik Komisije.

Odločitev o ustanovitvi takih odborov opredeljuje tudi njihova pooblastila, sestavo in trajanje.

Člen 10

Izvršni direktor

1. Izvršnega direktorja in njegovega (njegova) namestnika imenuje usmerjevalni odbor na predlog vodje agencije za triletno obdobje. Usmerjevalni odbor lahko ta mandat podaljša za dve leti. Izvršni direktor in njegov(-a) namestnik(-a) delujeta(-jo) pod vodstvom vodje agencije in v skladu z odločitvami usmerjevalnega odbora.

2. Izvršni direktor s pomočjo namestnika(-ov) izvaja vse potrebne ukrepe, da se zagotovi učinkovitost in smotrnost dela agencije. Izvršni direktor je odgovoren za nadzor in usklajevanje funkcionalnih enot za zagotovitev vsesplošne medsebojne povezanosti. Izvršni direktor je vodja osebja agencije.

3. Izvršni direktor je odgovoren za:

(a)	zagotavljanje izvajanja letnega delovnega programa agencije;

(b)	pripravo dela usmerjevalnega odbora, zlasti osnutka letnega delovnega programa agencije;

(c)	pripravo predloga okvirnega letnega proračuna, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(d)	pripravo triletnega delovnega načrta, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(e)	pripravo triletnega finančnega okvira, ki se predloži Svetu;

(f)	zagotavljanje tesnega sodelovanja in posredovanja informacij pripravljalnim telesom Sveta, zlasti PVO in VOEU;

(g)	pripravo poročila iz člena 4(2);

(h)	pripravo izkaza prihodkov in odhodkov in izvrševanje splošnega proračuna agencije in proračunov ad hoc projektov/programov, ki so bili zaupani agenciji;

(i)	vsakdanje upravljanje agencije;

(j)	vse vidike varnosti;

(k)	vse kadrovske zadeve.

4. V okviru programa dela in splošnega proračuna agencije je izvršni direktor pristojen za sklepanje pogodb in najemanje osebja. Izvršni direktor je odredbodajalec, odgovoren za izvajanje proračunov, ki jih upravlja agencija.

5. Izvršni direktor je odgovoren usmerjevalnemu odboru.

6. Izvršni direktor je zakoniti predstavnik agencije.

Člen 11

Osebje

1. Osebje agencije, vključno z izvršnim direktorjem, sestavljajo pogodbeni in statutarni uslužbenci, ki so izbrani izmed kandidatov iz vseh sodelujočih držav članic na najširši možni geografski osnovi in iz institucij EU. Osebje agencije izbira izvršni direktor na osnovi ustrezne usposobljenosti in izkušenj in s pomočjo poštenih in preglednih razpisnih postopkov. Izvršni direktor vnaprej objavi podatke o vseh prostih delovnih mestih in pogoje za postopek izbiranja. Sicer pa je namen zaposlovanja agenciji zagotoviti delovne storitve, ki so na najvišji stopnji sposobnosti in učinkovitosti.

2. Na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z usmerjevalnim odborom vodja agencije imenuje osebje ter obnavlja pogodbe osebja agencije na višji vodstveni stopnji.

3. Osebje agencije sestavljajo:

(a)	osebje, ki ga agencija najame neposredno na podlagi pogodb za določen čas, izbrano med državljani sodelujočih držav članic. Svet soglasno odobri predpise, ki se uporabljajo za to osebje (2). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(b)

nacionalni strokovnjaki, ki jih sodelujoče države članice napotijo na mesta v organizacijski strukturi agencije ali za določene naloge in projekte. Svet soglasno odobri predpise, ki se uporabljajo za to osebje (3). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(c)	uradniki Unije, ki so napoteni na agencijo za določen čas in/ali za določene naloge ali projekte, kot je potrebno.

4. Sodišče Evropske unije je pristojno za vse spore med agencijo in katero koli osebo, za katero se uporabljajo kadrovski predpisi agencije.

POGLAVJE III

PRORAČUN IN FINANČNI PREDPISI

Člen 12

Proračunska načela

1. Proračuni, izraženi v eurih, so akti, s katerimi se za vsako proračunsko leto določijo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, katere upravlja agencija.

2. Odobreni zneski, vpisani v proračun, so odobreni za trajanje proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.

3. V vseh proračunih morajo biti prihodki in odhodki uravnoteženi. Vsi prihodki in odhodki se v celoti vpišejo v ustrezen proračun brez kakršnega koli medsebojnega prilagajanja.

4. Proračun mora vsebovati diferencirana sredstva, ki so sestavljena iz odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, in nediferencirana sredstva.

5. Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo skupne stroške zakonskih finančnih obvez, ki so bile prevzete v tekočem proračunskem letu. Finančne obveze se lahko tudi prevzamejo v celoti ali v letnih obrokih. Finančne obveze se vpišejo v račune na osnovi zakonskih finančnih obvez, prevzetih do 31. decembra.

6. Odobritve plačil zajemajo plačila, s katerimi se izpolnjujejo zakonske obveze, prevzete v tekočem proračunskem letu in/ali v predhodnih proračunskih letih. Finančne obveze se vpišejo v računovodske izkaze na osnovi zakonskih finančnih obvez, prevzetih do 31. decembra.

7. Prihodki proračunskega leta se vpišejo v računovodske izkaze za proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani v toku proračunskega leta.

8. Prihodki in odhodki se lahko izvedejo samo tako, da se razporedijo v proračunske postavke in to samo v višini odobrenih proračunskih sredstev.

9. Odobrena proračunska sredstva se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in smotrnosti.

Člen 13

Splošni proračun

1. Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 31. marca predloži skupno oceno predloga splošnega proračuna za naslednje leto, pri tem pa upošteva načrtovane zneske iz finančnega okvira.

2. Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. junija predloži predlog splošnega proračuna. Predlog vsebuje:

(a)

odobrena proračunska sredstva, ki se štejejo za potrebna:

(i)	za pokrivanje delovanja agencije, stroškov osebja in sestankov;

(ii)	za pridobitev zunanjega svetovanja, predvsem operativne analize, ki so bistvene za izvajanje nalog agencije, in za konkretne raziskovalne in tehnološke dejavnosti za skupno korist vseh sodelujočih držav članic, zlasti tehnične študije primera in predhodne študije izvedljivosti;

(b)	napoved potrebnih prihodkov za pokrivanje odhodkov.

3. Cilj usmerjevalnega odbora je zagotoviti, da bodo odobrena proračunska sredstva iz odstavka 2(a)(ii) predstavljala znaten delež skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz odstavka 2. Ta odobrena proračunska sredstva odražajo dejanske potrebe in agenciji omogočajo njeno operativno vlogo.

4. Predlogu splošnega proračuna je priložena podrobna kadrovska organizacijska shema in podrobne utemeljitve.

5. Usmerjevalni odbor lahko soglasno odloči, da predlog splošnega proračuna pokriva tudi določene projekte ali programe, če je očitno, da gre za skupno korist vseh sodelujočih držav članic.

6. Odobrena proračunska sredstva so uvrščena v naslove in poglavja, tako da so odhodki razvrščeni po vrsti ali namenu, in po potrebi dodatno razvrščeni v člene.

7. Vsak naslov lahko vključuje poglavje z naslovom „začasna odobrena proračunska sredstva“. Ta odobrena proračunska sredstva so vpisana, kadar na osnovi ustrezne utemeljitve ni jasno, kolikšen je potreben znesek odobrenih proračunskih sredstev ali obseg za izvrševanje vpisanih odobrenih proračunskih sredstev.

8. Prihodke sestavljajo:

(a)	prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice na osnovi ključa bruto nacionalnega dohodka (BND);

(b)	drugi prihodki.

Predlog splošnega proračuna mora vsebovati postavke za knjiženje namenskih prihodkov in mora, če je to mogoče, navajati predviden znesek.

9. Usmerjevalni odbor v sklopu finančnega okvira agencije vsako leto do 31. decembra sprejme predlog splošnega proračuna. Pri tem usmerjevalnemu odboru predseduje vodja agencije ali predstavnik, ki ga imenuje vodja agencije, ali član usmerjevalnega odbora, ki ga vodja agencije povabi za ta namen. Izvršni direktor razglasi, da je bil proračun potrjen in o tem obvesti sodelujoče države članice.

10. Če na začetku proračunskega leta predlog splošnega proračuna ni sprejet, se lahko na mesec porabi znesek v višini največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta v zvezi s katerim koli poglavjem ali drugo manjšo enoto proračuna. Po tem dogovoru agencija ne sme razpolagati z odobrenimi proračunski sredstvi, ki presegajo eno dvanajstino njihovega obsega, predvidenega v predlogu splošnega proračuna v pripravi. Na predlog izvršnega direktorja lahko usmerjevalni odbor s kvalificirano večino odobri izdatke, ki presegajo eno dvanajstino, če vsa odobrena proračunska sredstva za to proračunsko leto ne presegajo tistih iz preteklega proračunskega leta. Izvršni direktor lahko zahteva prispevke, ki so potrebni za pokritje odobrenih proračunskih sredstev po tej določbi, in so plačljivi najkasneje 30 dni po izdaji zahtevka za prispevke.

Člen 14

Spremembe proračuna

1. V primeru neizogibnih, izrednih ali nepredvidenih okoliščin lahko izvršni direktor poda predlog sprememb proračuna v mejah, določenih v finančnem okviru.

2. Predlog sprememb proračuna se pripravi, predlaga in sprejme in o njem se izda uradno obvestilo po istem postopku kot za splošni proračun in v mejah, določenih v finančnem okviru. Usmerjevalni odbor mora glede na nujnost ustrezno ukrepati.

3. Če se v določenih primerih meje, določene v finančnem okviru, štejejo za nezadostne zaradi izrednih ali nepredvidenih okoliščin, pri tem pa se v celoti upoštevajo pravila iz člena 13(2) in (3), bo usmerjevalni odbor Svetu predložil spremembe proračuna, da jih ta soglasno odobri.

Člen 15

Namenski prihodki

1. Agencija lahko za svoj splošni proračun pridobi prihodke v obliki namenskih finančnih prispevkov za pokritje stroškov, ki niso tisti iz člena 13(2)(a)(i):

(a)	iz splošnega proračuna Evropske unije za vsak primer posebej, pri tem pa se morajo v celoti spoštovati pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun;

(b)	od držav članic, tretjih držav ali drugih tretjih strank.

2. Namenski prihodki se smejo uporabiti samo za tisti namen, za katerega so bili dodeljeni.

Člen 16

Prispevki in povračila

1. Določitev prispevkov, kadar se uporablja ključ BND:

(a)

Kadar se uporablja ključ BND, se struktura obveznih prispevkov držav članic določi v skladu s ključem bruto nacionalnega proizvoda po členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (4), ali katerega koli drugega sklepa Sveta, ki ga morda nadomešča.

(b)

Podatki za izračun vseh prispevkov so navedeni v rubriki „lastni viri BND“ v tabeli „Povzetek financiranja skupnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državi članici“, priloženi najnovejšemu proračunu Evropske unije. Obvezni prispevek vsake države članice je sorazmeren z deležem BND te države članice v celotnem skupnem BND držav članic, ki so dolžne prispevek plačati.

2. Časovni razpored plačil prispevkov

(a)	Prispevke za financiranje splošnega proračuna agencije plačajo sodelujoče države članice v treh enakih obrokih, in sicer do 15. februarja, 15. junija in 15. oktobra zadevnega proračunskega leta.

(b)	Ko so spremembe proračuna sprejete, morajo zadevne države članice obvezne prispevke plačati najkasneje 60 dni po tem, ko je bil zahtevek za prispevke odposlan.

(c)	Vse države članice plačajo bančne stroške, povezane s plačilom svojih prispevkov.

(d)	Če letni proračun ni odobren do konca novembra, lahko agencija izda na zahtevo države članice posamezen začasni zahtevek za prispevke od te države članice.

Člen 17

Upravljanje izdatkov s strani agencije v imenu držav članic

1. Na predlog izvršnega direktorja ali države članice lahko usmerjevalni odbor odloči, da države članice pooblastijo agencijo za upravno in finančno upravljanje določenih dejavnosti v pristojnosti agencije.

2. Usmerjevalni odbor lahko v svoji odločitvi pooblasti agencijo, da sklepa pogodbe v imenu določenih držav članic. Agencijo lahko pooblasti za zbiranje potrebnih sredstev od držav članic vnaprej, da bi tako lahko izpolnila obveznosti iz sklenjenih pogodb.

Člen 18

Izvajanje proračuna

1. Svet soglasno sprejme finančne določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun agencije (5). Usmerjevalni odbor soglasno pregleda in po potrebi spremeni te določbe.

2. Na predlog izvršnega direktorja usmerjevalni odbor po potrebi sprejme pravila za izvajanje, ki urejajo izvajanje in nadzor splošnega proračuna, zlasti glede javnih naročil, ne da bi pri tem posegal v ustrezna pravila EU. Usmerjevalni odbor mora predvsem zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo zahteve po zanesljivosti dobave ter zaščiti zaupnosti obrambnih podatkov in pravic intelektualne lastnine.

3. Finančne določbe in pravila iz tega člena se ne uporabljajo za ad hoc projekte in programe iz členov 19 in 20.

POGLAVJE IV

AD HOC PROJEKTI ALI PROGRAMI IN Z NJIMI POVEZANI PRORAČUNI

Člen 19

Odobritev ad hoc projektov ali programov Kategorije A („opt out“) in z njimi povezanih ad hoc proračunov

1. Ena ali več sodelujočih držav članic ali izvršni direktor lahko usmerjevalnemu odboru predloži ad hoc projekt ali program v sklopu pristojnosti agencije, usmerjevalni odbor pa računa na splošno sodelovanje sodelujočih držav članic. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

2. Načeloma prispevajo vse sodelujoče države članice. O svojih namerah v zvezi s tem obvestijo izvršnega direktorja.

3. Usmerjevalni odbor odobri pripravo ad hoc projekta ali programa.

4. Na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice se lahko usmerjevalni odbor odloči, da bo ustanovil odbor za nadzor upravljanja in izvajanja ad hoc projekta ali programa. Odbor sestavljajo delegati iz vseh prispevajočih držav članic, če k projektu ali programu prispeva tudi Unija, pa tudi predstavnik Komisije. Usmerjevalni odbor s sklepom določi mandat in trajanje odbora.

5. Prispevajoče države članice, ki se sestanejo v sklopu usmerjevalnega odbora, za take ad hoc projekte ali programe odobrijo:

(a)	pravila za upravljanje projekta ali programa;

(b)	morebitni ad hoc proračun, povezan s projektom ali programom, ključ za prispevke in potrebna pravila za izvajanje;

(c)	sodelovanje tretjih strank v odboru iz odstavka 4. To sodelovanje ne posega v avtonomijo odločanja Unije.

6. Če Unija prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavka 5, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Evropske unije, pa se v celoti upoštevajo.

Člen 20

Odobritev ad hoc projektov ali programov Kategorije B („opt in“) in z njimi povezanih ad hoc proračunov

1. Ena ali več sodelujočih držav članic lahko obvesti usmerjevalni odbor, da namerava pripraviti ad hoc projekt ali program v okviru pristojnosti agencije in morebiten ad hoc proračun, povezan z njim. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, o zadevnih podrobnostih v zvezi s človeškimi viri za tak projekt ali program, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

2. Da se zagotovijo največje možne priložnosti za sodelovanje, morajo biti vse države članice pravočasno obveščene o ad hoc projektu ali programu, vključno z osnovo za širitev sodelovanja, tako da bo lahko vsaka država članica izrazila interes za sodelovanje. Poleg tega se bo pobudnik projekta ali programa potrudil, da bo njihovo članstvo čim širše. Sodelovanje bodo določili pobudniki za vsak primer posebej.

3. Ad hoc projekt ali program se v tem primeru šteje za projekt ali program agencije, razen če usmerjevalni odbor najkasneje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne odloči drugače.

4. Vse sodelujoče države članice, ki želijo naknadno sodelovati v ad hoc projektu ali programu, morajo o svoji nameri obvestiti prispevajoče države članice. Prispevajoče države članice najkasneje dva meseca po prejemu tega obvestila same odločajo o sodelovanju zadevne države članice, pri tem pa upoštevajo osnovo, ki je določena takrat, ko so bile sodelujoče zadevne države članice obveščene o projektu ali programu.

5. Prispevajoče države članice same odločajo o ustanovitvi in izvajanju ad hoc projekta ali programa in o morebitnem, s tem povezanim, proračunom. Če Unija prispeva k takemu projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz tega odstavka, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Evropske unije, pa se v celoti upoštevajo. Prispevajoče države članice po potrebi usmerjevalni odbor obveščajo o dogodkih v zvezi s tem projektom ali programom.

Člen 21

Prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije za ad hoc proračune

Prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije se lahko dodelijo ad hoc proračunom, ki so bili določeni za ad hoc projekte ali programe iz členov 19 in 20.

Člen 22

Sodelovanje tretjih strank

1. Tretje stranke lahko prispevajo k posameznemu ad hoc projektu ali programu, ki je bil pripravljen v skladu s členoma 19 ali 20, in k proračunu, povezanem s tem. Usmerjevalni odbor s kvalificirano večino po potrebi odobri ad hoc dogovore med agencijo in tretjimi strankami za vsak posamezen projekt ali program.

2. Za projekte iz člena 19 prispevajoče države članice, ki se sestajajo v sklopu usmerjevalnega odbora, skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odobrijo vse potrebne ureditve v zvezi z njihovim prispevkom.

3. Za projekte iz člena 20 se prispevajoče države članice skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odločajo o vseh potrebnih dogovorih v zvezi z njihovim prispevkom.

4. Če Unija prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavkov 2 in 3.

POGLAVJE V

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 23

Povezava z delom agencije

1. Komisija je članica usmerjevalnega odbora brez pravice glasovanja in je v celoti povezana z delom agencije.

2. Komisija lahko sodeluje tudi v projektih in programih agencije.

3. Agencija sklene potrebne upravne dogovore in vzpostavi delovne odnose s Komisijo zlasti zato, da bi s Komisijo izmenjevala strokovno znanje in svetovanje na tistih področjih, na katerih dejavnosti Unije zadevajo naloge agencije in na katerih so dejavnosti agencije povezane z dejavnostmi Unije.

4. Potrebni dogovori za kritje prispevka iz splošnega proračuna Evropske unije po členih 15 in 21 se za vsak primer posebej sklenejo z medsebojnim sporazumom med agencijo in Komisijo ali z medsebojnim sporazumom med prispevajočimi državami članicami in Komisijo.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI, ORGANIZACIJAMI IN SUBJEKTI

Člen 24

Upravni dogovori in druge zadeve

1. Za opravljanje svojega poslanstva lahko agencija sklepa upravne dogovore s tretjimi državami in drugimi organizacijami in subjekti. Taki dogovori zajemajo predvsem:

(a)	načelo odnosov med agencijo in tretjo stranko;

(b)	določbe za svetovanje o zadevah, ki so povezane z delom agencije;

(c)	varnostne zadeve.

Pri tem mora agencija spoštovati enotni institucionalni okvir in avtonomijo odločanja EU. Vsak tak dogovor sklene usmerjevalni odbor po soglasni odobritvi Sveta.

2. Agencija vzpostavi tesne delovne odnose z ustreznimi elementi OCCAR in tistimi ustanovljenimi z okvirnim sporazumom LoI, da bi vključila te elemente ali da bi, kakor je to ustrezno in na podlagi medsebojnega dogovora, ustrezno in pravočasno poenotila njihova načela in prakse.

3. Vzajemna preglednost in skladni razvoj na področju zmogljivosti se zagotovi z uporabo CDM postopkov. Drugi delovni odnosi med agencijo in ustreznimi NATO organi se opredelijo z upravnim dogovorom iz odstavka 1 ob polnem upoštevanju uveljavljenega okvira sodelovanja in posvetovanja med EU in NATO.

4. V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose z organizacijami in subjekti, drugimi kot tistimi navedenimi v odstavkih 2 in 3, da bi se olajšalo njihovo morebitno sodelovanje v projektih in programih.

5. V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose s tretjimi državami, da bi se olajšalo morebitno sodelovanje v določenih projektih in programih.

6. Nekdanje članice Zahodnoevropske skupine za oborožitev, ki niso članice EU, so deležne največje možne stopnje preglednosti glede določenih projektov in programov agencije, da lahko v njih ustrezno sodelujejo. V ta namen se ustanovi posvetovalni odbor ter da bi služil kot forum za izmenjavo stališč in podatkov o zadevah skupnega interesa, ki sodijo v okvir poslanstva agencije. Odbor vodi izvršni direktor ali njegov predstavnik. Vključuje tudi po enega predstavnika iz vsake sodelujoče države članice, predstavnika Komisije in predstavnike nekdanjih članic WEAG, ki niso članice EU, v skladu z dogovori, ki jih dosežejo z njimi.

7. Na zahtevo lahko druge evropske članice Nata, ki niso članice EU, sodelujejo v posvetovalnem odboru iz odstavka 6 v skladu z dogovori, ki jih dosežejo z njimi.

8. Posvetovalni odbor iz odstavka 6 lahko deluje kot forum za dialog s tretjimi strankami o določenih zadevah skupnega interesa, ki so v pristojnosti agencije, in zagotovi, da so v celoti obveščene o razvoju zadev skupnega interesa in o priložnostih za prihodnje sodelovanje.

POGLAVJE VII

RAZNE DOLOČBE

Člen 25

Privilegiji in imunitete

Privilegiji in imunitete izvršnega direktorja in osebja agencije so določeni v sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o privilegijih in imunitetah, dodeljenih Evropski obrambni agenciji in njenim uslužbencem, z dne 10. novembra 2004.

Privilegiji in imunitete agencije so določeni v Protokolu (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Člen 26

Klavzula o pregledu

Najpozneje 14. julija 2014 vodja agencije usmerjevalnemu odboru predloži poročilo o izvajanju tega sklepa z namenom, da ga Svet po potrebi pregleda.

Člen 27

Pravna odgovornost

1. Pogodbeno odgovornost agencije ureja zakon, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Sodišče Evropske unije je pristojno na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene agencija.

3. Osebno odgovornost osebja do agencije urejajo ustrezni predpisi, ki se uporabljajo za agencijo.

Člen 28

Dostop do dokumentov

Za dokumente agencije se uporabljajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6).

Člen 29

Varovanje tajnosti

1. Agencija uporablja predpise Sveta o varovanju tajnosti, ki so bili sprejeti s Sklepom Sveta št. 2001/264/ES (7).

2. Agencija zagotovi ustrezno varovanje svojih zunanjih komunikacij.

Člen 30

Jezikovna ureditev

Jezikovno ureditev agencije soglasno določi Svet.

Člen 31

Razveljavitev Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP

Ta sklep razveljavlja in nadomešča Skupni ukrep 2004/551/SZVP o ustanovitvi Evropske obrambne agencije.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 12. julija 2011

Za Svet

Predsednik

J. VINCENT-ROSTOWSKI

(1) UL L 245, 17.7.2004, str. 17.

(2) Sklep Sveta 2004/676/ES z dne 24. septembra 2004 o Kadrovskih predpisih Evropske obrambne agencije (UL L 310, 7.10.2004, str. 9).

(3) Sklep Sveta 2004/677/ES z dne 24. septembra 2004 o pravilniku, ki se uporablja za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene Evropski obrambni agenciji (UL L 310, 7.10.2004, str. 64).

(4) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(5) Sklep Sveta 2007/643/SZVP z dne 18. septembra 2007 o finančnem pravilniku Evropske obrambne agencije ter o pravilih za oddajanje javnih naročil in pravilniku o finančnih prispevkih iz operativnega proračuna Evropske obrambne agencije (UL L 269, 12.10.2007, str. 1).

(6) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(7) UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

13.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 183/28

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 11. julija 2011

o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov na področju „Daljše in kakovostnejše življenje – možnosti in izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe“

(2011/413/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 181 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Število Evropejcev, starejših od 65, naj bi se močno povečalo, in sicer za 42 % – s 87 milijonov leta 2010 naj bi naraslo na 124 milijonov leta 2030 (1). Nenehno podaljševanje pričakovane življenjske dobe je velik dosežek preteklih let. Vendar lahko ustvari dodaten pritisk na gospodarstvo, družbo in vzdržnost javnih financ.

(2)

Zaradi starajočega se prebivalstva se bo povečala potreba po javnih socialnih transferjih in storitvah, povezanih s starostjo. Zato se predvideva, da bo fiskalni učinek staranja velik v skoraj vseh državah članicah. Na podlagi trenutnih politik se predvideva, da se bodo odhodki, povezani s starostjo, v EU v povprečju povečali za približno 4,75 odstotne točke BDP do leta 2060, zlasti zaradi odhodkov v zvezi s pokojninami, zdravstvenim varstvom in dolgotrajno nego (v sektorju nege bo učinek še večji zaradi vse manj številne in pogosto nezadostno usposobljene delovne sile) (2).

(3)

Zmanjšanje števila delovno sposobnega prebivalstva za približno 50 milijonov med letoma 2010 in 2060 ter s tem povezano povečanje razmerja odvisnosti (ki naj bi se v veliki meri občutilo že pred letom 2030) lahko povzroči zmanjšanje rasti BDP, če se ne izravna z višjimi stopnjami udeležbe na trgu dela in zaposlenosti v vseh segmentih delovne sile ter z večjo rastjo produktivnosti (3).

(4)

Ob upadanju in staranju prebivalstva lahko podaljšanje dejavnega in zdravega življenja starejših državljanov, večja vključitev takih oseb v gospodarstvo in družbo ter podpora starejšim, da ostanejo čim dlje neodvisni, prinesejo velike koristi za družbo. Tako bi se izboljšala kakovost življenja starejših državljanov in njihovih negovalcev, povečala trajnost sistemov socialnega varstva (pokojnine, zdravstveno varstvo in sistemi dolgotrajne nege) ter ustvarile nove tržne možnosti za inovativne rešitve za olajšanje življenja v starosti.

(5)

V strategiji Evropa 2020 je bilo staranje prebivalstva opredeljeno hkrati kot izziv in možnost za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V vodilnih pobudah „Evropski program za digitalne tehnologije“ (4), „Unija inovacij“ (5), „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ ter „Evropska platforma proti revščini“ je bilo to vprašanje obravnavano prednostno. V politikah prožne varnosti v okviru Evropske strategije zaposlovanja je priznana potreba po celostnem pristopu v politikah človeških virov in zasnovi dela, ki bo usmerjena v življenjski cikel, da se spodbudi udeležba na trgu dela in odpravijo ovire.

(6)

Komisija je 6. septembra 2010 predlagala, naj bo leto 2012 evropsko leto dejavnega staranja, ki bi podprlo prizadevanja držav članic za pomoč starejšim državljanom, da ostanejo na trgu dela, delijo svoje izkušnje, ostanejo aktivni v družbi ter so čim bolj zdravi, neodvisni in zadovoljni s svojim življenjem (6).

(7)	Nujno je treba okrepiti bazo znanja o procesu staranja samega ter njegovih učinkih na družbo in gospodarstvo, da bi politike čim bolj temeljile na konkretnih dejstvih.

(8)	Da bi se odzvali na navedeni izziv in izkoristili ponujene možnosti, je potrebno usklajeno ukrepanje, ki bo olajšalo sodelovanje pri visokokakovostnih raziskavah, katerih rezultati morajo biti podlaga za konkretne ukrepe.

(9)

Svet za konkurenčnost je na svojem zasedanju 26. maja 2010 (7) opredelil in utemeljil vrsto možnih pobud za skupno načrtovanje (Joint Programming Initiatives – JPI), vključno s pobudo Daljše in kakovostnejše življenje – možnosti in izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe, pri katerih bi bilo skupno načrtovanje raziskovalnih programov velika dodana vrednost v primerjavi s trenutno nepovezanimi raziskavami držav članic. Zato je sprejel sklepe, v katerih priznava potrebo po pobudi za skupno načrtovanje programov na tem področju ter poziva Komisijo, naj prispeva k pripravi te pobude.

(10)	Države članice so s predložitvijo pisem o zavezi potrdile svoje sodelovanje pri takšni pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov.

(11)

Skupno načrtovanje raziskovalnih programov na področju demografskih sprememb in staranja prebivalstva bi zagotovilo usklajenost raziskav na tem področju, kar bi pomembno prispevalo k izgradnji polno delujočega Evropskega raziskovalnega prostora za staranje prebivalstva in okrepilo vodilno vlogo Evrope ter konkurenčnost raziskav na tem področju.

(12)

Za dosego ciljev iz tega priporočila morajo države članice zagotoviti sodelovanje in dopolnjevanje z večjimi povezanimi pobudami, npr. s programom za podporo iz okolja pri skupnem življenju (8), evropskim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje, projekti raziskav in razvoja, ki jih podpira okvirni program za raziskave, zlasti na področju IKT, zdravja, socialnih ved, ter z drugimi raziskovalnimi pobudami, kot sta SHARE ERIC (9) in ERA-AGE II (10).

(13)	Da bi Komisija lahko poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, morajo države članice redno poročati Komisiji o napredku pri pobudi za skupno načrtovanje programov –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.	Države članice se spodbuja, da razvijejo in vzdržujejo skupno vizijo o tem, kako lahko sodelovanje in usklajevanje na področju raziskav na ravni Unije prispevata k spoprijemanju z demografskimi spremembami in izkoriščanju možnosti, ki jih te prinašajo.

Države članice se spodbuja k razvoju skupnega strateškega raziskovalnega programa, v katerem bi opredelile srednje- do dolgoročne potrebe ter cilje na področju demografskih sprememb. Strateški raziskovalni program mora vključevati izvedbeni načrt, v katerem bodo določene prednostne naloge in roki ter opredeljeni ukrepi, instrumenti in viri, potrebni za njegovo izvajanje.

Države članice se spodbuja, naj v strateški raziskovalni načrt in v izvedbeni načrt vključijo naslednje ukrepe:

(a)	opredelitev in izmenjava informacij o ustreznih nacionalnih programih ter raziskovalnih dejavnostih;

(b)	krepitev skupnih zmogljivosti za napovedovanje in tehnološko oceno;

(c)	izmenjava informacij, virov, najboljših praks, metodologij in smernic;

(d)	določitev področij ali raziskovalnih dejavnosti, ki bi imele koristi zaradi usklajevanja ali skupnih razpisov za zbiranje predlogov ali združevanja sredstev;

(e)	opredelitev načinov za skupno izvajanje raziskav na področjih iz točke (d);

(f)	upoštevanje spreminjajočih se potreb starejših oseb ter potreb njihovih formalnih in neformalnih negovalcev pri določitvi ciljev raziskovalnih programov na področju staranja;

(g)	souporaba, kjer je to mogoče, raziskovalne infrastrukture ali razvoj novih zmogljivosti, kot so usklajene zbirke podatkov, ali razvoj modelov za preučevanje procesov staranja;

(h)	spodbujanje boljšega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter sodelovanje na področju inovacij med različnimi raziskovalnimi dejavnostmi in poslovnimi sektorji, povezanimi z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva;

(i)	izmenjava in širjenje znanja, inovacij ter interdisciplinarnih metodoloških pristopov;

(j)	mreženje med raziskovalnimi središči, ki se ukvarjajo z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva.

Države članice se spodbuja, da ohranijo učinkovito skupno upravljavsko strukturo na področju raziskav demografskih sprememb in staranja prebivalstva, katere naloga je ustvariti skupne pogoje, pravila in postopke za sodelovanje in usklajevanje ter spremljanje izvajanja strateškega raziskovalnega programa.

5.	Države članice se spodbuja, da skupaj izvajajo strateški raziskovalni program prek svojih nacionalnih raziskovalnih programov v skladu s smernicami za okvirne pogoje za skupno načrtovanje, ki jih je oblikovala skupina Sveta na visoki ravni za skupno načrtovanje.

Države članice se spodbuja k sodelovanju s Komisijo, da bi raziskale možne pobude Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa, ter skupne programe uskladile z drugimi pobudami Unije na tem področju, kot sta evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje in skupni program za podporo iz okolja pri skupnem življenju.

7.	Države članice se spodbuja, naj z letnimi poročili o napredku Komisiji redno poročajo o napredku pri pobudi za skupno načrtovanje programov.

V Bruslju, 11. julija 2011

Za Komisijo

Neelie KROES

Podpredsednica

(1) Število Evropejcev, starejših od 65 let, se bo v naslednjih 50-ih letih skoraj podvojilo – s 87 milijonov leta 2010 na 153 milijonov leta 2060; Eurostat, projekcije prebivalstva Europop2010.

(2) Ibidem.

(3) COM(2009) 180 konč.: Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva 2009).

(4) 9981/1/10 REV 1.

(5) 14035/10.

(6) Sklepi Sveta (EPSCO, december 2010) 18132/10.

(7) 10246/10.

(8) Poročilo o soodločanju, sporočilo za javnost http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?language = en&type = IM-PRESS&reference = 20080121IPR19252

(9) http://www.share-project.org/t3/share/fileadmin/press_information/SHARE_ERIC-EN_upload.pdf

(10) http://futurage.group.shef.ac.uk/

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.183.slv
Uradni list Evropske unije		L 183

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 13. julij 2011

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999	1
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 668/2011 z dne 12. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 174/2005 o uvedbi omejitev pri zagotavljanju pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi v Slonokoščeni obali	2
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 669/2011 z dne 12. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 376/2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja	6
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 671/2011 z dne 12. julija 2011 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	14
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta 2011/411/SZVP z dne 12. julija 2011 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter o razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP	16
	*	Sklep Sveta 2011/412/SZVP z dne 12. julija 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali	27
		PRIPOROČILA
		2011/413/EU
	*	Priporočilo Komisije z dne 11. julija 2011 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov na področju Daljše in kakovostnejše življenje – možnosti in izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe	28

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	49,0
	EC	20,9
	MK	51,0
	ZZ	40,3
0707 00 05	TR	101,4
0707 00 05	ZZ	101,4
0709 90 70	AR	27,2
	EC	26,5
	TR	111,6
	ZZ	55,1
0805 50 10	AR	63,8
	BR	42,9
	TR	64,0
	UY	63,2
	ZA	69,9
	ZZ	60,8
0808 10 80	AR	133,9
	BR	87,5
	CA	106,0
	CL	95,4
	CN	87,0
	EC	60,7
	NZ	108,0
	US	161,2
	UY	50,2
	ZA	96,6
	ZZ	98,7
0808 20 50	AR	101,7
	AU	75,6
	CL	115,8
	CN	81,6
	NZ	118,4
	ZA	99,4
	ZZ	98,8
0809 10 00	AR	75,0
	TR	198,5
	ZZ	136,8
0809 20 95	CL	298,8
	SY	253,3
	TR	307,8
	ZZ	286,6
0809 40 05	BA	62,0
	EC	75,9
	ZZ	69,0

		Popravki
	*	Popravek Sklepa Komisije 2011/122/EU z dne 22. februarja 2011 o odstopanju od pravil o poreklu iz Sklepa Sveta 2001/822/ES glede nekaterih ribiških proizvodov, uvoženih iz Saint Pierra in Miquelona (UL L 49, 24.2.2011)	31