ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.167.slv

Uradni list

Evropske unije

L 167

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
25. junij 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

1

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 582/2011

z dne 25. maja 2011

o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (1) ter zlasti člena 4(3), člena 5(4), člena 6(2) in člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2), ter zlasti člena 39(7) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 595/2009 je eden od posamičnih regulativnih aktov v okviru postopka homologacije iz Direktive 2007/46/ES.

(2)

Uredba (ES) št. 595/2009 določa, da morajo biti nova težka vozila in motorji skladni z novimi mejnimi vrednostmi emisij, ter uvaja dodatne zahteve glede dostopa do informacij. Tehnične zahteve se bodo uporabljale od 31. decembra 2012 za nove tipe vozil in od 31. decembra 2013 za vsa nova vozila. Sprejeti je treba posebne tehnične določbe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 595/2009. Namen te uredbe je zato določiti zahteve, potrebne za homologacijo vozil in motorjev s specifikacijo Euro VI.

(3)

Člen 5(4) Uredbe (ES) št. 595/2009 določa, da mora Komisija sprejeti izvedbeno zakonodajo, ki določa posebne tehnične zahteve v zvezi z uravnavanjem emisij iz vozil. Zato je primerno, da se te zahteve sprejmejo.

(4)

Po sprejetju glavnih zahtev za homologacijo težkih motornih vozil in motorjev v Uredbi (ES) št. 595/2009 je treba zanjo določiti upravne določbe. Te upravne zahteve vključujejo določbe o skladnosti proizvodnje in skladnosti v prometu, da se zagotovi stalna dobra učinkovitost proizvedenih vozil in motorjev.

(5)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 595/2009 je treba določiti tudi zahteve za zagotovitev lahkega dostopa do informacij o vgrajenem sistemu za diagnostiko na vozilu (v nadaljnjem besedilu: OBD) ter o popravilu in vzdrževanju vozila, tako da se neodvisnim izvajalcem zagotovi dostop do takšnih informacij.

(6)

V skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 v tej uredbi predvideni ukrepi za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, informacij za diagnostična orodja in skladnost nadomestnih delov s sistemi OBD na vozilu ne smejo biti omejeni na sestavne dele in sisteme, ki so povezani z emisijami, ampak pokrivajo vse vidike vozila, ki so predmet homologacije na področju uporabe te uredbe.

(7)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 595/2009 Komisija sprejme ukrepe za izvajanje uporabe prenosnih merilnih sistemov za preverjanje dejanskih emisij vozil med uporabo ter preverjanje in omejevanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla. Zato je treba v primernem časovnem okviru določiti določbe o emisijah zunaj pogojev preskusnega cikla za homologacijo ter za preverjanje in omejevanje emisij zunaj pogojev preskusnega cikla pri dejanski uporabi vozil. Za skladnost v prometu je treba uvesti postopek, v katerem se uporabljajo prenosni sistemi za merjenje emisij (v nadaljnjem besedilu: PEMS). Postopki PEMS, ki jih uvaja ta uredba, se ocenijo, na podlagi česar mora biti Komisija pooblaščena za spreminjanje določb glede vozil med uporabo.

(8)

V skladu s členom 5(4)(d) Uredbe (ES) št. 595/2009 je treba določiti zahteve za homologacijo nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.

(9)

V skladu s členom 5(4)(d) Uredbe (ES) št. 595/2009 je treba določiti zahteve za določanje faktorjev poslabšanja, ki se uporabljajo za preverjanje trajnosti sistemov motorja. Poleg tega mora biti Komisija na podlagi rezultatov raziskav in razvoja o metodah za staranje sistemov motorja na preskusni napravi pooblaščena za spreminjanje določb za določanje faktorjev poslabšanja.

(10)

V skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 595/2009 se uvedejo nove mejne vrednosti in postopek merjenja za število oddanih trdnih delcev. Postopek merjenja temelji na delu Programa za merjenje delcev (PMD) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljnjem besedilu: UN/ECE).

(11)

V skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 595/2009 se uvedejo mejne vrednosti za svetovno harmonizirani prehodni vozni cikel (v nadaljnjem besedilu: WHTC) in svetovno harmonizirani vozni cikel ustaljenega stanja (v nadaljnjem besedilu: WHSC), kot so določene v Prilogi 4B k Pravilniku št. 49 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, in proti emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (3).

(12)

Komisija mora oceniti potrebo po posebnih ukrepih v zvezi z motorji z več nastavitvami in mora biti pooblaščena za spreminjanje določb v skladu z rezultati navedene ocene.

(13)

Uredbo (ES) št. 595/2009 in Direktivo 2007/46/ES je treba zato ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje členov 4, 5, 6 in 12 Uredbe (ES) št. 595/2009.

Prav tako spreminja Uredbo (ES) št. 595/2009 in Direktivo 2007/46/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„sistem motorja“ pomeni motor, sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto ali enotami sistema motorja (v nadaljnjem besedilu: ECU) in katero koli drugo krmilno enoto prenosa moči ali vozila;

2.

„razpored kopičenja prevozov“ pomeni cikel staranja in obdobje kopičenja prevozov za določanje faktorjev poslabšanja za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

3.

„družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki imajo po obliki v skladu z oddelkom 6 Priloge I podobne značilnosti emisij izpušnih plinov, vsi člani družine pa morajo biti skladni z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij;

4.

„tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja iz Dodatka 4 k Prilogi I;

5.

„tip vozila glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni skupino vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorja in vozila iz Dodatka 4 k Prilogi I;

6.

„sistem za NOx“ pomeni sistem selektivne katalitične redukcije (v nadaljnjem besedilu: SCR), adsorber NOx, pasivni ali aktivni katalizator NOx ali kateri koli drug sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjšanju emisij dušikovih oksidov (NOx);

7.

„sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator (oksidacijski, tristezni ali kateri koli drug), filter za delce, sistem za NOx, kombinirani filter za NOx in delce ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, ki je nameščena za motorjem;

8.

„vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)“ pomeni sistem v vozilu ali motorju, ki lahko:

(a)

zaznava napake, ki vplivajo na emisije sistema motorja;

(b)

opozarja na njihov pojav s sistemom opozarjanja ter

(c)

ugotavlja verjetno območje napak z informacijami, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, in te informacije sporoča zunanji napravi;

9.

„kvalificiran okvarjen sestavni del ali sistem“ (v nadaljnjem besedilu: QDC) pomeni sestavni del ali sistem, ki je bil namenoma okvarjen, na primer s pospešenim staranjem ali prirejen na kontroliran način, ter ki ga je homologacijski organ v skladu z določbami iz oddelka 6.3.2 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in točko 2.2 Dodatka 3 k Prilogi X k tej uredbi odobril za uporabo pri prikazu učinkovitosti OBD v sistemu motorja;

10.

„ECU“ pomeni elektronsko krmilno enoto sistema motorja;

11.

„diagnostična koda težave“ (v nadaljnjem besedilu: DTC) pomeni numerični ali alfanumerični identifikator, ki opredeljuje ali označuje napako;

12.

„prenosni sistem za merjenje emisij“ pomeni prenosni sistem za merjenje emisij, ki izpolnjuje zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi II;

13.

„indikator nepravilnega delovanja“ (v nadaljnjem besedilu: MI) pomeni indikator, ki je del sistema za opozarjanje in ki jasno opozori voznika vozila na napako;

14.

„cikel staranja“ pomeni delovanje vozila ali motorja (hitrost, obremenitev, moč) v obdobju kopičenja prevozov;

15.

„kritični sestavni deli, povezani z emisijami“, pomeni naslednje sestavne dele, ki so predvsem namenjeni uravnavanju emisij: vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ECU, vključno s povezanimi senzorji in stikali, ter sistem za vračanje izpušnih plinov (v nadaljnjem besedilu: EGR), vključno z vsemi povezanimi filtri, hladilniki, nadzornimi ventili in cevmi;

16.

„kritični poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki se izvaja na kritičnih sestavnih delih, povezanih z emisijami;

17.

„poseg vzdrževanja, povezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno vpliva na emisije ali bo verjetno vplival na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila;

18.

„družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki so skladni z opredelitvijo pojma družine motorjev, vendar so še naprej razvrščeni v skupine motorjev, ki uporabljajo podobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov;

19.

„Wobbejev indeks (spodnji Wl ali zgornji Wu)“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referenčnimi pogoji:

Formula

20.

„faktor λ-premika“ (v nadaljnjem besedilu: Sλ) pomeni potrebno prožnost sistema za upravljanje motorja glede spremembe razmerja presežnega zraka λ, če motor za gorivo uporablja plinasto spojino, ki ni čisti metan, iz oddelka 4.1 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 49;

21.

„poseg vzdrževanja, nepovezan z emisijami“, pomeni poseg vzdrževanja, ki znatno ne vpliva na emisije in nima trajnega učinka na poslabšanje emisij iz vozila ali motorja pri običajni uporabi vozila, ko je poseg vzdrževanja opravljen;

22.

„družina motorjev OBD“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev sistemov motorjev, ki imajo skupne metode spremljanja in diagnosticiranja napak, povezanih z emisijami;

23.

„diagnostično orodje“ pomeni zunanjo preskusno opremo, ki se uporablja za standardno zunanjo komunikacijo s sistemom OBD v skladu z zahtevami te uredbe;

24.

„pomožna strategija za uravnavanje emisij“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki se aktivira in nadomesti ali spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za poseben namen ter kot odziv na poseben sklop okoljskih pogojev in/ali pogojev delovanja, pri čemer se izvaja le, dokler so na voljo ti pogoji;

25.

„osnovna strategija za uravnavanje emisij“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu delovanja vrtilne frekvence in obremenitve motorja, razen če se aktivira pomožna strategija za uravnavanje emisij;

26.

„razmerje učinkovitosti med uporabo“ pomeni razmerje med številom, ki označuje, kolikokrat so bili na voljo pogoji, pod katerimi bi moral monitor ali skupina monitorjev zaznati napako, in številom voznih ciklov, pomembnih za navedeni monitor ali skupino monitorjev;

27.

„zagon motorja“ vključuje vžig, zaganjanje in začetek zgorevanja ter je končan, ko vrtilna frekvenca motorja doseže 150 min-1 pod običajno vrtilno frekvenco v prostem teku pri ogretem motorju;

28.

„zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, sestavljeno iz zagona motorja, obdobja delovanja (motorja), zaustavitve motorja in časa do naslednjega zagona, kadar specifični monitor OBD deluje do konca in bi bila morebitna napaka zaznana;

29.

„spremljanje mejnih vrednosti emisij“ pomeni spremljanje napake, ki povzroči prekoračitev mejnih vrednosti OBD (OTLs) in ga sestavlja eden od naslednjih elementov ali oba naslednja elementa:

(a)

merjenje neposrednih emisij s senzorji emisij iz izpušne cevi in modelom za korelacijo med neposrednimi emisijami in specifičnimi emisijami uporabljenega preskusnega cikla;

(b)

opozorilo na povečanje emisij prek korelacije med vhodnimi in izhodnimi informacijami računalnika ter specifičnimi emisijami preskusnega cikla;

30.

„spremljanje učinkovitosti“ pomeni spremljanje napak, ki vključuje preverjanje funkcionalnosti, in spremljanje parametrov, ki niso neposredno povezani z mejnimi vrednostmi emisij, pri čemer se to izvaja na sestavnih delih ali sistemih, da se preveri, ali delujejo v ustreznem območju;

31.

„razumnostna napaka“ pomeni napako, pri kateri se signal s posameznega senzorja ali sestavnega dela razlikuje od signala, ki se pričakuje, če se ga ocenjuje v primerjavi s signali z drugih senzorjev ali sestavnih delov v nadzornem sistemu, vključno s primeri, ko so vsi posamezni izmerjeni izhodni podatki signalov in sestavnih delov v območju, ki velja za običajno delovanje povezanega senzorja ali sestavnega dela, ter ko noben od senzorjev ali sestavnih delov posamezno ne javlja napake;

32.

„spremljanje popolne odpovedi delovanja“ pomeni spremljanje s ciljem zaznavanja napake, ki bi povzročila popolno izgubo želene funkcije sistema;

33.

„napaka“ pomeni okvaro ali poslabšanje sistema motorja, vključno s sistemom OBD, za katero se lahko razumno pričakuje, da bo povzročila povečanje emisij katerega koli od onesnaževal, urejenih s predpisi, iz sistema motorja ali zmanjšanje učinkovitosti sistema OBD;

34.

„splošni imenovalec“ pomeni števec, ki označuje, kolikokrat je vozilo delovalo, pri čemer se upoštevajo splošni pogoji;

35.

„števec ciklov vžiga“ pomeni števec, ki označuje število vžigov motorja;

36.

„vozni cikel“ pomeni zaporedje, ki vključuje zagon motorja, obdobje delovanja (vozila), zaustavitev motorja in čas do naslednjega zagona;

37.

„skupina monitorjev“ pomeni, za namen ocenjevanja učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo, sklop monitorjev OBD, ki se uporabljajo za določanje pravilnega delovanja sistema za uravnavanje emisij;

38.

„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na napravi za preskušanje na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustreznem številu vrtljajev ali pri vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo v skladu s Prilogo XIV ter izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;

39.

„največja neto moč“ pomeni največjo neto moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;

40.

„filter za trdne delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom“ pomeni filter za trdne delce pri dizelskih motorjih (v nadaljnjem besedilu: DPF), pri katerem morajo vsi izpušni plini prehajati skozi steno, ki prefiltrira trdno snov;

41.

„stalna regeneracija“ pomeni regeneracijo sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se izvaja stalno ali vsaj enkrat na WHTC (svetovno harmonizirani prehodni vozni cikel) preskus po vročem zagonu.

Člen 3

Zahteve za homologacijo

1.   Za pridobitev ES-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila ali ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila mora proizvajalec v skladu z določbami Priloge I dokazati, da se za vozila ali sisteme motorja opravljajo preskusi ter da so skladni z zahtevami iz prilog III do VIII, X, XIII in XIV. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost s specifikacijami za referenčna goriva iz Priloge IX.

2.   Za pridobitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila ali ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila mora proizvajalec zagotoviti skladnost z zahtevami za vgradnjo iz oddelka 4 Priloge I.

3.   Za pridobitev razširitve ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila, homologirano v skladu s to uredbo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, mora proizvajalec izpolnjevati zahteve iz Dodatka 1 k Prilogi VIII.

4.   Določbe o drugi možnosti odobritve iz točke 2.4.1 Priloge X in točke 2.1 Priloge XIII se ne uporabljajo za ES-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

5.   Vsak sistem motorja in element konstrukcije, ki lahko vpliva na emisije plinastih in trdnih onesnaževal, se načrtuje, izdela, sestavi in namesti tako, da se motorju omogoči, da je ob običajni uporabi skladen z določbami Uredbe (ES) št. 595/2009 in te uredbe. Proizvajalec zagotovi tudi skladnost z zahtevami zunaj pogojev preskusnega cikla iz člena 14 in Priloge VI k tej uredbi.

6.   Za pridobitev ES-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto ali ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila mora proizvajalec zagotoviti skladnost z zahtevami v zvezi z vrsto goriva za homologacijo na podlagi univerzalnega goriva, ali v primeru motorja na prisilni vžig, ki za gorivo uporablja zemeljski plin (ZP) in utekočinjeni naftni plin (UNP), za homologacijo za omejeno vrsto goriva iz oddelka 1 Priloge I.

7.   Za pridobitev ES-homologacije v primeru vozil, ki za gorivo uporabljajo bencin in E85, mora proizvajalec zagotoviti, da so izpolnjene posebne zahteve za dovodne odprtine posod, kot so določene v oddelku 4.3 Priloge I.

8.   Za pridobitev ES-homologacijje mora proizvajalec zagotoviti, da so izpolnjene posebne zahteve za varnost elektronskega sistema iz točke 2.1 Priloge X.

9.   Proizvajalec izvede tehnične ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v skladu s to uredbo emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozila in pri običajnih pogojih uporabe. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje varnosti cevi, spojev in priključkov, ki se uporabljajo v sistemih za uravnavanje emisij, tako da so skladni s prvotnim namenom načrtovanja.

10.   Proizvajalec zagotovi, da rezultati preskusov emisij ustrezajo veljavnim mejnim vrednostim v skladu s preskusnimi pogoji, predpisanimi v tej uredbi.

11.   Proizvajalec določi faktorje poslabšanja, ki se bodo uporabljali za dokazovanje, da so plinaste emisije in emisije delcev iz družine motorjev ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov skladne z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009 med običajno življenjsko dobo iz člena 4(2) navedene uredbe.

Postopki za dokazovanje skladnosti sistema motorja ali družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov med običajno življenjsko dobo so določeni v Prilogi VII k tej uredbi.

12.   Pri motorjih na prisilni vžig, za katere se izvaja preskus iz Priloge IV, je pri normalnem prostem teku motorja najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %.

Pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka vsebnost ogljikovega monoksida glede na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 % vol., pri tem pa morata biti vrtilna frekvenca motorja vsaj 2 000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s specifikacijami proizvajalca.

13.   V primeru zaprtega ohišja motorja morajo proizvajalci zagotoviti, da za preskus iz Priloge V prezračevalni sistem motorja ne dovoljuje emisije nobenega plina iz bloka motorja v ozračje. Če je ohišje motorja odprtega tipa, se emisije izmerijo in prištejejo k emisijam iz izpušne cevi v skladu z določbami iz Priloge V.

14.   Pri vlogi za homologacijo morajo proizvajalci homologacijskemu organu predložiti informacije, ki dokazujejo, da sistem za NOx ohranja svojo funkcijo uravnavanja emisij pri vseh pogojih, ki so redno prisotni na ozemlju Unije, zlasti pri nizkih temperaturah.

Poleg tega morajo proizvajalci homologacijskemu organu predložiti informacije o strategiji delovanja katerega koli sistema EGR, vključno z informacijami o delovanju pri nizkih temperaturah okolja.

Te informacije morajo vključevati tudi opis morebitnih učinkov na emisije pri delovanju sistema pri nizkih temperaturah okolja.

15.   Vozila in motorji se homologirajo le v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, ko bodo sprejeti postopki za merjenje števila trdnih delcev v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 595/2009, vse potrebne posebne določbe v zvezi z motorji z več nastavitvami in določbe za izvajanje člena 6 navedene uredbe.

Člen 4

Diagnostika na vozilu (OBD)

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vsi sistemi motorjev in vozila opremljeni s sistemom OBD.

2.   Sistem OBD se načrtuje, sestavi in namesti na vozilo v skladu s Prilogo X tako, da lahko prepoznava, beleži in sporoča vrsto poslabšanja ali napake iz navedene priloge med celotno življenjsko dobo vozila.

3.   Proizvajalec zagotovi, da je sistem OBD skladen z zahtevami iz Priloge X, vključno z zahtevami za učinkovitost OBD med uporabo, pri vseh običajnih in razumljivo predvidljivih voznih razmerah, ki so značilne za Unijo, vključno s pogoji običajne uporabe iz Priloge X.

4.   Pri preskusu s kvalificiranim okvarjenim sestavnim delom se v skladu s Prilogo X aktivira indikator nepravilnega delovanja sistema OBD. Indikator nepravilnega delovanja sistema OBD se lahko aktivira tudi, če je raven emisij nižja od mejnih vrednosti OBD iz Priloge X.

5.   Proizvajalec mora zagotoviti, da so izpolnjene določbe o učinkovitosti družine motorjev OBD med uporabo iz Priloge X.

6.   Podatki o učinkovitosti OBD med uporabo se shranijo in so na voljo brez kakršnega koli šifriranja prek standardnega komunikacijskega protokola OBD s sistemom OBD v skladu z določbami Priloge X.

7.   Če se proizvajalec tako odloči, so lahko sistemi OBD v obdobju 3 let po datumih iz člena 8(1) in (2) Uredbe (ES) št. 595/2009 skladni z nadomestnimi določbami iz Priloge X k tej uredbi, ki se sklicujejo na ta odstavek.

8.   Če se proizvajalec tako odloči, lahko do 1. septembra 2014 za nove tipe vozila ali motorjev in do 1. septembra 2015 za vsa nova vozila, ki so prodana, registrirana ali dana v promet v Uniji, uporabi nadomestne določbe za spremljanje delcev pri dizelskih motorjih, kot je določeno v točki 2.3.3.3 Priloge X.

Člen 5

Vloga za podelitev ES-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto

1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto.

2.   Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 4 k Prilogi I. Za navedeni namen se uporablja del 1 tega dodatka.

3.   Proizvajalec skupaj z vlogo predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je navedeni nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu z oddelkoma 4 in 5 Priloge XIII. Dokumentacijski paket sestavljajo naslednji deli, vključno z informacijami iz oddelka 8 Priloge I:

(a)

formalni dokumentacijski paket, ki ga obdrži homologacijski organ. Formalni dokumentacijski paket se lahko na zahtevo predloži zainteresiranim stranem;

(b)

razširjen dokumentacijski paket, ki ostane zaupen. Razširjen dokumentacijski paket lahko hrani homologacijski organ ali ga po presoji homologacijskega organa obdrži proizvajalec, vendar ga je treba dati na voljo homologacijskemu organu za pregled ob homologaciji ali kadar koli v obdobju veljavnosti homologacije. Če dokumentacijski paket obdrži proizvajalec, homologacijski organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se dokumentacija po homologaciji ne spreminja.

4.   Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

pri motorjih s prisilnim vžigom, izjavo proizvajalca o najmanjšem odstotku neuspelih vžigov na skupno število vžigov, ki lahko povzročijo, da emisije presežejo vrednosti iz Priloge X, če bi ta odstotek neuspelih vžigov obstajal od začetka preskusa emisij iz Priloge III, ali lahko povzročijo pregrevanje katalizatorja ali katalizatorjev izpušnih plinov, preden bi nastala nepopravljiva škoda;

(b)

opis določb, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v računalnike za uravnavanje emisij in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(c)

dokumentacijo sistema OBD v skladu z zahtevami iz oddelka 5 Priloge X;

(d)

informacije v zvezi z OBD za dostop do OBD ter informacije o popravilu in vzdrževanju v skladu z zahtevami te uredbe;

(e)

izjavo o skladnosti emisij zunaj preskusnega cikla z zahtevami člena 14 in oddelka 9 Priloge VI;

(f)

izjavo o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo z zahtevami iz Dodatka 6 k Prilogi X;

(g)

izjavo o skladnosti z zahtevami v zvezi z dostopom do OBD ter informacijami o popravilu in vzdrževanju;

(h)

začetni načrt za preskušanje v prometu v skladu s točko 2.4 Priloge II;

(i)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij in določitev faktorjev poslabšanja.

5.   Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor ali po potrebi osnovni motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

6.   Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

Člen 6

Upravne določbe za ES-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto

1.   Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Brez poseganja v določbe Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu motorja.

2.   Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu z odstavkom 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 5 k Prilogi I.

Člen 7

Vloga za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

2.   Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela 2 Dodatka 4 k Prilogi I. Tej vlogi se priloži kopija certifikata o ES-homologaciji za sistem motorja ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto, ki je bil izdan v skladu s členom 6.

3.   Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni elementi sistema za opozarjanje in prisilo voznika, ki je vgrajen v vozilo in določen v Prilogi XIII. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu s členom 5(3).

4.   Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži tudi naslednje informacije:

(a)

opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v krmilne enote vozila, ki jih zajema ta uredba, in njihovo spreminjanje, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranjem;

(b)

opis sestavnih delov OBD na vozilu v skladu z zahtevami oddelka 5 Priloge X;

(c)

informacije v zvezi s sestavnimi deli OBD na vozilu za dostop do OBD ter informacije o popravilu in vzdrževanju;

(d)

izjavo o skladnosti z zahtevami v zvezi z dostopom do OBD ter informacijami o popravilu in vzdrževanju;

(e)

po potrebi kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij.

5.   Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

Člen 8

Upravne določbe za ES-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Brez poseganja v določbe Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu vozila.

2.   Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu z odstavkom 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 6 k Prilogi I.

Člen 9

Vloga za podelitev ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

2.   Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 4 k Prilogi I. Za ta namen se uporabljata del 1 in del 2 tega dodatka.

3.   Proizvajalec predloži dokumentacijski paket, v katerem so v celoti opredeljeni vsi elementi konstrukcije, ki vplivajo na emisije, strategijo za uravnavanje emisij sistema motorja in načine, s katerimi sistem motorja nadzira izhodne spremenljivke, ki vplivajo na emisije, ne glede na to, ali je nadzor posreden ali neposreden, ter v katerem je v celoti opredeljen sistem za opozarjanje in prisilo voznika v skladu s Prilogo XIII. Ta dokumentacijski paket se zagotovi v skladu s členom 5(3).

4.   Poleg informacij iz odstavka 3 proizvajalec predloži informacije iz člena 5(4)(a) do (i) in člena 7(4)(a) do (e).

5.   Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži motor, ki predstavlja tip, za katerega se zahteva homologacija.

6.   Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki nastanejo po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

Člen 10

Upravne določbe za ES-homologacijo za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Brez poseganja v določbe Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi I k tej uredbi.

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu vozila.

2.   Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu z odstavkom 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 7 k Prilogi I.

Člen 11

Skladnost proizvodnje

1.   Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje se sprejmejo v skladu z določbami člena 12 Direktive 2007/46/ES.

2.   Skladnost proizvodnje se preveri na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz dodatkov 5, 6 in 7 k Prilogi I, kakor je ustrezno.

3.   Skladnost proizvodnje se ocenjuje na podlagi posebnih določb iz oddelka 7 Priloge I in ustreznih statističnih metod iz dodatkov 1, 2 in 3 k navedeni prilogi.

Člen 12

Skladnost v prometu

1.   Ukrepi za zagotavljanje skladnosti v prometu za vozila ali sisteme motorja, homologirane v skladu s to uredbo ali Direktivo 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), se sprejmejo v skladu s členom 12 Direktive 2007/46/ES ter zahtevami iz Priloge II k tej uredbi v primeru vozil ali sistemov motorja, homologiranih v skladu s to uredbo, in zahtevami iz Priloge XII k tej uredbi v primeru vozil ali sistemov motorja, homologiranih v skladu z Direktivo 2005/55/ES.

2.   Tehnični ukrepi, ki jih izvede proizvajalec, morajo zagotoviti, da se emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozil pri običajnih pogojih uporabe. Skladnost z določbami te uredbe se preverja med običajno življenjsko dobo sistema motorja, nameščenega v vozilu, pri običajnih pogojih uporabe v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

3.   Proizvajalec sporoči rezultate preskušanja v prometu homologacijskemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo v skladu s prvotnim načrtom. Vsako odstopanje od prvotnega načrta je treba ustrezno utemeljiti homologacijskemu organu.

4.   Če homologacijski organ, ki je podelil izvorno homologacijo, ni zadovoljen s proizvajalčevim poročanjem v skladu z oddelkom 10 Priloge II ali če predložena dokumentacija dokazuje nezadovoljivo skladnost v prometu, lahko homologacijski organ proizvajalcu naloži, da mora izvesti preskus za potrditev. Homologacijski organ prouči poročilo o potrdilnem preskusu, ki ga predloži proizvajalec.

5.   Če homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, ni zadovoljen z rezultati preskusov v prometu ali potrdilnih preskusov v skladu z merili iz Priloge II ali na podlagi preskušanja v prometu, ki ga izvede država članica, od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov, s katerimi bo odpravil neskladnost iz člena 13 in oddelka 9 Priloge II.

6.   Vsaka država članica lahko sama izvede nadzorno preskušanje na podlagi postopka za preskušanje skladnosti v prometu iz Priloge II in o njem poroča. Beležijo se podatki o nabavi, vzdrževanju in sodelovanju proizvajalca pri dejavnostih. Na zahtevo homologacijskega organa homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, zagotovi potrebne informacije o homologaciji, da zagotovi preskušanje v skladu s postopkom iz Priloge II.

7.   Če država članica ugotovi, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami tega člena in Priloge II, o tem prek svojega homologacijskega organa takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo v skladu z zahtevami člena 30(3) Direktive 2007/46/ES.

Po tem obvestilu in v skladu z določbo člena 30(6) Direktive 2007/46/ES homologacijski organ države članice, ki je podelila prvotno homologacijo, takoj sporoči proizvajalcu, da tip motorja ali vozila ne izpolnjuje zahtev teh določb.

8.   Po obvestilu iz odstavka 7 in če se s predhodnim preskušanjem skladnosti v prometu dokaže skladnost, lahko homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, zahteva od proizvajalca, da opravi dodatne potrdilne preskuse po posvetovanju s strokovnjaki iz države članice, ki je predložila sporočilo o neskladnem vozilu.

Če takšni podatki o preskusu niso na voljo, proizvajalec v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila iz odstavka 7 navedenemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo, bodisi predloži načrt popravnih ukrepov v skladu s členom 13 bodisi opravi dodatno preskušanje skladnosti v prometu z enakovrednim vozilom, da preveri, ali tip motorja ali vozila izpolnjuje zahteve. Če lahko proizvajalec ustrezno utemelji homologacijskemu organu, da potrebuje več časa za izvedbo dodatnega preskušanja, se mu lahko podaljšanje odobri.

9.   Strokovnjaki iz države članice, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu motorja ali vozila v skladu z odstavkom 7, so povabljeni, da si ogledajo izvajanje dodatnih preskusov skladnosti v prometu iz odstavka 8. Poleg tega se rezultati preskusov sporočijo tej državi članici in homologacijskim organom.

Če se s temi preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi potrdi neskladnost tipa motorja ali vozila, homologacijski organ od proizvajalca zahteva, da predloži načrt popravnih ukrepov za odpravo neskladnosti. Načrt popravnih ukrepov mora biti skladen z določbami člena 13 in oddelka 9 Priloge II.

Če se s preskusi skladnosti v prometu ali potrdilnimi preskusi dokaže skladnost, proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil izvorno homologacijo, predloži poročilo. Homologacijski organ, ki je podelil izvorno homologacijo, poročilo pošlje državi članici, ki je predložila sporočilo o neskladnem tipu vozila, in homologacijskim organom. Poročilo mora vključevati rezultate preskusov v skladu z oddelkom 10 Priloge II.

10.   Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, državo članico, ki je ugotovila, da tip motorja ali vozila ni skladen z veljavnimi zahtevami, obvešča o napredku in rezultatih razprav s proizvajalcem, preveritvenih preskusih ter popravnih ukrepih.

Člen 13

Popravni ukrepi

1.   Na zahtevo homologacijskega organa in po preskušanju v prometu v skladu s členom 12 proizvajalec homologacijskemu organu predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje v 60 delovnih dneh po prejetju obvestila homologacijskega organa. Če lahko proizvajalec homologacijskemu organu ustrezno utemelji, da potrebuje več časa za preiskavo vzroka neskladnosti, da bi lahko predložil načrt popravnih ukrepov, se lahko odobri podaljšanje.

2.   Popravni ukrepi se uporabljajo za vse motorje v prometu, ki spadajo v iste družine motorjev ali družine motorjev OBD, in se razširijo tudi na družine motorjev ali družine motorjev OBD, ki bi lahko imele enake napake. Proizvajalec oceni potrebo po spremembi homologacijskih dokumentov in rezultat sporoči homologacijskemu organu.

3.   Homologacijski organ se posvetuje s proizvajalcem ter se z njim dogovori glede načrta popravnih ukrepov in izvrševanja načrta. Če homologacijski organ, ki je izdal prvotno homologacijo, ugotovi, da dogovora ni mogoče doseči, se začne postopek v skladu s členom 30(1) in (5) Direktive 2007/46/ES.

4.   Homologacijski organ v 30 delovnih dneh od datuma, ko je od proizvajalca prejel načrt popravnih ukrepov, ta načrt potrdi ali zavrne. Homologacijski organ v istem času tudi obvesti proizvajalca in vse države članice o svoji odločitvi glede potrditve ali zavrnitve načrta popravnih ukrepov.

5.   Proizvajalec je odgovoren za izvedbo odobrenega načrta popravnih ukrepov.

6.   Proizvajalec vodi evidenco o vsakem sistemu motorja ali vozilu, vrnjenem v popravilo in popravljenem ali spremenjenem, ter o delavnici, ki je popravilo izvedla. Homologacijski organ ima na zahtevo dostop do te evidence med izvajanjem in v obdobju 5 let po koncu izvajanja načrta.

7.   Kakršno koli popravilo ali sprememba iz odstavka 6 se zabeleži v certifikatu, ki ga proizvajalec predloži lastniku motorja ali vozila.

Člen 14

Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla

1.   Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s to uredbo in členom 4 Uredbe (ES) št. 595/2009, s katerimi zagotovi, da se emisije iz izpušne cevi učinkovito omejujejo med celotno običajno življenjsko dobo vozila in pri vseh običajnih pogojih uporabe.

Ti ukrepi upoštevajo naslednje:

(a)

splošne zahteve, vključno z zahtevami za učinkovitost in prepovedjo odklopnih strategij;

(b)

zahteve za učinkovito omejitev emisij iz izpušne cevi v različnih okoljskih pogojih, v katerih bo vozilo predvidoma delovalo, in v različnih pogojih delovanja, ki lahko nastopijo;

(c)

zahteve v zvezi z laboratorijskim preskušanjem zunaj pogojev preskusnega cikla pri homologaciji;

(d)

vse dodatne zahteve v zvezi s preskušanjem vozil med uporabo zunaj pogojev preskusnega cikla, določene v tej uredbi;

(e)

zahtevo, da proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla.

2.   Proizvajalec izpolnjuje posebne zahteve iz Priloge VI, vključno s povezanimi preskusnimi postopki.

3.   Morebitne dodatne zahteve v zvezi s preskušanjem vozil med uporabo zunaj pogojev preskusnega cikla iz odstavka 1(d) se uvedejo po oceni postopkov prenosnega sistema za merjenje emisij iz Priloge II. Ta ocena mora biti končana do 31. decembra 2014.

Člen 15

Naprave za uravnavanje onesnaževanja

1.   Proizvajalec zagotovi, da so nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene namestitvi na ES-homologirane sisteme motorjev ali vozila, zajeta v Uredbi (ES) št. 595/2009, ES-homologirane kot samostojne tehnične enote v skladu z zahtevami tega člena ter členov 16 in 17.

V tej uredbi se katalizatorji, naprave za NOx in filtri za delce obravnavajo kot naprave za uravnavanje onesnaževanja.

2.   Za originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki spadajo pod tip iz točke 3.2.12 Dodatka 4 k Prilogi I in so namenjene za namestitev na vozilo, na katerega se sklicuje ustrezni homologacijski dokument, ni nujno, da so skladne z vsemi določbami Priloge XI, če izpolnjujejo zahteve iz točk 2.1, 2.2 in 2.3 navedene priloge.

3.   Proizvajalec zagotovi, da originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja nosi identifikacijske oznake.

4.   Identifikacijske oznake iz odstavka 3 vključujejo naslednje podatke:

(a)

ime ali blagovno znamko proizvajalca vozila ali motorja;

(b)

znamko in identifikacijsko številko dela originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja v skladu z informacijami iz točke 3.2.12.2 Dodatka 4 k Prilogi I.

5.   Nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja se homologirajo le v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, ko so posebne preskusne zahteve uvedene v Prilogi XI k tej uredbi.

Člen 16

Vloga za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote

1.   Proizvajalec homologacijskemu organu predloži vlogo za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote.

2.   Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista iz Dodatka 1 k Prilogi XI.

3.   Proizvajalec predloži izjavo o skladnosti z zahtevami v zvezi z dostopom do OBD ter informacijami o popravilu in vzdrževanju.

4.   Proizvajalec tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži naslednje:

(a)

sistem motorja ali sisteme motorja tipa, homologiranega v skladu s to uredbo, ki ima nameščeno novo originalno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je del originalne opreme;

(b)

en vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c)

če gre za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je namenjena namestitvi na vozilo z vgrajenim sistemom OBD, dodaten vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

5.   Za namene odstavka 4(a) preskusne motorje izbere vlagatelj po dogovoru s homologacijskim organom.

Preskusni pogoji morajo biti skladni z zahtevami iz oddelka 6 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

Preskusni motorji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

njihov sistem za uravnavanje emisij ne sme imeti napak;

(b)

vsak okvarjen ali čezmerno obrabljen originalni del, povezan z uravnavanjem emisij, se mora popraviti ali nadomestiti;

(c)

pred preskušanjem emisij morajo biti motorji pravilno naravnani in nastavljeni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

6.   Za namene odstavka 4(b) in (c) mora biti vzorec jasno in neizbrisno označen z blagovno znamko vlagatelja in njegovo trgovsko oznako.

7.   Za namene odstavka 4(c) je vzorec kvalificiran okvarjen sestavni del.

Člen 17

Upravne določbe za ES-homologacijo za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja kot samostojno tehnično enoto

1.   Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Homologacijski organ iste številke ne sme dodeliti drugemu tipu nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Ista homologacijska številka lahko zajema uporabo navedenega tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja na več različnih tipih vozil ali motorjev.

2.   Za namene odstavka 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, pripravljen v skladu z vzorcem iz Dodatka 2 k Prilogi XI.

3.   Če proizvajalec lahko dokaže homologacijskemu organu, da je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja enaka tipu iz točke 3.2.12.2 Dodatka 4 k Prilogi I, podelitev homologacije ni odvisna od preverjanja skladnosti z zahtevami iz oddelka 4 Priloge XI.

Člen 18

Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni v skladu s Prilogo XV k tej uredbi.

Člen 19

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni v skladu s Prilogo XVI k tej uredbi.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 188, 18.7.2009, str. 1.

(2)  UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(3)  UL L 229, 31.8.2010, str. 1.

(4)  UL L 275, 20.10.2005, str. 1.


SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

Upravne določbe za ES-homologacijo

Dodatek 1

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo

Dodatek 2

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo

Dodatek 3

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca

Dodatek 4

Vzorci opisnega lista

Dodatek 5

Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip motorja/sestavnega dela motorja kot samostojne tehnične enote

Dodatek 6

Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem

Dodatek 7

Vzorci certifikata o ES-homologaciji za tip vozila glede na sistem

Dodatek 8

Primer oznake ES-homologacije

Dodatek 9

Sistem številčenja certifikatov o ES-homologaciji

Dodatek 10

Pojasnila

PRILOGA II

Skladnost motorjev ali vozil v prometu

Dodatek 1

Preskusni postopek za preskušanje emisij vozil s prenosnimi sistemi za merjenje emisij

Dodatek 2

Prenosna oprema za merjenje

Dodatek 3

Kalibracija prenosne opreme za merjenje

Dodatek 4

Metoda za preverjanje skladnosti signala ECU o navoru

PRILOGA III

Preverjanje emisij izpušnih plinov

Dodatek 1

Postopek za merjenje amoniaka

Dodatek 2

Določanje emisij motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85

PRILOGA IV

Podatki o emisijah, zahtevani pri homologaciji zaradi tehničnega pregleda

PRILOGA V

Preverjanje emisij plinov iz ohišja motorja

PRILOGA VI

Zahteve za omejitev emisij zunaj pogojev preskusnega cikla in emisij vozil med uporabo

PRILOGA VII

Preverjanje trajnosti sistemov motorja

PRILOGA VIII

Emisije CO2 in poraba goriva

Dodatek 1

Določbe o emisijah CO2 in porabi goriva za razširitev ES-homologacije za vozila, homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, katerih referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg

PRILOGA IX

Specifikacije referenčnih goriv

PRILOGA X

Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)

Dodatek 1

Dodatne zahteve za spremljanje

Dodatek 2

Spremljanje učinkovitosti

Dodatek 3

Zahteve za dokazovanje v primeru spremljanja učinkovitosti filtra za delce pri dizelskih motorjih s stenskim pretokom

Dodatek 4

Ocena učinkovitosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo

Dodatek 5

Ocena učinkovitosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo v obdobju uvajanja

Dodatek 6

Vzorec izjave o skladnosti učinkovitosti OBD med uporabo

PRILOGA XI

ES-homologacija nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot

Dodatek 1

Vzorec opisnega lista

Dodatek 2

Vzorec certifikata o ES-homologaciji

Dodatek 3

Postopek staranja za ocenjevanje trajnosti

PRILOGA XII

Skladnost motorjev in vozil v prometu, homologiranih v skladu z Direktivo 2005/55/ES

PRILOGA XIII

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

Dodatek 1

Zahteve za dokazovanje

Dodatek 2

Opis mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja sistemov za opozarjanje in prisilo voznika

Dodatek 3

Shema zmanjšanja navora pri nizki stopnji prisile

Dodatek 4

Prikaz pravilne vgradnje v vozilo pri motorjih, ES-homologiranih kot samostojna tehnična enota

Dodatek 5

Dostop do „podatkov o uravnavanju emisij NOx

Dodatek 6

Dokazovanje najmanjše sprejemljive koncentracije reagenta CDmin

PRILOGA XIV

Merjenje neto moči motorja

PRILOGA XV

Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

PRILOGA XVI

Spremembe Direktive 2007/46/ES

PRILOGA I

UPRAVNE DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO

1.   ZAHTEVE V ZVEZI Z VRSTO GORIVA

1.1   Zahteve v zvezi s homologacijo za univerzalno vrsto goriva

Homologacija za univerzalno vrsto goriva se podeli na podlagi zahtev iz točk 1.1.1 do 1.1.6.1.

1.1.1

Osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe o ustreznih referenčnih gorivih iz Priloge IX. Posebne zahteve se uporabljajo za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin (ZP) v skladu s točko 1.1.3.

1.1.2

Če proizvajalec dovoli, da družina motorjev za gorivo uporablja vrste tržnega goriva, ki niso vključene v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES (1) ter standarde EN 228 CEN za neosvinčen bencin in standard EN 590 CEN za dizelsko gorivo, na primer B100, mora proizvajalec poleg zahtev iz točke 1.1.1:

(a)

opredeliti vrste goriva, ki jih lahko uporablja družina motorjev, v točki 3.2.2.2.1 dela 1 Dodatka 4;

(b)

dokazati, da lahko osnovni motor izpolnjuje zahteve iz te uredbe v zvezi z opredeljenimi gorivi;

(c)

izpolnjevati zahteve v zvezi s skladnostjo v prometu iz Priloge II o opredeljenih gorivih, vključno s katero koli mešanico opredeljenih goriv in tržnih goriv iz Direktive 98/70/ES in ustreznih standardov CEN.

1.1.3

Pri motorju, ki za gorivo uporablja zemeljski plin, mora proizvajalec dokazati, da se lahko osnovni motor prilagodi na katero koli sestavo goriva, ki se lahko pojavi na trgu Evropske unije.

Pri zemeljskem plinu sta običajni dve vrsti goriva, visokokalorično gorivo (plin iz območja H) in nizkokalorično gorivo (plin iz območja L), vendar imata zelo širok razpon v obeh območjih; znatno se razlikujeta po svoji energijski vsebnosti, izraženi z Wobbejevim indeksom, in po svojem faktorju λ-premika (Sλ). Zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 0,89 in 1,08 (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,08) spada v območje H, zemeljski plin s faktorjem λ-premika med 1,08 in 1,19 (1,08 ≤ Sλ ≤ 1,19) pa v območje L. Sestava referenčnih goriv izraža skrajne variacije vrednosti Sλ.

Osnovni motor izpolnjuje zahteve te uredbe o referenčnih gorivih GR (gorivo 1) in G25 (gorivo 2) iz Priloge IX brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z oddelkom 7.6.1 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.1.3.1

Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

1.1.4

Za motor, ki za gorivo uporablja zemeljski plin in je samoprilagodljiv za pline iz območja H in za pline iz območja L ter ki s stikalom preklaplja med območjem H in območjem L, se osnovni motor pri vsakem položaju stikala preskusi na ustrezno referenčno gorivo, kot je za vsako območje posebej opredeljeno v Prilogi IX. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja H ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja L. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te uredbe za oba položaja stikala brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma na posameznem položaju stikala. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z oddelkom 7.6.1 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.1.4.1

Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. zgornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

1.1.5

Pri motorjih na zemeljski plin se razmerje med rezultati emisij „r“ za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula

ali

Formula

in

Formula

1.1.6

Pri UNP mora proizvajalec dokazati, da se osnovni motor lahko prilagodi kateri koli sestavi goriva, ki bi se pojavila na tržišču.

Pri UNP se spreminja sestava C3/C4. Te spremembe se kažejo v referenčnih gorivih. Osnovni motor mora izpolnjevati emisijske zahteve glede referenčnih goriv A in B v skladu s Prilogo IX brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z oddelkom 7.6.1 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.1.6.1

Razmerje med rezultati emisij „r“ se za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula

1.2   Zahteve za homologacijo za omejeno vrsto goriva v primeru motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali UNP

Homologacija za omejeno vrsto goriva se podeli na podlagi zahtev iz točk 1.2.1 do 1.2.2.3.

1.2.1

Homologacija za emisije izpušnih plinov iz motorja, ki za gorivo uporablja zemeljski plin in je prirejen za delovanje na pline iz območja H ali na pline iz območja L.

Osnovni motor se preskusi na ustrezno referenčno gorivo v skladu s Prilogo IX za ustrezno območje. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja H ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za pline iz območja L. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve iz te uredbe brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med preskusoma. Po menjavi goriva je dovoljen en vroči cikel WHTC prilagoditvenega teka brez merjenja. Po prilagoditvenem teku se motor ohladi v skladu z oddelkom 7.6.1 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

1.2.1.1

Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi s tretjim gorivom namesto G23 (gorivo 3), če je faktor λ-premika (Sλ) med 0,89 (tj. spodnjim območjem GR) in 1,19 (tj. gornjim območjem G25), na primer, če je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

1.2.1.2

Razmerje med rezultati emisij „r“ se za vsako onesnaževalo določi takole:

Formula

ali

Formula

in

Formula

1.2.1.3

Ob dobavi kupcu mora motor imeti oznako v skladu z oddelkom 3.3, na kateri je navedeno, za katero območje plinov je motor homologiran.

1.2.2

Homologacija za emisije izpušnih plinov iz motorja, ki za gorivo uporablja zemeljski plin ali UNP in je predviden za delovanje na eno specifično sestavo goriva.

Pri zemeljskem plinu mora osnovni motor izpolnjevati zahteve glede emisij za referenčni gorivi GR in G25, pri UNP pa za referenčni gorivi A in B v skladu s prilogo IX. Fina nastavitev sistema za dovajanje goriva med preskusi je dovoljena. Takšna fina nastavitev pomeni ponovno kalibracijo podatkovne baze dovajanja goriva, ne da bi se pri tem kakor koli spremenila osnovna strategija krmiljenja ali osnovna zgradba podatkovne baze. Po potrebi se dovoli zamenjava delov, ki so neposredno povezani s količino pretoka goriva, kot so vbrizgalne šobe.

1.2.2.1

Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi na referenčni gorivi GR in G23 ali na referenčni gorivi G25 in G23, vendar v tem primeru homologacija velja le za pline iz območja H ali le za pline iz območja L, kot je ustrezno.

1.2.2.2

Ob dobavi kupcu mora biti motor opremljen z oznako iz oddelka 3.3, na kateri je navedeno, za katero sestavo goriva je motor kalibriran.

2.   HOMOLOGACIJA ZA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV ZA ČLANA DRUŽINE

2.1

Razen v primeru iz točke 2.2 se homologacija za osnovni motor brez dodatnega preskušanja razširi na celotno družino za vse sestavine goriva v območju, za katerega je osnovni motor homologiran (v primeru motorjev iz točke 1.2.2) ali goriva iz istega območja (v primeru motorjev iz točke 1.1 ali 1.2), za katera je osnovni motor homologiran.

2.2

Če tehnična služba ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor ne predstavlja celotne družine motorjev iz dela 1 Dodatka 4, mora tehnična služba izbrati ter preskusiti nadomesten in po potrebi dodaten referenčni preskusni motor.

3.   OZNAKE MOTORJA

3.1   V primeru motorja, homologiranega kot samostojna tehnična enota, ali tipa vozila, homologiranega glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, mora biti motor opremljen z:

(a)

blagovno znamko proizvajalca motorja;

(b)

proizvajalčevo trgovsko oznako motorja;

(c)

pri motorju na zemeljski plin se za oznako ES-homologacije navede ena od naslednjih oznak:

(i)

H za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja H;

(ii)

L za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območja L;

(iii)

HL za motor, ki je homologiran in kalibriran za pline iz območij H in L;

(iv)

Ht za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja H in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H;

(v)

Lt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja L;

(vi)

HLt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifično sestavo plina iz območja H ali območja L in ga je mogoče s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifičen plin iz območja H ali L.

3.2   Vsak motor v skladu s tipom, homologiranim po tej uredbi kot samostojna tehnična enota, mora nositi oznako ES-homologacije. Ta oznaka je sestavljena iz:

3.2.1

pravokotnika, v katerem je vpisana mala črka „e“, in številčne oznake države članice, ki je podelila ES-homologacijo za samostojno tehnično enoto:

1

za Nemčijo;

2

za Francijo;

3

za Italijo;

4

za Nizozemsko;

5

za Švedsko;

6

za Belgijo;

7

za Madžarsko;

8

za Češko;

9

za Španijo;

11

za Združeno kraljestvo;

12

za Avstrijo;

13

za Luksemburg;

17

za Finsko;

18

za Dansko;

19

za Romunijo;

20

za Poljsko;

21

za Portugalsko;

23

za Grčijo;

24

za Irsko;

26

za Slovenijo;

27

za Slovaško;

29

za Estonijo;

32

za Latvijo;

34

za Bolgarijo;

36

za Litvo;

49

za Ciper;

50

za Malto.

3.2.2

Oznaka ES-homologacije v bližini pravokotnika vključuje tudi „osnovno številko homologacije“ iz oddelka 4 homologacijske številke iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES, pred katero je dvomestna številka, ki označuje zaporedno številko, dodeljeno za zadnjo tehnično spremembo Uredbe (ES) št. 595/2009 ali te uredbe na dan, ko je bila podeljena ES-homologacija za samostojno tehnično enoto. Za to uredbo je ta zaporedna številka 00.

3.2.3

Oznaka ES-homologacije se namesti na motor tako, da je neizbrisna in jasno čitljiva. Oznaka mora biti vidna pri vgradnji motorja v vozilo ter mora biti pritrjena na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga običajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja.

3.2.4

Primeri oznake ES-homologacije so v Dodatku 8.

3.3   Oznake za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin in UNP

Na motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin in UNP ter imajo homologacijo za omejeno vrsto goriva, se morajo pritrditi naslednje oznake z informacijami iz točke 3.3.1.

3.3.1   Na oznaki morajo biti navedene naslednje informacije:

V primeru iz točke 1.2.1.3 se na oznaki navede „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM OBMOČJA H“. Po potrebi se „H“ zamenja z „L“.

V primeru iz točke 1.2.2.2 se na oznaki navede „SAMO ZA UPORABO Z ZEMELJSKIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“ ali „SAMO ZA UPORABO Z UTEKOČINJENIM NAFTNIM PLINOM SPECIFIKACIJE …“, kot je ustrezno. Vse informacije v ustrezni preglednici v Prilogi IX se navedejo s posameznimi sestavinami in mejnimi vrednostmi, ki jih določi proizvajalec motorja.

Črke in številke morajo biti visoke najmanj 4 mm.

Če zaradi pomanjkanja prostora tako označevanje ni mogoče, se lahko uporabi poenostavljena koda. V takem primeru so vsakomur, ki polni posodo za gorivo ali vzdržuje ali popravlja motor in njegovo dodatno opremo, ter tudi zadevnim pristojnim organom na voljo lahko dostopna pojasnila, ki vključujejo vse navedene informacije. Mesto in vsebina teh pojasnil se določita v dogovoru med proizvajalcem in homologacijskim organom.

3.3.2   Značilnosti

Oznake se morajo ohraniti vso življenjsko dobo motorja. Biti morajo jasno čitljive, njihove črke in številke pa neizbrisne. Razen tega morajo biti oznake pritrjene tako, da pritrditev vzdrži vso življenjsko dobo motorja in oznak ni mogoče odstraniti, ne da bi jih uničili ali poškodovali.

3.3.3   Namestitev

Oznake je treba varno namestiti na del motorja, ki je potreben za normalno delovanje motorja in ga običajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja. Poleg tega morajo biti oznake na takem mestu, da so zlahka vidne, potem ko je bil motor dopolnjen z vso dodatno opremo, potrebno za njegovo delovanje.

3.4   V primeru vloge za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ali ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil se oznaka iz oddelka 3.3 namesti tudi v bližino odprtine za polnjenje goriva.

4.   VGRADNJA MOTORJA V VOZILO

4.1   Motor je treba vgraditi v vozilo tako, da so izpolnjene homologacijske zahteve. Upoštevati je treba naslednje značilnosti v zvezi s homologacijo motorja:

4.1.1

podtlak v sesalni cevi ne sme biti višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Dodatka 4;

4.1.2

protitlak izpušnih plinov ne sme biti višji od tistega, ki je za homologacijo motorja naveden v delu 1 Dodatka 4;

4.1.3

moč, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme biti višja od tiste, ki je za homologacijo motorja navedena v delu 1 Dodatka 4;

4.1.4

značilnosti sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov morajo biti v skladu s tistimi, ki so za homologacijo motorja navedene v delu 1 Dodatka 4.

4.2   Vgradnja homologiranega motorja v vozilo

Vgradnja motorja, homologiranega kot samostojna tehnična enota, v vozilo mora poleg tega izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

v zvezi s skladnostjo sistema OBD morajo biti v skladu z Dodatkom 1 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 pri vgradnji izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Dodatka 4;

(b)

v zvezi s skladnostjo sistema, s katerim se zagotavlja pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, morajo biti pri vgradnji v skladu z Dodatkom 4 Priloge XIII izpolnjene zahteve proizvajalca v zvezi z vgradnjo iz dela 1 Dodatka 4.

4.3   Dovodne odprtine posod za gorivo pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo bencin ali E85

4.3.1

Dovodna odprtina posode za bencin ali E85 mora biti zasnovana tako, da je onemogočeno polnjenje posode iz šobe za točenje goriva z zunanjim premerom 23,6 mm ali več.

4.3.2

Točka 4.3.1 se ne uporablja za vozila, pri katerih sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

vozilo je zasnovano in izdelano tako, da osvinčeni bencin nima škodljivega vpliva na nobeno napravo, ki je namenjena uravnavanju emisij plinastih onesnaževal;

(b)

vozilo je razločno, čitljivo in neizbrisno označeno s simbolom za neosvinčeni bencin iz standarda ISO 2575:2004 na takšnem mestu, da ga lahko oseba, ki polni posodo za gorivo, takoj opazi. Dovoljene so dodatne oznake.

4.3.3

Zagotoviti je treba ukrepe, s katerimi se preprečijo čezmerne emisije izhlapevanja in razlitje goriva zaradi manjkajočega pokrova na posodi za gorivo. To je mogoče doseči na enega od naslednjih načinov:

(a)

s pokrovom posode za gorivo, ki se samodejno odpira in zapira ter ga ni mogoče odstraniti;

(b)

z zasnovo, ki preprečuje čezmerne emisije izhlapevanja, če manjka pokrov posode za gorivo;

(c)

v primeru vozil M1 ali N1 na kakršen koli drug način, ki ima enak učinek. Primeri lahko vključujejo tudi privezan pokrov posode za gorivo, priklenjen pokrov ali pokrov, ki se odklepa s ključem za vžig vozila. V takšnem primeru mora biti mogoče ključ odstraniti iz pokrova posode za gorivo le, ko je zaklenjen.

5.   ZAHTEVE IN PRESKUSI ZA PRESKUŠANJE V PROMETU

5.1   Uvod

Ta oddelek določa specifikacije in preskuse podatkov ECU pri homologaciji za namen preskušanja v prometu.

5.2   Splošne zahteve

5.2.1

Za namen preskušanja v prometu mora sistem OBD v realnem času in s frekvenco najmanj 1 Hz kot obvezne informacije o pretoku podatkov dati na voljo izračunano vrednost obremenitve (navor motorja kot odstotek največjega navora in največjega razpoložljivega navora pri trenutni vrtilni frekvenci motorja), vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekočine motorja, trenutno porabo goriva ter referenčni največji navor motorja kot funkcijo vrtilne frekvence motorja.

5.2.2

ECU lahko oceni izhodni navor z vgrajenimi algoritmi za izračun proizvedenega notranjega navora in navora trenja.

5.2.3

Navor motorja v Nm, ki izhaja iz navedenih informacij o pretoku podatkov, mora omogočati neposredno primerjavo z vrednostmi, izmerjenimi pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV. V navedene informacije o pretoku podatkov je treba vključiti zlasti vse morebitne popravke v zvezi z dodatno opremo.

5.2.4

Dostop do informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, je treba zagotoviti v skladu z zahtevami iz Priloge X in standardi iz Dodatka 6 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5.2.5

Povprečna obremenitev pri posameznem pogoju delovanja v Nm, izračunana na podlagi informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, se ne sme razlikovati od povprečne izmerjene obremenitve pri tem pogoju delovanja za več kot:

(a)

7 odstotkov pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV;

(b)

10 odstotkov pri izvajanju preskusa WHSC (svetovno harmonizirani vozni cikel ustaljenega stanja) v skladu s Prilogo III.

Pravilnik UN/ECE št. 85 (2) dovoljuje, da se dejanska največja obremenitev motorja razlikuje od referenčne največje obremenitve za 5 odstotkov, da se upošteva spremenljivost postopka izdelave. To dovoljeno odstopanje se upošteva pri navedenih vrednostih.

5.2.6

Zunanji dostop do informacij, zahtevanih v točki 5.2.1, ne sme vplivati na emisije ali učinkovitost vozila.

5.3   Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

5.3.1

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v točki 5.2.1, v skladu z zahtevami iz točke 5.2.2 se dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge X.

5.3.2

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z diagnostičnim orodjem, ki deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

5.3.3

Skladnost signala ECU o navoru z zahtevami iz točk 5.2.2 in 5.2.3 je treba dokazati pri določanju moči motorja v skladu s Prilogo XIV in pri izvajanju preskusa WHSC v skladu s Prilogo III.

5.3.4

Če motor, ki se preskuša, ne izpolnjuje zahtev iz Priloge XIV v zvezi z dodatno opremo, je treba izmerjeni navor popraviti v skladu s popravno metodo iz Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

5.3.5

Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če signal navora ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz točke 5.2.5.

6.   DRUŽINA MOTORJEV

6.1   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

Družina motorjev, kot jo opredeljuje proizvajalec motorja, mora biti skladna z oddelkom 5.2 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

6.2   Izbira osnovnega motorja

Osnovni motor družine se izbere v skladu z zahtevami iz točke 5.2.4 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

6.3   Parametri za opredelitev družine motorjev OBD

Družina motorjev OBD se opredeli z osnovnimi parametri konstrukcije, ki so skupni sistemom motorjev v družini, v skladu z oddelkom 6.1 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

7.1   Splošne zahteve

Ukrepe za zagotavljanje skladnosti proizvodnje je treba sprejeti v skladu s členom 12 Direktive 2007/46/ES. Skladnost proizvodnje se preverja na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz Dodatka 4 k tej prilogi. Pri uporabi dodatkov 1, 2 ali 3 se izmerjene emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, ki so predmet preverjanja skladnosti proizvodnje, prilagodijo z ustreznimi faktorji poslabšanja za tisti motor, kot je navedeno v Dopolnilu k certifikatu o ES-homologaciji, podeljenem v skladu s to uredbo.

Določbe Priloge X k Direktivi 2007/46/ES se uporabljajo, če homologacijski organi niso zadovoljni s proizvajalčevim postopkom preverjanja.

Vse motorje, ki se preskušajo, je treba naključno izbrati iz proizvodne serije.

7.2   Emisije onesnaževal

7.2.1

Če se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali večkrat razširjena, se preskusi opravijo na motorjih iz opisne dokumentacije za ustrezno razširitev.

7.2.2

Skladnost motorja, predloženega v preskus emisij onesnaževal:

Ko proizvajalec motor predloži pristojnim organom, na izbranih motorjih ne sme izvesti nobenih prilagoditev več.

7.2.2.1

Trije motorji se vzamejo iz proizvodne serije zadevnih motorjev. Motorje je treba preskusiti z WHTC in po potrebi z WHSC, da se preveri skladnost proizvodnje. Mejne vrednosti morajo ustrezati vrednostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

7.2.2.2

Če se homologacijski organ strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES, se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi.

Če se homologacijski organ ne strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, kot ga navaja proizvajalec v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES, se preskusi opravijo v skladu z Dodatkom 2 k tej prilogi.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi.

7.2.2.3

Na podlagi preskusov naključno izbranih motorjev v skladu s točko 7.2.2.2 se šteje, da je proizvodna serija zadevnih motorjev skladna, če je po preskusnih merilih iz ustreznega dodatka sprejeta odločitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne (serija sprejeta), in da ni skladna, če je za eno od onesnaževal sprejeta odločitev, da emisije niso ustrezne (serija zavrnjena).

Če se za eno od onesnaževal sprejme odločitev o ustreznosti emisij, te odločitve ni mogoče spremeniti na podlagi rezultata morebitnih dodatnih preskusov, ki bi se izvedli zaradi odločanja o emisijah drugih onesnaževal.

Če ni sprejeta odločitev o ustreznosti za vsa onesnaževala in če za nobeno onesnaževalo ni sprejeta odločitev o zavrnitvi, se preskus opravi na drugem motorju (glej sliko 1).

Če ni bila sprejeta nobena odločitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloči, da ustavi preskušanje. V takem primeru se zabeleži odločitev o zavrnitvi.

Slika 1

Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje

Image

7.2.3

Preskusi se izvajajo na novih motorjih.

7.2.3.1

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvajajo tudi na motorjih, ki so bili utečeni, vendar do največ 125 ur. V tem primeru mora postopek utekanja motorja opraviti proizvajalec, ki se zaveže, da na teh motorjih ne bo izvedel nobenih prilagoditev.

7.2.3.2

Če želi proizvajalec v skladu s točko 7.2.3.1 izvesti postopek utekanja, ga lahko opravi na enega od naslednjih načinov:

(a)

na vseh motorjih, ki se preskusijo;

(b)

na prvem preskušenem motorju, pri katerem se koeficient naraščanja emisij določi takole:

(i)

emisije onesnaževal se morajo izmeriti na novem motorju in preden poteče največ 125 ur iz točke 7.2.3.1 na prvem preskušanem motorju;

(ii)

za vsako onesnaževalo se izračuna koeficient naraščanja emisij med preskusoma:

 

emisije pri drugem preskusu/emisije pri prvem preskusu

 

Vrednost koeficienta naraščanja je lahko manjša od ena.

Naslednji preskusni motorji se ne utekajo, ampak se njihove emisije, ko so motorji novi, popravijo s koeficientom naraščanja emisij.

V tem primeru je treba upoštevati naslednje vrednosti:

(a)

pri prvem motorju vrednosti iz drugega preskusa;

(b)

pri drugih motorjih vrednosti pri novih motorjih, pomnožene s koeficientom naraščanja emisij.

7.2.3.3

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo, etanol (ED95), bencin, E85 in LPG, se lahko vsi ti preskusi izvedejo s tržnimi gorivi, ki se uporabljajo. Vendar se lahko na zahtevo proizvajalca uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX. To pomeni, da se preskusi iz oddelka 1 te priloge pri vsakem plinskem motorju izvedejo najmanj z dvema referenčnima gorivoma.

7.2.3.4

Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin, se lahko za vse te preskuse uporablja tržno gorivo, in sicer takole:

(a)

za motorje, označene s H, s tržnim gorivom iz območja H (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,00);

(b)

za motorje, označene z L, s tržnim gorivom iz območja L (1,00 ≤ Sλ ≤ 1,19);

(c)

za motorje, označene s HL, s tržnim gorivom iz skrajnega območja faktorja λ-premika (0,89 ≤ Sλ ≤ 1,19).

Vendar se lahko na zahtevo proizvajalca uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX. To pomeni, da je treba opraviti preskuse iz oddelka 1 te priloge.

7.2.3.5

V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, ki uporabljajo tržno gorivo, je treba preskuse izvesti z referenčnim gorivom, na katero je bil preskušen osnovni motor, ali z morebitnim dodatnim gorivom 3 iz točk 1.1.4.1 in 1.2.1.1, na katero je lahko bil preskušen osnovni motor. Nato je treba rezultat pretvoriti z izračunom, pri katerem se uporabijo ustrezni faktorji „r“, „ra“ ali „rb“, kot je opisano v točkah 1.1.5, 1.1.6.1 in 1.2.1.2. Če so r, ra ali rb manjši od ena, popravek ni potreben. Izmerjeni in izračunani rezultati morajo pokazati, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (gorivi 1 in 2 ter po potrebi gorivo 3 pri motorjih na zemeljski plin ter gorivi A in B pri motorjih na UNP).

7.2.3.6

Preskusi skladnosti proizvodnje motorja na plinasto gorivo, ki je predviden za delovanje na gorivo s specifično sestavo, se morajo izvesti na gorivu, za katero je bil motor kalibriran.

7.3   Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD)

7.3.1

Če homologacijski organ ugotovi, da je kakovost proizvodnje nezadovoljiva, lahko zahteva preverjanje skladnosti proizvodnje za sistem OBD. To preverjanje je treba opraviti v skladu z naslednjim:

Iz proizvodne serije se naključno izbere motor, na katerem se opravijo preskusi iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

7.3.2

Proizvodnja se šteje za skladno, če ta motor izpolnjuje zahteve preskusov iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.3.3

Če motor iz proizvodne serije ne izpolnjuje zahtev iz točke 7.3.1, se iz proizvodne serije naključno izbere dodaten vzorec štirih motorjev, na katerih se opravijo preskusi iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so se utekali do največ 125 ur.

7.3.4

Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj trije motorji iz naključnega vzorca dodatnih štirih motorjev izpolnjujejo zahteve preskusov iz Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.4   Podatki o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu

7.4.1

Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov, zahtevanih v točki 5.2.1, v skladu z zahtevami iz točke 5.2.2 se dokaže z zunanjim diagnostičnim orodjem OBD iz Priloge X.

7.4.2

Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno v skladu s Prilogo X, motor velja za neskladnega.

7.4.3

Skladnost signala ECU o navoru z zahtevami iz točk 5.2.2 in 5.2.3 je treba dokazati z izvajanjem preskusa WHSC v skladu s Prilogo III.

7.4.4

Če preskusna oprema ne izpolnjuje zahtev iz Priloge XIV v zvezi z dodatno opremo, je treba izmerjeni navor popraviti v skladu s popravno metodo iz Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49.

7.4.5

Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenih odstopanj iz točke 5.2.5.

7.4.6

Razpoložljivost in preverjanje skladnosti podatkov o ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu, mora redno zagotavljati proizvajalec za vsak proizveden tip motorja v vsaki proizvedeni družini motorjev.

7.4.7

Rezultati študije proizvajalca morajo biti na voljo homologacijskemu organu na njegovo zahtevo.

7.4.8

Na zahtevo homologacijskega organa mora proizvajalec dokazati razpoložljivost ali skladnost podatkov o ECU v serijski proizvodnji, tako da izvede ustrezne preskuse iz točk 7.4.1 do 7.4.4 na vzorcu motorjev istega tipa. Pravila o vzorčenju, vključno z merili za velikost vzorca in za statistične rezultate za sprejem ali zavrnitev, so navedena v tej prilogi o preverjanju skladnosti emisij.

8.   DOKUMENTACIJA

8.1

Dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 ter omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v vozilo in motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, mora biti na voljo v naslednjih delih:

(a)

„formalni dokumentacijski paket“, ki je lahko na zahtevo na voljo zainteresiranim stranem;

(b)

„razširjen dokumentacijski paket“, ki mora ostati strogo zaupen.

8.2

Formalni dokumentacijski paket je lahko kratek, če vključuje dokaze, da so bile opredeljene vse izstopne vrednosti, ki jih dovoljuje matrica, pridobljena iz obsega nadzora vnosov posameznih enot. V dokumentaciji mora biti opisano delovanje sistema za prisilo voznika iz Priloge XIII, vključno s parametri, ki so potrebni za pridobivanje informacij, povezanih s tem sistemom. To gradivo shrani homologacijski organ.

8.3

Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati informacije o delovanju vseh pomožnih in osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z opisom parametrov, ki jih spremeni katera koli pomožna strategija za uravnavanje emisij, in mejnih pogojev, pod katerimi deluje pomožna strategija za uravnavanje emisij, ter navedbo, katere pomožne in osnovne strategije za uravnavanje emisij bodo verjetno aktivne pod pogoji za preskusne postopke iz Priloge VI. Razširjen dokumentacijski paket mora vključevati opis logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih točk v vseh načinih delovanja. Vključevati mora tudi popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga XIII, vključno s povezanimi strategijami spremljanja.

8.3.1

Razširjen dokumentacijski paket mora ostati strogo zaupen. Hrani ga lahko homologacijski organ ali ga, po presoji homologacijskega organa, zadrži proizvajalec. Če dokumentacijski paket zadrži proizvajalec, ga mora homologacijski organ, potem ko ga pregleda in odobri, označiti in opremiti z datumom. Homologacijskemu organu ga je treba dati na voljo za pregled ob homologaciji ali kadar koli med veljavnostjo homologacije.


(1)  UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

(2)  UL L 326, 24.11.2006, str. 55.

Dodatek 1

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje zadovoljivo

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če je standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca zadovoljivo. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjima izjemama:

1.1

V oddelku 3 Dodatka 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na oddelek 5.2.1 navedenega dodatka razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

1.2

V oddelku 3 Dodatka 1 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na sliko 2 razume kot sklicevanje na sliko 1 iz Priloge I k tej uredbi.

Dodatek 2

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, če je standardno odstopanje nezadovoljivo ali podatek ni na voljo

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, če standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca ni zadovoljivo ali podatek ni na voljo. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 2 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjo izjemo:

1.1

V oddelku 3 Dodatka 2 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na oddelek 5.2.1 navedenega dodatka razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

Dodatek 3

Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca

1.

Ta dodatek opisuje postopek, ki se uporablja za preverjanje skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal na zahtevo proizvajalca. Postopek, ki se uporablja, je določen v Dodatku 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 z naslednjimi izjemami:

1.1

V oddelku 3 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na oddelek 5.2.1 navedenega dodatka razume kot sklicevanje na preglednico iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

1.2

V oddelku 3 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na sliko 2 razume kot sklicevanje na sliko 1 iz Priloge I k tej uredbi.

1.3

V oddelku 5 Dodatka 3 k Pravilniku UN/ECE št. 49 se sklicevanje na oddelek 8.3.1 razume kot sklicevanje na točko 7.2.2 te priloge.

Dodatek 4

Vzorci opisnega lista

V zvezi z:

 

ES-homologacijo za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto,

 

ES-homologacijo za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter

 

ES-homologacijo za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega dodatka upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.

Pojasnila (v zvezi z izpolnjevanjem preglednice)

Črke A, B, C, D, E, ki ustrezajo članom družine motorjev, se nadomestijo z dejanskimi imeni članov družine motorjev.

Če se v zvezi s posamezno značilnostjo motorja uporablja enaka vrednost/opis za vse člane družine motorjev, se celice, ki ustrezajo črkam A–E, združijo.

Če je družina sestavljena iz več kot 5 članov, se lahko dodajo novi stolpci.

V primeru vloge za podelitev ES-homologacije za motor ali družino motorjev kot samostojno tehnično enoto se izpolnita splošni del in del 1.

Pri vlogi za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil se izpolnita splošni del in del 2.

Pri vlogi za podelitev ES-homologacije za vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil se izpolnijo splošni del ter dela 1 in 2.

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

0.

SPLOŠNO

0.1

Oznaka (tovarniško ime proizvajalca):

 

0.2

Tip

 

0.2.0.3

Tip motorja kot samostojna tehnična enota/družina motorja kot samostojna tehnična enota/vozilo s homologiranim motorjem glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila/vozilo glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila (1)

 

0.2.1

Trgovska imena (če obstajajo):

 

 

 

 

 

 

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (b):

 

 

 

 

 

 

0.3.1

Mesto te oznake:

 

 

 

 

 

 

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

 

0.7

Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

 

 

 

 

 

 

0.8

Imena in naslovi proizvodnih obratov:

 

 

 

 

 

 

0.9

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

 

Del 1

:

BISTVENE ZNAČILNOSTI (OSNOVNEGA) MOTORJA IN TIPOV MOTORJA V DRUŽINI MOTORJEV

Del 2

:

BISTVENE ZNAČILNOSTI SESTAVNIH DELOV IN SISTEMOV VOZILA GLEDE NA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV

Dodatek k opisnemu listu: Podatki o preskusnih pogojih

FOTOGRAFIJE IN/ALI RISBE OSNOVNEGA MOTORJA, TIPA MOTORJA IN PO POTREBI MOTORNEGA PROSTORA

SEZNAM MOREBITNIH DRUGIH PRILOG

DATUM, SPIS

DEL 1

BISTVENE ZNAČILNOSTI (OSNOVNEGA) MOTORJA IN TIPOV MOTORJA V DRUŽINI MOTORJEV

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

3.2

Motor z notranjim zgorevanjem

 

 

 

 

 

 

3.2.1

Podatki o motorju

 

 

 

 

 

 

3.2.1.1

Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig (1)

dvotaktni/štiritaktni/rotacijski (1):

 

3.2.1.2

Število in namestitev valjev:

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.1

Vrtina (l): mm

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.2

Gib (l): mm

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2.3

Zaporedje vžiga:

 

 

 

 

 

 

3.2.1.3

Delovna prostornina motorja (m): cm3

 

 

 

 

 

 

3.2.1.4

Kompresijsko razmerje (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.1.5

Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih na prisilni vžig, risbe batnih obročkov:

 

 

 

 

 

 

3.2.1.6

Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (2): min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.1.6.1

Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (2): min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.1.7

Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja (2): … % po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.8

Neto moč (n) kW pri … min-1 (po navedbi proizvajalca)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.9

Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.1.10

Neto navor (n): Nm pri … min-1 (po navedbi proizvajalca)

 

 

 

 

 

 

3.2.1.11

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx.

 

 

 

 

 

 

3.2.2

Gorivo

 

 

 

 

 

 

3.2.2.2

Težka vozila na dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85) (1) (6)

 

 

 

 

 

 

3.2.2.2.1

Goriva, združljiva z uporabo v motorju, ki ga navede proizvajalec v skladu s točko 1.1.2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (po potrebi)

 

 

 

 

 

 

3.2.4

Oskrba z gorivom

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.1

Opis sistema:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.2

Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3

Tlačilka za vbrizgavanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.2

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.3

Največja količina vbrizga (1) (2) … mm3/gib ali vrtljaj pri vrtilni frekvenci motorja: … min-1 ali, namesto tega, karakteristika

Če ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane količine goriva v odvisnosti od tlaka, navedite značilno količino vbrizga in tlak glede na vrtilno frekvenco motorja.

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.4

Statično krmiljenje začetka vbrizgavanja (2)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.5

Krivulja predvbrizga (2)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.3.6

Postopek kalibracije: naprava za preskušanje/motor (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4

Regulator

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.1

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2

Vrtilna frekvenca, pri kateri regulator zapre dovod goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.1

Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva: … min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.2

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve: … min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.4.2.3

Vrtilna frekvenca v prostem teku: … min-1

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5

Visokotlačne cevi

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.1

Dolžina: … mm

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.2

Notranji premer: … mm

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.5.3

Skupni vod, znamka in tip:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6

Vbrizgalne šobe

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.2

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.6.3

Tlak odpiranja (2): kPa ali karakteristika (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7

Sistem za zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.7.3

Opis

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8

Pomožna naprava za pomoč pri zagonu

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.2

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.8.3

Opis sistema:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9

Elektronsko nadzorovano vbrizgavanje: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3

Opis sistema; pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.2

Znamka in tip regulatorja goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.3

Znamka in tip senzorja pretoka zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.4

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.5

Znamka in tip ohišja lopute za zrak

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.6

Znamka in tip senzorja temperature vode

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.7

Znamka in tip senzorja temperature zraka:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.8

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.2.9.3.9

Številke kalibracije programske opreme:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s prisilnim vžigom): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.1

Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno/direktno vbrizgavanje (1)/drugo (točen opis)):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.2

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.3

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4

Opis sistema; pri sistemih, drugačnih od zveznega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.2

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.3

Znamka in tip senzorja pretoka zraka:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.4

Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.5

Znamka in tip krmilnika tlaka:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.6

Znamka in tip mikrostikala:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.7

Znamka in tip regulirnega vijaka za prosti tek

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.8

Znamka in tip ohišja lopute za zrak:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.9

Znamka in tip senzorja temperature vode

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.10

Znamka in tip senzorja temperature zraka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.11

Znamka in tip senzorja zračnega tlaka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.4.12

Številke kalibracije programske opreme:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5

Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja (2): … kPa ali karakteristika (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5.1

Znamka:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.5.2

Tip

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.6

Krmiljenje začetka vbrizgavanja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7

Sistem za zagon hladnega motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7.1

Načini delovanja:

 

 

 

 

 

 

3.2.4.3.7.2

Delovno območje/nastavitve (1) (2)

 

 

 

 

 

 

3.2.4.4

Polnilna črpalka

 

 

 

 

 

 

3.2.4.4.1

Tlak (2): … kPa ali karakteristika (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.5

Električni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.5.1

Nazivna napetost: … V, pozitivni/negativni priključek mase (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2

Generator

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.2.5.2.2

Neto moč: VA

 

 

 

 

 

 

3.2.6

Vžigalni sistem (le motorji na prisilni vžig)

 

 

 

 

 

 

3.2.6.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.6.2

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.2.6.3

Način delovanja

 

 

 

 

 

 

3.2.6.4

Krivulja ali diagram predvžiga (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.6.5

Statični predvžig (2): … stopinj pred zgornjo mrtvo lego

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6

Vžigalne svečke

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.1

Znamka:

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.2

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.2.6.6.3

Nastavitev razdalje med elektrodama: … mm

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7

Vžigalne tuljave

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7.1

Znamka:

 

 

 

 

 

 

3.2.6.7.2

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.2.7

Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2

Tekočina

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.1

Vrsta tekočine

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.2

Vodne črpalke: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3

Značilnosti: … ali

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.3.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.7.2.4

Stopnja prenosov pogona:

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3

Zrak

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.1

Ventilator: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2

Značilnosti … ali

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.2.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.7.3.3

Stopnja prenosov pogona

 

 

 

 

 

 

3.2.8

Sesalni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1

Tlačni polnilnik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.8.1.3

Opis sistema (npr.: največji polnilni tlak kPa; … omejilni ventil, po potrebi):

 

 

 

 

 

 

3.2.8.2

Vmesni hladilnik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.2.1

Vrsta: zrak–zrak/zrak–voda (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3

Podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (le pri motorjih s kompresijskim vžigom)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.1

Najmanjši dovoljeni: … kPa

 

 

 

 

 

 

3.2.8.3.2

Največji dovoljeni: … kPa

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4

Opis in risbe sesalnih cevi ter njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itd.)

 

 

 

 

 

 

3.2.8.4.1

Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami)

 

 

 

 

 

 

3.2.9

Izpušni sistem

 

 

 

 

 

 

3.2.9.1

Opis in/ali risbe izpušnega kolektorja

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2

Opis in/ali risba izpušnega sistema

 

 

 

 

 

 

3.2.9.2.1

Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki so del sistema motorja

 

 

 

 

 

 

3.2.9.3

Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa (3)

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7

Prostornina izpušnega sistema: … dm3

 

 

 

 

 

 

3.2.9.7.1

Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: … dm3

 

 

 

 

 

 

3.2.10

Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin

 

 

 

 

 

 

3.2.11

Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki

3.2.11.1

Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja ter zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja. Za spremenljive sisteme določanja časa, najkrajši in najdaljši čas

 

 

 

 

 

 

3.2.11.2

Referenčno območje in/ali območje nastavitve (3):

 

 

 

 

 

 

3.2.12

Ukrepi proti onesnaževanju zraka

3.2.12.1.1

Naprava za recikliranje plinov iz ohišja motorja: da/ne (2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2

Dodatne naprave za uravnavanje onesnaževanja (če obstajajo in če niso opisane drugje)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1

Katalizator: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.1

Število katalizatorjev in elementov (spodnji podatki se zagotovijo za vsako posamezno enoto):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.2

Mere, oblika in prostornina katalizatorjev:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.3

Vrsta katalitične reakcije

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.4

Skupna količina plemenitih kovin:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.5

Relativna koncentracija

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.6

Substrat (zgradba in material):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.7

Gostota celic:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.8

Tip ohišja katalizatorjev:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.9

Lega katalizatorjev (mesto in referenčna razdalja na izpušni liniji):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.10

Ščitnik proti toploti: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11

Sistemi regeneracije/metoda naknadne obdelave izpušnih plinov, opis:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.5

Običajen obseg obratovalne temperature: … K

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.6

Dodajni reagenti: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.7

Tip in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitične reakcije:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.8

Običajen obseg obratovalne temperature reagenta, v K

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.9

Mednarodni standard:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.11.10

Pogostost dodajanja reagenta: neprekinjeno/vzdrževanje (1):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.12

Znamka katalizatorja

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.1.13

Identifikacijska številka dela

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2

Lambda sonda: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.1

Znamka:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.2

Lega:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.3

Območje delovanja:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.4

Vrsta:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.2.5

Identifikacijska številka dela:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.3

Vpihavanje zraka: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.3.1

Tip (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.4

Vračanje izpušnih plinov v valj (EGR): da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.4.1

Lastnosti (znamka, tip, pretok itd.):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6

Lovilnik delcev: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.1

Mere, oblika in prostornina lovilnika delcev:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.2

Konstrukcija lovilnika delcev:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.3

Mesto vgradnje (referenčna razdalja na izpušni liniji):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.4

Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.5

Znamka lovilnika delcev

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.6

Identifikacijska številka dela:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.7

Običajen obseg obratovalne temperature: … (K) in tlaka: … (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8

V primeru periodične regeneracije

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8.1.1

Število preskusnih ciklov WHTC brez regeneracije (n)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.8.2.1

Število preskusnih ciklov WHTC z regeneracijo (nR):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.9

Drugi sistemi: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.6.9.1

Opis in delovanje

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7

Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.0.1

Število družin motorjev OBD v družini motorjev

 

3.2.12.2.7.0.2

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1: …

Družina motorjev OBD 2: …

itd.

3.2.12.2.7.0.3

Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.7.0.4

Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v točki 4(c) člena 5 in točki 4 člena 9 Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k tej uredbi za namen homologacije sistema OBD

 

3.2.12.2.7.0.5

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

 

3.2.12.2.7.2

Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD (4)

 

3.2.12.2.7.3

Pisni opis (splošna načela delovanja) naslednjih elementov

 

3.2.12.2.7.3.1

Motorji na prisilni vžig (4)

 

3.2.12.2.7.3.1.1

Nadzor katalizatorja (4)

 

3.2.12.2.7.3.1.2

Odkrivanje neuspelih vžigov (4):

 

3.2.12.2.7.3.1.3

Nadzor lambda sonde (4):

 

3.2.12.2.7.3.1.4

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD:

 

3.2.12.2.7.3.2

Motorji na kompresijski vžig (4):

 

3.2.12.2.7.3.2.1

Nadzor katalizatorja (4):

 

3.2.12.2.7.3.2.2

Nadzor lovilnika delcev (4):

 

3.2.12.2.7.3.2.3

Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (4):

 

3.2.12.2.7.3.2.4

Nadzor sistema za NOx (4):

 

3.2.12.2.7.3.2.5

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (4):

 

3.2.12.2.7.4

Merila za aktiviranje MI (določeno število voznih ciklov ali statistična metoda) (4):

 

3.2.12.2.7.5

Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili) (4):

 

3.2.12.2.7.6.5

Standard komunikacijskega protokola OBD (4):

 

3.2.12.2.7.7

Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki jih zahtevata člena 5(4)(d) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 za namen skladnosti z določbami o dostopu do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila, ali

 

3.2.12.2.7.7.1

Namesto sklicevanja proizvajalca iz točke 3.2.12.2.7.7 sklicevanje na prilogo k temu dodatku, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z zadevnim primerom:

Sestavni del – Koda napake – Strategija spremljanja – Merila za odkrivanje napak – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Prekondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator – P0420 – Signali lambda sond 1 in 2 – Razlika med signali lambda sond 1 in 2 – Tretji cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način zrak/gorivo, temperatura katalizatorja – Dva cikla tipa 1 – Tip 1

 

3.2.12.2.8

Drugi sistemi (opis in delovanje):

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.1

Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.2

Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali vozila iz točke 3(b) člena 2 Direktive 2007/46/ES: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.3

Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavanih pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

3.2.12.2.8.4

Seznam družin motorjev OBD (če je to ustrezno)

Družina motorjev OBD 1: …

Družina motorjev OBD 2: …

itd.

3.2.12.2.8.5

Število družin motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

 

 

 

 

 

 

3.2.12.2.8.6

Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin): % (vol)

 

3.2.12.2.8.7

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

 

 

 

 

 

 

3.2.17

Posebni podatki za motorje na plinasto gorivo za težka tovorna vozila (za drugačne sisteme navedite enakovredne podatke)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.1

Gorivo: UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2

Krmilniki tlaka oziroma uparjalniki/krmilniki tlaka (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.3

Število stopenj zmanjševanja tlaka:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.4

Tlak v končni fazi najmanj: … kPa – največ: … kPa

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.5

Število glavnih nastavitvenih točk:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.6

Število nastavitvenih točk pri prostem teku:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.2.7

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3

Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.1

Uravnavanje moči mešanice:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.2

Opis sistema in/ali shema in risbe:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.3.3

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4

Mešalna enota

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.1

Številka:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.2

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.3

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.4

Mesto vgradnje:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.5

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.4.6

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5

Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.1

Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.2

Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3

Oprema za vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.3

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.3.4

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4

Napajalna črpalka (po potrebi):

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.4.3

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5

Vbrizgalne šobe:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.5.5.3

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6

Neposredno vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1

Tlačilka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.3

Krmiljenje začetka vbrizgavanja:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.1.4

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2

Vbrizgalne šobe

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.3

Tlak odpiranja ali karakteristika (2):

 

 

 

 

 

 

3.2.17.6.2.4

Št. homologacije:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7

Elektronska krmilna enota (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.3

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.7.4

Številke kalibracije programske opreme:

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8

Oprema, značilna za motorje na zemeljski plin

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1

Različica 1 (le pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.0.1

Funkcija za samodejno prilagajanje? Da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.0.2

Kalibracija za specifično sestavo plina ZP-H/ZP-L/ZP-HL (1)

Pretvorba za specifično sestavo plina ZP-Ht/ZP-Lt/ZP-HLt (1)

 

 

 

 

 

 

3.2.17.8.1.1

metan (CH4): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

etan (C2H6): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

propan (C3H8): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

butan (C4H10): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

C5/C5+: … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

kisik (O2): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

inertni plin (N2, He itd.): … osnova:

% mol

najmanj … % mol

največ % mol

3.5.4

Emisije CO2 težkih motorjev

 

 

 

 

 

 

3.5.4.1

Preskus WHSC masnih emisij CO2: … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.4.2

Preskus WHTC masnih emisij CO2: … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.5

Poraba goriva za težke motorje

 

 

 

 

 

 

3.5.5.1

Preskus WHSC porabe goriva: … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.5.5.2

Preskus WHTC porabe goriva (5): … g/kWh

 

 

 

 

 

 

3.6

Dovoljene temperature po podatkih proizvajalca

 

 

 

 

 

 

3.6.1

Hladilni sistem

 

 

 

 

 

 

3.6.1.1

Najvišja temperatura

tekočinskega hlajenja na izhodu: … K

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2

Zračno hlajenje

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2.1

Referenčna točka:

 

 

 

 

 

 

3.6.1.2.2

Najvišja temperatura v referenčni točki: … K

 

 

 

 

 

 

3.6.2

Najvišja izhodna temperatura hladilnika polnilnega zraka: … K

 

 

 

 

 

 

3.6.3

Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnih cevi, ki je najbližja zunanjim prirobnicam izpušnih kolektorjev ali turbopuhal: … K

 

 

 

 

 

 

3.6.4

Temperatura goriva najmanj:

K – največ: K

Za dizelske motorje na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto gorivo na končni stopnji krmilnika tlaka.

 

 

 

 

 

 

3.6.5

Temperatura maziva

Najmanj: K – največ: K

 

 

 

 

 

 

3.8

Sistem mazanja

 

 

 

 

 

 

3.8.1

Opis sistema

 

 

 

 

 

 

3.8.1.1

Lega posode za mazivo

 

 

 

 

 

 

3.8.1.2

Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1)

 

 

 

 

 

 

3.8.2

Črpalka za mazanje

 

 

 

 

 

 

3.8.2.1

Znamke

 

 

 

 

 

 

3.8.2.2

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.8.3

Mešanje z gorivom

 

 

 

 

 

 

3.8.3.1

Odstotek:

 

 

 

 

 

 

3.8.4

Oljni hladilnik: da/ne (1)

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1

Risbe

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1.1

Znamke:

 

 

 

 

 

 

3.8.4.1.2

Tipi

 

 

 

 

 

 


DEL 2

BISTVENE ZNAČILNOSTI SESTAVNIH DELOV IN SISTEMOV VOZILA GLEDE NA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV

 

 

Osnovni motor ali tip motorja

Člani družine motorjev

A

B

C

D

E

3.1

Proizvajalec motorja

 

3.1.1

Proizvajalčeva oznaka motorja (označba na motorju ali drug način identifikacije)

 

 

 

 

 

 

3.1.2

Številka homologacije (če je to ustrezno), vključno z oznako goriva:

 

 

 

 

 

 

3.2.2

Gorivo

 

3.2.2.3

Dovodna odprtina posode za gorivo: zožen premer/označba

 

3.2.3

Posode za gorivo

 

3.2.3.1

Posode za pogonsko gorivo

 

3.2.3.1.1

Število in prostornina posamezne posode:

 

3.2.3.2

Posode za rezervno gorivo

 

3.2.3.2.1

Število in prostornina posamezne posode:

 

3.2.8

Sesalni sistem

 

3.2.8.3.3

Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: kPa

 

3.2.8.4.2

Zračni filter, risbe: … ali …

 

3.2.8.4.2.1

Znamke

 

3.2.8.4.2.2

Tipi:

 

3.2.8.4.3

Sesalni dušilnik zvoka, risbe

 

3.2.8.4.3.1

Znamke:

 

3.2.8.4.3.2

Tipi:

 

3.2.9

Izpušni sistem

 

3.2.9.2

Opis in/ali risba izpušnega sistema

 

3.2.9.2.2

Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja

 

3.2.9.3.1

Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (le pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa

 

3.2.9.7

Prostornina izpušnega sistema: … dm3

 

3.2.9.7.1

Dejanska prostornina celotnega izpušnega sistema (sistem vozila in motorja): … dm3

 

3.2.12.2.7

Vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu (OBD)

 

3.2.12.2.7.0

Uporabljena druga možnost odobritve, kot je določeno v točki 2.4 Priloge X k Uredbi (EU) št. 582/2011. Da/ne

 

3.2.12.2.7.1

Sestavni deli OBD, vgrajeni v vozilo

 

3.2.12.2.7.2

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

 

3.2.12.2.7.3

Pisni opis in/ali risba MI (6)

 

3.2.12.2.7.4

Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD (6)

 

3.2.12.2.8

Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

3.2.12.2.8.0

Uporabljena druga možnost odobritve, kot je določeno v točki 2.1 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011. Da/ne

 

3.2.12.2.8.1

Sestavni deli sistemov, vgrajeni v vozilo, s katerimi se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

 

3.2.12.2.8.2

Aktiviranje načina počasne vožnje:

„onemogoči po ponovnem zagonu“/„onemogoči po dovajanju goriva“/„onemogoči po parkiranju“ (7)

 

3.2.12.2.8.3

Kadar je to ustrezno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema homologiranega motorja, s katerim se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx, v vozilo

 

3.2.12.2.8.4

Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala (6)

 

3.2.12.2.8.5

Ogrevana/neogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta (glej točko 2.4 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011)

 

Dodatek

k opisnemu listu

Podatki o preskusnih pogojih

1.   Vžigalne svečke

1.1

Znamka:

1.2

Tip:

1.3

Nastavitev razmaka med elektrodami vžigalnih svečk:

2.   Vžigalna tuljava

2.1

Znamka:

2.2

Tip:

3.   Uporabljeno mazivo

3.1

Znamka:

3.2

Vrsta (navedite odstotek olja v mešanici, če se mazivo in gorivo mešata):

4.   Oprema, ki jo poganja motor

4.1

Moč, ki jo absorbira dodatna oprema/oprema, se ugotavlja le:

(a)

če zahtevana dodatna oprema/oprema ni nameščena na motor in/ali

(b)

če je na motor nameščena dodatna oprema/oprema, ki se ne zahteva.

Opomba: zahteve za opremo, ki jo poganja motor, so različne pri preskusu emisij in preskusu moči.

4.2

Seznam in način identifikacije:

4.3

Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

Preglednica 1

Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

Oprema

Prosti tek

Nizka vrtilna frekvenca

Visoka vrtilna frekvenca

Zaželena vrtilna frekvenca (2)

n95h

Pa

Dodatna oprema/oprema, ki se zahteva v skladu z Dodatkom 7 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49

 

 

 

 

 

Pb

Dodatna oprema/oprema, ki se ne zahteva v skladu z Dodatkom 7 Priloge 4B k Pravilniku UN/ECE št. 49

 

 

 

 

 

5.   Zmogljivost motorja (po navedbah proizvajalca) (8)

5.1

Preskusne vrtilne frekvence motorja za preskus emisij v skladu s Prilogo III (9)

Nizka vrtilna frekvenca (nlo) … vrt./min

Visoka vrtilna frekvenca (nhi) … vrt./min

Vrtilna frekvenca v prostem teku … vrt./min

Zaželena vrtilna frekvenca … vrt./min

n95h … vrt./min

5.2

Navedene vrednosti za preskus moči v skladu s Prilogo XIV k Uredbi (EU) št. 582/2011

5.2.1

Vrtilna frekvenca v prostem teku … vrt./min

5.2.2

Vrtilna frekvenca pri največji moči … vrt./min

5.2.3

Največja moč … kW

5.2.4

Vrtilna frekvenca pri največjem navoru … vrt./min

5.2.5

Največji navor … Nm

6.   Informacije o nastavljeni obremenitvi dinamometra (po potrebi)

6.3

Informacije o nastavitvi dinamometra s stalno krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.3.1

Uporabljena druga metoda nastavitve obremenitve dinamometra (da/ne)

6.3.2

Vztrajnostna masa (kg):

6.3.3

Dejanska absorbirana moč pri 80 km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.3.4

Dejanska absorbirana moč pri 50 km/h, vključno z izgubami pri teku vozila na dinamometru (kW)

6.4

Informacije o nastavitvi dinamometra s prilagodljivo krivuljo obremenitve (če se uporablja)

6.4.1

Informacije o pojemanju hitrosti vozila s preskusne steze

6.4.2

Znamka in tip pnevmatik:

6.4.3

Mere pnevmatik (spredaj/zadaj):

6.4.4

Tlak v pnevmatikah (spredaj/zadaj) (kPa):

6.4.5

Preskusna masa vozila skupaj z voznikom (kg):

6.4.6

Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti (če se uporabljajo)

Preglednica 2

Podatki o pojemanju hitrosti vozila na cesti

V (km/h)

V2 (km/h)

V1 (km/h)

Povprečen korigiran čas pojemanja hitrosti vozila

120

 

 

 

100

 

 

 

80

 

 

 

60

 

 

 

40

 

 

 

20

 

 

 

6.4.7

Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti (če se uporablja)

Preglednica 3

Povprečna korigirana moč, potrebna za pogon vozila na cesti

V (km/h)

Korigirana moč (kW)

120

 

100

 

80

 

60

 

40

 

20

 

7.   Preskusni pogoji za preskušanje OBD

7.1

Preskusni cikel, ki se uporablja za preverjanje sistema OBD:

7.2

Število ciklov prekondicioniranja, uporabljenih pred preveritvenimi preskusi OBD:

Dodatek 5

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip motorja/sestavnega dela motorja kot samostojne tehnične enote

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

ES-homologaciji (1)

razširitvi ES-homologacije (1)

zavrnitvi ES-homologacije (1)

preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip sestavnega dela/samostojne tehnične enote (1) ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1

Oznaka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip:

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (1) (a):

0.3.1

Mesto te oznake:

0.4

Ime in naslov proizvajalca:

0.5

Za sestavne dele in samostojne tehnične enote: mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

0.6

Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja)

ODDELEK II

1.

Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2.

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

Priloge: Opisna dokumentacija.

Poročilo o preskusu.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

1.   DODATNE INFORMACIJE

1.1   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem:

1.1.1

Znamka motorja (ime podjetja):

1.1.2

Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

1.1.3

Proizvajalčeva oznaka, kakor je označeno na motorju:

1.1.4

Kategorija vozila (po potrebi) (b):

1.1.5

Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85) (1)

1.1.6

Ime in naslov proizvajalca:

1.1.7

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.2   Če je bil motor iz točke 1.1 homologiran kot samostojna tehnična enota:

1.2.1

Homologacijska številka motorja/družine motorjev (1):

1.2.2

Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU):

1.3   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) kot samostojne tehnične enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo):

1.3.1

Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi:

1.3.2

Največji dovoljeni protitlak:

1.3.3

Prostornina izpušnega sistema:

1.3.4

Omejitve uporabe (če obstajajo):

1.4   Ravni emisij motorja/osnovnega motorja (1):

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/določen (1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici spodaj.

Če se motorja, ki za gorivo uporabljata stisnjeni in utekočinjeni naftni plin, preskušata z uporabo različnih referenčnih goriv, se morata preglednici izpolniti za vsako preskušeno referenčno gorivo.

1.4.1   Preskus WHSC

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (po potrebi)

FP

Množ./sešt. (1)

CO

THC

NOx

PM Masa

NH3

PM število

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

PM masa

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

PM število

(#/kWh)

Rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

Izračunane s FP

 

 

 

 

 

 

Masne emisije emisij CO2: … g/kWh

Poraba goriva: … g/kWh

1.4.2   Preskus WHTC

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC

FP

Množ./sešt. (1)

CO

THC

NOx

PM masa

NH3

PM število

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

PM masa

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

PM število

Hladni zagon

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon brez regeneracije

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon z regeneracijo (1)

 

 

 

 

 

 

kr,u (množ./sešt.) (1)

kr,d (množ./sešt.) (1)

 

 

 

 

 

 

Uteženi rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

Končni rezultat preskusa s faktorjem poslabšanja

 

 

 

 

 

 

Masne emisije emisij CO2: … g/kWh

Poraba goriva: … g/kWh

1.4.3   Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja (min–1)

Temperatura olja v motorju (°C)

Preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka

 

ni podatkov

 

 

Preskus pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka

 

 

 

 

1.5   Merjenje moči

1.5.1   Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni pretok goriva (g/h)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjena moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Zračni tlak (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Tlak vodne pare (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Temperatura vstopnega zraka (K)

 

 

 

 

 

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Pomožna moč (kW) (1)

 

 

 

 

 

 

 

Neto moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Neto navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana specifična poraba goriva (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

 

1.5.2   Dodatni podatki

Dodatek 6

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip vozila s homologiranim motorjem

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

ES-homologaciji (1)

razširitvi ES-homologacije (1)

zavrnitvi ES-homologacije (1)

preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip vozila s homologiranim motorjem ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip:

0.3

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (1) (a):

0.3.1

Mesto te oznake:

0.4

Ime in naslov proizvajalca:

0.5

Za sestavne dele in samostojne tehnične enote: mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije:

0.6

Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja)

ODDELEK II

1.

Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2.

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

Dodatek 7

Vzorec certifikata o ES-homologaciji za tip vozila glede na sistem

Opombe s pojasnili so v Dodatku 10 k tej prilogi.

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

ES-homologaciji (1)

razširitvi ES-homologacije (1)

zavrnitvi ES-homologacije (1)

preklicu ES-homologacije (1)

Žig homologacijskega organa

za tip vozila glede na sistem ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009, kakor se izvaja z Uredbo (EU) št. 582/2011.

Uredba (ES) št. 595/2009 in Uredba (EU) št. 582/2011, kakor je bila nazadnje spremenjena z …

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1

Znamka (tovarniško ime proizvajalca):

0.2

Tip:

0.2.1

Trgovska imena (če obstajajo):

0.3

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu (1) (a):

0.3.1

Mesto te oznake:

0.4

Kategorija vozila (b):

0.5

Ime in naslov proizvajalca:

0.6

Imena in naslovi proizvodnih obratov:

0.7

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1.

Dodatne informacije (kadar je to ustrezno): glej Dopolnilo

2.

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov:

3.

Datum poročila o preskusu:

4.

Številka poročila o preskusu:

5.

Pripombe (po potrebi): glej Dopolnilo

6.

Kraj:

7.

Datum:

8.

Podpis:

Priloge: Opisna dokumentacija.

Poročilo o preskusu.

Dopolnilo

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

1.   DODATNE INFORMACIJE

1.1   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim motorjem:

1.1.1

Znamka motorja (ime podjetja):

1.1.2

Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

1.1.3

Proizvajalčeva oznaka, kakor je označeno na motorju:

1.1.4

Kategorija vozila (po potrebi):

1.1.5

Kategorija motorja: dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85) (1)

1.1.6

Ime in naslov proizvajalca:

1.1.7

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.2   Če je bil motor iz točke 1.1 homologiran kot samostojna tehnična enota:

1.2.1

Homologacijska številka motorja/družine motorjev (1):

1.2.2

Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (ECU):

1.3   Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja/družine motorjev (1) kot samostojne tehnične enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v vozilo):

1.3.1

Največji in/ali najmanjši podtlak v sesalni cevi:

1.3.2

Največji dovoljeni protitlak:

1.3.3

Prostornina izpušnega sistema:

1.3.4

Omejitve uporabe (če obstajajo):

1.4   Ravni emisij motorja/osnovnega motorja (1):

Faktor poslabšanja (FP): izračunan/določen (1)

Vrednosti za FP in emisije na preskusih WHSC (po potrebi) in WHTC je treba navesti v preglednici spodaj.

Če se motorja, ki za gorivo uporabljata stisnjeni in utekočinjeni naftni plin, preskušata z uporabo različnih referenčnih goriv, se morata preglednici izpolniti za vsako preskušeno referenčno gorivo.

1.4.1   Preskus WHSC

Preglednica 4

Preskus WHSC

Preskus WHSC (po potrebi)

FP

Množ./sešt. (1)

CO

THC

NOX

PM masa

NH3

PM število

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

PM masa

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

PM število

(#/kWh)

Rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

Izračunane s FP

 

 

 

 

 

 

Masne emisije emisij CO2: … g/kWh

Poraba goriva: … g/kWh

1.4.2   Preskus WHTC

Preglednica 5

Preskus WHTC

Preskus WHTC

FP

Množ./sešt. (1)

CO

THC

NOX

PM masa

NH3

PM število

 

 

 

 

 

 

Emisije

CO

(mg/kWh)

THC

(mg/kWh)

NOx

(mg/kWh)

PM masa

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

PM število

Hladni zagon

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon brez regeneracije

 

 

 

 

 

 

Vroči zagon z regeneracijo (1)

 

 

 

 

 

 

kr,u (množ./sešt.) (1)

kr,d (množ./sešt.) (1)

 

 

 

 

 

 

Uteženi rezultat preskusa

 

 

 

 

 

 

Končni rezultat preskusa s FP

 

 

 

 

 

 

Masne emisije emisij CO2: … g/kWh

Poraba goriva: … g/kWh

1.4.3   Preskus v prostem teku

Preglednica 6

Preskus v prostem teku

Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (1)

Vrtilna frekvenca motorja (min–1)

Temperatura olja v motorju (°C)

Preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka

 

ni podatkov

 

 

Preskus pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka

 

 

 

 

1.5   Merjenje moči

1.5.1   Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Preglednica 7

Moč motorja, izmerjena na napravi za preskušanje

Izmerjena vrtilna frekvenca motorja (vrt./min)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni pretok goriva (g/h)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjeni navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Izmerjena moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Zračni tlak (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Tlak vodne pare (kPa)

 

 

 

 

 

 

 

Temperatura vstopnega zraka (K)

 

 

 

 

 

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Pomožna moč (kW) (1)

 

 

 

 

 

 

 

Neto moč (kW)

 

 

 

 

 

 

 

Neto navor (Nm)

 

 

 

 

 

 

 

Korigirana specifična poraba goriva (g/kWh)

 

 

 

 

 

 

 

1.5.2   Dodatni podatki

Dodatek 8

Primer oznake ES-homologacije

Image

Homologacijska oznaka v tem dodatku, pritrjena na motor, homologiran kot samostojna tehnična enota, pomeni, da je bil zadevni tip homologiran v Belgiji (e 6), v skladu s to uredbo. Prvi dve cifri številke homologacije (00) označujeta, da je bil motor, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota, homologiran v skladu s to uredbo. Naslednje štiri cifre (0004) so tiste, ki jih je homologacijski organ kot osnovno homologacijsko številko dodal motorju, homologiranem kot samostojna tehnična enota.

Dodatek 9

Sistem številčenja certifikatov o ES-homologaciji

1.

Del 3 številke ES-homologacije, ki je bila izdana v skladu s členom 6(1), členom 8(1) in členom 10(1), je sestavljen iz številke izvedbenega regulativnega akta ali zadnje spremembe regulativnega akta, ki se uporablja za ES-homologacijo. Tej številki sledi črka, ki označuje zahteve sistemov OBD in SCR v skladu s preglednico 1.

Preglednica 1

Črka

Mejne vrednosti OBD za NOx  (1)

Mejne vrednosti OBD za trdne delce (2)

Kakovost in poraba reagenta

Roki za izvedbo: novi tipi

Roki za izvedbo: vsa vozila

Zadnji rok za registracijo

A

vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2

spremljanje učinkovitosti (3)

uvajanje (4)

31.12.2012

31.12.2013

1.9.2015

B

vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednicah 1 in 2

vrstica „obdobje uvajanja“ v preglednici 1

uvajanje (4)

1.9.2014

1.9.2015

31.12.2016

C

vrstica „splošne zahteve“ v preglednicah 1 in 2

vrstica „splošne zahteve“ v preglednici 1

splošno (5)

31.12.2015

31.12.2016

 


(1)  Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za NOx“ iz preglednic 1 in 2 v Prilogi X.

(2)  Zahteve za spremljanje „mejnih vrednosti OBD za trdne delce“ iz preglednice 1 v Prilogi X.

(3)  Zahteve za „spremljanje učinkovitosti“ iz točke 2.3.3.3 Priloge X.

(4)  Zahteve glede „obdobja uvajanja“ v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz točk 7.1.1.1 in 8.4.1.1 Priloge XIII.

(5)  „Splošne“ zahteve v zvezi s kakovostjo in porabo reagenta iz točk 7.1.1 in 8.4.1 Priloge XIII.

Dodatek 10

Pojasnila

(1)

Neustrezno črtati (v nekaterih primerih ni treba črtati ničesar, če se uporablja več kot en vnos).

(2)

Navedite dovoljeno odstopanje.

(3)

Tukaj je treba vpisati največje in najmanjše vrednosti za vsako različico.

(4)

Zabeleži se v primeru ene družine motorjev OBD in če še ni zabeleženo v dokumentacijskih paketih iz vrstice 3.2.12.2.7.0.4.

(5)

Poraba goriva za kombinirani WHTC, vključno z vročim in hladnim delom v skladu s Prilogo VIII.

(6)

Zabeleži se, če ni zabeleženo v dokumentaciji iz točke 3.2.12.2.7.1.1.

(7)

Neustrezno črtati.

(8)

Informacije v zvezi z zmogljivostjo motorja se navedejo le za osnovni motor.

(9)

Navedite dovoljeno odstopanje; biti mora znotraj ± 3 % navedene vrednosti proizvajalca.

(a)

Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(b)

Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz oddelka A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

(l)

Vrednost mora biti zaokrožena na najbližjo desetinko milimetra.

(m)

Vrednost se mora izračunati in zaokrožiti na najbližji polni cm3.

(n)

Določeno v skladu z zahtevami iz Priloge XIV.

PRILOGA II

SKLADNOST MOTORJEV ALI VOZIL V PROMETU

1.   UVOD

1.1   Ta priloga določa zahteve za preverjanje in dokazovanje skladnosti motorjev ter vozil v prometu.

2.   POSTOPEK ZA SKLADNOST V PROMETU

2.1   Skladnost vozil ali motorjev v družini motorjev v prometu se dokaže s preskušanjem vozil na cesti z uporabo običajnih voznih vzorcev, pogojev in tovorov. Preskus skladnosti v prometu mora biti reprezentativen za vozila na njihovih dejanskih voznih poteh, z njihovo običajno obremenitvijo in običajnim poklicnim voznikom vozila. Kadar vozilo upravlja voznik, ki ni običajen poklicni voznik zadevnega vozila, mora biti ta voznik usposobljen za upravljanje vozil kategorije, ki se preskuša.

2.2   Če se obravnava, da so običajni pogoji v prometu neustrezni za ustrezno izvedbo preskusov, lahko proizvajalec ali homologacijski organ zahteva uporabo drugih voznih poti in tovora.

2.3   Proizvajalec mora homologacijskemu organu dokazati, da so izbrano vozilo, vozni vzorci, pogoji in tovori reprezentativni za družino motorjev. Zahteve iz točk 4.1 in 4.5 se uporabijo za določitev, ali so vozni vzorci in tovori sprejemljivi za preskušanje skladnosti v prometu.

2.4   Proizvajalec mora sporočiti razpored in načrt vzorčenja za preskušanje skladnosti ob prvotni homologaciji nove družine motorjev.

2.5   Vozila brez komunikacijskega vmesnika, ki omogoča zbiranje potrebnih podatkov ECU iz točk 5.2.1 in 5.2.2 Priloge I, z manjkajočimi podatki ali nestandardnim protokolom podatkov, se obravnavajo kot neskladna.

2.6   Vozila, pri katerih zbiranje podatkov ECU vpliva na emisije ali zmogljivost vozila, se obravnavajo kot neskladna.

3.   IZBIRA MOTORJA ALI VOZILA

3.1   Po podelitvi homologacije za družino motorjev mora proizvajalec izvesti preskus v prometu za to družino motorjev v 18 mesecih od prve registracije vozila, opremljenega z motorjem iz te družine. Pri večstopenjski homologaciji prva registracija pomeni prvo registracijo dokončanega vozila.

Preskušanje se redno izvaja najmanj na vsaki dve leti za vsako družino motorjev na vozilih med njihovo življenjsko dobo, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 595/2009.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskušanje ustavi pet let po koncu proizvodnje.

3.1.1   Pri najmanjši velikosti vzorca treh motorjev mora biti postopek vzorčenja zastavljen tako, da je verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije, kadar je 20 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta, kadar je 60 % vozil ali motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3.1.2   Statistični rezultat preskusa, s katerim se določi skupno število neskladnih preskusov pri n – preskus, se določi za vzorec.

3.1.3   Odločitev o sprejemu ali zavrnitvi serije se sprejme v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

če je statistični rezultat preskusa manjši ali enak vrednosti za odločitev o sprejemu za zadevno velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako serijo sprejme odločitev o sprejemu;

(b)

če je statistični rezultat preskusa večji ali enak vrednosti za odločitev o zavrnitvi za zadevno velikost vzorca iz preglednice 1, se za tako serijo sprejme odločitev o zavrnitvi;

(c)

sicer se v skladu s to prilogo preskusi dodaten motor, postopek izračuna pa se uporabi za vzorec, povečan za še eno enoto.

V preglednici 1 so vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi izračunane po mednarodnem standardu ISO 8422/1991.

Preglednica 1

Vrednosti za odločitev o sprejemu in zavrnitvi v načrtu vzorčenja

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev

(velikost vzorca)

Vrednost za sprejem

Vrednost za zavrnitev

3

3

4

0

4

5

0

4

6

1

4

7

1

4

8

2

4

9

2

4

10

3

4

Homologacijski organ odobri izbrane motorje in nastavitve vozil pred začetkom preskusnih postopkov. Izbira se izvede s predložitvijo meril, ki se uporabijo za izbiro posameznih vozil, homologacijskemu organu.

3.2   Izbrani motorji in vozila se morajo uporabljati in morajo biti registrirani znotraj Unije. Vozilo se mora uporabljati v prometu najmanj 25 000 km.

3.3   Za vsako vozilo mora biti na voljo evidenca o vzdrževanju, ki dokazuje, da se je vozilo primerno vzdrževalo in servisiralo v skladu s priporočili proizvajalca.

3.4   Preveri se pravilno delovanje sistema OBD. Vse prijave napak in kode pripravljenosti v spominu vgrajenega sistema za diagnostiko se zabeležijo in opravijo se potrebna popravila.

Motorjev z napako razreda C ni treba popraviti pred preskusom. Diagnostična koda težave (DTC) se ne zbriše.

Motorji, pri katerih eden od števcev, ki jih zahtevajo določbe iz Priloge XIII, ne kaže „0“, se ne smejo preskusiti. To se mora sporočiti homologacijskemu organu.

3.5   Na motorju ali vozilu ne sme biti nobenih znakov zlorabe (kot so prekomerno natovarjanje, uporaba napačnih goriv ali druge zlorabe) ali drugih dejavnikov (kot je nedovoljeno poseganje), ki lahko vplivajo na nastajanje emisij. Upoštevati se morajo kode okvar sistema OBD in podatki o urah delovanja motorja, ki so shranjeni v računalniku.

3.6   Vsi sestavni deli sistema za uravnavanje emisij na vozilu morajo biti skladni z navedbami v veljavnih dokumentih o homologaciji.

3.7   Po dogovoru s homologacijskim organom lahko proizvajalec izvede preskušanje skladnosti v prometu na manj motorjih ali vozilih, kot določa točka 3.1, če je v družini motorja proizvedenih manj kot 500 motorjev na leto.

4.   PRESKUSNI POGOJI

4.1   Tovor vozila

Za preskušanje skladnosti v prometu se lahko tovor reproducira in se namesto njega uporabi umetni tovor.

Če ni na voljo statističnih podatkov, ki bi dokazovali, da je tovor reprezentativen za vozilo, mora biti tovor vozila 50 do 60 odstotkov največjega tovora vozila.

Največji tovor je razlika med največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila in maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kot je določeno v skladu s Prilogo I k Direktivi 2007/46/ES.

4.2   Okoljski pogoji

Preskus se izvede v okoljskih pogojih, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

atmosferski tlak mora biti večji ali enak 82,5 kPA;

temperatura mora biti večja ali enaka 266 K (– 7 °C) in manjša ali enaka temperaturi, ki se določi z naslednjo enačbo pri opredeljenem atmosferskem tlaku:

T = – 0,4514 · (101,3 – pb) + 311

pri čemer je:

T temperatura zraka okolja, v K,

pb atmosferski tlak, v kPa.

4.3   Temperatura hladilne tekočine motorja

Temperatura hladilne tekočine motorja mora biti v skladu s točko 2.6.1 Dodatka 1.

4.4   Mazalno olje, gorivo in reagent morajo ustrezati specifikacijam, ki jih izda proizvajalec.

4.4.1   Mazalno olje

Vzeti je treba vzorce olja.

4.4.2   Gorivo

Preskusno gorivo je tržno gorivo, ki je opisano v Direktivi 98/70/ES in ustreznih standardih CEN, ali referenčno gorivo v skladu s Prilogo IX k tej uredbi. Vzeti je treba vzorce goriva.

4.4.2.1   Če je proizvajalec v skladu z oddelkom 1 Priloge I k tej uredbi navedel zmožnost izpolnitve zahtev iz te uredbe v zvezi s tržnimi gorivi iz točke 3.2.2.2.1 Dodatka 4 Priloge I k tej uredbi, se preskusi izvedejo na vsaj enem od navedenih tržnih goriv ali mešanici med navedenimi tržnimi gorivi in tržnimi gorivi iz Direktive 98/70/ES ter ustreznih standardov CEN.

4.4.3   Reagent

Pri sistemih naknadne obdelave izpušnih plinov, ki uporabljajo reagent za zmanjšanje emisij, se vzame vzorec reagenta. Reagent ne sme biti zmrznjen.

4.5   Zahteve v zvezi z vožnjo

Deleži delovanja se izrazijo kot odstotek celotnega trajanja vožnje.

Vožnja vključuje mestno vožnjo ter izvenmestno in avtocestno vožnjo v skladu z deleži iz točk 4.5.1 do 4.5.4. V primeru drugačnega vrstnega reda preskušanja zaradi praktičnih razlogov in po dogovoru s homologacijskim organom se lahko uporabi drugačen vrstni red mestne, izvenmestne in avtocestne vožnje.

V tem oddelku pomeni „približno“ ciljno vrednost ± 5 %.

Za mestno vožnjo so značilne hitrosti vozil med 0 in 50 km/h,

za izvenmestno vožnjo hitrosti vozil med 50 in 75 km/h,

za avtocestno vožnjo pa hitrosti vozil nad 75 km/h.

4.5.1   Pri vozilih kategorij M1 in N1 vožnja vključuje približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.2   Pri vozilih kategorij M2 in M3 vožnja vključuje približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje. Pri vozilih kategorij M2 in M3 ter razredov I, II ali A, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/85/ES (1), je preskus sestavljen iz približno 70 odstotkov mestne in 30 odstotkov izvenmestne vožnje.

4.5.3   Pri vozilih kategorije N2 je potovanje sestavljeno iz približno 45 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 30 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.4   Pri vozilih kategorije N3 vožnja vključuje približno 20 odstotkov mestne, 25 odstotkov izvenmestne in 55 odstotkov avtocestne vožnje.

4.5.5   Naslednja razporeditev značilnih vrednosti vožnje iz zbirke podatkov WHDC se lahko uporabi kot dodatna smernica za ovrednotenje vožnje:

(a)

pospeševanje: 26,9 odstotka časa;

(b)

upočasnjevanje: 22,6 odstotka časa;

(c)

vožnja s stalno hitrostjo: 38,1 odstotka časa;

(d)

mirovanje (hitrost vozila = 0): 12,4 odstotka časa.

4.6   Operativne zahteve

4.6.1   Vožnja se izbere tako, da je preskušanje nemoteno in da se podatki neprekinjeno vzorčijo, da se doseže najkrajše trajanje preskusa iz točke 4.6.5.

4.6.2   Vzorčenje emisij in drugih podatkov se mora začeti pred vžigom motorja. Emisije med hladnim zagonom se lahko v skladu s točko 2.6 Dodatka 1 ne upoštevajo pri ocenjevanju emisij.

4.6.3   Prepovedano je združevati podatke z različnih voženj ali spreminjati ali odstranjevati podatke v zvezi z vožnjo.

4.6.4   Če se motor sam zaustavi, se lahko ponovno zažene, vendar se vzorčenje ne sme prekiniti.

4.6.5   Preskus mora trajati najmanj tako dolgo, da se delo, opravljeno med WHTC, opravi petkrat ali da se proizvede petkratna referenčna masa CO2 v kg/cikel iz WHTC.

4.6.6   Električno napajanje prenosnega sistema za merjenje emisij mora izvirati iz zunanje napajalne enote in ne iz vira, ki energijo pridobiva neposredno ali posredno iz preskušanega motorja.

4.6.7   Namestitev opreme prenosnega sistema za merjenje emisij ne sme vplivati na emisije in/ali zmogljivost vozila.

4.6.8   Priporoča se, da se vozilo upravlja pod običajnimi dnevnimi prometnimi pogoji.

4.6.9   Če homologacijski organ ni zadovoljen z rezultati pregleda skladnosti podatkov iz oddelka 3.2 Dodatka 1 k tej prilogi, lahko preskus razveljavi.

4.6.10   Enak postopek se uporabi za preskuse vozil iz vzorca, opisanega v točkah 3.1.1 do 3.1.3.

5.   PRETOK PODATKOV ECU

5.1   Preverjanje razpoložljivosti in skladnosti informacij o pretoku podatkov ECU, ki se zahtevajo za preskušanje v prometu.

5.1.1   Razpoložljivost informacij o pretoku podatkov v skladu z zahtevami iz točke 5.2 Priloge I se dokaže pred preskusom v prometu.

5.1.1.1   Če prenosni sistem za merjenje emisij teh informacij ne more pridobiti na ustrezen način, se razpoložljivost informacij dokaže z uporabo zunanjega diagnostičnega orodja OBD iz Priloge X.

5.1.1.1.1   Če se lahko z diagnostičnim orodjem te informacije pridobijo na ustrezen način, prenosni sistem za merjenje emisij velja za slabo delujočega, preskus pa se razveljavi.

5.1.1.1.2   Če informacij ni mogoče pridobiti na ustrezen način z uporabo dveh vozil z motorjema iz iste družine motorjev, medtem ko diagnostično orodje deluje pravilno, motor velja za neskladnega.

5.1.2   Skladnost signala navora, ki se z opremo prenosnega sistema za merjenje emisij izračuna iz informacij o pretoku podatkov ECU iz točke 5.2.1 Priloge I, se preveri pri polni obremenitvi.

5.1.2.1   Metoda za preverjanje te skladnosti je opisana v Dodatku 4.

5.1.2.2   Skladnost signala ECU o navoru velja za zadostno, če izračunani navor ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz točke 5.2.5 Priloge I.

5.1.2.3   Če izračunan navor ne ostane znotraj dovoljenega odstopanja navora pri polni obremenitvi iz točke 5.2.5 Priloge I, se šteje, da motor ni opravil preskusa.

6.   OCENJEVANJE EMISIJ

6.1   Izvede se preskus, rezultati preskusa pa se izračunajo v skladu z določbami iz Dodatka 1 k tej prilogi.

6.2   Faktorji skladnosti se izračunajo in predstavijo za metodo na podlagi mase CO2 ter metodo na podlagi dela. Odločitev o sprejemu/zavrnitvi se sprejme na podlagi rezultatov metode na podlagi dela.

6.3   90 % skupnega percentila faktorjev skladnosti emisij izpušnih plinov vsakega preskušanega sistema motorja, opredeljenega v skladu s postopki merjenja in izračuna iz Dodatka 1, ne sme presegati vrednosti iz preglednice 2.

Preglednica 2

Največji dovoljeni faktorji skladnosti za preskušanje skladnosti emisij v prometu

Onesnaževalo

Največji dovoljeni faktor skladnosti

CO

1,50

THC (2)

1,50

NMHC (3)

1,50

CH4  (3)

1,50

NOx

1,50

Masa trdnih delcev

Število trdnih delcev

7.   OCENA REZULTATOV SKLADNOSTI V PROMETU

7.1   Na podlagi poročila o skladnosti v prometu iz oddelka 10 se mora homologacijski organ:

(a)

odločiti, da je skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu zadovoljiva, in prenehati izvajati dejavnosti;

(b)

odločiti, da predloženi podatki niso zadostni za sprejetje sklepa, in zahtevati, da proizvajalec predloži dodatne podatke in podatke s preskusov;

(c)

odločiti, da skladnost družine motorjev glede na sistem v prometu ni zadovoljiva, in nadaljevati z ukrepi iz člena 13 in iz oddelka 9 te priloge.

8.   POTRDILNO PRESKUŠANJE VOZIL

8.1   Potrdilno preskušanje se izvede za potrditev funkcionalnosti emisij družine motorjev v prometu.

8.2   Homologacijski organi lahko izvedejo potrdilno preskušanje.

8.3   Potrdilni preskus se izvede v obliki preskušanja vozila iz točk 2.1 in 2.2. Reprezentativna vozila se izberejo in uporabljajo pod običajnimi pogoji, pri čemer se preskusijo v skladu s postopki iz te priloge.

8.4   Rezultat preskusa se lahko obravnava kot nezadovoljiv, če pri preskusih dve ali več vozil iz iste družine motorjev za katero koli s predpisi urejeno okolju škodljivo snov občutno presežejo mejno vrednost iz oddelka 6.

9.   NAČRT POPRAVNIH UKREPOV

9.1   Proizvajalec predloži poročilo homologacijskemu organu države članice, v kateri se motorji ali vozila, ki so predmet popravnih ukrepov, registrirajo ali uporabljajo, med načrtovanjem izvajanja popravnih ukrepov, pri čemer predloži to poročilo, ko se odloča za ukrepanje. V poročilu morajo biti navedene podrobnosti popravnih ukrepov in opisane družine motorjev, ki bodo vključene v ukrepe. Proizvajalec po začetku izvajanja popravnih ukrepov redno poroča homologacijskemu organu.

9.2   Proizvajalec mora priskrbeti izvod vseh sporočil, povezanih z načrtom popravnih ukrepov, in shraniti zapise pozivov kupcem, naj vrnejo izdelke s serijsko napako, ter homologacijskemu organu dostavljati redna poročila o stanju.

9.3   Proizvajalec mora določiti posebno identifikacijsko ime ali številko za posamezni načrt popravnih ukrepov.

9.4   Proizvajalec mora predložiti načrt popravnih ukrepov, ki vključuje informacije iz točk 9.4.1 do 9.4.11.

9.4.1   Opis vseh tipov sistemov motorjev, vključenih v načrt popravnih ukrepov.

9.4.2   Opis posebnih modifikacij, predelav, večjih in manjših popravil, prilagoditev ali drugih sprememb, potrebnih za zagotovitev skladnosti motorjev, vključno s kratkim povzetkom podatkov in tehničnih študij, ki podpirajo proizvajalčevo odločitev o posebnih ukrepih, potrebnih za odpravo neskladnosti.

9.4.3   Opis postopka, po katerem proizvajalec obvešča lastnike motorjev ali vozil o popravnih ukrepih.

9.4.4   Opis pravilnega vzdrževanja ali uporabe, če obstaja, ki jo proizvajalec postavlja kot pogoj za upravičenost do popravila v okviru načrta popravnih ukrepov, ter razlago proizvajalčevih razlogov za postavljanje takih pogojev. Pogojev za vzdrževanje ali uporabo ni mogoče postaviti, če ni mogoče dokazati, da so povezani z neskladnostjo in s popravnimi ukrepi.

9.4.5   Opis postopka, po katerem se morajo ravnati lastniki motorjev ali vozil, da dosežejo popravilo neskladnosti. Ta opis mora vključevati datum, po katerem se lahko sprejmejo popravni ukrepi, oceno časa, v katerem lahko delavnica opravi popravila, in informacijo o tem, kje se lahko to opravi. Popravila je treba opraviti primerno v razumnem času po dostavi vozila.

9.4.6   Izvod podatkov, ki so poslani lastniku motorja ali vozila.

9.4.7   Kratek opis sistema, ki ga uporablja proizvajalec za zagotovitev primerne oskrbe s sestavnimi deli ali sistemi za izvedbo popravila. Navesti je treba, kdaj bo mogoča primerna oskrba s sestavnimi deli ali sistemi za začetek popravila.

9.4.8   Izvod vseh navodil, ki se pošljejo osebam, ki bodo izvajale popravila.

9.4.9   Opis učinka predlaganih popravnih ukrepov na emisije, porabo goriva, obnašanje vozila pri vožnji in varnost vsakega tipa motorja ali vozila, zajetega v načrt popravnih ukrepov, s podatki, tehničnimi študijami itd., ki so podlaga za te ugotovitve.

9.4.10   Vse druge informacije, poročila ali podatki, ki jih lahko homologacijski organ upravičeno določi kot pomembne za oceno načrta popravnih ukrepov.

9.4.11   Če načrt popravnih ukrepov vključuje pozivanje kupcev k vrnitvi vozil v popravilo, je treba homologacijskemu organu predložiti opis načina, kako se bo zabeležilo popravilo. Če se uporablja nalepka, je treba predložiti vzorec.

9.5   Od proizvajalca je mogoče zahtevati, da opravlja razumno načrtovane in potrebne preskuse na sestavnih delih ter motorjih, za katere je predlagana sprememba, popravilo ali modifikacija, da prikaže učinkovitost spremembe, popravila ali modifikacije.

10.   POSTOPKI POROČANJA

10.1   Homologacijskemu organu je treba predložiti tehnično poročilo za vsako preskušeno družino motorjev. V poročilu morajo biti navedeni dejavnosti in rezultati preskušanja skladnosti v prometu. V poročilu morajo biti navedene vsaj naslednje informacije:

10.1.1   Splošno

10.1.1.1

Ime in naslov proizvajalca:

10.1.1.2

Naslovi proizvodnih obratov:

10.1.1.3

Ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov zastopnika proizvajalca:

10.1.1.4

Tip in trgovska oznaka (navesti vse različice):

10.1.1.5

Družina motorjev:

10.1.1.6

Osnovni motor:

10.1.1.7

Člani družine motorjev:

10.1.1.8

Kode identifikacijske številke vozila (VIN), ki se uporabljajo za vozila, opremljena z motorjem, ki je del pregleda skladnosti v prometu.

10.1.1.9

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu:

10.1.1.10

Kategorija vozila:

10.1.1.11

Tip motorja: bencinski, na etanol (E85), dizelski/na ZP/na UNP/na etanol (ED95) (neustrezno črtati):

10.1.1.12

Številke homologacij, ki se uporabljajo za tipe motorjev znotraj družine v prometu, po potrebi vključno s številkami vseh razširitev in popravkov (predelav):

10.1.1.13

Podatki o razširitvah in popravkih (predelavah) homologacij za motorje, ki jih zajemajo podatki proizvajalca.

10.1.1.14

Obdobje izdelave motorja, ki ga zajemajo podatki proizvajalca (npr. „vozila ali motorji, izdelani v koledarskem letu 2014“).

10.1.2   Izbira motorja/vozila

10.1.2.1

Metoda lociranja vozila ali motorja

10.1.2.2

Merila za izbiro vozil, motorjev, družin v prometu

10.1.2.3

Geografska področja, znotraj katerih je proizvajalec zbiral podatke

10.1.3   Oprema

10.1.3.1

Znamka in tip opreme prenosnega sistema za merjenje emisij

10.1.3.2

Kalibracija prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.3

Napajanje prenosnih sistemov za merjenje emisij

10.1.3.4

Uporabljena programska oprema za izračun in različica (npr. EMROAD 4.0)

10.1.4   Podatki o preskusu

10.1.4.1

Datum in čas preskusa

10.1.4.2

Kraj preskusa, vključno z natančnimi podatki o preskusni poti

10.1.4.3

Vremenski/okoljski pogoji (npr. temperatura, vlažnost, nadmorska višina)

10.1.4.4

Razdalja, ki jo vozilo opravi na preskusni poti

10.1.4.5

Lastnosti specifikacij preskusnega goriva

10.1.4.6

Specifikacija reagenta (po potrebi)

10.1.4.7

Specifikacija mazalnega olja

10.1.4.8

Rezultati preskusa emisij v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi

10.1.5   Podatki o motorju

10.1.5.1

Vrsta motornega goriva (npr. dizelsko gorivo, etanol ED95, ZP, UNP, bencin, E85)

10.1.5.2

Sistem zgorevanja motorja (npr. kompresijski ali prisilni vžig)

10.1.5.3

Številka homologacije

10.1.5.4

Obnova motorja

10.1.5.5

Proizvajalec motorja

10.1.5.6

Model motorja

10.1.5.7

Leto in mesec proizvodnje motorja

10.1.5.8

Identifikacijska številka motorja

10.1.5.9

Prostornina motorja [litri]

10.1.5.10

Število valjev

10.1.5.11

Nazivna moč motorja: [kW pri vrt./min]

10.1.5.12

Največji navor motorja: [Nm pri vrt./min]

10.1.5.13

Vrtilna frekvenca v prostem teku [vrt./min]

10.1.5.14

Krivulja navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec, na voljo (da/ne)

10.1.5.15

Referenčna številka krivulje navora pri polni obremenitvi, ki jo predloži proizvajalec

10.1.5.16

Sistem za NOx (npr. EGR, SCR)

10.1.5.17

Tip katalizatorja

10.1.5.18

Tip lovilnika delcev

10.1.5.19

Naknadna obdelava spremenjena glede na homologacijo? (da/ne)

10.1.5.20

Podatki o ECU motorja (številka kalibracije programske opreme)

10.1.6   Podatki o vozilu

10.1.6.1

Lastnik vozila

10.1.6.2

Tip vozila (npr. M3, N3) in uporaba (npr. tovornjak s togo ali zgibno konstrukcijo, mestni avtobus)

10.1.6.3

Proizvajalec vozila

10.1.6.4

Identifikacijska številka vozila

10.1.6.5

Registracijska številka in država registracije vozila

10.1.6.6

Model vozila

10.1.6.7

Leto in mesec proizvodnje vozila

10.1.6.8

Vrsta prenosa moči (npr. ročni, samodejni ali drugo)

10.1.6.9

Število prestav za vožnjo naprej

10.1.6.10

Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.6.11

Ocena kombinirane bruto teže vozila (GVW) [kg]

10.1.6.12

Velikost pnevmatik [neobvezno]

10.1.6.13

Premer izpušne cevi [mm] [neobvezno]

10.1.6.14

Število osi

10.1.6.15

Prostornina posod za gorivo [litri] [neobvezno]

10.1.6.16

Število posod za gorivo [neobvezno]

10.1.6.17

Prostornina posod z reagentom [litri] [neobvezno]

10.1.6.18

Število posod z reagentom [neobvezno]

10.1.7   Lastnosti preskusne poti

10.1.7.1

Število prevoženih kilometrov na števcu na začetku preskusa [km]

10.1.7.2

Trajanje(-a)

10.1.7.3

Povprečni okoljski pogoji (izračunani na podlagi trenutnih izmerjenih podatkov)

10.1.7.4

Podatki o senzorju okoljskih pogojev (vrsta in mesto senzorjev)

10.1.7.5

Podatki o hitrosti vozila (na primer skupna razporeditev hitrosti)

10.1.7.6

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilna mestna, izvenmestna ali avtocestna vožnja, kot je opisano v točki 4.5.

10.1.7.7

Delež vožnje glede na čas, za katerega je značilno pospeševanje, upočasnjevanje, vožnja s stalno hitrostjo in mirovanje, kot je opisano v točki 4.5.5.