17.6.2011

Uradni list Evropske unije

L 159/7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 574/2011

z dne 16. junija 2011

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) ter zlasti člena 8(1) in prve alinee člena 8(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana. Države članice morajo za nekatere nezaželene snovi opraviti preiskave, da se ugotovijo viri navedenih snovi, če so mejne vrednosti iz Priloge II k navedeni direktivi presežene.

(2)

Glede nitrita je bilo ugotovljeno, da proizvodi in stranski proizvodi iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba pod nekaterimi pogoji vsebujejo ravni nitrita, ki presegajo mejne vrednosti, nedavno določene v Prilogi I k Direktivi 2002/32/ES. Poleg tega se zdi, da analizna metoda za določanje nitrita v krmi ne daje vedno zanesljivih analitičnih rezultatov glede proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba. Ker je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija EFSA) v mnenju z dne 25. marca 2009 (2) ugotovila, da prisotnost nitrita v živalskih proizvodih ne ogroža zdravja ljudi, je treba zadevne proizvode začasno izvzeti iz mejne vrednosti za nitrit v posamičnih krmilih, medtem ko bodo ravni nitrita v navedenih proizvodih in ustrezne analitične metode naknadno proučene.

(3)

Glede melamina je Agencija EFSA 18. marca 2010 sprejela znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi (3). Ugotovitve Agencije kažejo, da izpostavljenost melaminu lahko povzroči nastanek kristalov v sečilih. Ti kristali povzročajo okvare proksimalnih tubulov in so bili opaženi pri živalih in otrocih kot posledica ponarejanja krme in začetne formule za dojenčke z melaminom, kar je v nekaterih primerih povzročilo smrt. Komisija za Codex Alimentarius je določila najvišje vrednosti melamina v krmi in prehrani (4). Primerno je, da se te najvišje mejne vrednosti vključijo v Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES, da se zaščiti zdravje živali in ljudi, saj so te ravni v skladu s sklepi mnenja Agencije EFSA. Primerno je, da se nekateri krmni dodatki izvzamejo iz največjih dovoljenih vrednosti, ker zaradi običajnega proizvodnega postopka neizogibno vsebujejo raven melamina, večjo od najvišje dovoljene vrednosti.

(4)

Glede Ambrosie spp. je Agencija EFSA v svojem mnenju z dne 4. junija 2010 (5) sklenila, da je lahko hrana za ptice pomembno sredstvo za razprševanje Ambrosie spp., še zlasti na prej neokuženih območjih, saj pogosto vsebuje znatne količine neobdelanih semen Ambrosie spp. Zato bo preprečitev uporabe hrane za ptice, okužene z neobdelanimi semeni Ambrosie spp. verjetno zmanjšala nadaljnje razprševanje Ambrosie spp. v Uniji. Ambrosia spp. je škodljiva za javno zdravje zaradi alergenih lastnosti peloda. Vdihavanje peloda lahko med drugim povzroči rinokonjunktivitis in astmo. Obstajajo tudi dokazi o alergenosti peloda Ambrosie spp. pri živalih. Zato je primerno, da se omeji prisotnost semen Ambrosie spp. v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah, ki vsebujejo nezmleto zrnje in semena ter da se mejna vrednost semen Ambrosie spp. v nezmletem zrnju in semenih določi tako „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“ (ALARA) z dobrimi kmetijskimi praksami in tehnikami čiščenja.

(5)

Glede kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi lahko pride do prenosa z ene proizvodne serije na drugo, ko se take snovi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tak prenos lahko povzroči onesnaženje posledično proizvedene krme s prisotnostjo tehnično neizogibnih sledi takih snovi, imenovano neizogibni prenos ali navzkrižno onesnaženje, v krmi, za katero kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi niso odobrena, imenovano krma za neciljne živali. Ob upoštevanju izvajanja dobrih proizvodnih praks je treba mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa določiti po načelu „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“. Da se proizvajalcem krme omogoči, da lahko upravljajo neizogibni prenos, je treba za krmo za manj občutljive neciljne živalske vrste določiti sprejemljiv prenos, ki je okoli 3 % dovoljene najvišje vsebnosti, za krmo za občutljive neciljne živalske vrste in „krmo v karenci“, tj. krmo, ki se daje pred zakolom, pa okoli 1 % dovoljene najvišje vsebnosti. Določiti je treba 1-odstotni sprejemljivi prenos tudi za drugo krmo za ciljne vrste, ki se ji kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi ne dodajajo, in za krmo za neciljne živali, ki stalno proizvajajo hrano, kot so krave molznice ali kokoši nesnice, kadar je dokazan prenos iz krme v hrano živalskega izvora. Kadar se posamična krmila dajejo neposredno živalim ali kadar se dajejo dopolnilne krmne mešanice, to ne sme povzročiti večje izpostavljenosti živali kokcidiostatikom ali sredstvom proti histomonijazi, kot so ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti, kadar se v dnevnih odmerkih uporabljajo samo popolne krmne mešanice.

(6)

Glede kokcidiostatikov narazin, nikarbazin in lasalocid natrij je treba Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES spremeniti tako, da upošteva nedavne spremembe dovoljenj za navedene snovi, posledično pa je treba spremeniti tudi Uredbo Komisije (ES) št. 124/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali (6).

(7)

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES sta bili v veliki meri večkrat že spremenjeni. Zato je primerno, da se navedeni prilogi konsolidirata. Za povečanje jasnosti in izboljšanje berljivosti je primerno, da se navedeni prilogi preoblikujeta in se uskladi terminologija. Ker se določbe iz prilog uporabljajo neposredno in so v celoti zavezujoče, je primerno, da se prilogi uvedeta z uredbo.

(8)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Določbe glede Ambrosie spp. se uporabljajo od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2) Odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi, Znanstveno mnenje o nitritu kot nezaželeni snovi v živalski krmi, EFSA Journal (2009) 1017, 1–47. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1017.pdf

(3) Odbor EFSA za onesnaževalce v prehanski verigi (CONTAM) in Odbor EFSA za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF); Znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi. EFSA Journal 2010; 8(4):1573. [145 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1573. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1573.pdf

(4) Poročilo triintridesete Seje Skupnega programa FAO/WHO za prehranske standarde, Komisija za Codex Alimentarius, Ženeva, Švica, 5.–9. julija 2010 (ALINORM 10/33/REP).

(5) Znanstveni odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi (CONTAM), Znanstveni odbor EFSA za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA) in Znanstveni odbor EFSA za zdravstveno varstvo rastlin (PLH); Znanstveno mnenje o vplivu na javno zdravje, zdravje živali ali okolje o prisotnosti semen Ambrosie spp. v živalski krmi. EFSA Journal 2010; 8(6):1566 [37 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1566. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1566.pdf

(6) UL L 140, 11.2.2009, str. 7.

PRILOGA

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z naslednjim:

„

PRILOGA I

MEJNE VREDNOSTI NEZAŽELENIH SNOVI IZ ČLENA 3(2)

ODDELEK I: ANORGANSKI ONESNAŽEVALCI IN DUŠIKOVE SPOJINE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Arzen (1)

Posamična krmila

razen:

—	moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev,

—	luščine palmovih jeder,

4 (2)

—	fosfatov in apnenčastih morskih alg,

—	kalcijevega karbonata,

—	magnezijevega oksida in magnezijevega karbonata,

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

25 (2)

—	moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40 (2)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

Krmni dodatki iz funkcionalnih skupin spojin elementov v sledovih,

razen:

—	bakrovega sulfata pentahidrata in bakrovega karbonata,

—	cinkovega oksida, manganovega oksida in bakrovega oksida.

100

Dopolnilna krmila,

razen:

—	mineralnih krmil.

Popolna krmila,

razen:

—	popolnih krmil za ribe in popolnih krmil za kožuharje.

10 (2)

Kadmij

Posamična krmila rastlinskega izvora

Posamična krmila živalskega izvora

Posamična krmila mineralnega izvora

razen:

—

fosfatov.

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

razen:

—	bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata.

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

Premiksi (6)

Dopolnilna krmila,

0,5

razen:

—	mineralnih krmil,

– –	ki vsebujejo < 7 % fosforja (8),

– –	ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja (8),

0,75 na 1 % fosforja (8), vendar največ 7,5

—	dopolnilnih krmil za hišne živali.

Popolna krmila,

0,5

razen:

—	popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet), koze (razen kozličkov) in ribe,

—	popolnih krmil za hišne živali.

Fluor (7)

Posamična krmila

150

razen:

—	posamičnih krmil živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril,

500

—	morskih rakov, kot je morski kril,

3 000

—

fosfatov,

2 000

—	kalcijevega karbonata,

350

—	magnezijevega oksida,

600

—	apnenčastih morskih alg.

1 000

Vermikulit (E 561).

3 000

Dopolnilna krmila,

—	ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja (8),

500

—	ki vsebujejo > 4 % fosforja (8).

125 na 1 % fosforja (8)

Popolna krmila,

150

razen:

—	popolnih krmil za prašiče,

100

—	popolnih krmil za perutnino (razen piščancev) in ribe,

350

—	popolnih krmil za piščance,

250

—	popolnih krmil za govedo, ovce in koze

– –	v laktaciji,

– –

drugo.

Svinec

Posamična krmila

razen:

—	živinske krme (3),

—	fosfatov in apnenčastih morskih alg,

—	kalcijevega karbonata,

—

kvasa.

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

100

razen:

—	cinkovega oksida,

400

—	manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata.

200

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino vezalcev in sredstev proti strjevanju,

razen:

—	klinoptilolita vulkanskega izvora.

Premiksi (6)

200

Dopolnilna krmila,

razen:

—	mineralnih krmil.

Popolno krmilo

5.	Živo srebro (4)

Posamična krmila

0,1

razen:

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih;

0,5

—	kalcijevega karbonata.

0,3

Krmne mešanice,

0,1

razen:

—	mineralnih krmil,

0,2

—	krmnih mešanic za ribe,

0,2

—	krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje.

0,3

6.	Nitrit (5)

Posamična krmila

razen:

—	ribje moke,

—

silaže,

—

—	proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba.

—

Popolna krmila,

razen:

—	popolnih krmil za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

—

7.	Melamin (9)

Krmilo,

2,5

razen krmnih dodatkov:

—	gvanidin ocetne kisline,

—

sečnine,

—

biureta.

—

ODDELEK II: MIKOTOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Aflatoksin B1

Posamična krmila

0,02

Dopolnilna in popolna krmila,

0,01

razen:

—	krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino,

0,005

—	krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali).

0,02

2.	Rženi rožiček (Claviceps purpurea)

Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita.

1 000

ODDELEK III: VSEBOVANI RASTLINSKI TOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Prosti gosipol

Posamična krmila

razen:

—	semen bombaževca,

5 000

—	pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolna krmila,

razen:

—	popolnih krmil za govedo (razen telet),

500

—	popolnih krmil za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

—	popolnih krmil za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

—	popolnih krmil za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen pujskov).

2.	Cianovodikova kislina

Posamična krmila

razen:

—	lanenega semena,

250

—	pogač iz lanenega semena,

350

—	proizvodov iz manioke in mandljevih pogač.

100

Popolna krmila,

razen:

—	popolnih krmil za mlade piščance (< 6 tednov).

Teobromin

Popolna krmila,

300

razen:

—	popolnih krmil za prašiče,

200

—	popolnih krmil za pse, kunce, konje in kožuharje.

4.	Viniltiooksazolidon (5-viniloksazolidin-2-tion)

Popolna krmila za perutnino,

1 000

razen:

—	popolnih krmil za kokoši nesnice.

500

5.	Eterično gorčično olje (10)

Posamična krmila

100

razen:

—	tropin ogrščice.

4 000

Popolna krmila,

150

razen:

—	popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

1 000

—	popolnih krmil za prašiče (razen pujskov) in perutnino.

500

ODDELEK IV: ORGANSKE KLOROVE SPOJINE (RAZEN DIOKSINOV IN PCB)

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Aldrin (11)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01 (12)

2.	Dieldrin (11)

razen:

—	maščob in olj,

0,1 (12)

—	krmnih mešanic za ribe.

0,02 (12)

3.	Kamfeklor (toksafen) – vsota indikatorjev, kemično sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (13)

Ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih,

0,02

razen:

—	ribjega olja.

0,2

Popolna krmila za ribe

0,05

4.	Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

—	maščob in olj.

0,05

5.	DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,05

razen:

—	maščob in olj.

0,5

6.	Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov in endosulfansulfata, izražena kot endosulfan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,1

razen:

—	koruze in koruznih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi,

0,2

—	oljnic in proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, razen surovega rastlinskega olja,

0,5

—	surovega rastlinskega olja,

1,0

—	popolnih krmil za ribe.

0,005

7.	Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

—	maščob in olj.

0,05

8.	Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

—	maščob in olj.

0,2

9.	Heksaklorobenzen (HCB)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

—	maščob in olj.

0,2

10.

Heksaklorocikloheksan (HCH)

—	alfa-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

—	maščob in olj.

0,2

—	beta-izomeri

Posamična krmila

0,01

razen:

—	maščob in olj.

0,1

Krmne mešanice,

0,01

razen:

—	krmnih mešanic za molzno govedo.

0,005

—	gama-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,2

razen:

—	maščob in olj.

2,0

ODDELEK V: DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt)( (14), (15)) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,75

razen:

—	rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,75

Posamična krmila mineralnega izvora

1,0

Posamična krmila živalskega izvora:

—	živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

2,0

—	drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,75

—	ribje olje,

6,0

—	ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

1,25

—	ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

2,25

Krmni dodatki kaolinitne gline, kalcijevega sulfata dihidrata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,75

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,0

Premiksi

1,0

Krmne mešanice,

0,75

razen:

—	krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

2,25

—	krmnih mešanic za kožuharje

—

Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavnik ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

1,25

razen:

—	rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

1,5

Posamična krmila mineralnega izvora

1,5

Posamična krmila živalskega izvora:

—	živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

3,0

—	drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

1,25

—	ribje olje,

24,0

—	ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

4,5

—	ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

11,0

1,5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,5

Premiksi

1,5

Krmne mešanice,

1,5

razen:

—	krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

7,0

—	krmnih mešanic za kožuharje

—

ODDELEK VI: ŠKODLJIVE BOTANIČNE NEČISTOTE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Semena plevela ter nezmleto in nezdrobljeno sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, ločeno ali v kombinaciji, ki vsebuje:

Posamična krmila in krmne mešanice

3 000

—	Datura sp.

1 000

2.	Crotalaria spp

Posamična krmila in krmne mešanice

100

3.	Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi, ki izhajajo iz njihove predelave (18), ločeno ali v kombinaciji

Posamična krmila in krmne mešanice

10 (19)

4.	Neoluščen bukov žir – Fagus silvatica L.

5.	Barbadoški orehi – Jatropha curcas L.

6.	Indijska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell.

7.	Sareptska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp.juncea

8.	Kitajska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin

9.	Črna ogrščica – Brassica nigra (L.) Koch

10.	Etiopska gorčica – Brassica carinata A. Braun

Posamična krmila in krmne mešanice

Semena in sadeži rastlinskih vrst, navedenih nasproti, ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmilih prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

11.	Semena Ambrosia spp.

Posamična krmila

razen:

—	prosa (zrnje Panicum miliaceum L.) in sorge (zrnje Sorghum bicolour (L) Moench s.l.), ki se ne dajejo neposredno živalim.

200

Krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žitna zrna in semena

ODDELEK VII: DOVOLJENI KRMNI DODATKI V NECILJNI KRMI PO NEIZOGIBNEM PRENOSU

Kokcidiostatik

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (20)

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.	Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

—	druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

(21)

2.	Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

—	nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

—	pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

—	druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance, pitovne pegatke in purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

(21)

3.	Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

—	nesnice, piščance za nesnice in purane (> 12 tednov),

0,03

—	pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

—	druge živalske vrste.

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

(21)

4.	Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

—	pse, teleta, kunce, enoprste kopitarje, molznice, nesnice, purane (> 16 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

—	druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

(21)

5.	Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

—	enoprste kopitarje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

—	pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

—	druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

(21)

6.	Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

—	enoprste kopitarje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

—	druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

(21)

Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	purane, kunce, enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

(21)

8.	Nikarbazin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

—	enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

—	druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (samega ali v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

(21)

9.	Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—	pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce ter purane v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

(21)

10.	Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

—	enoprste kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

—	pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

—	druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

(21)

11.	Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

—	nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

—	pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

—	druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

(21)

PRILOGA II

PRAGOVI UKREPANJA, KI SPROŽIJO PREISKAVE DRŽAV ČLANIC, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 4(2)

ODDELEK:

DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Prag ukrepanja v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt) (23), (24) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)

1.	Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,5

(25)

razen:

—	rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

(25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,5

(25)

Posamična krmila živalskega izvora:

—	živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

1,0

(25)

—	drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,5

(25)

—	ribje olje,

5,0

(26)

—	ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

1,0

(26)

—	ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

1,75

(26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

(26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,5

(25)

Premiksi

0,5

(25)

Krmne mešanice,

0,5

(25)

razen:

—	krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

1,75

(26)

—	krmnih mešanic za kožuharje

—

2.	Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,35

(25)

razen:

—	rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

(25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,35

(25)

Posamična krmila živalskega izvora:

—	živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

0,75

(25)

—	drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,35

(25)

—	ribje olje,

14,0

(26)

—	ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

2,5

(26)

—	ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

7,0

(26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

(25)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,35

(25)

Premiksi

0,35

(25)

Krmne mešanice,

0,5

(25)

razen:

—	krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

3,5

(26)

—	krmnih mešanic za kožuharje

—

“

(1) Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen.

(2) Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme.

(3) Živinska krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn.

(4) Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(5) Mejne vrednosti so izražene kot natrijev nitrit.

(6) Najvišja mejna vrednost, določena za premikse, upošteva dodatke z najvišjimi vrednostmi svinca in kadmija, ne pa dovzetnosti različnih živalskih vrst za svinec in kadmij. Kot določa člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), mora proizvajalec premiksov zaradi varstva zdravja živali in ljudi zagotoviti, da so, poleg skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi za premikse, navodila za uporabo premiksa v skladu z najvišjimi mejnimi vrednostmi za dopolnilna in popolna krmila.

(7) Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(8) Odstotek fosforja je relativen glede na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(9) Mejne vrednosti se nanašajo samo na melamin. Vključitev strukturno povezanih spojin cianurinske kisline, amelina in amelida v mejne vrednosti bo obravnavana pozneje.

(10) Mejne vrednosti so izražene kot alil izotiocianat.

(11) Samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin.

(12) Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojen ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(13) Sistem številčenja Parlar s predpono CHB ali „Parlar“:

CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,10,10-oktoklorobornan,

CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,9,10,10-nonaklorobornan,

CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan.

(14) Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(15) Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 1, morajo biti v navedenem začasnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(16) Sveže ribe in druge morske živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 4,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg proizvoda in 0,8 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 25,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelani živalski proteini, proizvedeni iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti gojenim živalim, ki se gojijo, vzrejajo ali razmnožujejo za proizvodnjo hrane.

(17) WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

Pripadnik iste vrste	Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)
Dibenzo-p-dioksini („PCDD“) in dibenzofurani („PCDF“)
2,3,7,8-TCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0001
2,3,7,8-TCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,05
2,3,4,7,8-PeCDF	0,5
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0001
„Dioksinom podobni“ne-orto PCB + mono-orto PCB

Ne-orto PCB
PCB 77	0,0001
PCB 81	0,0001
PCB 126	0,1
PCB 169	0,01
Mono-orto PCB
PCB 105	0,0001
PCB 114	0,0005
PCB 118	0,0001
PCB 123	0,0001
PCB 156	0,0005
PCB 157	0,0005
PCB 167	0,00001
PCB 189	0,0001


Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

(18) Če je določljivo z analitično mikroskopijo.

(19) Vključuje tudi ostanke ovojev semen.

(20) Brez poseganja v dovoljene vrednosti v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(21) Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.

(22) WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

(23) Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(24) Komisija bo proučila te pragove za ukrepanje hkrati s proučitvijo mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(25) Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(26) V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

Pripadnik iste vrste	Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)
Dibenzo-p-dioksini (‚PCDD‘) in dibenzofurani (‚PCDF‘)
2,3,7,8-TCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0001
2,3,7,8-TCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,05
2,3,4,7,8-PeCDF	0,5
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0001
‚Dioksinom podobni‘ ne-orto PCB + mono-orto PCB

Ne-orto PCB
PCB 77	0,0001
PCB 81	0,0001
PCB 126	0,1
PCB 169	0,01
Mono-orto PCB
PCB 105	0,0001
PCB 114	0,0005
PCB 118	0,0001
PCB 123	0,0001
PCB 156	0,0005
PCB 157	0,0005
PCB 167	0,00001
PCB 189	0,0001


Uporabljene okrajšave: ‚T‘ = tetra; ‚Pe‘ = penta; ‚Hx‘ = heksa; ‚Hp‘ = hepta; ‚O‘ = okta; ‚CDD‘ = klorodibenzodioksin; ‚CDF‘ = klorodibenzofuran; ‚CB‘ = klorobifenil.

17.6.2011

Uradni list Evropske unije

L 159/25

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 575/2011

z dne 16. junija 2011

o katalogu posamičnih krmil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (1) ter zlasti člena 26(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 242/2010 z dne 19. marca 2010 o oblikovanju kataloga posamičnih krmil (2) je bila sestavljena prva različica kataloga posamičnih krmil. Katalog je sestavljen iz seznama posamičnih krmil, ki so že navedena v delu B Priloge k Direktivi 96/25/ES, stolpcev 2, 3 in 4 Priloge k Direktivi 82/471/EGS in iz določil o slovarju iz točke IV dela A Priloge k Direktivi 96/25/ES.

(2)

Ustrezni predstavniki iz evropskih sektorjev dejavnosti poslovanja s krmo so, po posvetovanju z drugimi zadevnimi stranmi, v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in ob upoštevanju zadevnih izkušenj iz mnenj Evropske agencije za varnost hrane ter znanstvenih ali tehnoloških razvojnih dogodkov pripravili spremembe Uredbe (EU) št. 242/2010. Te spremembe se nanašajo na nove vnose in izboljšave obstoječih vnosov.

(3)	Komisija je ocenila predložene spremembe, preverila, ali so bili postopek in pogoji iz člena 26 Uredbe (ES) št. 767/2009 upoštevani in izpolnjeni, in se strinja s spremembami, kot izhajajo iz ocene.

(4)	Ker je treba v Uredbo (EU) št. 242/2010 vnesti veliko sprememb, je primerno, da se zaradi skladnosti, jasnosti in poenostavitve navedena uredba razveljavi in nadomesti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sestavi se katalog posamičnih krmil iz člena 24 Uredbe (ES) št. 767/2009, kakor je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EU) št. 242/2010 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(2) UL L 77, 24.3.2010, str. 17.

PRILOGA

KATALOG POSAMIČNIH KRMIL

DEL A

Splošne določbe

(1)	Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo uporabljajo ta katalog prostovoljno. Vendar je ime posamičnega krmila iz dela C dovoljeno uporabljati le za posamično krmilo, ki izpolnjuje zahteve zadevnega vnosa.

(2)	Vsi vnosi na seznamu posamičnih krmil v delu C so skladni z omejitvami uporabe posamičnih krmil v skladu z veljavno zakonodajo Unije. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki uporabljajo posamično krmilo iz kataloga, zagotovijo, da to izpolnjuje zahteve člena 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

(3)	V skladu z dobro prakso iz člena 4 Uredbe (ES) št. 183/2005 posamična krmila ne vsebujejo kemičnih nečistoč zaradi proizvodnega postopka in pomožnih tehnoloških sredstev, razen če je v katalogu določena posebna najvišja vsebnost.

(4)

Botanična čistost posamičnega krmila ne sme biti manjša od 95 %. Vendar botanične nečistoče, kot so ostanki drugih oljnih semen ali oljnih sadežev, nastale v prejšnjem proizvodnem postopku, ne presegajo 0,5 % za vsako vrsto oljnega semena ali oljnega sadeža. Kot odstopanje od teh splošnih pravil se na seznamu posamičnih krmil v delu C določi posebna vsebnost.

(5)	Splošno ime/poimenovanje enega ali več postopkov, kot je navedeno v zadnjem stolpcu glosarja postopkov v delu B, se lahko doda imenu posamičnega krmila, s čimer se nakaže, da so bili za posamično krmilo opravljeni zadevni postopki.

(6)	Če se proizvodni postopek za posamično krmilo razlikuje od opisa zadevnega postopka, kot je določeno v glosarju postopkov v delu B, se proizvodni postopek določi v opisu zadevnega posamičnega krmila.

(7)	Za več posamičnih krmil se lahko uporabljajo sopomenke. Takšne sopomenke se navedejo v kvadratnih oklepajih v stolpcu „ime“ vnosa za zadevno posamično krmilo na seznamu posamičnih krmil v delu C.

(8)	V opisu posamičnih krmil na seznamu posamičnih krmil v delu C se namesto besed „stranski proizvod“ uporabi beseda „proizvod“, da se upoštevajo razmere na trgu in jezik, ki ga nosilci dejavnosti poslovanja s krmo uporabljajo v praksi z namenom poudarjanja tržne vrednosti posamičnih krmil.

(9)	Botanično ime rastline se navede samo v opisu prvega vnosa na seznamu posamičnih krmil v delu C v zvezi z zadevno rastlino.

(10)	Temeljno načelo za obvezno označevanje analitskih sestavin določenega posamičnega krmila v katalogu je, ali določen proizvod vsebuje visoke koncentracije določene sestavine oziroma ali je proizvodni postopek spremenil prehranske lastnosti proizvoda.

(11)

Člen 15(g) Uredbe (ES) št. 767/2009 v povezavi s točko 6 Priloge I k navedeni uredbi določa zahteve za označevanje v zvezi z vsebnostjo vlage. Člen 16(1)(b) navedene uredbe v povezavi s Prilogo V določa zahteve za označevanje v zvezi z drugimi analitskimi sestavinami. Poleg tega točka 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009 zahteva navedbo vsebnosti pepela, netopnega v klorovodikovi kislini, če presega 2,2 % na splošno, ali za določeno posamično krmilo, če presega vsebnost, določeno v zadevnem razdelku Priloge V k navedeni uredbi. Vendar nekateri vnosi na seznamu posamičnih krmil v delu C odstopajo od navedenih pravil:

(a)	obvezne navedbe v zvezi z analitskimi sestavinami na seznamu posamičnih krmil v delu C nadomeščajo obvezne navedbe, določene v zadevnem razdelku Priloge V k Uredbi (ES) št. 767/2009;

(b)

če je stolpec za obvezne navedbe na seznamu posamičnih krmil v delu C prazen v zvezi z analitskimi sestavinami, ki jih je sicer treba navesti v skladu z zadevnim razdelkom Priloge V k Uredbi (ES) št. 767/2009, navedenih sestavin ni treba označiti. Vendar se za pepel, netopen v klorovodikovi kislini, kjer na seznamu posamičnih krmil v delu C ni določena nobena vsebnost, navede vsebnost, če presega 2,2 %;

(c)

kadar se v stolpcu „obvezne navedbe“ na seznamu posamičnih krmil v delu C navede ena ali več posebnih vsebnosti vlage, veljajo navedene vsebnosti namesto vsebnosti iz točke 6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009. Vendar če je vsebnost vlage nižja od 14 %, navedba ni obvezna. Kadar v navedenem stolpcu ni določena nobena posebna vsebnost vlage, velja točka 6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009.

(12)	„Tehnična čistost“ pomeni, da je snov proizvedena v nadzorovanem kemičnem ali fizičnem postopku, ki izpolnjuje vse zadevne zahteve v skladu z zakonodajo Unije o krmi.

(13)

Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki trdi, da ima posamično krmilo več lastnosti, kot jih je navedenih v stolpcu „opis“ na seznamu posamičnih krmil v delu C, mora izpolnjevati zahteve člena 13 Uredbe (ES) št. 767/2009. Poleg tega lahko posamično krmilo ustreza posebnemu prehranskemu namenu v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (ES) št. 767/2009.

DEL B

Glosar postopkov

	Postopek	Opredelitev	Splošno ime/poimenovanje
1	zračno frakcioniranje	Ločevanje delcev z zračnim tokom.	zračno frakcionirano
2	aspiracija	Postopek odstranjevanja prahu, drobnih delcev in drugih delov s suspendiranimi žitnimi ostanki iz tovora žit med prevozom z zračnim tokom.	aspirirano
3	blanširanje	Postopek toplotne obdelave organske snovi s kuhanjem v vreli vodi ali pari, da se denaturirajo naravni encimi, zmehča tkivo in odstranijo surove arome, čemur sledi potopitev v hladno vodo, da se ustavi proces kuhanja.	blanširano
4	beljenje	Odstranjevanje naravnih barvil.	beljeno
5	hlajenje	Zniževanje temperature pod temperaturo okolja, vendar še vedno nad zmrziščem, da se ohrani konzerviranje.	ohlajeno
6	sekljanje	Manjšanje velikosti delcev z uporabo enega ali več rezil.	sesekljano
7	čiščenje	Odstranjevanje predmetov (kontaminantov, npr. kamnov) ali vegetativnih delov rastline, npr. ločenih delcev slame, luščin ali plevela.	očiščeno/sortirano
8	koncentriranje (1)	Povečanje vsebnosti nekaterih snovi z odstranjevanjem vode in/ali drugih snovi.	koncentrat
9	kondenziranje	Prehajanje snovi iz plinskega v tekoče stanje.	kondenzirano
10	kuhanje	Uporaba toplote, da se spremenijo fizikalne in kemične lastnosti posamičnih krmil.	kuhano
11	drobljenje	Zmanjševanje velikosti delcev z uporabo drobilca.	drobljeno, drobec
12	kristalizacija	Čiščenje z oblikovanjem trdnih kristalov iz tekoče raztopine. Nečistoče v tekočini običajno ne ostanejo v mrežasti strukturi kristala.	kristalizirano
13	luščenje (2)	Popolna ali delna odstranitev zunanjih plasti zrn, semen, sadežev, oreškov itd.	oluščeno, delno oluščeno
14	lupljenje/ličkanje	Odstranjevanje zunanjih ovojev fižola, zrn in semen, običajno s fizikalnimi sredstvi.	olupljeno ali ličkano
15	depektinizacija	Ekstrakcija pektinov iz posamičnih krmil.	depektinizirano
16	izsuševanje	Postopek ekstrakcije vlage.	izsušeno
17	odstranjevanje sluzi	Postopek za odstranjevanje plasti sluzi na površini.	brez sluzi
18	odstranjevanje sladkorja	Popolna ali delna odstranitev mono- in disaharidov iz melas in drugih surovin, ki vsebujejo sladkor, s kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi.	brez sladkorja, z manj sladkorja
19	razstrupljanje	Postopek, s katerim se strupeni kontaminanti uničijo ali se zmanjša njihova koncentracija.	razstrupljeno
20	destilacija	Frakcioniranje tekočin z vrenjem in zbiranjem kondenzirane pare v ločen zbiralnik.	destilirano
21	sušenje	Zmanjšanje vsebnosti vlage po umetnem ali naravnem postopku.	sušeno (naravno ali umetno)
22	siliranje	Shranjevanje posamičnih krmil v silosu, po možnosti z dodajanjem sredstev za konzerviranje ali z uporabo anaerobnih pogojev, po možnosti s silirnimi dodatki.	silirano
23	izparevanje	Zmanjševanje vsebnosti vode.	izparelo
24	ekspanzija	Toplotni postopek, med katerim notranja vsebnost vode proizvoda, nenadoma zavrela, povzroči razpad proizvoda.	ekspandirano
25	stiskanje	Odstranjevanje olja/maščobe s stiskanjem.	stiskanec/pogača in olje/maščoba
26	ekstrakcija	Odstranitev maščobe ali olja z organskim topilom iz nekaterih posamičnih krmil ali sladkorja ali drugih vodotopnih sestavin z vodnim topilom.	izvleček/zdrob in maščoba/olje, melase/pulpa in sladkor ali druge vodotopne sestavine
27	ekstrudiranje	Toplotni postopek, med katerim notranja vsebnost vode proizvoda, nenadoma zavrela, povzroči razpad proizvoda, kombiniran s posebnim oblikovanjem s stiskanjem skozi odprtino.	ekstrudirano
28	fermentacija	Postopek, s katerim se mikroorganizmi, kot so bakterije, glive ali kvasovke, proizvedejo ali uporabijo na krmilih za pospeševanje spremembe v njihovi kemični sestavi/lastnostih.	fermentirano
29	filtriranje	Ločevanje mešanice tekočine in trdnih delcev z vlivanjem tekočine skozi porozen medij ali membrano.	filtrirano
30	kosmičenje	Valjanje toplotno obdelane vlažne snovi.	kosmiči
31	mletje	Zmanjšanje velikosti delcev suhih žit in pospeševanje ločevanja na sestavne dele (predvsem moko, otrobe in krmno moko).	moka, otrobi, krmna moka (3), krma
32	frakcioniranje	Ločevanje delov posamičnih krmil s presejanjem in/ali obdelavo z zračnim tokom, ki odnese lahke dele lupine.	frakcionirano
33	drobljenje	Postopek drobljenja posamičnih krmil na drobne koščke.	drobljeno
34	cvrtje	Postopek priprave posamičnih krmil v olju ali maščobi.	ocvrto
35	želiranje	Postopek oblikovanja želeja, trdne, želatini podobne snovi, ki je lahko mehka in krhka do trda in čvrsta, običajno z uporabo sredstev za želiranje.	želirano
36	granulacija	Obdelava posamičnih krmil, da se pridobita posebna velikost delcev in enakomernost.	granulirano
37	mletje	Zmanjševanje velikosti delcev trdnih posamičnih krmil s suhim ali mokrim postopkom.	zmleto
38	segrevanje	Toplotne obdelave pod posebnimi pogoji.	toplotno obdelano
39	hidrogeniranje	Pretvorba, z uporabo katalizatorja, nenasičenih maščobnih kislin v nasičene (olj in maščob) ali proste maščobne kisline ali reduciranje sladkorjev v podobne poliole.	hidrogenirano, delno hidrogenirano
40	hidroliza	Zmanjšanje molekularne velikosti z ustrezno obdelavo z vodo in encimi ali kislimi oziroma bazičnimi reagenti.	hidrolizirano
41	utekočinjenje	Prehajanje iz trdnega ali plinskega stanja v tekoče stanje.	utekočinjeno
42	maceracija	Zmanjševanje velikosti posamičnih krmil z uporabo mehanskih sredstev, pogosto v prisotnosti vode ali drugih tekočin.	macerirano
43	slajenje	Pri žitu se omogoči začetek kalitve, da se aktivirajo naravni encimi, ki škrob razčlenijo v fermentirajoče ogljikove hidrate in beljakovine v aminokisline in peptide.	oslajeno
44	taljenje	Prehajanje iz trdnega v tekoče stanje z uporabo toplote.	staljeno
45	mikronizacija	Postopek zmanjševanja povprečnega premera delcev trdne snovi na velikost mikrometra.	mikronizirano
46	predkuhavanje	Postopek delnega kuhanja s kratkim časom vretja	predkuhano
47	pasterizacija	Segrevanje do kritične temperature točno določen čas, da se odstranijo škodljivi mikroorganizmi, čemur sledi hitro ohlajanje.	pasterizirano
48	lupljenje	Odstranjevanje kože/lupine s sadja in zelenjave.	olupljeno
49	peletiranje	Oblikovanje s stiskanjem skozi matrico.	peleti, peletirano
50	poliranje	Poliranje olupljenega zrnja, npr. riža, z vrtenjem v bobnih, zaradi česar postane zrnje svetlo in svetleče.	polirano
51	gelatinizacija	Spreminjanje škrobnih zrnc, da se jim v hladni vodi opazno izboljšajo zmožnosti nabrekanja.	gelatinizirano (4), ekspandirano
52	stiskanje (5)	Fizično odstranjevanje tekočin, kot so maščobe, olje, voda ali sok, iz trdnih snovi.	stiskanec/pogača (pri snoveh, ki vsebujejo olje) pulpa, mezga (pri sadju itd.) stisnjena pulpa (pri sladkorni pesi)
53	rafiniranje	Popolna ali delna odstranitev nečistoč ali neželenih sestavin s kemično/fizikalno obdelavo.	rafinirano, delno rafinirano
54	praženje	Segrevanje posamičnih krmil v suhem stanju, da se izboljša prebavljivost, izboljša barva in/ali zmanjšajo naravni antinutritivni dejavniki.	praženo
55	valjanje	Zmanjšanje velikosti delcev s stiskanjem posamičnih krmil, npr. zrn, med dvema valjema.	valjano
56	zaščita v vampu	Postopek, ki bodisi s fizično obdelavo z uporabo toplote, pritiska, pare ali kombinacije teh pogojev in/ali z uporabo pomožnih tehnoloških sredstev zaščiti hranilne snovi pred razgradnjo v vampu.	zaščiteno v vampu
57	presejanje	Ločevanje različno velikih delcev s prehajanjem posamičnih krmil skozi sita med stresanjem ali vlivanjem.	presejano
58	posnemanje	Ločevanje zgornjega plavajočega sloja tekočine z mehanskimi sredstvi, npr. mlečne maščobe.	posneto
59	rezanje na rezine	Rezanje posamičnih krmil na rezine.	narezano
60	namakanje	Vlaženje in mehčanje posamičnih krmil, običajno semen, da se skrajša čas kuhanja, olajša odstranjevanje lupine semen, pospeši vsrkavanje vode za aktiviranje postopka kalitve ali zmanjša koncentracija naravnih antinutritivnih dejavnikov.	namočeno
61	sušenje z vprševanjem	Zmanjševanje vsebnosti vlage z vprševanjem oziroma zameglevanjem posamičnega krmila, za povečanje razmerja med površino in težo, ob upihovanju vročega zraka.	sušeno z vprševanjem
62	parna termična obdelava	Postopek segrevanja in kuhanja s paro pod pritiskom, za povečanje prebavljivosti.	parjeno
63	praženje	Segrevanje s suho toploto, običajno pri semenih oljnic, npr. za zmanjšanje ali odstranitev naravnih antinutritivnih dejavnikov.	praženo
64	ultrafiltracija	Filtracija tekočin skozi membrano, ki prepušča samo majhne molekule.	ultrafiltriran

DEL C

Seznam posamičnih krmil

1. Žitna zrna in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

1.1.1

ječmen

Zrnje vrste Hordeum vulgare L. Lahko je zaščiteno v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.1.2

ječmen, ekspandiran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega ječmena z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.1.3

ječmen, pražen

Proizvod postopka praženja ječmena, ki je delno pražen z malo barve.

škrob, če > 10 %

surove beljakovine, če > 15 %

1.1.4

ječmenovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega ječmena. Vsebuje lahko majhen delež ječmenovih lusk. Lahko so zaščitena v vampu.

škrob

način zaščite v vampu, če je primerno

1.1.5

ječmenove vlaknine

Proizvod pridobivanja ječmenovega škroba. Sestoji iz delcev endosperma in predvsem iz vlaknin.

surove vlaknine

surove beljakovine, če > 10 %

1.1.6

ječmenove luščine

Proizvod pridobivanja etanola-škroba po suhem mletju, presejanju in lupljenju ječmenovih zrn.

surove vlaknine

surove beljakovine, če > 10 %

1.1.7

ječmenova krmna moka

Proizvod, pridobljen pri mletju presejanega, oluščenega ječmena v ješprenjček, zdrob ali moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.1.8

ječmenove beljakovine

Proizvod iz ječmena, pridobljen po ločevanju škroba in otrobov. Sestoji predvsem iz beljakovin.

surove beljakovine

škrob

1.1.9

krma iz ječmenovih beljakovin

Proizvod iz ječmena, pridobljen po ločevanju škroba. Sestoji predvsem iz beljakovin in delcev endosperma. Lahko je posušen.

vlaga, če < 45 % ali > 60 %

če je vlaga < 45 %:

—	surove beljakovine

—

škrob

1.1.10

ječmenov sok

Proizvod iz ječmena, pridobljen po mokri ekstrakciji beljakovin in škroba.

surove beljakovine

1.1.11

ječmenovi otrobi

Proizvod pridobivanja moke, pridobljen iz presejanih zrn oluščenega ječmena. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.1.12

tekoči ječmenov škrob

Sekundarna frakcija škroba iz pridobivanja škroba iz ječmena.

če je vlaga < 50 %:

—

škrob

1.1.13

ostanki pivovarskega ječmena na situ

Proizvod čiščenja pivovarskega ječmena, sestavljen iz majhnih zrn pivovarskega ječmena in delcev zdrobljenih zrn pivovarskega ječmena, ločenih pred postopkom slajenja.

surove vlaknine

surovi pepel, če >2,2 %

1.1.14

pivovarski ječmen in ostanki slada

Žitni ostanki, aspirirani iz postopkov prenosa zrn.

surove vlaknine

1.1.15

luščine pivovarskega ječmena

Proizvod čiščenja pivovarskega ječmena, sestavljen iz delcev lupine in ostankov.

surove vlaknine

1.1.16

ječmenove droži v trdnem stanju, mokre

Proizvod pridobivanja etanola iz ječmena. Vsebuje trdne delce iz destilacije.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine

1.1.17

topni ostanki ječmenove drozge, mokri

Proizvod pridobivanja etanola iz ječmena. Vsebuje topne delce iz destilacije.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

—	surove beljakovine

1.1.18

slad (6)

Proizvod iz kaljenih žit, sušen, mlet in/ali ekstrahiran.

1.1.19

koreninice slada (6)

Proizvod kalitve pivovarskega žita in čiščenja slada, sestavljen iz koreninic, žitnih ostankov, luščin in manjših zdrobljenih zrn pivovarskega žita. Lahko je mlet.

1.2.1

koruza (7)

zrnje vrste Zea mays L. ssp. mays. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.2.2

koruzni kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščene koruze. Vsebuje lahko majhen delež koruznih lusk.

škrob

1.2.3

koruzna krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v koruzno moko ali zdrob. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjenega manj endosperma kot iz koruznih otrobov.

surove vlaknine

škrob

1.2.4

koruzni otrobi

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v koruzno moko ali zdrob. Vsebuje predvsem zunanje ovoje ter delce koruznih kalčkov in endosperma.

surove vlaknine

1.2.5

koruzni storži

Bistveni del koruznega klasa. Obsega stržen, zrna in ličje.

surove vlaknine

škrob

1.2.6

ostanki koruze na situ

Delci koruze, ki ostanejo po postopku presejanja.

1.2.7

koruzna vlakna

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Sestojijo predvsem iz vlaknin.

vlaga, če < 50 % ali > 70 %

če je vlaga < 50 %:

—	surove vlaknine

1.2.8

koruzni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Vsebuje predvsem gluten, pridobljen z ločevanjem škroba.

surove beljakovine

vlaga, če < 70 % ali > 90 %

1.2.9

koruzni krmni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Sestavljen je iz otrobov in topnih ostankov koruze. Proizvod lahko vsebuje tudi drobljeno koruzo in ostanke ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov. Lahko se dodajo drugi proizvodi iz škroba in iz rafiniranja ali fermentacije proizvodov iz škroba. Lahko je sušen.

vlaga, če < 40 % ali > 65 %

če je vlaga < 40 %:

—	surove beljakovine

—	surove vlaknine

—

škrob

—	surove maščobe

1.2.10

koruzni kalčki

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v zdrob ali koruzno moko ali iz koruznega škroba. Sestavljen je predvsem iz koruznih kalčkov, zunanjega ovoja in delcev endosperma.

vlaga, če < 40 % ali > 60 %

če je vlaga < 40 %:

—	surove beljakovine

—	surove maščobe

1.2.11

pogača iz koruznih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem koruznih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma in ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.2.12

zdrob koruznih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo koruznih kalčkov.

surove beljakovine

1.2.13

surovo olje iz koruznih kalčkov

Proizvod iz koruznih kalčkov.

surove maščobe

1.2.14

koruza, ekspandirana

Proizvod, pridobljen iz zmlete ali drobljene koruze z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.2.15

tekočina namočenega zrnja koruze

Koncentrirani tekoči del iz postopka namakanja koruze.

vlaga, če < 45 % ali > 65 %

če je vlaga < 45 %:

—	surove beljakovine

1.2.16

silaža sladke koruze

Stranski proizvod predelave sladke koruze, sestavljen iz storža, lusk, stržena jedrc, rezan in izsušen ali stisnjen. Pridobljen z rezanjem storžev sladke koruze, lusk in ličja, s prisotnostjo jedrc sladke koruze.

surove vlaknine

1.3.1

proso

Zrnje vrste Panicum miliaceum L.

1.4.1

oves

Zrnje vrste Avena sativa L. in druge gojene vrste ovsa.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.4.2

olupljen oves

Olupljena ovsena zrna. Lahko je obdelan s paro.

1.4.3

ovseni kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega ovsa. Vsebuje lahko majhen delež ovsenih lusk.

škrob

1.4.4

ovsena krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejanega, oluščenega ovsa v ovseni zdrob in moko. Vsebuje predvsem ovsene otrobe in endosperm.

surove vlaknine

škrob

1.4.5

ovseni otrobi

Proizvod pridobivanja moke, pridobljen iz presejanih zrn oluščenega ovsa. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.4.6

ovsene luščine

Proizvod, pridobljen z luščenjem ovsenih zrn.

surove vlaknine

1.4.7

oves, ekspandiran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega ovsa z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.4.8

ovseni zdrob

Očiščen oves z odstranjeno luščino.

surove vlaknine

škrob

1.4.9

ovsena moka

Proizvod, pridobljen z mletjem ovsenih zrn.

surove vlaknine

škrob

1.4.10

krmna ovsena moka

Ovseni proizvod z visoko vsebnostjo škroba, po luščenju.

surove vlaknine

1.4.11

ovsena krma

Proizvod, pridobljen z mletjem presejanega, oluščenega ovsa v ovseni zdrob in moko. Vsebuje predvsem ovsene otrobe in endosperm.

surove vlaknine

1.5.1

semena kvinoje, ekstrahirana

Očiščeno celo seme kvinoje (Chenopodium quinoa Willd), iz katerega je bil odstranjen saponin, vsebovan v zunanji plasti semen.

1.6.1

riž, lomljen

Proizvod mletja riža (Oryza sativa L.), sestavljen predvsem iz majhnih in/ali drobljenih zrn, pridobljenih z mletjem.

škrob

1.6.2

riž, mlet

Oluščen riž, iz katerega so bili z mletjem odstranjeni vsi ali del otrobov in kali.

škrob

1.6.3

riž, preželatiniziran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega riža z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.6.4

riž, ekstrudiran

Proizvod, pridobljen z ekstrudiranjem riževe moke.

škrob

1.6.5

riževi kosmiči:

[riž, preželatiniziran]

Proizvod, pridobljen s kosmičenjem preželatiniziranih riževih zrn ali drobljenih zrn.

škrob

1.6.6

riž, oluščen/rjavi

Neoluščeni riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina.

škrob

surove vlaknine

1.6.7

mleti krmni riž

Proizvod, pridobljen z mletjem krmnega riža, ki vsebuje zelena, bleda ali nezrela zrna, ki so bila izločena s sejanjem oluščenega riža pred mletjem, oziroma iz rumenih ali pikčastih oluščenih zrn.

škrob

1.6.8

riževa moka

Proizvod, pridobljen z mletjem brušenega riža.

škrob

1.6.9

moka iz rjavega riža

Proizvod, pridobljen z mletjem rjavega riža.

surove vlaknine

škrob

1.6.10

riževi otrobi

Proizvod mletja oluščenega riža, sestavljenega iz zunanjih ovojev jedra (perikarp, lupina semen, jedro, alevron) z delom kalčka.

surove vlaknine

1.6.11

riževi otrobi s kalcijevim karbonatom

Proizvod poliranja oluščenega riža, ki vsebuje predvsem srebrnkaste ovoje, delce alevronske plasti, endosperm in kalčke. Vsebuje različne količine kalcijevega karbonata, ki nastane s poliranjem.

surove vlaknine

kalcijev karbonat

1.6.12

razmaščeni riževi otrobi

Riževi otrobi, ki so proizvod ekstrakcije olja.

surove vlaknine

1.6.13

olje iz riževih otrobov

Olje, ekstrahirano iz stabiliziranih riževih otrobov.

surove maščobe

1.6.14

riževa krmna moka

Proizvod pridobivanja riževe moke in škroba, pridobljen s suhim ali mokrim mletjem in sejanjem. Sestavljen je predvsem iz škroba, beljakovin, maščob in vlaken.

škrob, če > 20 %

surove beljakovine, če > 10 %

surove maščobe, če > 5 %

surove vlaknine

1.6.15

krmna moka iz predkuhanega riža

Proizvod poliranja oluščenega predkuhanega riža, ki vsebuje predvsem srebrnkaste ovoje, delce alevronske plasti, endosperm in kalčke. Vsebuje različne količine kalcijevega karbonata, ki nastane s poliranjem.

surove vlaknine

kalcijev karbonat

1.6.16

pivovarski riž

Najmanjši drobljeni delci iz postopka mletja riža, običajno veliki eno četrtino celega zrna.

škrob

1.6.17

riževi kalčki

Proizvod, sestavljen predvsem iz kali, odstranjene med postopkom mletja riža in ločene od otrobov.

surove maščobe

surove beljakovine

1.6.18

pogača iz riževih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem riževih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma ali ovoja.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

1.6.19

moka iz riževih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo riževih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma ali ovoja.

surove beljakovine

1.6.20

riževe beljakovine

Proizvod pridobivanja riževega škroba iz drobljenega riža, pridobljen z mokrim mletjem, sejanjem, ločevanjem, koncentriranjem in sušenjem.

surove beljakovine

1.6.21

tekoča polirana riževa krma

Koncentriran tekoči proizvod mokrega mletja in sejanja riža.

škrob

1.7.1

rž

Zrnje vrste Secale cereale L.

1.7.2

ržena krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj raznovrstnih delov zrnja.

škrob

surove vlaknine

1.7.3

krmna rž

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjeno manj endosperma kot iz rženih otrobov.

škrob

surove vlaknine

1.7.4

rženi otrobi

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

škrob

surove vlaknine

1.8.1

sirek; [navadni sirek]

Zrna/seme vrste Sorghum bicolor L. Moench.

1.8.2

sirek beli

Zrnje belega sirka.

1.8.3

sirkov krmni gluten

Posušen proizvod, pridobljen z ločevanjem sirkovega škroba. Sestavljen je predvsem iz otrobov in manjše količine glutena. Proizvod lahko vsebuje tudi posušene ostanke vode iz maceracije, mogoče je dodati kalčke.

surove beljakovine

1.9.1

pira

Zrnje pire vrst Triticum spelta L., Triticum dicoccum Schrank, Triticum monococcum.

1.9.2

pirini otrobi

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji pirine moke. Vsebuje predvsem zunanje ovoje ter delce pirinih kalčkov in endosperma.

surove vlaknine

1.9.3

pirine luščine

Proizvod, pridobljen z luščenjem pirinih zrn.

surove vlaknine

1.9.4

pirina krmna moka

Proizvod, pridobljen s postopkom predelave presejane, oluščene pire v pirino moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.10.1

tritikala

Zrnje križanca Triticum X Secale cereale L.

1.11.1

pšenica

Zrnje vrste Triticum aestivum (L.), Triticum durum Desf. in drugih gojenih vrst pšenice. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.11.2

koreninice pšenice

Proizvod iz kalitve oslajene pšenice in ostankov slada, sestavljen iz koreninic, žitnih ostankov, luščin in manjših zdrobljenih zrn oslajene pšenice.

1.11.3

pšenica, pregelatinizirana

Proizvod, pridobljen iz zmlete ali drobljene pšenice z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.11.4

pšenična krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane pšenice ali oluščene pire v pšenično moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.11.5

pšenični kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščene pšenice. Vsebuje lahko majhen delež pšeničnih lusk. Lahko so zaščitena v vampu.

surove vlaknine

škrob

način zaščite v vampu, če je primerno

1.11.6

pšenično krmilo

Proizvod mletja v moko ali pridobivanja slada, pridobljen iz presejane pšenice ali oluščene pire. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjenega manj endosperma kot iz pšeničnih otrobov.

surove vlaknine

1.11.7

pšenični otrobi (8)

Proizvod mletja v moko ali pridobivanja slada, pridobljen iz presejane pšenice ali oluščene pire. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.11.8

slajeni fermentirani pšenični delci

Proizvod, pridobljen s kombinacijo pridobivanja slada in fermentacije pšenice in pšeničnih otrobov. Proizvod se nato posuši in zmelje.

škrob

surove vlaknine

1.11.10

pšenična vlakna

Vlakna, ekstrahirana pri predelavi pšenice. Sestojijo predvsem iz vlaknin.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

—	surove vlaknine

1.11.11

pšenični kalčki

Proizvod, pridobljen z mletjem pšenice v pšenično moko. Vsebuje predvsem pšenične kalčke, valjane ali drugače obdelane, ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in zunanjih ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.11.12

pšenični kalčki, fermentirani

Proizvod fermentacije pšeničnih kalkov, z inaktiviranimi mikroorganizmi.

surove beljakovine

surove maščobe

1.11.13

pogača iz pšeničnih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem pšeničnih kalčkov (Triticum aestivum L., Triticum durum Desf. in drugih gojenih vrst pšenice in oluščene pire (Triticum spelta L., Triticum dicoccum Schrank, Triticum monococcum L.)), ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in ovoja.

surove beljakovine

1.11.15

pšenične beljakovine

Pšenične beljakovine, ekstrahirane med pridobivanjem škroba ali etanola, lahko delno hidrolizirane.

surove beljakovine

1.11.16

pšenični krmni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji pšeničnega škroba in glutena. Vsebuje otrobe, iz katerih so bili lahko kalčki delno odstranjeni. Lahko se dodajo topni ostanki pšenice, drobljena pšenica ter drugi proizvodi iz škroba in iz rafiniranja proizvodov iz škroba.

vlaga, če < 45 % ali > 60 %

če je vlaga < 45 %:

—	surove beljakovine

—

škrob

1.11.18

vitalni pšenični gluten

Pšenične beljakovine, za katere je značilna visoka viskoelastičnost, če so hidratizirane, z najmanj 80 % beljakovin (Nx6,25) in največ 2 % pepela na suhi snovi.

surove beljakovine

1.11.19

tekoči pšenični škrob

Proizvod pridobivanja škroba/glukoze in glutena iz pšenice.

vlaga, če < 65 % ali > 85 %

če je vlaga < 65 %:

—

škrob

1.11.20

pšenični škrob, ki vsebuje beljakovine, z manj sladkorja

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem pšeničnega škroba, ki vsebuje delno sladkan škrob, topne beljakovine in druge topne dele endosperma.

surove beljakovine

škrob

celokupni sladkor, izražen kot saharoza

1.11.21

topni ostanki pšenice

Proizvod iz pšenice, pridobljen po mokri ekstrakciji beljakovin in škroba. Lahko se hidrolizira.

vlaga, če < 55 % ali > 85 %

če je vlaga < 55 %:

—	surove beljakovine

1.11.22

koncentrat pšeničnega kvasa

Mokri stranski proizvod, ki se sprosti po fermentaciji pšeničnega škroba za pridobivanje alkohola.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

—	surove beljakovine

1.11.23

ostanki pivovarske pšenice na situ

Proizvod čiščenja pivovarske pšenice, sestavljen iz majhnih zrn pivovarske pšenice in delcev zdrobljenih zrn pivovarske pšenice, ločenih pred postopkom pridobivanja slada.

surove vlaknine

1.11.24

ostanki pivovarske pšenice in slada

Žitni ostanki, aspirirani iz dejavnosti prenosa zrn.

surove vlaknine

1.11.25

luščine pivovarske pšenice

Proizvod čiščenja pivovarske pšenice, sestavljen iz delcev lupine in ostankov.

surove vlaknine

1.12.2

Grain flour (9)

Moka, pridobljena z mletjem zrn.

škrob

surove vlaknine

1.12.3

beljakovinski koncentrat iz zrnja (9)

Koncentriran in sušen proizvod, pridobljen iz zrnja po odstranitvi škroba s fermentacijo kvasa.

surove beljakovine

1.12.4

ostanki žitnih zrn na situ (9)

Ostanki sejanja žit in slada.

surove vlaknine

1.12.5

kalčki zrnja (9)

Proizvod, pridobljen z mletjem v moko in pridobivanjem škroba. Vsebuje predvsem kalčke zrnja, valjane ali drugače obdelane, ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in zunanjih ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.12.6

sirup fermentirane tekočine zrnja (9)

Proizvod iz zrnja, pridobljen z izhlapevanjem koncentrata fermentirane tekočine iz fermentacije in destilacije zrnja, ki se uporablja pri pridobivanju žitnega žganja.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

—	surove beljakovine

1.12.7

vlažne droži (9)

Vlažen proizvod, pridobljen kot trdni del s centrifugiranjem in/ali filtriranjem fermentirane tekočine iz fermentiranega in destiliranega zrnja, ki se uporablja pri pridobivanju žitnega žganja.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine

1.12.8

koncentrirani topni ostanki droži (9)

Vlažen proizvod pridobivanja alkohola z destilacijo pšenične kaše in sladkornega sirupa po predhodnem ločevanju otrobov in glutena.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine, če > 10 %

1.12.9

droži in topni ostanki (9)

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji alkohola z destilacijo žitne kaše in/ali drugih škrobnih proizvodov, ki vsebujejo sladkor. Lahko so zaščitena v vampu.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

—	surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.10

droži – posušene (9)

Proizvod destilacije alkohola, pridobljen s sušenjem trdnih ostankov fermentiranega zrnja. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.11

droži – posušene (9); [droži – posušene, in topni ostanki] (9)

Proizvod destilacije alkohola, pridobljen s sušenjem trdnih ostankov fermentiranega zrnja, ki jim je dodan sirup iz droži ali izhlapela fermentirana tekočina, iz katere se pridobiva alkohol. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.12

pivske tropine

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji piva, ki vsebuje ostanke žit z dodatkom sladu ali brez ali druge škrobaste proizvode, ki lahko vsebujejo tudi hmelj. Običajno se prodaja v vlažnem stanju, lahko pa se prodaja tudi v suhi obliki.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine

1.12.13

sladne tropine

Trden proizvod pri proizvodnji viskija iz sladu. To je ostanek ekstrakcije ječmena z vročo vodo. Po gravitaciji usedline, se usedlina običajno prodaja v vlažni obliki.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine

1.12.14

destilirano in filtrirano zrnje

Trdni proizvod, pridobljen pri proizvodnji piva, ekstrakta slada in viskija. Sestoji iz ostankov ekstrakcije mletega slada z vročo vodo in po možnosti drugih dodatkov, bogatih s sladkorjem in škrobom. Običajno se prodaja v vlažni obliki, potem ko je bil izvleček odstranjen s stiskanjem.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

—	surove beljakovine

1.12.15

droži

Proizvod, ki ostane v kotlu po prvi destilaciji v destilarni.

surove beljakovine, če > 10 %

1.12.16

sirup iz droži

Proizvod prve destilacije v destilarni, pridobljen z izhlapevanjem droži, ki so ostale v kotlu.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

2. Oljna semena, oljni sadeži in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
2.1.1	pogača orehov palme babassu	Proizvod pridobivanja olja, pridobljenega s stiskanjem orehov palme babassu vrste Orbignya.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.2.1	seme navadnega rička	Seme Camelina sativa L. Crantz.
2.2.2	navadni riček, pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen navadnega rička.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.2.3	zdrob navadnega rička	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz semen navadnega rička.	surove beljakovine
2.3.1	kakavove luščine	Zunanji ovoji posušenih in praženih kakavovih zrn (Theobroma cacao L.).	surove vlaknine
2.3.2	kakavove lupine	Proizvod, pridobljen z obdelavo kakavovih zrn.	surove vlaknine surove beljakovine
2.3.3	zdrob iz kakavovih zrn, delno oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo delno oluščenih, posušenih in praženih kakavovih zrn (Theobroma cacao L.).	surove beljakovine surove vlaknine
2.4.1	koprina pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme Cocos nucifera L.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.4.2	koprina hidrolizirana pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem in encimatsko hidrolizacijo suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme (Cocos nucifera L.).	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.4.3	zdrob kopre	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme.	surove beljakovine
2.5.1	bombažno seme	Semena bombaža (Gossyhium ssp.), brez vlaken. Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
2.5.2	zdrob iz bombaževih semen, delno oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo bombaževih semen, brez vlaken in dela luščin. (Najvišja vsebnost surovih vlaknin 22,5 % v suhi snovi.) Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine surove vlaknine način zaščite v vampu, če je primerno
2.5.3	bombaževa pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem bombaževih semen brez vlaken.	surove beljakovine surove vlaknine surove maščobe
2.6.1	pogača iz zemeljskih oreškov, delno oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem delno oluščenih zemeljskih oreškov vrste Arachis hyrogaea L. in drugih vrst Arachis. (Najvišja vsebnost surovih vlaknin 16 % v suhi snovi.)	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.6.2	zdrob iz zemeljskih oreškov, delno oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače delno oluščenih zemeljskih oreškov. (Najvišja vsebnost surovih vlaknin 16 % v suhi snovi.)	surove beljakovine surove vlaknine
2.6.3	pogača iz zemeljskih oreškov, oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem oluščenih zemeljskih oreškov.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.6.4	zdrob iz zemeljskih oreškov, oluščenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače oluščenih zemeljskih oreškov.	surove beljakovine surove vlaknine
2.7.1	pogača kapokovca	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen kapokovca (Ceiba pentadra L. Gaertn.).	surove beljakovine surove vlaknine
2.8.1	laneno seme	Semena lanu Linum usitatissimum L. (minimalna botanična čistost 93 %) kot celo, sploščeno ali zmleto laneno seme. Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
2.8.2	lanena pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem lanenega semena. (Minimalna botanična čistost 93 %).	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.8.3	zdrob iz lanenega semena	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz lanenega semena. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine način zaščite v vampu, če je primerno
2.9.1	otrobi iz gorčice	Proizvod pridobivanja gorčice (Brassica juncea L.). Sestoji iz delcev zunanjega ovoja in delcev zrnja.	surove vlaknine
2.9.2	zdrob iz gorčičnega semena	Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo hlapnega olja gorčice iz gorčičnega semena.	surove beljakovine
2.10.1	seme abesinske gizotije (Guizotia abyssinica)	Semena vrste Guizotia abyssinica (L. F.) Cass.
2.10.2	pogača iz semen abesinske gizotije	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen abesinske gizotije. (V klorovodikovi kislini netopen pepel: največ 3,4 %.)	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.11.1	olivna kaša	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo kolikor mogoče izkoščičenih oliv, plodov oljke (Olea europea L.).	surove beljakovine surove vlaknine surove maščobe
2.12.1	palmina pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem palmovih semen vrste Elaeis guineensis Jacq., Corozo oleifera (HBK) L. H. Bailey (Elaeis melanococca auct.), iz katerih je bilo odstranjenih kar največ lupin.	surove beljakovine surove vlaknine surove maščobe
2.12.2	zdrob iz palmovih semen	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo palmovih semen, iz katerih je bilo odstranjenih kar največ lupin.	surove beljakovine surove vlaknine
2.13.1	semena buč	Semena buč vrste Cucurbita pepo L. in rastlin vrste Cucurbita.
2.13.2	bučna pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semena buč vrste Cucurbita pepo in rastlin vrste Cucurbita.	surove beljakovine surove maščobe
2.14.1	zdrob oljne ogrščice (10)	Semena oljne ogrščice (Brassica napus L. ssp. oleifera (Metzg.) Sinsk.), Indijske sarson (Brassica napus L. var. glauca (Roxb.) O. E. Schulz) in oljne ogrščice (Brassica rapa ssp. oleifera (Metzg.) Sinsk. (Minimalna botanična čistost 94 %). Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
2.14.2	pogača iz oljne ogrščice	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen oljne ogrščice. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine način zaščite v vampu, če je primerno
2.14.3	zdrob oljne ogrščice	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz semena oljne ogrščice. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine način zaščite v vampu, če je primerno
2.14.4	seme oljne ogrščice, ekstrudirano	Proizvod, pridobljen iz cele oljne ogrščice z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom, ki povečuje želatiniranje škroba. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine surove maščobe način zaščite v vampu, če je primerno
2.14.5	beljakovinski koncentrat semena oljne ogrščice	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ločevanjem beljakovinskega deleža pogače iz semena oljne ogrščice ali semena oljne ogrščice.	surove beljakovine
2.15.1	seme barvilnega rumenika	Semena barvilnega rumenika (Carthamus tinctorius L.).
2.15.2	zdrob semena barvilnega rumenika, delno oluščenega	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo delno oluščenih semen barvilnega rumenika.	surove beljakovine surove vlaknine
2.15.3	luščine barvilnega rumenika	Proizvod, pridobljen med lupljenjem semen barvilnega rumenika.	surove vlaknine
2.16.1	sezamovo seme	Semena vrste Sesamum indicum L.
2.17.1	sezamovo seme, delno olupljeno	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z odstranjevanjem dela luščin.	surove beljakovine surove vlaknine
2.17.2	luščine sezama	Proizvod, pridobljen z luščenjem sezamovih semen.	surove vlaknine
2.17.3	sezamova pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen sezama (V klorovodikovi kislini netopen pepel: največ 5 %.)	surove beljakovine surove vlaknine surove maščobe
2.18.1	pražena soja (zrnje)	Sojino zrnje (Glycine max. L. Merr.), ustrezno toplotno obdelano. (Aktivnost ureaze največ 0,4 mg N/g x min.) Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
2.18.2	sojina pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem sojinih semen.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.18.3	zdrob soje (zrnja)	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen iz sojinih zrn po ekstrakciji in ustrezni toplotni obdelavi. (Aktivnost ureaze največ 0,4 mg N/g × min.) Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje ali drugih pripomočkov za filtriranje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine surove vlaknine če > 8 % v suhi snovi način zaščite v vampu, če je primerno
2.18.4	zdrob soje (zrnja), olupljene	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen iz olupljenih sojinih zrn po ekstrakciji in ustrezni toplotni obdelavi. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. (Aktivnost ureaze največ 0,5 mg N/g x min.). Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine način zaščite v vampu, če je primerno
2.18.5	luščine soje (zrnja)	Proizvod, pridobljen z luščenjem sojinih zrn.	surove vlaknine
2.18.6	sojina zrna, ekstrudirana	Proizvod, pridobljen iz sojinih zrn z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom, ki povečuje želatiniranje škroba. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine surove maščobe način zaščite v vampu, če je primerno
2.18.7	sojin (zrnja) beljakovinski koncentrat	Proizvod, pridobljen iz oluščenih sojinih zrn brez maščob, ki se jim s fermentacijo ali dodatno ekstrakcijo zmanjša vsebnost brezdušičnega izvlečka.	surove beljakovine
2.18.8	pulpa iz sojinih zrn; [pasta iz sojinih zrn]	Proizvod, pridobljen med ekstrakcijo sojinih zrn za pripravo hrane.	surove beljakovine
2.18.9	melase sojinih zrn	Proizvod, pridobljen pri predelavi sojinih zrn.	surove beljakovine surove maščobe
2.18.10	stranski proizvod pripravkov hrane iz sojinih zrn	Proizvodi, pridobljeni med obdelavo sojinih zrn za pridobivanje pripravkov hrane iz sojinih zrn.	surove beljakovine
2.19.1	sončnično seme	Semena sončnice Helianthus annuus L. Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
2.19.2	sončnična pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem sončničnih semen.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.19.3	zdrob iz sončničnih semen	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz sončničnih semen. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.	surove beljakovine način zaščite v vampu, če je primerno
2.19.4	zdrob sončničnih semen, olupljenih	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz sončničnih semen, s katerih so bile odstranjene vse ali le del luščin. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. (Najvišja vsebnost surovih vlaknin 27,5 % v suhi snovi.)	surove beljakovine surove vlaknine
2.19.5	luščine sončničnih semen	Proizvod, pridobljen z luščenjem sončničnih semen.	surove vlaknine
2.20.1	rastlinsko olje in maščoba (11)	Olje in maščoba, pridobljena iz rastlin (razen ricinusovega olja iz kloščevca), lahko je degumirana, rafinirana in/ali hidrogenirana	vlaga, če > 1 %
2.21.1	surovi lecitini	Fosfolipidi, pridobljeni med postopkom degumiranja surovega olja iz oljnic in plodov oljnic.
2.22.1	konopljino seme	Kontrolirano konopljino seme vrste Cannabis sativa L. z najvišjo vsebnostjo THC v skladu z zakonodajo EU.
2.22.2	konopljina pogača	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen konoplje.	surove beljakovine surove vlaknine
2.22.3	olje iz konoplje	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem rastline konoplje in konopljinih semen.	surove beljakovine surove maščobe surove vlaknine
2.23.1	makovo seme	Semena vrste Papaver somniferum L.
2.23.2	zdrob iz maka	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače iz makovih semen.	surove beljakovine

3. Semena stročnic in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
3.1.1	fižol, pražen	Semena vrste Phaseolus spp. ali Vigna spp., podvržena ustrezni toplotni obdelavi. Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
3.1.2	beljakovinski koncentrat fižola	Proizvod, pridobljen iz ločenega soka fižola pri pridobivanju škroba.	surove beljakovine
3.2.1	rožiči, posušeni	Posušeni sadeži rožičevca vrste Ceratonia siliqua L.	surove vlaknine
3.2.3	rožičevi stroki, posušeni	Proizvodi, pridobljeni z drobljenjem posušenih sadežev (strokov) rožičevca, brez jedrc.	surove vlaknine
3.2.4	zdrob iz posušenih rožičevih strokov, mikroniziranih	Proizvod, pridobljen z mikronizacijo posušenih sadežev rožičevca, brez jedrc.	surove vlaknine celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza
3.2.5	rožičevi kalčki	Kalčki jedrc rožičevca.	surove beljakovine
3.2.6	pogača iz rožičevih kalčkov	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem rožičevih kalčkov.	surove beljakovine
3.2.7	jedrca rožičev (seme)	Zrna rožičevca.	surove vlaknine
3.3.1	čičerka	Semena vrste Cicer arietinum L.
3.4.1	ervil	Semena vrste Ervum ervilia L.
3.5.1	seme triplata (božje rutice)	Seme triplata (Trigonella foenum-graecum).
3.6.1	guarova moka	Proizvod, pridobljen po ekstrahiranju rastlinske sluzi iz semen guara Cyamopsis tetragonoloba (L.) Taub.	surove beljakovine
3.6.2	moka iz guarovih kalčkov	Proizvod ekstrakcije rastlinske sluzi iz kalčkov semen guara.	surove beljakovine
3.7.1	bob	Semena vrst Vicia Sativa L. ssp. faba var. equina Pers. in var. minuta (Alef.) Mansf.
3.7.2	bobovi kosmiči	Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega boba.	škrob surove beljakovine
3.7.3	bob; [luščine boba vrste Faba]	Proizvod, pridobljen z luščenjem bobovih semen, ki sestoji predvsem iz zunanjih ovojnic.	surove vlaknine surove beljakovine
3.7.4	bob, oluščen	Proizvod, pridobljen z luščenjem bobovih semen, ki sestoji predvsem iz bobovih zrn.	surove beljakovine surove vlaknine
3.7.5	beljakovine boba	Proizvod, pridobljen z mletjem in zračnim frakcioniranjem boba.	surove beljakovine
3.8.1	leča	Semena vrste Lens culinaris a. o. Medik.
3.8.2	luščine leče	Proizvod, pridobljen z luščenjem semen leče.	surove vlaknine
3.9.1	volčji bob	Semena vrste Lupinus ssp. z nizko vsebnostjo grenkih semen.
3.9.2	volčji bob, oluščen	Oluščena semena volčjega boba.	surove beljakovine
3.9.3	volčji bob; [luščine boba]	Proizvod, pridobljen z luščenjem semen volčjega boba, ki sestoji predvsem iz zunanjih ovojnic.	surove beljakovine surove vlaknine
3.9.4	pulpa volčjega boba	Proizvod, pridobljen po ekstrakciji sestavnih delov volčjega boba.	surove vlaknine
3.9.5	krmna moka iz volčjega boba	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem moke iz volčjega boba. Vsebuje predvsem delce kotiledona in, v manjšem obsegu, lupine.	surove beljakovine surove vlaknine
3.9.6	beljakovine volčjega boba	Proizvod, pridobljen iz ločenega soka volčjega boba med pridobivanjem škroba ali po mletju in zračnem frakcioniranju.	surove beljakovine
3.9.7	zdrob iz beljakovin volčjega boba	Proizvod obdelave volčjega boba za pridobivanje zdroba z veliko beljakovin.	surove beljakovine
3.10.1	zrnje mungo fižola	Zrnje fižola vrste Vigna radiata L.
3.11.1	grah	Semena vrste Pisum spp. Lahko so zaščitena v vampu.	način zaščite v vampu, če je primerno
3.11.2	grahovi otrobi	Proizvod, pridobljen med proizvodnjo grahovega zdroba. Vsebuje večinoma lupine, ki so bile odstranjene med luščenjem in čiščenjem graha.	surove vlaknine
3.11.3	grahovi kosmiči	Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenih semen graha.	škrob
3.11.4	grahova moka	Proizvod, pridobljen z mletjem graha.	surove beljakovine
3.11.5	luščine graha	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem grahovega zdroba iz graha. Sestoji predvsem iz lupine, odstranjene med luščenjem in čiščenjem, in, v manjši meri, endosperma.	surove vlaknine
3.11.6	grah, oluščen	Oluščena semena graha.	surove beljakovine surove vlaknine
3.11.7	grahova krmna moka	Proizvod, pridobljen med proizvodnjo grahove moke. Vsebuje predvsem delce kotiledona in, v manjšem obsegu, lupine.	surove beljakovine surove vlaknine
3.11.8	ostanki graha na situ	Delci graha, ki ostanejo po postopku presejanja.	surove vlaknine
3.11.9	beljakovine graha	Proizvod, pridobljen iz ločenega soka graha med pridobivanjem škroba ali po mletju in zračnem frakcioniranju.	surove beljakovine
3.11.10	grahova pulpa	Proizvod, pridobljen z mokro ekstrakcijo škroba in beljakovin iz graha. Sestavljen je predvsem iz notranjih vlaken in škroba.	vlaga, če < 70 % ali > 85 % škrob surove vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
3.11.11	topni ostanki graha	Proizvod, pridobljen z mokro ekstrakcijo škroba in beljakovin iz graha. Sestavljen je predvsem iz topnih beljakovin in oligosaharidov.	vlaga, če < 60 % ali > 85 % celokupni sladkorji surove beljakovine
3.11.12	grahove vlaknine	Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo po mletju in sejanju oluščenega graha.	surove vlaknine
3.12.1	grašica	Semena vrste Vicia sativa L. var. sativa in drugih vrst.
3.13.1	navadni grahor (12)	Semena vrste Lathyrus sativus L., ki so bila ustrezno toplotno obdelana.
3.14.1	grašica enocvetna	Semena vrste Vicia monanthos Desf.

4. Gomolji, korenine in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

4.1.1

sladkorna pesa

Koren vrste Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. altissima Doell.

4.1.2

zgornji in spodnji deli sladkorne pese

Sveži proizvod pridobivanja sladkorja, sestavljen predvsem iz očiščenih delov sladkorne pese, z deli listov pese ali brez njih.

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če > 50 %

4.1.3

(pesni) sladkor; [saharoza]

Sladkor, ekstrahiran iz sladkorne pese z uporabo vode.

saharoza

4.1.4

melasa (sladkorne) pese

Sirupast proizvod, pridobljen med proizvodnjo ali rafiniranjem sladkorja iz sladkorne pese.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 28 %

4.1.5

melasa (sladkorne) pese, z manj sladkorja in/ali brez betaina

Proizvod, pridobljen po dodatni ekstrakciji, z uporabo vode iz saharoze in/ali betaina iz melas sladkorne pese.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 28 %

4.1.6

melasa izomaltuloze

Nekristalizirana frakcija iz proizvodnje izomaltuloze z encimsko konvekcijo saharoze iz sladkorne pese.

vlaga, če > 40 %

4.1.7

sveži (mokri) pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda. Minimalna vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja je nizka in se nagiba k ničli zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 82 % ali > 92 %

4.1.8

stisnjeni pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile mehansko stisnjene. Najvišja vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja je nizka in se nagiba k ničli zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.1.9

stisnjeni pesni rezanci, melasirani

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile mehansko stisnjene, z dodanimi melasami. Najvišja vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja se niža zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.1.10

suhi pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so posušene.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza, če > 10,5 %

4.1.11

suhi pesni rezanci, melasirani

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile posušene, z dodanimi melasami.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

4.1.12

sladkorni sirup

Proizvod, pridobljen z obdelavo sladkorja in/ali melas.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 35 %

4.1.13

deli (sladkorne) pese, kuhani v vreli vodi

Proizvod pridobivanja užitnega sirupa iz sladkorne pese, ki je lahko stisnjena ali posušena.

če je posušena:

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

če je stisnjena:

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 50 %

4.1.14

frukto-oligosaharidi

Proizvod, pridobljen iz sladkorja sladkorne pese z encimskim postopkom.

vlaga, če > 28 %

4.2.1

sok rdeče pese

Sok iz stisnjene rdeče pese (Beta vulgaris convar. crassa var. conditiva), z naknadnim koncentriranjem in pasterizacijo, pri čemer se ohranita značilen okus in aroma po zelenjavi.

vlaga, če < 50 % ali > 60 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.3.1

korenje

Koren rumenega ali rdečega korenja vrste Daucus carota L.

4.3.2

olupki korenja, kuhani v pari

Vlažen proizvod predelave korenja, sestavljen iz olupkov, odstranjenih s korena korenja s parno obdelavo, čemur se lahko dodajo pomožni tokovi želatinastega korenčkovega škroba. Najvišja vsebnost vlage: 97 %.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 87 % ali > 97 %

4.3.3

ostanki korenja

Vlažen proizvod, ki se sprosti z mehanskim ločevanjem pri obdelavi korenja in ki je sestavljen predvsem iz posušenih korenov in ostankov korenja. Proizvod je lahko bil podvržen toplotno obdelavi. Najvišja vsebnost vlage: 97 %.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 87 % ali > 97 %

4.3.4

korenčkovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s kosmičenjem korena rumenega ali rdečega korenja. Kosmiči se nato posušijo.

4.3.5

korenje, posušeno

Koren rumenega ali rdečega korenja, ne glede na obliko, v kateri je prisoten, ki se nato posuši.

surove vlaknine

4.3.6

korenčkova krma, posušena

Proizvod, sestavljen iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so posušeni.

surove vlaknine

4.4.1

koren cikorije

Koren vrste Cichorium intybus L.

4.4.2

zgornji in spodnji deli cikorije

Sveži proizvod predelave cikorije. Sestavljen je predvsem iz očiščenih delov cikorije in delov njenih listov.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če > 50 %

4.4.3

seme cikorije

Seme vrste Cichorium intybus L.

4.4.4

stisnjena pulpa cikorije

Proizvod pridobivanja inulina iz korena vrste Cichorium intybus L., ki je sestavljen iz ekstrahiranih in mehansko stisnjenih rezin cikorije. (Topni) ogljikovi hidrati cikorije in voda so bili delno odstranjeni.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.4.5

posušena pulpa cikorije

Proizvod pridobivanja inulina iz korena vrste Cichorium intybus L., ki je sestavljen iz ekstrahiranih in mehansko stisnjenih rezin cikorije in nato posušen. (Topni) ogljikovi hidrati cikorije so bili delno ekstrahirani.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.4.6

koren cikorije v prahu

Proizvod, pridobljen s sekljanjem, sušenjem in mletjem korena cikorije.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.4.7

melasa cikorije

Proizvod predelave cikorije, pridobljen med pridobivanjem inulina in oligofruktoze.

surove beljakovine

vlaga, če < 20 % ali > 30 %

4.4.8

vinasa cikorije

Proizvod predelave cikorije, pridobljen med rafiniranjem inulina in oligofruktoze.

surove beljakovine

vlaga, če < 30 % ali > 40 %

4.4.9

inulin iz cikorije

Inulin je fruktan, ekstrahiran iz korena vrste Cichorium intybus L.

4.4.10

sirup oligofruktoze

Proizvod, pridobljen z delno hidrolizo inulina iz vrste Cichorium intybus L.

vlaga, če < 20 % ali > 30 %

4.4.11

oligofruktoza, posušena

Proizvod, pridobljen z delno hidrolizo inulina iz vrste Cichorium intybus L. in nato posušen.

4.5.1

česen, posušen

Bel do rumen prah čistega, mletega česna, Allium sativum L.

4.6.1

manioka; [tapioka]; [kasava]

Koreni vrste Manihot esculenta Crantz, ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 60 % ali > 70 %

4.6.2

manioka, posušena

Koreni manioke, ne glede na obliko, v kateri so prisotni, ki so nato posušeni.

škrob

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.7.1

pulpa čebule

Vlažen proizvod, ki se sprosti med predelavo čebule (vrste Allium) ter je sestavljen iz lupin in celih čebul. Če je iz postopka pridobivanja olja čebule, potem sestoji predvsem iz kuhanih ostankov čebule.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.7.2

čebula, ocvrta

Olupljeni in v drobtinah povaljani deli čebule, ki se nato ocvrejo.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

surove maščobe

4.8.1

krompir

Gomolji Solanum tuberosum L.

vlaga, če < 72 % ali > 88 %

4.8.2

krompir, olupljen

Krompir, ki mu je bila s parno obdelavo odstranjena lupina.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.3

krompirjevi olupki, kuhani v pari

Vlažen proizvod predelave krompirja, sestavljen iz olupkov, odstranjenih s krompirja s parno obdelavo, čemur se lahko dodajo pomožni tokovi želatinastega krompirjevega škroba. Lahko je zmečkan (pire).

vlaga, če < 82 % ali > 93 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.4

krompirjevi odrezki, surovi

Proizvod, ki se sprosti s krompirja (tudi olupljenega) med pripravo krompirjevih proizvodov za prehrano ljudi,

vlaga, če < 72 % ali > 88 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.5

ostanki krompirja

Proizvod, ki se sprosti z mehanskim ločevanjem pri obdelavi krompirja in ki je sestavljen predvsem iz posušenega krompirja in ostankov krompirja. Proizvod je lahko bil podvržen toplotno obdelavi.

vlaga, če < 82 % ali > 93 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.6

krompir, zmečkan

Blanširan ali kuhan v vreli vodi in nato zmečkan krompirjev proizvod.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.7

krompirjevi kosmiči

Proizvod, pridobljen z rotacijskim sušenjem opranih, olupljenih ali neolupljenih, na pari kuhanih krompirjev.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.8

krompirjeva pulpa

Proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, ki je sestavljen iz ekstrahiranih zmletih krompirjev.

vlaga, če < 77 % ali > 88 %

4.8.9

krompirjeva pulpa, posušena

Posušen proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, ki je sestavljen iz ekstrahiranih zmletih krompirjev.

4.8.10

krompirjeve beljakovine

Proizvod pridobivanja škroba, sestavljen predvsem iz beljakovinskih snovi, pridobljenih po ločevanju škroba.

surove beljakovine

4.8.11

krompirjeve beljakovine, hidrolizirane

Beljakovine, pridobljene z nadzorovano encimsko hidrolizo krompirjevih beljakovin.

surove beljakovine

4.8.12

krompirjeve beljakovine, fermentirane

Proizvod, pridobljen s fermentacijo krompirjevih beljakovin in nato sušen s pršenjem.

surove beljakovine

4.8.13

krompirjeve beljakovine, fermentirane, tekoče

Tekoči proizvod, pridobljen s fermentacijo krompirjevih beljakovin.

surove beljakovine

4.8.14

krompirjev sok, koncentriran

Koncentrirani proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, sestavljen iz snovi, ki je ostala po delni odstranitvi vlaknin, beljakovin in škroba iz pulpe celotnega krompirja in izhlapevanju dela vode.

vlaga, če < 50 % ali > 60 %

če je vlaga < 50 %:

—	surove beljakovine

—	surovi pepel

4.8.15

peletiran krompir

Sušeni krompir (krompir po pranju, lupljenju, drobljenju – rezanju, kosmičenju itd. – in dehidriran krompir).

4.9.1

sladki krompir

Gomolji vrste Ipomoea batatas L., ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 57 % ali > 78 %

4.10.1

jeruzalemska artičoka; [topinambur]

Gomolji vrste Helianthus tuberosus L., ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 75 % ali > 80 %

5. Druga semena in sadeži ter iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
5.1.1	želod	Cel sadež hrasta vrste dob (Quercus robur L.), hrasta vrste graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.), hrasta vrste plutovec (Quercus suber L.) ali druge vrste hrasta.
5.1.2	želod, oluščen	Proizvod, pridobljen z luščenjem želoda.	surove beljakovine surove vlaknine
5.2.1	mandelj	Cel ali zdrobljen sadež vrste Prunus dulcis, z luščinami ali brez njih.
5.2.2	luščine mandlja	Luščine mandlja, pridobljene iz oluščenih semen mandlja s fizičnim ločevanjem od jedrc in z mletjem.	surove vlaknine
5.3.1	seme janeža	Semena vrste Pimpinella anisum.
5.4.1	jabolčna pulpa, posušena; [jabolčna mezga, posušena]	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem soka iz sadeža Malus domestica ali jabolčnika. Sestoji predvsem iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so posušeni. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.4.2	jabolčna pulpa, stisnjena; [jabolčna mezga, stisnjena]	Vlažen proizvod, pridobljen med pridobivanjem jabolčnega soka ali jabolčnika. Sestoji predvsem iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so stisnjeni. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.4.3	melasa jabolka	Proizvod, pridobljen po pridobivanju pektina iz jabolčne pulpe. Lahko je brez pektina.	surove beljakovine surove vlaknine surovo olje in maščobe, če > 10 %
5.5.1	seme sladkorne pese	Semena sladkorne pese.
5.6.1	ajda	Semena vrste Fagopyrum esculentum.
5.6.2	ajdove pleve in otrobi	Proizvod, pridobljen med mletjem zrn ajde.	surove vlaknine
5.6.3	ajdova krmna moka	Proizvod, pridobljen z mletjem presejane ajde v ajdovo moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj raznovrstnih delov zrnja. Ne sme vsebovati več kot 10 % surovih vlaknin.	surove vlaknine škrob
5.7.1	seme rdečega zelja	Semena vrste Brassica oleracea var. capitata f. Rubra.
5.8.1	seme kanarske čužke	Semena vrste Phalaris canariensis.
5.9.1	seme kumine	Semena vrste Carum carvi L.
5.12.1	zdrobljen kostanj	Proizvod pridobivanja moke iz kostanja, sestavljen predvsem iz delcev endosperma, z drobnimi delci ovojev in ostanki kostanja (Castanea spp.).	surove beljakovine surove vlaknine
5.13.1	pulpa citrusov	Proizvod, pridobljen s stiskanjem citrusov vrst Citrus (L.) spp. ali med pridobivanjem soka iz citrusov. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.13.2	pulpa citrusov, posušena	Proizvod, pridobljen s stiskanjem citrusov ali med pridobivanjem soka iz citrusov, ki se nato posuši. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.14.1	seme travniške detelje	Semena vrste Trifolium pratense L.
5.14.2	seme bele (plazeče) detelje	Semena vrste Trifolium repens L.
5.15.1	kavne luščine	Proizvod, pridobljen iz oluščenih semen kavovca.	surove vlaknine
5.16.1	seme modrega glavinca	Semena vrste Centaurea cyanus L.
5.17.1	seme navadne kumare	Semena vrste Cucumis sativus L.
5.18.1	seme ciprese	Semena vrste Cupressus L.
5.19.1	datelj	Sadež dateljnove palme Phoenix dactylifera L. Lahko je posušen.
5.19.2	seme dateljna	Cela semena dateljnove palme.	surove vlaknine
5.20.1	janeževa semena	Semena vrste Foeniculum vulgare Mill.
5.21.1	figa	Sadež rastline Ficus carica L. Lahko je posušen.
5.22.1	jedrca sadeža (13)	Proizvod iz notranjih, užitnih semen oreška ali koščic.
5.22.2	sadna pulpa (13)	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem sadnega soka in sadne kaše. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.22.3	sadna pulpa, posušena (13)	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem sadnega soka in sadne kaše, ki se nato posuši. Lahko je brez pektina.	surove vlaknine
5.23.1	kreša	Semena vrste Lepidium sativum L.	surove vlaknine
5.24.1	travna semena	Semena trav iz družin Poaceae, Cyperaceae in Juncaceae.
5.25.1	grozdne peške	Iz grozdne pulpe odstranjene peške, iz katerih ni bilo odstranjeno olje.	surove maščobe surove vlaknine
5.25.2	zdrob iz grozdnih pešk	Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo grozdnih pešk.	surove vlaknine
5.25.3	grozdna pulpa [grozdne tropine]	Grozdna pulpa, hitro sušena po ekstrakciji alkohola, iz katere je bilo odstranjenih kar največ pecljev in pešk.	surove vlaknine
5.26.1	lešnik	Cel ali zdrobljen sadež Corylus (L.) spp., z luščinami ali brez njih.
5.27.1	pektin	Pektin, ekstrahiran iz ustreznega rastlinskega materiala.
5.28.1	seme perile	Semena vrste Perilla frutescens L. in njeni zmleti proizvodi.
5.29.1	pinjola	Semena vrste Pinus (L.) spp.
5.30.1	pistacija	Sadež vrste Pistacia vera L.
5.31.1	seme trpotca	Semena vrste Plantago (L.) spp.
5.32.1	seme redkve	Semena vrste Raphanus sativus L.
5.33.1	seme špinače	Semena vrste Spinacia oleracea L.
5.34.1	seme pegastega badlja	Semena vrste Carduus marianus L.
5.35.1	paradižnikova pulpa [paradižnikova mezga]	Proizvod, pridobljen s stiskanjem paradižnikov vrste Solanum lycopersicum L. med pridobivanjem paradižnikovega soka. Sestoji predvsem iz lupine paradižnika in semen.	surove vlaknine
5.36.1	seme rmana	Semena vrste Achillea millefolium L.

6. Voluminozna krma in iz nje pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
6.1.1	blitva	Listi vrste Beta spp.
6.2.1	žitarice (14)	Cele žitarice ali njihovi deli. Lahko so posušene, sveže ali silirane.
6.3.1	žitna slama (14)	Slama žit.
6.3.2	žitna slama, obdelana (14) (15)	Proizvod, pridobljen z ustrezno obdelavo slame žit.	natrij, če je obdelano z NaOH
6.4.1	deteljna moka	Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem detelje Trifolium spp. Vsebuje lahko do 20 % lucerne (Medicago sativa L. in Medicago var. Martyn) ali druge krme, ki je bila posušena in zmleta skupaj z deteljo.	surove beljakovine surove vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.5.1	moka iz trave (16); [travna moka] (16); [zelena moka] (16)	Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem ter v nekaterih primerih stiskanjem trav.	surove beljakovine surove vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.6.1	trava, posušena na zraku [seno]	Katera koli vrsta trave, posušena na zraku.	pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.6.2	dehidrirana trava	Proizvod, pridobljen iz trave (katere koli), ki je bil umetno dehidriran (v kateri koli obliki).	surove beljakovine vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.6.3	trava, zelišča, metuljnice, [zelena krma]	Sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno ali zelena krma.	pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.7.1	konopljina moka	Moka, zmleta iz suhih listov vrste Cannabis sativa L.	surove beljakovine
6.7.2	konopljina vlakna	Proizvod, pridobljen med predelavo konoplje, zelene barve, posušen, vlaknat.
6.8.1	bobova slama	Slama boba.
6.9.1	lanena slama	Lanena slama (Linum usitatissimum L.).
6.10.1	lucerna; [alfalfa]	Rastline ali deli Medicago sativa L. in Medicago var. Martyn.	pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.10.2	Na zraku posušena lucerna. [alfalfa, posušena na zraku]	Na zraku posušena lucerna.	pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.10.3	dehidrirana lucerna; [alfalfa, posušena pri visoki temperaturi]	Umetno dehidrirana lucerna, v kateri koli obliki.	surove beljakovine surove vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.10.4	lucerna, ekstrudirana; [alfalfa, ekstrudirana]	Peleti lucerne, ki so bili ekstrudirani.
6.10.5	lucernina moka; [alfalfina moka] (17)	Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem lucerne. Vsebuje lahko do 20 % detelje ali druge suhe krme, ki je bila posušena in zmleta istočasno kot lucerna.	surove beljakovine surove vlaknine pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi
6.10.6	lucernina pulpa; [alfalfina pulpa]	Suhi proizvod, pridobljen s stiskanjem soka iz lucerne.	surove beljakovine surove vlaknine
6.10.7	beljakovinski koncentrat lucerne; [beljakovinski koncentrat alfalfe]	Proizvod, pridobljen z umetnim sušenjem stisnjenega soka lucerne, ki je bil ločen s centrifugiranjem in toplotno obdelan.	surove beljakovine karoten
6.10.8	topni ostanki lucerne	Proizvod, pridobljen po ekstrakciji beljakovin iz soka lucerne, lahko je posušen.	surove beljakovine
6.11.1	koruzna silaža	Silirane rastline vrste Zea mays L. ssp. mays ali njihovi deli.
6.12.1	grahova slama	Slama vrste Pisum spp.

7. Druge rastline, alge in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
7.1.1	alge (18)	Alge, žive ali predelane, ne glede na obliko, v kateri so prisotne, vključno s svežimi, ohlajenimi ali zamrznjenimi algami.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel
7.1.2	posušene alge (18)	Proizvod, pridobljen s sušenjem alg. Ta proizvod se lahko spere, da se zmanjša vsebnost joda.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel
7.1.3	moka iz alg (18)	Proizvod pridobivanja olja iz alg, pridobljen z ekstrakcijo alg.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel
7.1.4	olje iz alg (18)	Proizvod pridobivanja olja iz alg z ekstrakcijo.	surove maščobe vlaga, če > 1 %
7.1.5	izvleček alg (18); [frakcija alg] (18)	Vodni ali alkoholni izvleček alg, ki vsebuje predvsem ogljikove hidrate.
7.2.6	moka iz morske trave	Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem makroalg, zlasti rjave morske trave. Ta proizvod se lahko spere, da se zmanjša vsebnost joda.	surov pepel
7.3.1	lubje (11)	Očiščeno in posušeno lubje dreves ali grmovja.	surove vlaknine
7.4.1	cvetovi (11), posušeni	Vsi deli posušenih cvetov užitnih rastlin in njihovih delov.	surove vlaknine
7.5.1	brokoli, posušen	Proizvod, pridobljen s sušenjem rastline Brassica oleracea L. po čiščenju z vodo, zmanjševanju velikosti (rezanje, kosmičenje itd.) in odstranitvi vode.
7.6.1	melasa (sladkornega) trsa	Sirupast proizvod, pridobljen med proizvodnjo ali rafiniranjem sladkorja iz Saccharum L.	celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza vlaga, če > 30 %
7.6.2	melasa (sladkornega) trsa, z manj sladkorja	Proizvod, pridobljen po dodatni ekstrakciji, z uporabo vode iz saharoze iz melas sladkornega trsa.	celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza vlaga, če > 28 %
7.6.3	(trsni) sladkor [saharoza]	Sladkor, ekstrahiran iz sladkornega trsa z uporabo vode.	saharoza
7.6.4	odpadki sladkornega trsa	Proizvod, pridobljen med ekstrakcijo sladkorja iz sladkornega trsa z uporabo vode. Sestoji predvsem iz vlaknin.	surove vlaknine
7.7.1	listi, posušeni (11)	Posušeno listje užitnih rastlin in njihovih delov.	surove vlaknine
7.8.1	lignoceluloza (11)	Proizvod, pridobljen z mehansko obdelavo surovega naravno sušenega lesa in ki sestoji predvsem iz lignoceluloze.	surove vlaknine
7.9.1	sladki koren	Koren vrste Glycyrrhiza L.
7.10.1	meta	Proizvod, pridobljen med sušenjem nadzemnih delov rastline Mentha apicata, Mentha piperita ali Mentha viridis (L.), ne glede na obliko, v kateri so prisotni.
7.11.1	špinača, posušena	Proizvod, pridobljen s sušenjem rastline Spinacia oleracea L., ne glede na obliko, v kateri je prisotna.
7.12.1	Yucca schidigera	V prah zmleta rastlina Yucca schidigera Roezl.	surove vlaknine
7.13.1	rastlinsko oglje; [oglje]	Proizvod, pridobljen s karbonizacijo organske rastlinske mase.	surove vlaknine
7.14.1	les (11)	Kemično neobdelan zreli les ali lesna vlakna.	surove vlaknine

8. Mlečni izdelki in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
8.1.1	maslo in proizvodi iz masla	Maslo in proizvodi, pridobljeni s pridobivanjem ali predelavo masla (npr. masleni serum), razen če so navedeni ločeno.	surove beljakovine surove maščobe laktoza vlaga, če > 6 %
8.2.1	pinjenec/koncentrat pinjenca/pinjenec v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s pinjenjem masla iz smetane ali s podobnim postopkom. Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.	surove beljakovine surove maščobe laktoza vlaga, če > 6 %
8.3.1	kazein	Proizvod, pridobljen iz posnetega mleka ali pinjenca s sušenjem kazeina, oborjenega z uporabo kislin ali sirila.	surove beljakovine vlaga, če > 10 %
8.4.1	kazeinat	Proizvod, ekstrahiran iz skute ali kazeina s snovmi za nevtralizacijo in sušenjem.	surove beljakovine vlaga, če > 10 %
8.5.1	sir in sirni izdelki	Sir ter izdelki iz sira in proizvodov na osnovi mleka.	surove beljakovine surove maščobe
8.6.1	kolostrum	Tekočina, ki jo izločajo mlečne žleze živali, ki proizvajajo mleko, do pet dni po kotitvi.	surove beljakovine
8.7.1	mlečni stranski proizvodi	Proizvodi iz mlečne proizvodnje (med drugim: nekdanji mlečni proizvodi, blato iz centrifug ali separatorjev, bela voda, mlečni minerali).	vlaga surove beljakovine surove maščobe celokupni sladkorji
8.8.1	fermentirani mlečni izdelki	Proizvodi, pridobljeni s fermentacijo mleka (npr. jogurti itd.).	surove beljakovine surove maščobe
8.9.1	laktoza	Sladkor, pridobljen iz mleka ali sirotke s prečiščevanjem in sušenjem.	laktoza vlaga, če > 5 %
8.10.1	mleko/mlečni koncentrat/mleko v prahu (19)	Običajni izloček mlečnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami. Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 5 %
8.11.1	posneto mleko/koncentrat posnetega mleka/posneto mleko v prahu (19)	Mleko, katerega vsebnost maščob je bila zmanjšana z ločevanjem. Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.	surove beljakovine vlaga, če > 5 %
8.12.1	mlečna maščoba	Proizvod, pridobljen s posnemanjem mleka.	surove maščobe
8.13.1	mlečne beljakovine v prahu	Proizvod, pridobljen s sušenjem beljakovinskih sestavin, izločenih iz mleka s kemično ali fizikalno obdelavo.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
8.14.1	kondenzirano in evaporirano mleko ter njegovi proizvodi	Kondenzirano in evaporirano mleko ter proizvodi, pridobljeni s proizvodnjo ali predelavo teh proizvodov.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 5 %
8.15.1	mlečni permeat/mlečni permeat v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) mleka (ki prehaja skozi membrano) in iz katerega je lahko bila delno odstranjena laktoza. Lahko se uporabita reverzna osmoza in sušenje.	surov pepel surove beljakovine laktoza vlaga, če > 8 %
8.16.1	mlečni koncentrat/mlečni koncentrat v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) mleka (ki ga zadrži membrana). Lahko se uporabi sušenje.	surove beljakovine surov pepel laktoza vlaga, če > 8 %
8.17.1	sirotka/koncentrat sirotke/sirotka v prahu (19)	Proizvod postopka izdelave sira, skute ali kazeina. Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.	surove beljakovine laktoza vlaga, če > 8 % surov pepel
8.18.1	sirotka brez laktoze/sirotka brez laktoze v prahu (19)	Sirotka, iz katere je bila delno odstranjena laktoza. Lahko se uporabi sušenje.	surove beljakovine laktoza vlaga, če > 8 % surov pepel
8.19.1	beljakovine iz sirotke/beljakovine iz sirotke v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s sušenjem beljakovinskih sestavin, izločenih iz sirotke s kemično ali fizikalno obdelavo. Lahko se uporabi sušenje.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
8.20.1	demineralizirana sirotka brez laktoze/demineralizirana sirotka brez laktoze, v prahu (19)	Sirotka, iz katere so bili delno odstranjeni laktoza in minerali. Lahko se uporabi sušenje.	surove beljakovine laktoza surov pepel vlaga, če > 8 %
8.21.1	permeat sirotke/permeat sirotke v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) sirotke (ki prehaja skozi membrano) in iz katerega je lahko bila delno odstranjena laktoza. Lahko se uporabita reverzna osmoza in sušenje.	surov pepel surove beljakovine laktoza vlaga, če > 8 %
8.22.1	koncentrat sirotke/koncentrat sirotke v prahu (19)	Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) sirotke (ki ga zadrži membrana). Lahko se uporabi sušenje.	surove beljakovine surov pepel laktoza vlaga, če > 8 %

9. Proizvodi iz kopenskih živali in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
9.1.1	živalski stranski proizvodi (20)	Cele toplokrvne kopenske živali ali njihovi deli, sveži, zamrznjeni, kuhani, obdelani s kislino ali posušeni.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 8 %
9.2.1	živalska maščoba (20)	Proizvod, pridobljen iz maščobe toplokrvnih kopenskih živali.	surove maščobe vlaga, če > 1 %
9.3.1	stranski proizvodi čebelarstva	Med, čebelji vosek, matični mleček, propolis, pelod, predelano ali nepredelano.	celokupni sladkor, izražen kot saharoza
9.4.1	predelane živalske beljakoviune (20)	Proizvodi, pridobljeni s segrevanjem, sušenjem in mletjem celih toplokrvnih kopenskih živali ali njihovih delov, iz katerih je bila lahko delno ekstrahirana ali fizično odstranjena maščoba.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel vlaga, če > 8 %
9.5.1	beljakovine, pridobljene s postopkom želatiniranja (20)	Posušene živalske beljakovine za prehrano, pridobljene s proizvodnjo želatine.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel vlaga, če > 8 %
9.6.1	hidrolizirane živalske beljakovine (20)	Hidrolizirane beljakovine, pridobljene s kemično, mikrobiološko ali encimsko hidrolizo živalskih beljakovin.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.7.1	krvna moka (20)	Proizvod, pridobljen s toplotno obdelavo krvi zaklanih toplokrvnih živali.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.8.1	krvni proizvodi (20)	Proizvodi, pridobljeni iz krvi ali delov krvi zaklanih toplokrvnih živali; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho polno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.9.1	odpadki iz gostinskih dejavnosti	Vsa odpadna hrana, ki vsebuje snovi živalskega izvora, vključno z rabljenim jedilnim oljem, iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel vlaga, če > 8 %
9.10.1	kolagen (20)	Proizvod na osnovi beljakovin iz živalskih kosti, kož in kit.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.11.1	perna moka	Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem perja zaklanih živali; lahko je hidroliziran.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.12.1	želatina (20)	Naravna, topna beljakovina, želirajoča ali neželirajoča, pridobljena z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz živalskih kosti, kož in kit živali.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
9.13.1	ocvirki (20)	Proizvod, ki nastane pri pridobivanju loja, svinjske masti in drugih ekstrahiranih ali fizično odstranjenih maščob živalskega izvora, svežih, zamrznjenih ali posušenih.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel vlaga, če > 8 %
9.14.1	proizvodi živalskega izvora (20)	Proizvodi, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 8 %
9.15.1	jajca	Cela jajca perutnine vrste Gallus gallus L., z lupinami ali brez njih.
9.15.2	beljak	Proizvod, pridobljen iz jajc po ločitvi lupin in rumenjaka, pasteriziran in po možnosti denaturiran.	surove beljakovine način denaturacije, če je primerno
9.15.3	jajčni proizvodi, posušeni	Proizvodi, sestavljeni iz pasteriziranih posušenih jajc brez lupin, ali mešanica različnih deležev posušenega beljaka in posušenega jajčnega rumenjaka.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 5 %
9.15.4	jajca v prahu, sladkana	Posušena cela sladkana jajca ali njihovi deli.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 5 %
9.15.5	jajčne lupine, posušene	Proizvod, pridobljen iz jajc perutnine, po odstranitvi vsebine (rumenjaka in beljaka). Lupine se posušijo.	surov pepel
9.16.1	kopenski nevretenčarji (20)	Kopenski nevretenčarji, celi ali njihovi deli, v vseh življenjskih dobah, razen patogenih vrst za ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.

10. Ribe, druge vodne živali in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
10.1.1	vodni nevretenčarji (21)	Celi morski ali sladkovodni nevretenčarji ali njihovi deli, v vseh življenjskih dobah, razen patogenih vrst za ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.
10.2.1	stranski proizvodi iz vodnih živali (21)	Proizvodi iz obratov ali objektov, kjer pripravljajo ali proizvajajo proizvode za prehrano ljudi; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.	surove beljakovine surove maščobe surov pepel
10.3.1	moka iz rakov	Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih rakov ali njihovih delov, vključno z divjimi in gojenimi kozicami.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.4.1	ribe (22)	Cele ribe ali njihovi deli: sveži, zamrznjeni, kuhani, obdelani s kislino ali posušeni.	surove beljakovine vlaga, če > 8 %
10.4.2	ribja moka (22)	Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih rib ali njihovih delov, ki se jim pred sušenjem lahko doda ribji sok.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.4.3	ribji sok	Zgoščen proizvod, pridobljen pri proizvodnji ribje moke, ki je bil odveden in stabiliziran z zakisanjem ali sušenjem.	surove beljakovine surove maščobe vlaga, če > 5 %
10.4.4	ribje beljakovine, hidrolizirane	Proizvod, pridobljen s kislo hidrolizo celih rib ali njihovih delov, pogosto koncentriranih s sušenjem.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.4.5	moka iz ribjih kosti	Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem delov rib. Sestoji predvsem iz ribjih kosti.	surov pepel
10.4.6	ribje olje	Olje, pridobljeno iz rib ali njihovih delov, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode (lahko vključuje podrobnosti v zvezi z vrsto, npr. olje iz jeter polenovke).	surove maščobe vlaga, če > 1 %
10.4.7	ribje olje, hidrogenirano	Olje, pridobljeno s hidrogeniranjem ribjega olja.	vlaga, če > 1 %
10.5.1	olje iz planktonskih rakcev	Olje, pridobljeno iz kuhanih in stisnjenih morskih planktonskih rakcev, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode.	vlaga, če > 1 %
10.5.2	beljakovinski koncentrat planktonskih rakcev, hidroliziran	Proizvod, pridobljen z encimsko hidrolizo celih planktonskih rakcev ali njihovih delov, pogosto koncentriranih s sušenjem.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.6.1	moka iz morskih kolobarnikov	Proizvod, pridobljen s segrevanjem in sušenjem celih morskih kolobarnikov ali njihovih delov, vključno z vrsto Nereis virens.M. Sars.	maščoba pepel, če >20 % vlaga, če > 8 %
10.7.1	moka iz morskega zooplanktona	Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem morskega zooplanktona, npr. planktonskih rakcev.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.7.2	olje iz morskega zooplanktona	Olje, pridobljeno iz kuhanega in stisnjenega morskega zooplanktona, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode.	vlaga, če > 1 %
10.8.1	moka iz mehkužcev	Proizvod, pridobljen s segrevanjem in sušenjem celih mehkužcev ali njihovih delov, vključno z lignji in školjkami.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %
10.9.1	moka iz lignjev	Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih lignjev ali njihovih delov.	surove beljakovine surove maščobe surove maščobe, če > 20 % vlaga, če > 8 %

11. Rudninske snovi in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
11.1.1	kalcijev karbonat (23); [apnenec]	Proizvod, pridobljen z mletjem virov kalcijevega karbonata, kot je apnenec, ali z obarjanjem iz kislih raztopin.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.2	apnenčaste morske lupine	Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz morskih lupin, zmletih ali granuliranih, kot so lupine ostrig ali lupine morskih organizmov.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.3	kalcijev in magnezijev karbonat	Naravna mešanica kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata.	kalcij, magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.4	apnenčaste morske alge (Maerl)	Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz apnenčastih morskih alg, zmlet ali granuliran.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.5	litotam	Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz apnenčastih morskih alg (Phymatolithon calcareum (Pall.)), zmlet ali granuliran.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.6	kalcijev klorid	Tehnično čist kalcijev klorid.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.7	kalcijev hidroksid	Tehnično čist kalcijev hidroksid.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.8	kalcijev sulfat, brezvodni	Tehnično čist kalcijev sulfat, brezvodni, pridobljen z mletjem brezvodnega kalcijevega sulfata ali dehidracijo kalcijevega sulfata dihidrata.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.9	kalcijev sulfat hemihidrat	Tehnično čist kalcijev sulfat hemihidrat, pridobljen z delno dehidracijo kalcijevega sulfata dihidrata.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.10	kalcijev sulfat dihidrat	Tehnično čist kalcijev sulfat dihidrat, pridobljen z mletjem kalcijevega sulfata dihidrata ali hidracijo kalcijevega sulfata hemihidrata.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.11	kalcijeve soli organskih kislin (24)	Kalcijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.	kalcij, organska kislina
11.1.12	kalcijev oksid	Tehnično čist kalcijev oksid, pridobljen s kalcinacijo naravnega apnenca.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.13	kalcijev glukonat	Kalcijeva sol glukonske kisline, običajno izražena kot Ca(C6H11O7)2, in njene hidrirane oblike.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.15	kalcijev sulfat/karbonat	Proizvod, pridobljen med proizvodnjo natrijevega karbonata.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.1.16	kalcijev pidolat	Tehnično čist kalcijev L-pidolat.	kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %
11.2.1	magnezijev oksid	Kalciniran magnezijev oksid (MgO), ne manj kot 70 % MgO	magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 15 %
11.2.2	magnezijev sulfat heptahidrat	Tehnično čist magnezijev sulfat (MgSO4 × 7 H2O).	magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 15 %
11.2.3	magnezijev sulfat monohidrat	Tehnično čist magnezijev sulfat (MgSO4 × H2O).	magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 15 %
11.2.4	magnezijev sulfat, brezvodni	Tehnično čist brezvodni magnezijev sulfat (MgSO4).	magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.2.5	magnezijev propionat	Tehnično čist magnezijev propionat.	magnezij
11.2.6	magnezijev klorid	Tehnično čist magnezijev klorid ali raztopina, pridobljena z naravno koncentracijo morske vode po usedlini natrijevega klorida.	magnezij, klor, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.2.7	magnezijev karbonat	Naravni magnezijev karbonat.	magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.2.8	magnezijev hidroksid	Tehnično čist magnezijev hidroksid.	magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.2.9	magnezijev kalijev sulfat	Tehnično čist magnezijev kalijev sulfat.	magnezij, kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.2.10	magnezijeve soli organskih kislin (24)	Magnezijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.	magnezij, organska kislina
11.3.1	dikalcijev fosfat (25); [kalcijev hidrogen ortofosfat]	Tehnično čist kalcijev monohidrogen fosfat, pridobljen iz kosti ali anorganskih virov (CaHPO4 × H2O) Ca/P > 1,2.	kalcij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel netopen v HCl, če > 5 %.
11.3.2	mono-dikalcijev fosfat	Proizvod, pridobljen kemično ter sestavljen iz dikalcijevega fosfata in monokalcijevega fosfata (CaHPO4. Ca(H2PO4)2 × H2O) 0,8 < Ca/P < 1,3.	skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.3	monokalcijev fosfat; [kalcijev tetrahidrogen diortofosfat]	Tehnično čist kalcij-bis dihidrogenfosfat (Ca(H2PO4)2 × H2O) Ca/P < 0,9.	skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.4	trikalcijev fosfat; [trikalcijev ortofosfat]	Tehnično čist trikalcijev fosfat iz kosti ali anorganskih virov (Ca3(PO4)2 × H2O) Ca/P > 1,3.	kalcij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.5	kalcij-magnezijev fosfat	Tehnično čist kalcij-magnezijev fosfat.	kalcij, magnezij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.6	defluoriran fosfat	Naravni fosfat, kalciniran in toplotno obdelan bolj kakor potrebno za odstranjevanje nečistoč.	skupni fosfor, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel netopen v HCl, če > 5 %
11.3.7	dikalcijev pirofosfat; [dikalcijev difosfat]	Tehnično čist dikalcijev pirofosfat.	skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.8	magnezijev fosfat	Proizvod, sestavljen iz tehnično čistega monobazičnega, in/ali dvobazičnega in/ali tribazičnega magnezijevega fosfata.	skupni fosfor, magnezij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.3.9	natrij-kalcij-magnezijev fosfat	Proizvod iz tehnično čistega natrij-kalcij-magnezijevega fosfata.	skupni fosfor, magnezij, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.10	mono-natrijev fosfat; [natrijev dihidrogen ortofosfat]	Tehnično čist mono-natrijev fosfat (NaH2PO4 × H2O).	skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.11	dinatrijev fosfat; [dinatrijev hidrogen ortofosfat]	Tehnično čist dinatrijev fosfat (Na2HPO4 × H2O).	skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.12	trinatrijev fosfat; [trinatrijev ortofosfat]	Tehnično čist trinatrijev fosfat (Na3PO4).	skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.13	natrijev pirofosfat; [tetranatrijev difosfat]	Tehnično čist natrijev pirofosfat.	skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.14	monokalijev fosfat; [kalijev dihidrogen ortofosfat]	Tehnično čist monokalijev fosfat (KH2PO4 × H2O).	skupni fosfor, kalij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.15	dikalijev fosfat; [dikalijev hidrogen ortofosfat]	Tehnično čist dikalijev fosfat (K2HPO4 × H2O).	skupni fosfor, kalij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.16	kalcijev natrijev fosfat	Tehnično čist kalcijev natrijev fosfat.	skupni fosfor, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.17	monoamonijev fosfat; [amonijev dihidrogenortofosfat]	Tehnično čist monoamonijev fosfat (NH4H2PO4).	skupni dušik, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.18	diamonijev fosfat; [diamonijev hidrogen ortofosfat]	Tehnično čist diamonijev fosfat ((NH4)2HPO4).	skupni dušik skupni fosfor P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.19	natrijev tripolifosfat; [pentanatrijev trifosfat]	Tehnično čist natrijev tripolifosfat.	skupni fosfor natrij P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.20	natrijev magnezijev fosfat	Tehnično čist natrijev magnezijev fosfat.	skupni fosfor, magnezij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.21	magnezijev hipofosfit	Tehnično čist magnezijev hipofosfit (Mg(H2PO2)2 × 6H2O).	magnezij skupni fosfor P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %
11.3.22	degelatinizirana kostna moka	Degelatinizirane, sterilizirane in zmlete kosti, iz katerih je bila odstranjena maščoba.	skupni fosfor, kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.3.23	kostni pepel	Mineralni ostanki upepelitve, sežiganja ali uplinjanja živalskih stranskih proizvodov.	skupni fosfor, kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.1	natrijev klorid (23)	Tehnično čist natrijev klorid ali proizvod, pridobljen s hlapljivo kristalizacijo iz slanice (vakuumska sol), z izhlapevanjem morske vode (morska sol) ali mletjem kamene soli.	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.2	natrijev bikarbonat [natrijev hidrogenkarbonat]	Tehnično čist natrijev bikarbonat (NaHCO3).	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.3	natrijev/amonijev (bi)karbonat [natrijev/amonijev (hidrogen)karbonat]	Proizvod, pridobljen med pridobivanjem natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata, s sledovi amonijevega bikarbonata (amonijev bikarbonat največ 5 %).	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.4	natrijev karbonat	Tehnično čist natrijev karbonat (Na2CO3).	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.5	natrijev seskvikarbonat [natrijev hidrogenkarbonat]	Tehnično čist natrijev seskvikarbonat (Na3H(CO3)2).	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.6	natrijev sulfat	Tehnično čist natrijev sulfat.	natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.4.7	natrijeve soli organskih kislin	Natrijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.	natrij, organska kislina
11.5.1	kalijev klorid	Tehnično čist kalijev klorid ali proizvod, pridobljen z mletjem naravnih virov kalijevega klorida.	kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.5.2	kalijev sulfat	Tehnično čist kalijev sulfat (K2SO4).	kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.5.3	kalijev karbonat	Tehnično čist kalijev karbonat (K2CO3).	kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.5.4	kalijev bikarbonat [kalijev hidrogenkarbonat]	Tehnično čist kalijev bikarbonat (KHCO3).	kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %
11.5.5	kalijeve soli organskih kislin (24)	Kalijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.	kalij, organska kislina
11.6.1	žveplov cvet	Tehnično čist prašek, pridobljen iz naravnih usedlin rudninskih snovi. Tudi proizvod, pridobljen iz proizvodnje rafiniranega olja, kot jo izvajajo proizvajalci žvepla.	žveplo
11.7.1	atapulgit	Naravna magnezijeva-aluminijeva-silicijeva rudninska snov.	magnezij
11.7.2	kremen	Naravna rudninska snov, pridobljena z mletjem virov kremena.
11.7.3	kristobalit	Silicijev dioksid, pridobljen z rekristalizacijo kremena.
11.8.1	amonijev sulfat	Tehnično čist amonijev sulfat ((NH4)2SO4), pridobljen s kemično sintezo.	dušik, izražen kot surove beljakovine, žveplo
11.8.2	raztopina amonijevega sulfata	Amonijev sulfat v vodni raztopini, ki vsebuje najmanj 35 % amonijevega sulfata.	dušik, izražen kot surove beljakovine
11.8.3	amonijeve soli organskih kislin	Amonijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.	dušik, izražen kot surove beljakovine, organska kislina
11.8.4	amonijev laktat	Amonijev laktat (CH3CHOHCOONH4). Vključuje amonijev laktat, pridobljen s fermentacijo sirotke z Lactobacillus delbrueckii ssp. Bulgaricus, ki vsebuje najmanj 44 % dušika, izraženega kot surove beljakovine.	dušik, izražen kot surove beljakovine, surov pepel
11.8.5	amonijev acetat	Amonijev acetat (CH3COONH4) v vodni raztopini, ki vsebuje najmanj 55 % amonijevega acetata.	dušik, izražen kot surove beljakovine

12. (Stranski) proizvodi fermentacije iz mikroorganizmov, katerih celice so bile inaktivirane ali uničene

Številka	Ime	Opis	Obvezne navedbe
12.1	Proizvodi, pridobljeni iz biomase posebnih mikroorganizmov, ki so zrasli na določenih substratih
12.1.1	beljakovine iz Methylophilus methylotrophus	Beljakovinski proizvod fermentacije, pridobljen iz kulture Methylophilus methylotrophus (NCIMB sev 10.515) na metanolu, surovih beljakovin je najmanj 68 % in refleksijsko število je najmanj 50.	surove beljakovine surov pepel surove maščobe
12.1.2	beljakovine iz Methylococcus capsulatus (Bath), Alca ligenes acidovorans, Bacillus brevis in Bacillus firmus	Beljakovinski proizvod fermentacije z Methylococcus capsulatus (Bath) (NICMB sev 11132), Alcaligenes acidovorans (NCIMB sev 12387), Bacillus brevis (NCIMB sev 13288) in Bacillus firmus (NCIMB sev 13280), na zemeljskem plinu (pribl. 91 % metana, 5 % etana, 2 % propana, 0,5 % izobutana, 0,5 % n-butana), amoniaku in mineralni soli, surovih beljakovin je najmanj 65 %.	surove beljakovine surov pepel surove maščobe
12.1.3	bakterijske beljakovine iz Escherichia coli	Beljakovinski proizvod, stranski proizvod pridobivanja aminokislin iz kultur Escherichia coli K12 na substratih rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaku ali mineralni soli; lahko je hidroliziran.	surove beljakovine
12.1.4	bakterijske beljakovine iz Corynebacterium glutamicum	Beljakovinski proizvod, stranski proizvod pridobivanja aminokislin iz kulture Corynebacterium glutamicum na substratih rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaku ali mineralni soli; lahko je hidroliziran.	surove beljakovine
12.1.5	kvasovke in podobni proizvodi [pivske kvasovke] [proizvod iz kvasa]	Vse kvasovke in njihovi deli, pridobljeni iz Saccharomyces cerevisiae, Saccharomyces carlsbergiensis, Kluyveromyces lactis, Kluyveromyces fragilis, Torulaspora delbrueckii, Candida utilis/Pichia jadinii, Saccharomyces uvarum, Saccharomyces ludwigii ali Brettanomyces ssp. (26) na substratih predvsem rastlinskega izvora, kot so melase, sladkorni sirup, alkohol, destilacijski ostanki, žita in proizvodi, ki vsebujejo škrob, sadni sok, sirotko, mlečno kislino, sladkor, hidrolizirana zelenjavna vlakna in hranilne snovi fermentacije, kot so amoniak ali mineralne soli.	vlaga, če < 75 % ali > 97 % če je vlaga < 75 %: surove beljakovine
12.1.6	micelij siliran, stranski proizvod pridobivanja penicilina	Micelij (dušikove spojine), mokri stranski proizvod pridobivanja penicilina z uporabo Penicillium chrysogenum (ATCC48271) na različnih virih ogljikovih hidratov in njihovih hidrolizatov, toplotno obdelan in siliran z uporabo Lactobacillus brevis, plantarum, sake, collinoides in Streptococcus lactis za inaktivacijo penicilina. Dušika, izraženega kot surova beljakovina, je najmanj 7 %.	dušik, izražen kot surove beljakovine surov pepel
12.2	Drugi stranski proizvodi fermentacije
12.2.1	vinasa [zgoščene melasne droži]	Stranski proizvodi, pridobljeni iz industrijske predelave mošta/ječmenovk iz fermentacijskih postopkov, kot npr. pridobivanja alkohola, organskih kislin, kvasovk. Sestavljeni so iz tekočega/pastoznega dela, pridobljenega po ločitvi fermentiranega mošta/ječmenovk. Lahko vsebujejo tudi mrtve celice in/ali njihove dele iz uporabljenih fermentacijskih mikroorganizmov. Substrati so predvsem rastlinskega izvora, kot npr. melase, sladkorni sirup, alkohol, destilacijski ostanki, žita in proizvodi, ki vsebujejo škrob, sadni sok, sirotko, mlečno kislino, sladkor, hidrolizirana zelenjavna vlakna in hranilne snovi fermentacije, kot so amoniak ali mineralne soli.	surove beljakovine substrat in navedba proizvodnega postopka, kot je primerno
12.2.2	stranski proizvodi pridobivanja L-glutamske kisline	Koncentrirani tekoči stranski proizvodi pridobivanja L-glutamske kisline s fermentacijo s Corynebacterium melassecola na substratu, sestavljenem iz saharoze, melas, proizvodov iz škroba in njihovih hidrolizatov, amonijeve soli in drugih dušikovih spojin.	surove beljakovine
12.2.3	stranski proizvodi pridobivanja L-lizin monohidroklorida z Brevibacterium lactofermentum	Koncentrirani tekoči stranski proizvodi pridobivanja L-lizin monohidroklorida s fermentacijo z Brevibacterium lactofermentum na substratu, sestavljenem iz saharoze, melas, proizvodov iz škroba in njihovih hidrolizatov, amonijeve soli in drugih dušikovih spojin.	surove beljakovine
12.2.4	stranski proizvodi iz pridobivanja amino kislin s Corynbacterium glutamicum	Tekoči stranski proizvodi pridobivanja aminokislin s fermentacijo s Corynbacterium glutamicum na substratu rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaka ali mineralne soli.	surove beljakovine surov pepel
12.2.5	stranski proizvodi pridobivanja aminokislin z Escherichia coli K12	Tekoči stranski proizvodi pridobivanja aminokislin s fermentacijo z Escherichia coli K12 na substratu rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaka ali mineralne soli.	surove beljakovine surov pepel
12.2.6	stranski proizvod pridobivanja encimov z Aspergillus niger	Stranski proizvod fermentacije Aspergillus niger na pšenici in sladu za pridobivanje encimov.	surove beljakovine

13. Razno

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

13.1.1

proizvodi v pekarstvu in testeninarstvu

Proizvodi, pridobljeni pri peki kruha, piškotov, vafljev ali testenin. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe, če > 5 %

13.1.2

proizvodi industrije peciva in kolačev

Proizvodi, pridobljeni pri izdelavi peciva in kolačev. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe, če > 5 %

13.1.3

proizvodi pridobivanja žitnih kosmičev

Snovi ali proizvodi, ki so namenjeni oziroma, kjer je to mogoče razumno pričakovati, jih lahko zaužijejo ljudje v njihovi predelani, delno predelani ali nepredelani obliki. Lahko so posušeni.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

škrob, če > 30 %

celokupni sladkor, izračunan kot saharoza, če >10 %

13.1.4

proizvodi industrije bonbonov in čokolade

Proizvodi, pridobljeni med izdelavo sladkarij, vključno s čokolado. Lahko so posušeni.

škrob

surove maščobe, če > 5 %

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.1.5

proizvodi pri izdelavi sladoleda

Proizvodi, pridobljeni pri izdelavi sladoleda. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe

13.1.6

proizvodi in stranski proizvodi iz predelave svežega sadja in zelenjave (27)

Proizvodi, pridobljeni pri predelavi svežega sadja in zelenjave (vključno z olupki, celimi deli sadja/zelenjave in njihovimi mešanicami). Lahko so posušeni ali zamrznjeni.

škrob

surove vlaknine

surove maščobe, če > 5 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 %

13.1.7

proizvodi iz predelave rastlin (27)

Proizvodi, pridobljeni pri zamrzovanju ali sušenju celih rastlin ali njihovih delov.

surove vlaknine

13.1.8

proizvodi iz predelave začimb (27)

Proizvodi, pridobljeni pri zamrzovanju ali sušenju začimb ali njihovih delov.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

škrob, če > 30 %

celokupni sladkor, izračunan kot saharoza, če >10 %

13.1.9

proizvodi iz predelave zelišč (27)

Proizvodi, pridobljeni pri drobljenju, mletju, zamrzovanju ali sušenju zelišč ali njihovih delov.

surove vlaknine

13.1.10

proizvodi pri predelavi krompirja

Proizvodi, pridobljeni pri predelavi krompirja. Lahko so posušeni ali zamrznjeni.

škrob

surove vlaknine

surove maščobe, če > 5 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 %

13.1.11

proizvodi in stranski proizvodi pri izdelavi omak

Snovi iz izdelave omak, ki so namenjene oziroma, kjer je to mogoče razumno pričakovati, jih lahko zaužijejo ljudje v njihovi predelani, delno predelani ali nepredelani obliki. Lahko so posušene.

surove maščobe

13.1.12

proizvodi in stranski proizvodi iz izdelave pikantnih prigrizkov

Proizvodi in stranski proizvodi pri izdelavi pikantnih prigrizkov, pridobljeni med izdelavo pikantnih prigrizkov – krompirjevega čipsa, prigrizkov na osnovi krompirja in/ali žit (neposredno ekstrudirani, na osnovi testa in peletirani prigrizki) in oreškov.

surove maščobe

13.1.13

proizvodi iz izdelave gotovih živil

Proizvodi, pridobljeni med izdelavo gotovih živil. Lahko so posušeni.

surove maščobe, če > 5 %

13.1.14

rastlinski stranski proizvodi iz pridobivanja žganih pijač

Trdni proizvodi iz rastlin (vključno z jagodami in semeni, kot je janež), pridobljeni po maceraciji teh rastlin v alkoholni raztopini ali po izhlapevanju alkohola in/ali destilaciji, med izpopolnjevanjem arom za pridobivanje žganih pijač. Te proizvode je treba destilirati, da se izločijo alkoholni ostanki.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

13.1.15

krmno pivo

Proizvod postopka varjenja piva, ki ga ni mogoče prodajati kot pijačo za ljudi.

vsebnost alkohola

13.2.1

karamelizirani sladkor

Proizvod, pridobljen z nadzorovanim segrevanjem sladkorja.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.2

dekstroza

Dekstroza se pridobi po hidrolizi škroba in je sestavljena iz prečiščene, kristalizirane glukoze, s kristalno vodo ali brez nje.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.3

fruktoza

Fruktoza kot očiščen kristalinični prah. Pridobiva se iz glukoze v glukoznem sirupu z uporabo glukoze izomeraze in iz inverzije saharoze.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.4

glukozni sirup

Glukozni sirup je očiščena in koncentrirana vodna raztopina hranljivih saharidov, dobljenih s hidrolizo iz škroba.

celokupni sladkorji

vlaga, če > 30 %

13.2.5

melasa glukoze

Proizvod, pridobljen med postopkom rafiniranja glukoznih sirupov.

celokupni sladkorji

13.2.6

ksiloza

Sladkor, ekstrahiran iz lesa.

13.2.7

laktuloza

Polsintetični disaharid (4-O-D-galaktopiranozil-D-fruktoza), pridobljen iz laktoze z izomerizacijo glukoze v fruktozo. Prisoten v toplotno obdelanem mleku in mlečnih izdelkih.

laktuloza

13.2.8

glukozamin (hitozamin)

Amino sladkor (monosaharid), ki je sestavni del polisaharidov hitosana in hitina. Proizvede se s hidrolizo eksoskeletov rakov in drugih členonožcev ali s fermentacijo žita, na primer koruze ali pšenice.

natrij ali kalij, kot je primerno

13.3.1

škrob (28)

Tehnično čist škrob.

škrob

13.3.2

škrob (28), pregelatiniziran

Proizvod iz škroba, ekspandiranega s toplotno obdelavo.

škrob

13.3.3

mešanica škroba (28)

Proizvod vsebuje prvoten in/ali modificiran škrob za prehrano, pridobljen iz različnih botaničnih virov.

škrob

13.3.4

pogača iz hidrolizatov škroba (28)

Proizvod iz hidrolize škroba. Vsebuje beljakovine, maščobe in pripomočke za filtriranje (npr. diatomejska zemlja, lesna vlakna).

vlaga, če < 25 % ali > 45 %

če je vlaga < 25 %:

—	surove maščobe

—	surove beljakovine

13.3.5

dekstrin

Dekstrin je delno kislinsko hidroliziran škrob.

13.3.6

maltodekstrin

Maltodekstrin je delno hidroliziran škrob.

13.4.1

polidekstroza

Naključno vezan polimer glukoze, pridobljene s toplotno polimerizacijo D-glukoze.

13.5.1

polioli

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem ali fermentacijo ter sestavljen iz reduciranih mono-, di- ali oligosaharidov ali polisaharidov.

13.5.2

izomalt

Sladkorni alkohol, pridobljen iz saharoze po encimski pretvorbi in hidrogeniranju.

13.5.3

manitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem ali fermentacijo ter sestavljen iz reducirane glukoze in/ali fruktoze.

13.5.4

ksilitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem in fermentacijo ksiloze.

13.5.5

sorbitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem glukoze.

13.6.1

maščobne kisline (29)

Proizvod, pridobljen z nevtralizacijo ali destilacijo rastlinskih olj in maščob nedoločenega rastlinskega ali živalskega izvora. Tudi proizvod, pridobljen z različnimi načini predelave maščob in olj, kot to počnejo proizvajalci maščobnih kislin.

surove maščobe

vlaga, če > 1 %

13.6.2

maščobne kisline, esterificirane z glicerolom (29)

Gliceridi, pridobljeni z esterifikacijo glicerola rastlinskega izvora z maščobnimi kislinami.

vlaga, če > 1 %

surove maščobe

13.6.3

monogliceridi in digliceridi maščobnih kislin (29)

Mono- in digliceridi maščobnih kislin so sestavljeni iz zmesi glicerolovih mono-, di- in triestrov maščobnih kislin v živilskem olju in maščobah.

Lahko vsebujejo manjšo količino prostih maščobnih kislin in glicerola.

surove maščobe

13.6.4

soli maščobnih kislin (29)

Proizvod, pridobljen z reakcijo maščobnih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi s kalcijevimi, magnezijevimi, natrijevimi ali kalijevimi spojinami.

surove maščobe (po hidrolizi)

vlaga

Ca ali Na ali K ali Mg (kjer je ustrezno)

13.7.1

hondroitin sulfat

Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo iz kit, kosti in drugega živalskega tkiva, ki vsebuje hrustanec in mehko vezno tkivo.

natrij

13.8.1

glicerin, surov

Proizvod pridobivanja biodizla (metil ali etil estri maščobnih kislin), pridobljen s transesterifikacijo olj in maščob nedoločenega rastlinskega in živalskega izvora. V glicerinu lahko ostanejo minerali in organske soli. (Najvišja vsebnost metanola je 0,2 %).

Tudi proizvod oleokemične predelave mineralnih maščob in olj, vključno s transesterifikacijo, hidrolizo ali saponifikacijo.

glicerol

kalij

natrij

13.8.2

glicerin

Proizvod pridobivanja biodizla (metil ali etil estri maščobnih kislin), pridobljen s transesterifikacijo olj in maščob nedoločenega rastlinskega in živalskega izvora z naknadnim rafiniranjem glicerina. (Najmanjša vsebnost glicerola: 99 % v suhi snovi.)

Tudi proizvod oleokemične predelave mineralnih olj in maščob, vključno s transesterifikacijo, hidrolizo ali saponifikacijo.

glicerol

kalij

natrij

13.9.1

metil sulfonil metan

Organožveplena spojina ((CH3)2SO2), pridobljena na sintetičen način, ki je enaka naravnemu viru v rastlinah.

žveplo

13.10.1

šota

Proizvod naravnega razkroja rastlin (predvsem šotni mah) v anaerobnem in oligotrofičnem okolju.

surove vlaknine

13.11.1

propilen glikol

Imenovan tudi 1,2-propandiol ali propan-1,2-diol, organska spojina (diol ali dvojni alkohol) s formulo C3H8O2. To je viskozna tekočina rahlo sladkobnega okusa, higroskopska, ki jo je mogoče mešati z vodo, acetonom in kloroformom.

propilen glikol

(1) V nemščini se lahko, kjer je ustrezno, „Konzentrieren“ nadomesti z „Eindicken“ in v takšnem primeru je skupno poimenovanje „eingedickt“.

(2) „Luščenje“ se lahko, kjer je ustrezno, nadomesti z „lupljenje“ ali „ličkanje“, in v takšnem primeru je skupno poimenovanje „olupljeno“ ali „ličkano“.

(3) V francoščini se lahko uporabi izraz „issues“.

(4) V nemščini se lahko uporabljata poimenovanje „aufgeschlossen“ in ime „Quellwasser“ (ki se nanaša na škrob). V danščini se lahko uporabljata poimenovanje „Kvældning“ in ime „Kvældet“ (ki se nanaša na škrob).

(5) V francoščini se lahko, kjer je ustrezno, „Pressage“ nadomesti z „Extraction mécanique“.

(6) Imenu se lahko doda vrsta žita.

(7) V angleškem jeziku je koruza lahko „maize“ ali „corn“. To velja za vse proizvode iz koruze.

(8) Če je bil ta proizvod fino mlet, se lahko imenu doda beseda „drobno mleti“ ali se ime nadomesti z ustreznim opisom.

(9) Imenu se lahko doda vrsta zrnja.

(10) Navedba „nizka vsebnost glukozinata“, kakor je opredeljena v zakonodaji Evropske skupnosti, se lahko doda, kjer je ustrezno. To velja za vse proizvode iz semena oljne ogrščice.

(11) Imenu se doda vrsta rastline.

(12) Temu imenu se doda navedba o vrsti toplotne obdelave.

(13) Doda se natančnejši opis sadeža.

(14) V stolpcu za navedbe se podajo vrste rastlin.

(15) Imenu se mora dodati navedba vrste izvedene obdelave.

(16) Imenu se lahko doda vrsta trave.

(17) Izraz „moka“ se lahko nadomesti z izrazom „peleti“. Doda se lahko tudi način sušenja.

(18) Imenu se doda vrsta.

(19) Izrazi nimajo istega pomena in se razlikujejo predvsem glede vsebnosti vlage; posamezni izrazi naj se ustrezno uporabijo.

(20) Imenu se ustrezno doda naslednje:

—	živalska vrsta in/ali

—	del proizvoda iz živali in/ali

—	predelana živalska vrsta (npr. prašič, prežvekovalec, perutnina) in/ali

—	poimenovanje živalske vrste, ki ni predelana v skladu s prepovedjo recikliranja znotraj iste živalske vrste (npr. brez perutnine) in/ali

—	predelana snov (npr. kosti, veliko ali malo pepela) in/ali uporabljen postopek (npr. razmaščeno, rafinirano).

(21) Imenu se doda vrsta.

(22) Imenu se doda vrsta, če gre za gojene ribe.

(23) V imenu se lahko dodatno navede vrsta vira ali pa se ime v celoti nadomesti.

(24) Ime se spremeni ali dopolni, da se navede organska kislina.

(25) V imenu se lahko navede proizvodni postopek.

(26) Ime sevov kvasovk se lahko razlikuje od znanstvene taksonomije, zato se lahko uporabijo tudi sopomenke navedenih sevov kvasovk.

(27) Imenu se doda vrsta sadja, zelenjave, rastline, začimb in zelišč, kot je primerno.

(28) Imenu se doda navedba botaničnega porekla.

(29) Ime se spremeni ali dopolni, da se navedejo uporabljene maščobne kisline.

17.6.2011

Uradni list Evropske unije

L 159/69

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 577/2011

z dne 16. junija 2011

o stodevetinštirideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)	Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 26. maja 2011 sklenil črtati dve fizični osebi s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ter 12. maja spremenil sedemdeset vnosov na seznamu.

(3)

Poleg tega je v skladu s sklepom Odbora za sankcije z dne 20. aprila 2011 treba s črtanjem spremeniti še tri vnose na seznamu oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Komisija je sprejela Uredbo (EU) št. 480/2011 (2) da se uveljavi sklep Odbora za sankcije z dne 20. aprila 2011. Vendar je treba spremembo vnosa „Benevolence International Foundation“ dopolniti s črtanjem ločenega vnosa „Stichting Benevolence International Nederland“ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 881/2002.

(4)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 je zato treba ustrezno posodobiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

Vodja službe za instrumente zunanje politike

(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9.

(2) UL L 132, 19.5.2011, str. 6.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:

(1)

pod naslovom „Fizične osebe, skupine in subjekti“ se črta naslednji vnos:

(a)	„Stichting Benevolence International Nederland (tudi Benevolence International Nederland, tudi BIN) Radeborg 14B, 6228 CV Maastricht, Nizozemska: Registracija pri gospodarski zbornici: 14063277.“

(2)

Pod naslovom „Fizične osebe“ se črtajo naslednji vnosi:

(a)

„Ahmad Fadil Nazal Al-Khalayleh (tudi (a) Abu Musab Al-Zarqawi, (b) Muhannad, (c) Al-Muhajer, (d) Garib, (e) Abou Musaab El Zarquawi, (f) Ahmed Fad Al Nazzar Khalaylah Said, (g) Al Zarqawi Abu Musa'ab, (h) Al Zarqawi Abu Musab, (i) Al Zarqawi Ahmed Fad Al Nazzar Khalaylah Said Abu Musab, (j) Alkhalayleh Ahmed, (k) Azzarkaoui Abou Moussab, (l) El Zarquawi Abu Musaab, (m) Zarkaoui Abou Moussaab, (n) Abu Ahmad, (o) Abu Ibrahim). Datum rojstva: (a) 30. 10. 1966, (b) 20. 10. 1966. Kraj rojstva: (a) Al-Zarqaa, Jordanija, (b) Al Zarqa, Jordanija, (c) Al Zarquaa, Jordanija. Potni list št.: (a) Z 264958 (jordanski potni list, izdan 4. 4. 1999 v Al Zarqai, Jordanija), (b) 1433038 (jordanska osebna izkaznica, izdana 4. 4. 1999 v Al Zarqai, Jordanija). Drugi podatki: domnevno umrl junija 2006.“

(b)

„Mohamed Moumou (tudi (a) Mohamed Mumu, (b) Abu Shrayda, (c) Abu Amina, (d) Abu Abdallah, (e) Abou Abderrahman (f) Abu Qaswarah (g) Abu Sara). Naslov: (a) Storvretsvagen 92, 7 TR. C/O Drioua, 142 31 Skogas, Švedska, (b) Jungfruns Gata 413; Poštni predal 3027, 13603 Haninge, Švedska; (c) Dobelnsgatan 97, 7 TR C/O Lamrabet, 113 52 Stockholm, Švedska; (d) Trodheimsgatan 6, 164 32 Kista, Švedska; Datum rojstva: (a) 30. 7. 1965, (b) 30. 9. 1965. Kraj rojstva: Fez, Maroko. Državljanstvo: (a) maroško, (b) švedsko. Potni list št.: 9817619 (švedski potni list, veljaven do 14. 12. 2009). Drugi podatki: domnevno umrl v severnem Iraku oktobra 2008. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 7. 12. 2006.“

(3)

Vnos „Sa’d Abdullah Hussein Al-Sharif. Datum rojstva: (a) 1969, (b) 1963, (c) 11. 2. 1964. Kraj rojstva: Al-Medinah, Savdska Arabija. Državljanstvo: savdsko. Potni list št.: (a) B 960789, (b) G 649385 (izdan 8. 9. 2006, prenehanje veljavnosti 17. 7. 2011). Drugi podatki: svak in tesni sodelavec Osame bin Ladna; domnevno vodja finančne organizacije Osame bin Ladna.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti s:

„Sa’d Abdullah Hussein Al-Sharif (tudi Sa’d al-Sharif). Datum rojstva: 11. 2. 1964. Kraj rojstva: Al-Medinah, Savdska Arabija. Državljanstvo: savdsko. Potni list št.: (a) B 960789, (b) G 649385 (izdan 8. 9. 2006, prenehanje veljavnosti 17. 7. 2011). Drugi podatki: svak in tesni sodelavec Osame bin Ladna; domnevno vodja finančne organizacije Osame bin Ladna. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 1. 2001.“

(4)

Vnos „Sobdi Abd Al Aziz Mohamed El Gohary Abu Sinna (tudi (a) Mohamed Atef, (b) Sheik Taysir Abdullah, (c) Abu Hafs Al Masri, (d) Abu Hafs Al Masri El Khabir, (e) Taysir). Datum rojstva: 17. 1. 1958. Kraj rojstva: El Behira, Egipt. Državljanstvo: verjetno egipčanski državljan. Drugi podatki: domnevno umrl v Afganistanu novembra 2001. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 1. 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Sobhi Abd Al Aziz Mohamed El Gohary Abu Sinna (tudi (a) Sobhi Abdel Aziz Mohamed Gohary Abou Senah, (b) Mohamed Atef, (c) Sheik Taysir Abdullah, (d) Abu Hafs Al Masri, (e) Abu Hafs Al Masri El Khabir, (f) Taysir). Datum rojstva: 17. 1. 1958. Kraj rojstva: El Behira, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: potrjeno, da je leta 2001 umrl v Pakistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 1. 2001.“

(5)

Vnos „Mustapha Ahmed Mohamed Osman Abu El Yazeed (tudi (a) Mustapha Mohamed Ahmed, (b) Shaykh Sai’id). Datum rojstva: 27.2.1955. Kraj rojstva: El Sharkiya, Egipt.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Mustapha Ahmed Mohamed Osman Abu El Yazeed (tudi (a) Mustapha Mohamed Ahmed, (b) Shaykh Sai’id). Datum rojstva: 27. 2. 1955. Kraj rojstva: El Sharkiya, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: potrjeno, da je maja 2010 umrl v Afganistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 6. 10. 2001.“

(6)

Vnos „Tariq Anwar El-Sayed Ahmed (tudi (a) Hamdi Ahmad Farag, (b) Amr Al-Fatih Fathi). Datum rojstva: 15. 3. 1963. Kraj rojstva: Aleksandrija, Egipt. Drugi podatki: domnevno umrl oktobra 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Tariq Anwar El Sayed Ahmed (tudi (a) Hamdi Ahmad Farag, (b) Amr Al-Fatih Fathi), (c) Tarek Anwar El Sayed Ahmad). Datum rojstva: 15. 3. 1963. Kraj rojstva: Aleksandrija, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: domnevno umrl oktobra 2001. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 6. 10. 2001.“

(7)

Vnos „Nasr Fahmi Nasr Hasannein (tudi (a) Muhammad Salah, (b) Naser Fahmi Naser Hussein). Datum rojstva: 30. 10. 1962. Kraj rojstva: Kairo, Egipt.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Nasr Fahmi Nasr Hassannein (tudi (a) Muhammad Salah, (b) Naser Fahmi Naser Hussein). Datum rojstva: 30. 10. 1962. Kraj rojstva: Kairo, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: domnevno mrtev. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 6. 10. 2001.“

(8)

Vnos „Muhsin Moussa Matwalli Atwah Dewedar (tudi (a) Al-Muhajir, Abdul Rahman, (b) Al-Namer, Mohammed K.A., (c) Abdel Rahman, (d) Abdul Rahman). Datum rojstva: 19. 6. 1964. Kraj rojstva: Dakahliya, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: domnevno umrl aprila 2006.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Muhsin Moussa Matwalli Atwah Dewedar (tudi (a) Al-Muhajir, Abdul Rahman, (b) Al-Namer, Mohammed K.A., (c) Mohsen Moussa Metwaly Atwa Dwedar, (d) Abdel Rahman, (e) Abdul Rahman). Datum rojstva: 19. 6. 1964. Kraj rojstva: Dakahliya, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: potrjeno, da je aprila 2006 umrl v Pakistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(9)

Vnos „Ri'ad (Raed) Muhammad Hasan MUHAMMAD HIJAZI (tudi (a) Hijazi, Raed M. (b) Al-Hawen, Abu Ahmad (c) Al-Shadid, Abu-Ahmad (d) Al-Maghribi, Rashid (the Moroccan) (e) Al Amriki, Abu-Ahmad (the American)). Datum rojstva: 30. 12. 1968. Kraj rojstva: Kalifornija, Združene države Amerike. Državljanstvo: jordanski državljan; nacionalna matična št.: SSN: 548-91-5411 nacionalna številka 9681029476. Drugi podatki: izvira iz Ramlaha; kraj prebivališča v Jordaniji – al-Shumaysani (Sheisani) (območje Amana), za zgradbami sindikatov“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Ri'ad Muhammad Hasan Muhammad Hijazi (tudi (a) Hijazi, Raed M. (b) Al-Hawen, Abu-Ahmad (c) Al-Shahid, Abu-Ahmad (d) Raed Muhammad Hasan Muhammad Hijazi, (e) Al-Maghribi, Rashid (the Moroccan) (f) Al-Amriki, Abu-Ahmad (the American)). Datum rojstva: 30. 12. 1968. Kraj rojstva: Kalifornija, Združene države Amerike. Državljanstvo: jordansko. Nacionalna matična št.: 9681029476. Drugi podatki: (a) številka socialnega zavarovanja v ZDA 548-91-5411; (b) v priporu v Jordaniji od marca 2010; (c) ime očeta je Mohammad Hijazi. Ime matere je Sakina. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(10)

Vnos „Ladehyanoy, Mufti Rashid Ahmad (tudi Ludhianvi, Mufti Rashid Ahmad; tudi Ahmad, Mufti Rasheed; tudi Wadehyanoy, Mufti Rashid Ahmad); Karači, Pakistan.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Mufti Rashid Ahmad Ladehyanoy (tudi (a) Ludhianvi, Mufti Rashid Ahmad, (b) Ahmad, Mufti Rasheed, (c) Wadehyanoy, Mufti Rashid Ahmad). Državljanstvo: pakistansko. Drugi podatki: (a) ustanovitelj sklada Al-Rashid; (b) domnevno umrl v Pakistanu 18. februarja 2002. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(11)

Vnos „ Fazul Abdullah Mohammed (tudi (a) Abdalla, Fazul, (b) Abdallah, Fazul, (c) Ali, Fadel Abdallah Mohammed, (d) Fazul, Abdalla, (e) Fazul, Abdallah, (f) Fazul, Abdallah Mohammed, (g) Fazul, Haroon, (h) Fazul, Harun, (i) Haroun, Fadhil, (j) Mohammed, Fazul, (k) Mohammed, Fazul Abdilahi, (l) Mohammed, Fouad, (m) Muhamad, Fadil Abdallah, (n) Abdullah Fazhl, (o) Fazhl Haroun, (p) Fazil Haroun, (q) Faziul Abdallah, (r) Fazul Abdalahi Mohammed, (s) Haroun Fazil, (t) Harun Fazul, (u) Khan Fazhl, (v) Farun Fahdl, (w) Harun Fahdl, (x) Abdulah Mohamed Fadl, (y) Fadil Abdallah Muhammad, (z) Abdallah Muhammad Fadhul, (aa) Fedel Abdullah Mohammad Fazul, (ab) Fadl Allah Abd Allah, (ac) Haroon Fadl Abd Allah, (ad) Mohamed Fadl, (ae) Abu Aisha, (af) Abu Seif Al Sudani, (ag) Haroon, (ah) Harun, (ai) Abu Luqman, (aj) Haroun, (ak) Harun Al-Qamry, (al) Abu Al-Fazul Al-Qamari, (am) Haji Kassim Fumu, (an) Yacub). Datum rojstva: (a) 25. 8. 1972, (b) 25. 12. 1974, (c) 25. 2. 1974, (d) 1976, (e) februar 1971. Kraj rojstva: Moroni, Komori. Državljanstvo: (a) Komorov, (b) kenijsko. Drugi podatki: (a) po poročanju naj bi od novembra 2007 deloval v južni Somaliji; po poročanju naj bi imel kenijski in komorski potni list; (c) domnevno vpleten v napade na ambasade Združenih držav Amerike v Nairobiju in Dar es Salaamu avgusta 1998 ter v nadaljnje napade v Keniji leta 2002. (d) domnevno imel plastično operacijo.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Fazul Abdullah Mohammed (tudi (a) Abdalla, Fazul, (b) Abdallah, Fazul, (c) Ali, Fadel Abdallah Mohammed, (d) Fazul, Abdalla, (e) Fazul, Abdallah, (f) Fazul, Abdallah Mohammed, (g) Fazul, Haroon, (h) Fazul, Harun, (i) Haroun, Fadhil, (j) Mohammed, Fazul, (k) Mohammed, Fazul Abdilahi, (l) Mohammed, Fouad, (m) Muhamad, Fadil Abdallah, (n) Abdullah Fazhl, (o) Fazhl Haroun, (p) Fazil Haroun, (q) Faziul Abdallah, (r) Fazul Abdalahi Mohammed, (s) Haroun Fazil, (t) Harun Fazul, (u) Khan Fazhl, (v) Farun Fahdl, (w) Harun Fahdl, (x) Abdulah Mohamed Fadl, (y) Fadil Abdallah Muhammad, (z) Abdallah Muhammad Fadhul, (aa) Fedel Abdullah Mohammad Fazul, (ab) Fadl Allah Abd Allah, (ac) Haroon Fadl Abd Allah, (ad) Mohamed Fadl, (ae) Abu Aisha, (af) Abu Seif Al Sudani, (ag) Haroon, (ah) Harun, (ai) Abu Luqman, (aj) Haroun, (ak) Harun Al-Qamry, (al) Abu Al-Fazul Al-Qamari, (am) Haji Kassim Fumu, (an) Yacub). Naslov: Kenija. Datum rojstva: (a) 25. 8. 1972, (b) 25. 12. 1974, (c) 25. 2. 1974, (d) 1976, (e) februar 1971. Kraj rojstva: Moroni, Komori. Državljanstvo: Komorov. Drugi podatki: (a) po poročanju naj bi od novembra 2007 deloval v južni Somaliji; (b) višji operativni sodelavec Al-Kaide, od leta 2009 odgovoren za Al-Kaido v vzhodni Afriki; (c) po poročanju naj bi imel več ponarejenih kenijskih in komorskih potnih listov; (d) domnevno vpleten v napade na ambasade Združenih držav Amerike v Nairobiju in Dar es Salaamu avgusta 1998 ter v nadaljnje napade v Keniji leta 2002. (e) domnevno imel plastično operacijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(12)

Vnos „Fahid Mohammed Ally Msalam (tudi (a) Fahid Mohammed Ally, (b), Fahad Ally Msalam, (c), Fahid Mohammed Ali Msalam, (d), Mohammed Ally Msalam, (e), Fahid Mohammed Ali Musalaam, (f), Fahid Muhamad Ali Salem, (g) Fahid Mohammed Aly, (h) Ahmed Fahad, (i) Ali Fahid Mohammed, (j) Fahad Mohammad Ally, (k) Fahad Mohammed Ally, (l) Fahid Mohamed Ally, (m) Msalam Fahad Mohammed Ally, (n) Msalam Fahid Mohammad Ally, (o) Msalam Fahid Mohammed Ali, (p) Msalm Fahid Mohammed Ally, (q) Usama Al-Kini, (r) Mohammed Ally Mohammed, (s) Ally Fahid M). Naslov: Mombasa, Kenija. Datum rojstva: 19. 2. 1976. Kraj rojstva: Mombasa, Kenija. Državljanstvo: kenijsko. Potni list št.: (a) A260592 (kenijski potni list), (b) A056086 (kenijski potni list), (c) A435712 (kenijski potni list), (d) A324812 (kenijski potni list), (e) 356095 (kenijski potni list). Nacionalna matična št.: 12771069 (kenijska osebna izkaznica). Drugi podatki: potrjeno, da je umrl 1. 1. 2009. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z naslednjim:

„Fahid Mohammed Ally Msalam (tudi (a) Fahid Mohammed Ally, (b), Fahad Ally Msalam, (c), Fahid Mohammed Ali Msalam, (d), Mohammed Ally Msalam, (e), Fahid Mohammed Ali Musalaam, (f), Fahid Muhamad Ali Salem, (g) Fahid Mohammed Aly, (h) Ahmed Fahad, (i) Ali Fahid Mohammed, (j) Fahad Mohammad Ally, (k) Fahad Mohammed Ally, (l) Fahid Mohamed Ally, (m) Msalam Fahad Mohammed Ally, (n) Msalam Fahid Mohammad Ally, (o) Msalam Fahid Mohammed Ali, (p) Msalm Fahid Mohammed Ally, (q) Usama Al-Kini, (r) Mohammed Ally Mohammed, (s) Ally Fahid M). Datum rojstva: 9. 4. 1976. Kraj rojstva: Mombasa, Kenija. Državljanstvo: kenijsko. Potni list št.: (a) A260592 (kenijski potni list), (b) A056086 (kenijski potni list), (c) A435712 (kenijski potni list), (d) A324812 (kenijski potni list), (e) 356095 (kenijski potni list). Nacionalna matična št.: 12771069 (kenijska osebna izkaznica). Drugi podatki: (a) ime očeta je Mohamed Ally; Ime matere je Fauzia Mbarak. (b) potrjeno, da je umrl 1. 1. 2009 v Pakistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(13)

Vnos „ Sheikh Ahmed Salim Swedan (tudi (a) Ahmed Ally, (b) Sheikh Ahmad Salem Suweidan, (c) Sheikh Swedan, (d) Sheikh Ahmed Salem Swedan, (e) Ally Ahmad, (f) Muhamed Sultan, (g) Sheik Ahmed Salim Sweden, (h) Sleyum Salum, (i) Sheikh Ahmed Salam, (j) Ahmed The Tall, (k) Bahamad, (l) Sheik Bahamad, (m) Sheikh Bahamadi, (n) Sheikh Bahamad). Naziv: šejk. Datum rojstva: (a) 9. 4. 1969, (b) 9. 4. 1960, (c) 4. 9. 1969. Kraj rojstva: Mombasa, Kenija. Državljanstvo: kenijsko. Potni list št.: A163012 (kenijski potni list). Nacionalna matična št.: 8534714 (kenijska osebna izkaznica, izdana 14. 11. 1996). Drugi podatki: potrjeno, da je umrl 1. 1. 2009. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z naslednjim:

„Sheikh Ahmed Salim Swedan (tudi (a) Ahmed Ally, (b) Sheikh Ahmad Salem Suweidan, (c) Sheikh Swedan, (d) Sheikh Ahmed Salem Swedan, (e) Ally Ahmad, (f) Muhamed Sultan, (g) Sheik Ahmed Salim Sweden, (h) Sleyum Salum, (i) Sheikh Ahmed Salam, (j) Ahmed The Tall, (k) Bahamad, (l) Sheik Bahamad, (m) Sheikh Bahamadi, (n) Sheikh Bahamad). Naziv: šejk. Datum rojstva: 9. 4. 1960. Kraj rojstva: Mombasa, Kenija. Državljanstvo: kenijsko. Potni list št.: A163012 (kenijski potni list). Nacionalna matična št.: 8534714 (kenijska osebna izkaznica, izdana 14. 11. 1996). Drugi podatki: potrjeno, da je umrl 1. 1. 2009 v Pakistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(14)

Vnos „Yuldashev, Tohir (tudi Yuldashev, Takhir), Uzbekistan“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Tohir Abdulkhalilovich Yuldashev (tudi (a) Юлдашев Тахир Абдулхалилович (b) Yuldashev, Takhir). Datum rojstva: 1967. Kraj rojstva: Namangan, Uzbekistan. Državljanstvo: uzbeško. Drugi podatki: (a) nekdanji vodja islamskega gibannja v Uzbekistanu; (b) potrjeno, da je avgusta 2009 umrl v Pakistanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 10. 2001.“

(15)	Vnos „Ali, Abbas Abdi, Mogadishu, Somalia“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z: „Abbas Abdi Ali (tudi Ali, Abbas Abdi). Drugi podatki: (a) povezan z Ali Nur Jim’ale; (b) domnevno umrl leta 2004. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“

(16)

Vnos „Ali Ahmed Nur Jim’ale (tudi (a) Ahmed Ali Jimale, (b) Ahmad Nur Ali Jim’ale, (c) Ahmed Nur Jumale, (d) Ahmed Ali Jumali, (e) Ahmed Ali Jumale, (f) Sheikh Ahmed Jimale). Naziv: šejk. Naslov: (a) P.O. Box 3312, Dubaj, Združeni arabski emirati, (b) P.O. Box 3313, Dubaj, Združeni arabski emirati (prejšnji naslov); (c) Džibuti, Republika Džibuti. Datum rojstva: 1954. Kraj rojstva: Eilbur, Somalija. Državljanstvo: (a) somalsko, (b) prebivalec Džibutija. Št. potnega lista: A0181988 (potni list Demokratične republike Somalije, izdan 1.10.2001 v Dubaju, Združeni arabski emirati, in podaljšan 24.1.2008 v Džibutiju z veljavnostjo do 22.1.2011). Drugi podatki: (a) trenutno prebiva tudi v Mogadišu, Somalija; (b) poklic: računovodja in poslovnež; (c) ime očeta: Ali Jumale, ime matere: Enab Raghe; (d) domnevno lastnik podjetij Al Baraka Exchange L.L.C., Barakaat Telecommunications Co. Somalia Ltd., Barakaat Bank of Somalia in Barako Trading Company, LLC oziroma so ta podjetja pod njegovim nadzorom. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Ali Ahmed Nur Jim’ale (tudi (a) Ahmed Ali Jimale, (b) Ahmad Nur Ali Jim’ale, (c) Ahmed Nur Jumale, (d) Ahmed Ali Jumali, (e) Ahmed Ali Jumale, (f) Sheikh Ahmed Jimale), (g) Ahmad Ali Jimale (h) Shaykh Ahmed Nur Jimale). Naziv: šejk. Naslov: Džibuti, Republika Džibuti (od maja 2007). Datum rojstva: 1954. Kraj rojstva: Somalija. Državljanstvo: somalsko. Št. potnega lista: A0181988 (potni list Demokratične republike Somalije, izdan 1.10.2001 v Dubaju, Združeni arabski emirati, in podaljšan 24.1.2008 v Džibutiju z veljavnostjo do 22.1.2011). Drugi podatki: (a) poklic: računovodja in poslovnež; (b) ime očeta: Ali Jumale, ime matere: Enab Raghe; (c) ustanovitelj mreže podjetij Barakaat, ki vključuje skupino podjetij Barakaat Group. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“

(17)

Vnos „Hassan Dahir Aweys (tudi (a) Ali, Sheikh Hassan Dahir Aweys, (b) Awes, Shaykh Hassan Dahir, (c) Hassen Dahir Aweyes, (d) Ahmed Dahir Aweys, (e) Mohammed Hassan Ibrahim, (f) Aweys Hassan Dahir, (g) Hassan Tahir Oais, (h) Hassan Tahir Uways, (i) Hassan Dahir Awes, (j) Sheikh Aweys, (k) Sheikh Hassan, (l) Sheikh Hassan Dahir Aweys). Naziv: (a) šejk, (b) polkovnik. Datum rojstva: 1935. Državljanstvo: somalsko. Drugi podatki: (a) po poročanju naj bi bil v Eritreji od 12. novembra 2007; (b) družinsko ozadje: prihaja iz Hawiya, Habergdir, klan Ayr; (c) vodja Al-Itihaad Al- Islamiya (AIAI) (d) zanj veljajo ukrepi iz Uredbe (EU) št. 356/2010 v zvezi s Somalijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Hassan Dahir Aweys (tudi (a) Ali, Sheikh Hassan Dahir Aweys, (b) Awes, Shaykh Hassan Dahir, (c) Hassen Dahir Aweyes, (d) Ahmed Dahir Aweys, (e) Mohammed Hassan Ibrahim, (f) Aweys Hassan Dahir, (g) Hassan Tahir Oais, (h) Hassan Tahir Uways, (i) Hassan Dahir Awes, (j) Sheikh Aweys, (k) Sheikh Hassan, (l) Sheikh Hassan Dahir Aweys). Naziv: (a) šejk, (b) polkovnik. Naslov: Somalija. Datum rojstva: 1935. Kraj rojstva: Somalija. Državljanstvo: somalsko. Drugi podatki: (a) po poročanju naj bi bil v Eritreji od novembra 2007; (b) družinsko ozadje: prihaja iz Hawiya, Habergdir, klan Ayr; (c) vodja organizacij Al-Itihaad Al- Islamiya (AIAI) in Hizbul Islam v Somaliji (d) od 12. aprila 2010 zanj veljajo tudi ukrepi iz Uredbe (EU) št. 356/2010 v zvezi s Somalijo in Eritrejo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“

(18)

Vnos „Kahie, Abdullahi Hussein, Bakara Market, Dar Salaam Buildings, Mogadishu, Somalia.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Abdullahi Hussein Kahie. Naslov: 26 Urtegata Street, Oslo 0187, Norveška. Datum rojstva: 22. 9. 1959. Kraj rojstva: Mogadiš, Somalija. Državljanstvo: Norveško. Potni list št.: (a) 26941812 (norveški potni list izdan 23. 11. 2008, (b) 27781924 (norveški potni list izdan 11. 5. 2010 in veljaven do 11. 5. 2020. Nacionalna matična št.: 22095919778. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 11. 2001.“

(19)

Vnos „Ibrahim Ali Abu Bakr Tantoush (tudi (a) Abd al-Muhsin, (b) Ibrahim Ali Muhammad Abu Bakr, (c) Abdul Rahman, (d) Abu Anas, (e) Ibrahim Abubaker Tantouche, (f) Ibrahim Abubaker Tantoush, (g) Abd al-Muhsi, (h) Abd al-Rahman, (i) Al-Libi). Naslov: okrožje Ganzour Sayad Mehala Al Far. Datum rojstva: 1966. Kraj rojstva: al Aziziyya, Libija. Državljanstvo: libijsko. Potni list št.: 203037 (libijski potni list izdan v Tripoliju). Drugi podatki: (a) povezan z Afghan Support Committee (Afganistanski odbor za podporo) in z Revival of Islamic Heritage Society (Društvo za oživitev islamske dediščine). (b) Osebni status: ločen (bivša žena Alžirka Manuba Bukifa)“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Ibrahim Ali Abu Bakr Tantoush (tudi (a) Abd al-Muhsin, (b) Ibrahim Ali Muhammad Abu Bakr, (c) Abdul Rahman, (d) Abu Anas, (e) Ibrahim Abubaker Tantouche, (f) Ibrahim Abubaker Tantoush, (g) Abd al-Muhsi, (h) Abd al-Rahman, (i) Al-Libi). Naslov: Johanesburg, Južna Afrika. Datum rojstva: 1966. Kraj rojstva: al Aziziyya, Libija. Državljanstvo: libijsko. Potni list št.: 203037 (libijski potni list izdan v Tripoliju). Drugi podatki: (a) povezan z Afghan Support Committee (Afganistanski odbor za podporo) in z Revival of Islamic Heritage Society (Društvo za oživitev islamske dediščine) ter Libyan Islamic Fighting Group (Libijska islamska bojna skupina). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 11.1.2002.“

(20)

Vnos „Abu Bakr Al-Jaziri (tudi Yasir Al-Jazari). Državljanstvo: (a) alžirsko, (b) palestinsko. Naslov: Pešavar, Pakistan. Drugi podatki: (a) povezan z afganistanskim odborom za podporo (Afghan Support Committee), (b) posrednik in strokovnjak za komuniciranje Al-Kaide (c) aretiran aprila 2003“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Abu Bakr Al-Jaziri (tudi Yasir Al-Jazari). Državljanstvo: (a) alžirsko, (b) palestinsko. Drugi podatki: (a) v afganistanskem odboru za podporo (Afghan Support Committee) pristojen za finance, (b) posrednik in strokovnjak za komuniciranje Al-Kaide, (c) domnevno naj bi bil od aprila 2010 v Alžiriji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 11.1.2002.“

(21)

Vnos „Abd El Kader Mahmoud Mohamed El Sayed (tudi Es Sayed, Kader). Naslov: Via del Fosso di Centocelle 66, Rim, Italija. Datum rojstva: 26. 12. 1962. Kraj rojstva: Egipt. Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: SSYBLK62T26Z336L, (b) 2. 2. 2004 v Italiji obsojen na 8 let zapora, na begu.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Abd El Kader Mahmoud Mohamed El Sayed (tudi (a) Es Sayed, Kader, (b) Abdel Khader Mahmoud Mohamed el Sayed). Datum rojstva: 26. 12. 1962. Kraj rojstva: Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: SSYBLK62T26Z336L, (b) domnevno na begu pred italijanskimi pravosodnimi organi. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 24. 4. 2002.“

(22)

Vnos „Samir Abd El Latif El Sayed Kishk. Datum rojstva: 14. 5. 1955. Kraj rojstva: Gharbia, Egipt. Drugi podatki: obsojen na 1 leto in 11 mesecev zapora v Italiji 20. 3. 2002, Izgnan v Egipt 2. 7. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Samir Abd El Latif El Sayed Kishk (tudi Samir Abdellatif el Sayed Keshk). Datum rojstva: 14. 5. 1955. Kraj rojstva: Gharbia, Egipt. Državljanstvo: egipčansko. Drugi podatki: izgnan iz Italije v Egipt 2. 7. 2003. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 3. 9. 2002.“

(23)

Vnos „Habib Ben Ali Ben Said Al-Wadhani. Naslov: Via unica Borighero 1, San Donato M.se (MI), Italija. Datum rojstva: 1. 6. 1970. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L550681 (tunizijski potni list, izdan 23. 9. 1997, prenehal veljati 22. 9. 2002). Drugi podatki: italijanska davčna številka: WDDHBB70H10Z352O.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Habib Ben Ali Ben Said Al-Wadhani. Datum rojstva: 1. 6. 1970. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L550681 (tunizijski potni list, izdan 23. 9. 1997, prenehal veljati 22. 9. 2002). Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: WDDHBB70H10Z352O. (b) član tunizijske bojne skupine; (c) domnevno mrtev. (d) ime matere je Aisha bint Mohamed. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 3. 9. 2002.“

(24)

Vnos „Mohamad Iqbal Abdurrahman (tudi (a) Rahman, Mohamad Iqbal; (b) A Rahman, Mohamad Iqbal; (c) Abu Jibril Abdurrahman; (d) Fikiruddin Muqti; (e) Fihiruddin Muqti, (f) „Abu Jibril“). Datum rojstva: 17. 8. 1958. Kraj rojstva: Tirpas-Selong Village, Vzhodni Lombok, Indonezija. Državljanstvo: indonezijsko. Druge informacije: decembra 2003 je bil domnevno priprt v Maleziji.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Mohamad Iqbal Abdurrahman (tudi (a) Rahman, Mohamad Iqbal; (b) A Rahman, Mohamad Iqbal; (c) Abu Jibril Abdurrahman; (d) Fikiruddin Muqti; (e) Fikiruddin Muqti; Datum rojstva: 17. 8. 1958. Kraj rojstva: Tirpas-Selong Village, Vzhodni Lombok, Indonezija. Državljanstvo: indonezijsko. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 28. 1. 2003.“

(25)

Vnos „Nurjaman Riduan Isamuddin (tudi (a) Hambali, (b) Nurjaman, (c) Isomuddin, Nurjaman Riduan, (d) Hambali Bin Ending, (e) Encep Nurjaman, (f) Hambali Ending Hambali, (g) Isamuddin Riduan, (h) Isamudin Ridwan). Datum rojstva: 4. 4. 1964. Kraj rojstva: Cianjur, Vzhodna Java, Indonezija. Državljanstvo: indonezijsko. Drugi podatki: (a) rojstno ime: Encep Nurjaman, (b) v priporu v Združenih državah Amerike od julija 2007.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Nurjaman Riduan Isamuddin (tudi (a) Hambali, (b) Nurjaman, (c) Isomuddin, Nurjaman Riduan, (d) Hambali Bin Ending, (e) Encep Nurjaman (rojstno ime), (f) Hambali Ending Hambali, (g) Isamuddin Riduan, (h) Isamudin Ridwan). Datum rojstva: 4. 4. 1964. Kraj rojstva: Cianjur, Vzhodna Java, Indonezija. Državljanstvo: indonezijsko. Drugi podatki: (a) vodja Jemaah Islamiyah, (b) brat Gun Gun Rusman Gunawana; (c) v priporu v Združenih državah Amerike od julija 2007. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 28. 1. 2003. “

(26)

Vnos „Hekmatyar, Bulbuddin (tudi Gulabudin Hekmatyar, Golboddin Hikmetyar, Gulbuddin Khekmatiyar, Gulbuddin Hekmatiar, Gulbuddin Hekmartyar, Gulbudin Hekmatyar). Datum rojstva: 1. 8. 1949. Kraj rojstva: provinca Konduz Afganistan.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Gulbuddin Hekmatyar (tudi (a) Gulabudin Hekmatyar, (b) Golboddin Hikmetyar, (c) Gulbuddin Khekmatiyar, (d) Gulbuddin Hekmatiar, (e) Gulbuddin Hekhmartyar, (f) Gulbudin Hekmetyar). Datum rojstva: 1. 8. 1949. Kraj rojstva: provinca Kunduz, Afganistan. Državljanstvo: afganistansko. Drugi podatki: (a) član plemena Kharoti; (b) januarja 2011 se je domnevno zadrževal na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. (c) ime očeta je Ghulam Qader. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 20. 2. 2003.“

(27)

Vnos „Youssef Ben Abdul Baki Ben Youcef Abdaoui (tudi (a) Abu Abdullah, (b) Abdellah, (c) Abdullah, (d) Abou Abdullah, (e) Abdullah Youssef). Naslov: via Romagnosi 6, Varese, Italija; (b) Piazza Giovane Italija 2, Varese, Italija; (c) Via Torino 8/B, Cassano Magnago (VA), Italija (d) Jabal Al-Rayhan, Al-Waslatiyyah, Kairouan, Tunizija Datum rojstva: 4. 9. 1966. Kraj rojstva: Kairouan, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: G025057 (tunizijski potni list izdan 23. 6. 1999, prenehanje veljavnosti 5. 2. 2004). Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: BDA YSF 66P04 Z352Q. (b) nezaželen v schengenskem območju; (c) junija 2009 prebival v Italiji; (d) ime matere: Fatima Abdaoui. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“ pod na slovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Youssef Ben Abdul Baki Ben Youcef Abdaoui (tudi (a) Abu Abdullah, (b) Abdellah, (c) Abdullah, (d) Abou Abdullah, (e) Abdullah Youssef). Naslov: Via Torino 8/B, Cassano Magnago (VA), Italija; Datum rojstva: 4. 9. 1966. Kraj rojstva: Kairouan, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: G025057 (tunizijski potni list izdan 23. 6. 1999, prenehanje veljavnosti 5. 2. 2004). Nacionalna matična številka: AO 2879097 (italijanska osebna izkaznica, veljavna do 30. 10. 2012). Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: BDA YSF 66P04 Z352Q. (b) nezaželen v schengenskem območju; (c)ime matere je Fatima Abdaoui; (d) član organizacije, ki deluje v Italiji in je neposredno povzana z Al-Kaido v islamskem Magrebu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(28)

Vnos „Mohamed Amine Akli (tudi (a) Mohamed Amine Akli, (b) Killech Shamir, (c) Kali Sami, (d) Elias). Naslov: brez stalnega naslova v Italiji. Kraj rojstva: Abordj El Kiffani, Alžirija. Datum rojstva: 30. 3. 1972. Drugi podatki: januarja 2003 v Italiji obsojen na 4 mesecev zapora.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Mohamed Amine Akli (tudi (a) Mohamed Amine Akli, (b) Killech Shamir, (c) Kali Sami, (d) Elias). Naslov: Alžirija. Kraj rojstva: Abordj El Kiffani, Alžirija. Datum rojstva: 30. 3. 1972. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) ime očeta je Lounes; (b) ime matere je Kadidja; (b) nezaželen v schengenskem območju; (d) avgusta 2009 izgnan iz Španije v Alžirijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(29)

Vnos „Mehrez Ben Mahmoud Ben Sassi Al-Amdouni (tudi (a) Fabio Fusco, (b) Mohamed Hassan, (c) Abu Thale). Naslov: brez stalnega naslova v Italiji. Datum rojstva: 18. 12. 1969. Kraj rojstva: Asima-Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: G737411 (tunizijski potni list, izdan 24. 10. 1990, prenehal veljati 20. 9. 1997). Drugi podatki: domnevno aretiran v Istanbulu v Turčiji in izgnan v Italijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25.6.2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Mehrez Ben Mahmoud Ben Sassi Al-Amdouni (tudi (a) Fabio Fusco, (b) Mohamed Hassan, (c) Meherez Hamdouni, (d) Amdouni Mehrez ben Tah, (e) Meherez ben Ahdoud ben Amdouni, (f) Abu Thale). Naslov: Italija: Datum rojstva: (a) 18. 12. 1969, (b) 25. 5. 1968, (c) 18. 12. 1968, (d) 14. 7. 1969. Kraj rojstva: (a) Asima-Tunis, Tunizija. (b) Neapelj, Italija; (c) Tunizija; (d) Alžirija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: G737411 (tunizijski potni list, izdan 24. 10. 1990, prenehal veljati 20. 9. 1997). Drugi podatki: (a) ime očeta je Mahmoud ben Sasi, (b) ime matere je Maryam bint al-Tijani, (c) nezaželen v schengenskem območju. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(30)

Vnos „Chiheb Ben Mohamed Ben Mokhtar Al-Ayari (tudi Hichem Abu Hchem). Naslov: Via di Saliceto 51/9, Bologna, Italija. Datum rojstva: 19. 12. 1965. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L246084 (tunizijski potni list, izdan 10. 6. 1996, prenehal veljati 9. 6. 2001). Drugi podatki: 13. 3. 2006 je bil izročen Tuniziji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Chiheb Ben Mohamed Ben Mokhtar Al-Ayari (tudi (a) Hichem Abu Hchem, (b) Ayari Chihbe, (c) Ayari Chied, (d) Adam Hussainy, (e) Hichem, (f) Abu Hichem, (g) Moktar). Naslov: Via Bardo, Tunis, Tunizija. Datum rojstva: 19. 12. 1965. Kraj rojstva: (a) Tunis, Tunizija; (b) Grčija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L246084 (tunizijski potni list, izdan 10. 6. 1996, prenehal veljati 9. 6 2001). Drugi podatki: (a) izgnan iz Italije v Tunizijo 13. aprila 2006; (b) ime matere je Fatima al-Tumi, (c) nezaželen v schengenskem območju. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(31)

Vnos „Moussa Ben Omar Ben Ali Essaadi (tudi (a) Dah Dah, (b) Abdelrahmman, (c) Bechir). Naslov: Via Milano 108, Brescia, Italija. Datum rojstva: 4. 12. 1964. Kraj rojstva: Tabarka, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L335915 (tunizijski potni list, izdan 8. 11. 1996, prenehal veljati 7. 11 .2001). Drugi podatki: od leta 2001 prebiva v Sudanu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25.6.2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Moussa Ben Omar Ben Ali Essaadi (tudi (a) Dah Dah, (b) Abdelrahmman, (c) Bechir). Naslov: Sudan. Datum rojstva: 4. 12. 1964. Kraj rojstva: Tabarka, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L335915 (tunizijski potni list, izdan 8. 11. 1996, prenehal veljati 7. 11. 2001). Drugi podatki: domnevno na begu pred italijanskimi pravosodnimi organi (od novembra 2009). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(32)

Vnos „Rachid Fettar (tudi (a) Amine del Belgio, (b) Djaffar). Naslov: Via degli Apuli 5, Milano, Italija (zadnji znan naslov). Datum rojstva: 16. 4. 1969. Kraj rojstva: Boulogin, Alžirija. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Rachid Fettar (tudi (a) Amine del Belgio, (b) Amine di Napoli, (c) Djaffar, (d) Taleb, (e) Abu Chahid). Naslov: 30 Abdul Rahman Street, Mirat Bab Al-Wadi, Alžirija. Datum rojstva: 16. 4. 1969. Kraj rojstva: Boulogin, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: izgnan iz Italije v Alžirijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(33)

Vnos „Ibrahim Ben Hedhili Ben Mohamed Al-Hamami. Naslov: Via de’ Carracci 15, Casalecchio di Reno (Bologna), Italija. Datum rojstva: 20. 11. 1971. Kraj rojstva: Koubellat, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: Z106861 (tunizijski potni list izdan 18. 2. 2004, prenehanje veljavnosti 17. 2. 2009). Drugi podatki: januarja 2003 v Italiji obsojen na 3 mesece zapora.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Ibrahim Ben Hedhili Ben Mohamed Al-Hamami. Naslov: Via Vistarini Number 3, Frazione Zorlesco, Casal Pusterlengo, Lodi, Italija. Datum rojstva: 20. 11. 1971. Kraj rojstva: Koubellat, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: Z106861 (tunizijski potni list izdan 18. 2. 2004, prenehanje veljavnosti 17. 2. 2009). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25.6.2003.“

(34)

Vnos „Mounir Ben Habib Ben Al-Taher Jarraya (tudi Yarraya). Naslov: (a) Via Mirasole 11, Bologna, Italija, (b) Via Ariosto 8, Casalecchio di Reno (Bologna), Italija. Datum rojstva: 25. 10. 1963. Kraj rojstva: Sfax, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L065947 (tunizijski potni list izdan 28. 10. 1995, prenehanje veljavnosti 27. 10. 2000). Drugi podatki: januarja 2003 v Italiji obsojen na dve leti in šest mesecev zapora. Italijansko prizivno sodišče ga je 10. maja 2004 obsodilo na tri leta in šest mesecev zapora.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Mounir Ben Habib Ben Al-Taher Jarraya (tudi (a) Mounir Jarraya, (b) Yarraya). Naslov: (a) Via Mirasole 11, Bologna, Italija, (b) Via Ariosto 8, Casalecchio di Reno (Bologna), Italija. Datum rojstva: (a) 25. 10. 1963, (b) 15. 10. 1963. Kraj rojstva: (a) Sfax, Tunizija, (b) Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: L065947 (tunizijski potni list izdan 28. 10. 1995, prenehanje veljavnosti 27. 10. 2000). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(35)

Vnos „ Faouzi Ben Mohamed Ben Ahmed Al-Jendoubi (tudi (a) Said, (b) Samir). Naslov: (a) Via Agucchi 250, Bologna, Italija, (b) Via di Saliceto 51/9, Bologna, Italija. Datum rojstva: 30. 1. 1966. Kraj rojstva: Beja, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: K459698 (tunizijski potni list izdan 6. 3. 1999, prenehanje veljavnosti 5. 3. 2004). Drugi podatki: januarja 2003 v Italiji obsojen na 2 mesece zapora.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Faouzi Ben Mohamed Ben Ahmed Al-Jendoubi (tudi (a) Jendoubi Faouzi, (b) Said, (c) Samir). Datum rojstva: 30.1.1966. Kraj rojstva: (a) Tunis, Tunizija; (b) Maroko. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: K459698 (tunizijski potni list izdan 6. 3. 1999, prenehanje veljavnosti 5. 3. 2004). Drugi podatki: (a) ime matere je Um Hani al-Tujani; (b) nezaželen v schengenskem območju; (c) italijanski organi so sporočili, da je od junija 2002 neizsledljiv. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(36)

Vnos „Najib Ben Mohamed Ben Salem Al-Waz (tudi Ouaz Najib). Naslov: Vicolo dei Prati 2/2, Bologna, Italija. Datum rojstva: 12.4.1960. Kraj rojstva: Hekaima Al-Mehdiya, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: K815205 (tunizijski potni list, izdan 17. 9. 1994, prenehal veljati 16. 9. 1999). Drugi podatki: povezan z Al-Haramain Islamic Foundation. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Najib Ben Mohamed Ben Salem Al-Waz (tudi Ouaz Najib). Naslov: Via Mirasole 26, Bologna, Italija Datum rojstva: 12. 4. 1960. Kraj rojstva: Al Haka’imah, Governorate of Mahdia, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: K815205 (tunizijski potni list, izdan 17. 9. 1994, prenehal veljati 16. 9. 1999). Drugi podatki: (b) ime matere je Salihah Amir; (b) nezaželen v schengenskem območju. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(37)

Vnos „Shamil Salmanovich Basayev (Басаев Шамиль Салманович) (tudi (a) Abdullakh Shamil Abu-Idris, (b) Shamil Basaev, (c) Basaev Chamil, (d) Basaev Shamil Shikhanovic, (e) Terek, (f) Lysy, (g) Idris, (h) Besznogy, (i) Amir, (j) Rasul, (k) Spartak, (l) Pantera-05, (m) Hamzat, (n) General, (o) Baisangur I, (p) Walid, (q)Al-Aqra, (r) Rizvan, (s) Berkut, (t) Assadula). Datum rojstva: 14. 1. 1965. Kraj rojstva: (a) Dyshni-Vedeno, okrožje Vedensk, Čečenska in Inguška avtonomna sovjetska socialistična republika, Ruska federacija, (b) okrožje Vedensk, Čečenska republika, Ruska federacija. Državljanstvo: rusko. Potni list št.: 623334 (ruski potni list, januar 2002). Nacionalna matična št.: IY-OZH št. 623334 (izdana 9. 6. 1989 v okrožju Vedensk). Drugi podatki: od leta 2006 potrjeno, da je umrl. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 8. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Shamil Salmanovich Basayev (Басаев Шамиль Салманович) (tudi (a) Abdullakh Shamil Abu-Idris, (b) Shamil Basaev, (c) Basaev Chamil, (d) Basaev Shamil Shikhanovic, (e) Terek, (f) Lysy, (g) Idris, (h) Besznogy, (i) Amir, (j) Rasul, (k) Spartak, (l) Pantera-05, (m) Hamzat, (n) General, (o) Baisangur I, (p) Walid, (q)Al-Aqra, (r) Rizvan, (s) Berkut, (t) Assadula). Datum rojstva: 14. 1. 1965. Kraj rojstva: (a) Dyshni-Vedeno, okrožje Vedensk, Čečenska in Inguška avtonomna sovjetska socialistična republika, Ruska federacija, (b) okrožje Vedensk, Čečenska republika, Ruska federacija. Državljanstvo: rusko. Potni list št.: 623334 (ruski potni list, januar 2002). Nacionalna matična št.: IY-OZH št. 623334 (izdana 9. 6. 1989 v okrožju Vedensk). Drugi podatki: od leta 2006 potrjeno, da je umrl. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 8. 2003.“

(38)

Vnos „Zulkepli Bin Marzuki. Naslov: Taman Puchong Perdana, država Selangor, Malezija. Datum rojstva: 3. 7. 1968. Kraj rojstva: Selangor, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A 5983063. Nacionalna matična št.: 680703-10-5821. Drugi podatki: (a) 3. februarja 2007 pridržan s strani malezijskih organov in aprila 2009 še vedno v priporu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Zulkepli Bin Marzuki. Naslov: Taman Puchong Perdana, država Selangor, Malezija. Datum rojstva: 3. 7. 1968. Kraj rojstva: Selangor, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A 5983063. Nacionalna matična št.: 680703-10-5821. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“

(39)

Vnos „Abdul Hakim MURAD (tudi (a) Murad, Abdul Hakim Hasim, (b) Murad, Abdul Hakim Ali Hashim, (c) Murad, Abdul Hakim Al Hashim, (d) Saeed Akman, (e) Saeed Ahmed). Datum rojstva: 4. 1. 1968. Kraj rojstva: Kuvajt. Državljanstvo: Pakistansko.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Abdul Hakim Murad (tudi (a) Murad, Abdul Hakim Hasim, (b) Murad, Abdul Hakim Ali Hashim, (c) Murad, Abdul Hakim Al Hashim, (d) Saeed Akman, (e) Saeed Ahmed); Datum rojstva: 11. 4. 1968. Kraj rojstva: Kuvajt. Državljanstvo: pakistansko. Potni list št.: (a) 665334 (pakistanski potni list, izdan v Kuvajtu); (b) 917739 (pakistanski potni list, izdan v Pakistanu 8. 9. 1991, prenehal veljati 7. 8. 1996). Drugi podatki: (a) ime matere je Aminah Ahmad Sher al-Baloushi; (b) v priporu v Združenih državah Amerike. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“

(40)

Vnos „Yazid Sufaat (tudi (a) Joe, (b) Abu Zufar). Naslov: Taman Bukit Ampang, Selangor, Malezija. Datum rojstva: 20.1.1964. Kraj rojstva: Johor, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A 10472263. Nacionalna matična št.: 640120-01-5529. Drugi podatki: decembra 2001 so ga pridržali malezijski organi, izpuščen iz pripora 24.11.2008. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b):9. 9. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Yazid Sufaat (tudi (a) Joe, (b) Abu Zufar). Naslov: Taman Bukit Ampang, Selangor, Malezija. Datum rojstva: 20. 1. 1964. Kraj rojstva: Johor, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A 10472263. Nacionalna matična št.: 640120-01-5529. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“

(41)

Vnos „Yunos Umpara Moklis (tudi (a) Muklis Yunos, (b) Mukhlis Yunos, (c) Saifullah Mukhlis Yunos, (d) Saifulla Moklis Yunos; (e) Hadji Onos). Datum rojstva: 7. 7. 1966. Kraj rojstva: Lanao del Sur, Filipini. Državljanstvo: filipinsko. Drugi podatki: od aprila 2009 v zaporu na Filipinih. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Yunos Umpara Moklis (tudi (a) Muklis Yunos, (b) Mukhlis Yunos, (c) Saifullah Mukhlis Yunos, (d) Saifulla Moklis Yunos; (e) Hadji Onos). Naslov: Filipini. Datum rojstva: 7. 7. 1966. Kraj rojstva: Lanao del Sur, Filipini. Državljanstvo: filipinsko. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“

(42)

Vnos „Zaini Zakaria (tudi Ahmad). Naslov: Kota Bharu, Kelantan, Malezija. Datum rojstva: 16. 5. 1967. Kraj rojstva: Kelantan, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A11457974. Nacionalna matična št.: 670516-03-5283. Drugi podatki: 18. decembra 2002 so ga aretirali malezijski organi, v priporu do 12. februarja 2009. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Zaini Zakaria (tudi Ahmad). Naslov: Kota Bharu, Kelantan, Malezija. Datum rojstva: 16. 5. 1967. Kraj rojstva: Kelantan, Malezija. Državljanstvo: malezijsko. Potni list št.: A11457974. Nacionalna matična št.: 670516-03-5283. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 9. 9. 2003.“

(43)

Vnos „Djamel Moustfa (tudi (a) Ali Barkani (datum rojstva: 22. 8. 1973. kraj rojstva: Maroko); (b) Kalad Belkasam (datum rojstva: 31. 12. 1979); (c) Mostafa Djamel (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (d) Mostefa Djamel (datum rojstva: 26. 9. 1973. kraj rojstva: Mahdia, Alžirija); (e) Mustafa Djamel (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (f) Balkasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973. kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (g) Bekasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (h) Belkasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (i) Damel Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (j) Djamal Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979, Maskara, Alžirija); (k) Djamal Mostafa (datum rojstva: 10. 6. 1982); (l) Djamel Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Maskara, Alžirija); (m) Djamel Mostafa (datum rojstva: (a) 31. 12. 1979, (b) 22. 12. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (n) Fjamel Moustfa (datum rojstva:28. 9. 1973; kraj rojstva: Tiaret, Alžirija); (o) Djamel Mustafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; (p) Djamel Mustafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (q) Mustafa). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 28.9.1973. Kraj rojstva: Tiaret, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) ime očeta: Djelalli Moustfa; (b) ime matere: Kadeja Mansore; (c) alžirski rojstni list, izdan na ime Djamel Mostefa, rojen dne 25. 9. 1973 v Mehdii, provinca Tiaret, Alžirija; (d) vozniško dovoljenje št. 20645897 (ponarejeno dansko vozniško dovoljenje, izdano na ime Ali Barkani, rojen 22. 8. 1973 v Maroku); (e) od avgusta 2006 v zaporu v Nemčiji; (f) septembra 2007 izgnan v Alžirijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 23. 9. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Djamel Moustfa (tudi (a) Ali Barkani (datum rojstva: 22. 8. 1973. Kraj rojstva: Maroko); (b) Kalad Belkasam (datum rojstva: 31. 12. 1979; (c) Mostafa Djamel (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (d) Mostefa Djamel (datum rojstva: 26. 9. 1973; kraj rojstva: Mahdia, Alžirija); (e) Mustafa Djamel (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (f) Balkasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (g) Bekasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (h) Belkasam Kalad (datum rojstva: 26. 8. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (i) Damel Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (j) Djamal Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979, Maskara, Alžirija); (k) Djamal Mostafa (datum rojstva: 10. 6. 1982); (l) Djamel Mostafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Maskara, Alžirija); (m) Djamel Mostafa (datum rojstva: (a) 31. 12. 1979, (b) 22. 12. 1973; kraj rojstva: Alžir, Alžirija); (n) Fjamel Moustfa (datum rojstva: 28. 9. 1973; kraj rojstva: Tiaret, Alžirija); (o) Djamel Mustafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; (p) Djamel Mustafa (datum rojstva: 31. 12. 1979; kraj rojstva: Mascara, Alžirija); (q) Mustafa). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 28.9.1973. Kraj rojstva: Tiaret, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) ime očeta je Djelalli Moustfa; (b) ime matere je Kadeja Mansore; (c) alžirski rojstni list, izdan na ime Djamel Mostefa, rojen dne 25. 9. 1973 v Mehdii, provinca Tiaret, Alžirija; (d) vozniško dovoljenje št. 20645897 (ponarejeno dansko vozniško dovoljenje, izdano na ime Ali Barkani, rojen 22. 8. 1973 v Maroku); (e) povezan z Ismailom Abdallahom Sbaitanom Shalabijem, Mohamedom Abu Dhessom in Aschrafom Al-Dagmo; (f) septembra 2007 izgnan iz Nemčije v Alžirijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 23. 9. 2003.“

(44)

Vnos „Mokhtar Belmokhtar (tudi (a) Belaouar Khaled Abou El Abass, (b) Belaouer Khaled Abou El Abass, (c) Belmokhtar Khaled Abou El Abes, (d) Khaled Abou El Abass, (e) Khaled Abou El Abbes, (f) Khaled Abou El Abes, (g) Khaled Abulabbas Na Oor, (h) Mukhtar Balmukhtar, (i) Abou Abbes Khaled, (j) Belaoua, (k) Belaour). Datum rojstva: 1.6.1972. Kraj rojstva: Ghardaia, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) sin Mohameda in Zohre Chemkha, (b) dejaven na severu Malija. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 11. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Mokhtar Belmokhtar (tudi (a) Belaouar Khaled Abou El Abass, (b) Belaouer Khaled Abou El Abass, (c) Belmokhtar Khaled Abou El Abes, (d) Khaled Abou El Abass, (e) Khaled Abou El Abbes, (f) Khaled Abou El Abes, (g) Khaled Abulabbas Na Oor, (h) Mukhtar Belmukhtar, (i) Abou Abbes Khaled, (j) Belaoua, (k) Belaour). Datum rojstva: 1.6.1972. Kraj rojstva: Ghardaia, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) ime očeta je Mohamed in ime matere je Zohra Chemkha, (b) član sveta Al-Kaide v islamskem Magrebu; (c) vodja Katibat el Moulathamoune, dejaven v 4. regiji AQIM (Sahel/Sahara). Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 11. 11. 2003.“

(45)

Vnos „Said Ben Abdelhakim Ben Omar Al-Cherif (tudi (a) Djallal, (b) Youcef, (c) Abou Salman). Naslov: Corso Lodi 59, Milano, Italija. Datum rojstva: 25.1. 1970. Kraj rojstva: Menzel Temime Tunizija . Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št.: M307968 (tunizijski potni list, izdan 8. 9. 2001, prenehal veljati 7. 9. 2006). Drugi podatki: februarja 2008 pridržan v Italiji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Said Ben Abdelhakim Ben Omar Al-Cherif (tudi (a) Cherif Said, (b) Binhamoda Hokri, (c) Hcrif Ataf, (d) Bin Homoda Chokri, (e) Atef Cherif, (f) Sherif Ataf, (g) Ataf Cherif Said, (h) Cherif Said, (i) Cherif Said, (j) Djallal, (k) Youcef, (l) Abou Salman, (m) Said Tmimi). Naslov: Corso Lodi 59, Milano, Italija. Datum rojstva: (a) 25. 1. 1970, (b) 25. 1. 1971, (c) 12. 12. 1973. Kraj rojstva: (a) Menzel Temime Tunizija; (c) Tunizija; (c) Sosa, Tunizija; (c) Solisse, Tunizija; (e) Tunis, Tunizija; (f) Alžirija; (g) Aras, Alžirija. Državljanstvo: tunizijsko. Potni list št. M307968 (tunizijski potni list, izdan 8. 9. 2001, prenehal veljati 7. 9. 2006). Drugi podatki: ime matere je Radhiyah Makki. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(46)

Vnos „Imad Ben Al-Mekki Ben Al-Akhdar Al-Zarkaoui (tudi (a) Zarga, (b) Nadra). Naslov: Via Col. Naslov: Via Col. Aprosio 588, Vallecrosia (IM), Italija. Datum rojstva: 15. 1. 1973. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: M174950 (tunizijski potni list, izdan 27. 4. 1999, prenehal veljati 26. 4. 2004). Drugi podatki: od 11.4.2008 priprt v Italiji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Imed Ben Mekki Zarkaoui (tudi (a) Dour Nadre, (b) Dour Nadre, (c) Daour Nadre, (d) Imad ben al-Mekki ben al-Akhdar al-Zarkaoui, (f) Zarga, (g) Nadra). Naslov: 41–45, Rue Estienne d’Orves, Pré Saint Gervais, Francija. Datum rojstva: (a) 15. 1. 1973, (b) 15. 1. 1974, (c) 31. 3. 1975. Kraj rojstva: (a) Tunis, Tunizija; (b) Maroko; Alžirija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: M174950 (tunizijski potni list, izdan 27. 4. 1999, prenehal veljati 26. 4. 2004). Drugi podatki: ime matere je Zina al-Zarkaoui. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(47)

Vnos „Kamal Ben Maoeldi Ben Hassan Al-Hamraoui (tudi (a) Kamel, (b) Kimo). Naslov: (a) Via Bertesi 27, Cremona, (Italija), (b) Via Plebiscito 3, Cremona, Italija. Datum rojstva: 21. 10. 1977. Kraj rojstva: Beja, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: P229856 (tunizijski potni list izdan 1. 11. 2002, veljavnost potekla 31. 10. 2007). Drugi podatki: obsojen na tri leta in štiri mesece zapora v Brescii 13. julija 2005. Zanj je veljala odločba o izgonu, ki jo je Evropsko sodišče za človekove pravice 17. aprila 2007 razveljavilo. Od septembra 2007 na prostosti,“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Kamal Ben Maoeldi Ben Hassan Al-Hamraoui (tudi (a) Hamroui Kamel ben Mouldi, (b) Hamraoui Kamel, (c) Kamel, (d) Kimo). Naslov: (a) Via Bertesi 27, Cremona, (Italija), (b) Via Plebiscito 3, Cremona, Italija. Datum rojstva: (a) 21. 10. 1977, (b) 21. 11. 1977. Kraj rojstva: (a) Beja, Tunizija; (b) Maroko; (c) Tunizija; Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: P229856 (tunizijski potni list izdan 1. 11. 2002, veljavnost potekla 31. 10. 2007). Drugi podatki: (a) ime matere je Khamisah al-Kathiri; (b) zanj je veljala odločba o izgonu, ki jo je Evropsko sodišče za človekove pravice 17. aprila 2007 razveljavilo; (c) 20. maja 2008 ponovno aretiran v Italiji; (b) nezaželen v schengenskem območju. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(48)

Vnos „Radi Abd El Samie Abou El Yazid El Ayashi, (tudi Mera’l). Naslov: Via Cilea 40, Milano, Italija (bivališče). Datum rojstva: 2. 1. 1972. Kraj rojstva: El Gharbia (Egipt). Drugi podatki: Sodišče prve stopnje v Milanu ga je 21. septembra 2006 obsodilo na deset let zapora. Od septembra 2007 priprt v Italiji.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Radi Abd El Samie Abou El Yazid El Ayashi, (tudi Mera’l). Naslov: Via Cilea 40, Milano, Italija (bivališče). Datum rojstva: 2. 1. 1972. Kraj rojstva: El Gharbia (Egipt). Drugi podatki: (a) priprt v Italiji, na prostost naj bi bil izpuščen 6. 1. 2012; (b) po odsluženi kazni bo izgnan iz Italije. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(49)

Vnos „Hamadi Ben Abdul Azis Ben Ali Bouyehia (tudi Gamel Mohamed). Naslov: Corso XXII Marzo 39, Milano, Italija. Datum rojstva: (a) 29. 5. 1966, (b) 25. 5. 1966 (Gamel Mohamed). Kraj rojstva: (a) Tunizija, (b) Maroko (Gamel Mohamed). Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L723315 (tunizijski potni list, izdan 5. 5. 1998, prenehal veljati 4. 5. 2003). Drugi podatki: julija 2008 priprt v Italiji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12.11.2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Hamadi Ben Abdul Azis Ben Ali Bouyehia (tudi (a) Gamel Mohamed, (b) Abd el Wanis Abd Gawwad Abd el Latif Bahaa, (c) Mahmoud Hamid). Naslov: Corso XXII Marzo 39, Milano, Italija. Datum rojstva: (a) 29. 5. 1966 (b) 25. 5. 1966 (Gamel Mohamed), (c) 9. 5. 1986 (Abd el Wanis Abd Gawwad Abd el Latif Bahaa). Kraj rojstva: (a) Tunis, Tunizija, (b) Maroko (Gamel Mohamed), (c) Egipt (Abd el Wanis Abd Gawwad Abd el Latif Bahaa). Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L723315 (tunizijski potni list, izdan 5. 5. 1998, prenehal veljati 4. 5. 2003). Drugi podatki: do 28. julija 2011 zaprt v Italiji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(50)

Vnos „Mohammad Tahir Hammid (tudi Abdelhamid Al Kurdi). Naziv: imam. Naslov: Via della Martinella 132, Parma, Italija. Datum rojstva: 1. 11. 1975. Kraj rojstva: Poshok, Irak. Drugi podatki: italijanski pravosodni organi so ga 19. aprila 2004 obsodili na eno leto in enajst mesecev zapora. Izpuščen iz zapora 15. 10. 2004. Nalog za izgon je bil izdan 18. oktobra 2004. Od septembra 2007 na begu.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z naslednjim:

„Mohammad Tahir Hammid (tudi Abdelhamid Al Kurdi). Naziv: imam. Datum rojstva: 1. 11. 1975. Kraj rojstva: Poshok, Irak. Drugi podatki: (a) italijanski organi so 18. oktobra 2004 izdali nalog za izgon; (b) od septembra 2007 ga italijanski organi obravnavajo kot ubežnika pred pravico. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(51)

Vnos „ Lotfi Ben Abdul Hamid Ben Ali Al-Rihani (tudi (a) Abderrahmane, (b) Lofti Ben Abdul Hamid Ben Ali Al-Rihani). Naslov: Via Bolgeri 4, Barni (Como), Italija (prejšnji naslov sredi leta 2002). Datum rojstva: 1. 7. 1977. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L886177 (tunizijski potni list, izdan 14. 12. 1998, prenehal veljati 13. 12. 2003). Drugi podatki: bivališče in status nista znana od srede leta 2002. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Lotfi Ben Abdul Hamid Ben Ali Al-Rihani (tudi (a) Lofti ben Abdul Hamid ben Ali al-Rihani, (b) Abderrahmane). Datum rojstva: 1. 7. 1977. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L886177 (tunizijski potni list, izdan 14. 12. 1998, prenehal veljati 13. 12. 2003). Drugi podatki: ime matere je Habibah al-Sahrawi. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(52)

Vnos „Daki Mohammed. Naslov: Via Melato 11, Reggio Emilia, Italija. Datum rojstva: 29. 3. 1965. Kraj rojstva: Maroko. Drugi podatki: dne 10. 12. 2005 izgnan iz Italije v Maroko.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Mohammed Daki. Naslov: Casablanca, Maroko. Datum rojstva: 29. 3. 1965. Kraj rojstva: Casablanca, Maroko. Državljanstvo: maroško. Št. potnega lista: (a) G 482731 (maroški potni list), (b) L446524 (maroški potni list). Nacionalna matična št.: H-400989 (maroška nacionalna osebna izkaznica). Drugi podatki: (a) ime očeta: Lahcen; (b) ime matere: Izza Brahim; (c) dne 10. 12. 2005 izgnan iz Italije v Maroko. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(53)

Vnos „Mohamed Amin Mostafa. Naslov: Via della Martinella 132, Parma, Italija. Datum rojstva: 11. 10. 1975. Kraj rojstva: Kirkuk, Irak. Drugi podatki: obsojen na 7 let zapora 21. 9. 2006, trenutno priprt v Italiji.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Mohamed Amin Mostafa. Naslov: Via della Martinella 132, Parma, Italija. Datum rojstva: 11. 10. 1975. Kraj rojstva: Kirkuk, Irak. Drugi podatki: pod ukrepom upravnega nadzora v Italiji (ki naj bi se iztekel 15. 1. 2012). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(54)

Vnos „Nessim Ben Mohamed Al-Cherif Ben Mohamed Saleh Al-Saadi (tudi (a) Nassim Saadi, (b) Abou Anis). Naslov: (a) Via Monte Grappa 15, Arluno (Milano), Italija; (b) Via Cefalonia 11, Milano, Italija (bivališče, zadnji znan naslov). Datum rojstva: 30. 11. 1974. Kraj rojstva: Haidra Al-Qasreen, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: M788331 (tunizijski potni list, izdan 28.9.2001, prenehal veljati 27. 9. 2006). Drugi podatki: (a) aprila 2009 v priporu v Italiji; (b) ime očeta je Mohamed Sharif; (c) ime matere je Fatima. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Nessim Ben Mohamed Al-Cherif Ben Mohamed Saleh Al-Saadi (tudi (a) Nassim Saadi, (b) Dia el Haak George, (c) Diael Haak George, (d) El Dia Haak George, (e) Abou Anis, (f) Abu Anis). Naslov: (a) Via Monte Grappa 15, Arluno (Milano), Italija; (b) Via Cefalonia 11, Milano, Italija (bivališče, zadnji znan naslov). Datum rojstva: (a) 30. 11. 1974, (b) 20. 11. 1974. Kraj rojstva: (a) Haidra Al-Qasreen, Tunizija. (b) Libanon. (c) Alžirija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: M788331 (tunizijski potni list, izdan 28.9.2001, prenehal veljati 27. 9. 2006). Drugi podatki: (a) do 27. 4. 2012 v priporu v Italiji; (b) ime očeta: Mohamed Sharif; (c) ime matere: Fatima. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(55)

Vnos „Noureddine Ben Ali Ben Belkassem Al-Drissi. Naslov: Via Plebiscito 3, Cremona, Italija. Datum rojstva: 30. 4. 1964. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L851940 (tunizijski potni list, izdan 9. 9. 1998, prenehal veljati 8. 9. 2003). Drugi podatki: Sodišče prve stopnje v Cremoni ga je 15. 7. 2006 obsodilo na sedem let in šest mesecev zapora. Proti tej obsodbi je bila vložena pritožba in novo sojenje bo na prizivnem sodišču v Brescii. Od septembra 2007 priprt v Italiji.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Noureddine Ben Ali Ben Belkassem Al-Drissi (tudi (a) Drissi Noureddine, (b) Abou Ali, (c) Faycal). Naslov: Via Plebiscito 3, Cremona, Italija. Datum rojstva: 30. 4. 1964. Kraj rojstva: Tunis, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L851940 (tunizijski potni list, izdan 9. 9. 1998, prenehal veljati 8. 9. 2003). Drugi podatki: (a) do 5. maja 2010 pod ukrepom upravnega nadzora v Italiji; (b) nezaželen v schengenskem območju; (c) ime matere: Khadijah al-Drissi; Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(56)

Vnos „Al-Azhar Ben Khalifa Ben Ahmed Rouine (tudi (a) Salmane, (b) Lazhar). Naslov: Vicolo S. Giovanni, Rimini, Italija (bivališče). Datum rojstva: 20. 11. 1975. Kraj rojstva: Sfax, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: P182583 (tunizijski potni list, izdan 13. 9. 2003, prenehal veljati 12. 9. 2007). Drugi podatki: julija 2008 bivališče neznano. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Al-Azhar Ben Khalifa Ben Ahmed Rouine (tudi (a) Salmane, (b) Lazhar). Naslov: Tunizija, Datum rojstva: 20. 11. 1975. Kraj rojstva: Sfax, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: P182583 (tunizijski potni list, izdan 13. 9. 2003, prenehal veljati 12. 9. 2007). Drugi podatki: (a) od julija 2008 ga italijanski organi obravnavajo kot ubežnika pred pravico, (b) od leta 2010 pod ukrepom upravnega nadzora v Tuniziji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(57)

Vnos „Mourad Ben Ali Ben Al-Basheer Al-Trabelsi (tudi Abou Djarrah). Naslov: Via Geromini 15, Cremona, Italija. Datum rojstva: 20. 5. 1969. Kraj rojstva: Menzel Temime Tunizija . Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: G827238 (tunizijski potni list, izdan 1. 6. 1996, prenehal veljati 31. 5. 2001). Drugi podatki: izročen Tuniziji 13. 12. 2008. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Mourad Ben Ali Ben Al-Basheer Al-Trabelsi (tudi (a) Aboue Chiba Brahim, (b) Arouri Taoufik, (c) Ben Salah Adnan, (d) Sassi Adel, (e) Salam Kamel, (f) Salah Adnan, (g) Arouri Faisel, (h) Bentaib Amour, (i) Adnan Salah, (j) Hasnaoui Mellit, (k) Arouri Taoufik ben Taieb, (l) Abouechiba Brahim, (m) Farid Arouri, (n) Ben Magid, (o) Maci Ssassi, (p) Salah ben Anan, (q) Hasnaui Mellit, (r) Abou Djarrah). Naslov: Libya Street Number 9, Manzil Tmim, Nabeul, Tunizija. Datum rojstva: (a) 20. 5. 1969, (b) 2. 9. 1966, (c) 2. 9. 1964, (d) 2. 4. 1966, (e) 2. 2. 1963, (f) 4. 2. 1965, (g) 2. 3. 1965, (h) 9. 2. 1965, (i) 1. 4. 1966, (j) 1972, (k) 9. 2. 1964, (l) 2. 6. 1964, (m) 2. 6. 1966, (n) 2. 6. 1972. Kraj rojstva: (a) Manzil Tmim, Tunizija; (b) Libija; (c) Tunizija; (d) Alžirija. (b) Maroko; (f) Libanon. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: G827238 (tunizijski potni list, izdan 1. 6. 1996, prenehal veljati 31. 5. 2001). Drugi podatki: (a) dne 13. 12. 2008 izgnan iz Italije v Tunizijo; (b) nezaželen v schengenskem območju; (c) ime matere: Mabrukah al-Yazidi. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 12. 11. 2003.“

(58)

Vnos „Saifi Ammari (tudi (a) El Para (bojno ime), (b) Abderrezak Le Para, (c) Abou Haidara, (d) El Ourassi, (e) Abderrezak Zaimeche, (f) Abdul Rasak Ammane Abu Haidra, (g) Abdalarak). Datum rojstva: 1. 1. 1968. Kraj rojstva: (a) Kef Rih, Alžirija, (b) Guelma, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: od oktobra 2004 v priporu v Alžiriji.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Saifi Ammari (tudi (a) El Para (combat name), (b) Abderrezak Le Para, (c) Abou Haidara, (d) El Ourassi, (e) Abderrezak Zaimeche, (f) Abdul Rasak Ammane Abu Haidra, (g) Abdalarak). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: (a) 1. 1. 1968, (b) 24. 4. 1968. Kraj rojstva: (a) Kef Rih, Alžirija, (b) Guelma, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: bivši član vodstva Organizacije Al-Kaide v islamskem Magrebu (GSPC). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 4. 12. 2003.“

(59)

Vnos „Safet Ekrem Durguti. Naslov: 175 Bosanska ul., Travnik, Bosna in Hercegovina. Datum rojstva: 10. 5. 1967. Kraj rojstva: Orahovac, Kosovo. Državljanstvo: Bosne in Hercegovine. Št. potnega lista: 4725900 (potni list Bosne in Hercegovine, izdan v Travniku 20. 10. 2005 in veljaven do 20. 10. 2009). Nacionalna identifikacijska številka: (a) JMB 1005967953038 (nacionalna identifikacijska številka Bosne in Hercegovine), (b) 04DFC71259 (osebna izkaznica Bosne in Hercegovine), (c) 04DFA8802 vozniško dovoljenje Bosne in Hercegovine, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Osrednjebosanskega kantona, Travnik, Bosna in Hercegovina). Drugi podatki: (a) ime očeta: Ekrem; (b) ustanovitelj Al-Haramain Islamic Foundation in njen vodja od leta 1998 do leta 2002; (c) decembra 2008 domnevno bival v Bosni in Hercegovini, prav tako naj bi pogosto potoval na območje Kosova; (d) dela kot učitelj na Elci Ibrahim Pasha’s Madrasah, Travnik, Bosna in Hercegovina. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 26. 12. 2003.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Safet Ekrem Durguti. Naslov: 175 Bosanska ul., Travnik, Bosna in Hercegovina. Datum rojstva: 10. 5. 1967. Kraj rojstva: Orahovac, Kosovo. Državljanstvo: Bosne in Hercegovine. Št. potnega lista: 6371551 (biometrični potni list Bosne in Hercegovine, izdan v Travniku 9. 4. 2009 in veljaven do 4. 9. 2014). Nacionalna identifikacijska številka: (a) JMB 1005967953038 (osebna identifikacijska številka Bosne in Hercegovine), (b) 04DFC71259 (osebna izkaznica Bosne in Hercegovine), (c) 04DFA8802 vozniško dovoljenje Bosne in Hercegovine, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Osrednjebosanskega kantona, Travnik, Bosna in Hercegovina). Drugi podatki: (a) ime očeta: Ekrem; (b) ustanovitelj Al-Haramain Islamic Foundation in njen vodja od leta 1998 do leta 2002; (c) dela kot učitelj na Elci Ibrahim Pasha’s Madrasah, Travnik, Bosna in Hercegovina. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 26. 12. 2003.“

(60)

Vnos „Djamel Lounici (tudi Jamal Lounici). Datum rojstva: 1. 2. 1962. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) sin Abdelkadera in Johre Birouh; (b) 23. maja 2008 izpuščen iz zapora v Italiji; (c) novembra 2008 prebival v Alžiriji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 16. 1. 2004.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Djamel Lounici (tudi Jamal Lounici). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 1. 2. 1962. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) ime očeta: Abdelkader, ime matere: Johra Birouh; (b) iz Italije se je vrnil v Alžirijijo, kjer prebiva od novembra 2008; (c) zet Othmana Deramchija. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 16. 1. 2004.“

(61)

Vnos „Abd Al Wahab Abd Al Hafiz (tudi (a) Ferdjani Mouloud, (b) Mourad, (c) Rabah Di Roma, (d) Abdel Wahab Abdelhafid (e) Said). Naslov: Via Lungotevere Dante, Rim, Italija (bivališče); Datum rojstva: (a) 7. 9. 1967, (b) 30. 10. 1958 (c) 30. 10. 1968. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Drugi podatki: na begu od junija 2009. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Abd Al Wahab Abd Al Hafiz (tudi (a) Ferdjani Mouloud, (b) Mourad, (c) Rabah Di Roma, (d) Abdel Wahab Abdelhafid (e) Said). Datum rojstva: (a) 7. 9. 1967, (b) 30. 10. 1968. Kraj rojstva: (a) Alžir, Alžirija; (b) Alžirija. Drugi podatki: (a) nalog za prijetje, ki so ga izdali italijanski organi; (b) od junija 2009 ga italijanski organi obravnavajo kot ubežnika pred pravico. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(62)

Vnos „Abderrahmane Kifane. Naslov: via Padre Massimiliano Kolbe 25, Sant’Anastasia (NA), Italija. Datum rojstva: 7. 3. 1963. Kraj rojstva: Casablanca, Maroko. Državljanstvo: maroško. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Abderrahmane Kifane. Naslov: 25 via Padre Massimiliano Kolbe, Sant'Anastasia (NA), Italija. Datum rojstva: 7. 3. 1963. Kraj rojstva: Casablanca, Maroko. Državljanstvo: maroško. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(63)

Vnos „Ali Mohamed El Heit (tudi (a) Kamel Mohamed, (b) Ali Di Roma (c) Ali Il Barbuto). Datum rojstva: (a) 20. 3. 1970, (b) 30. 1. 1971. Kraj rojstva: Rouiba, Alžirija. Naslov: (a) via D. Fringuello 20, Rome, Italija, (b) 3 via Ajraghi Milan, Italija (bivališče). Drugi podatki: (a) maja 2009 prebival v Alžiriji, (b) ime matere: Hamadche Zoulicha. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Ali Mohamed El Heit (tudi (a) Kamel Mohamed, (b) Ali Di Roma (c) Ali Il Barbuto). Datum rojstva: (a) 20. 3. 1970, (b) 30. 1. 1971. Kraj rojstva: Rouiba, Alžirija. Naslov: 3 Via Ajraghi Milan, Italija. Drugi podatki: ime matere: Hamadche Zoulicha. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(64)

Vnos „Fethi Ben Hassen Ben Salem Al-Haddad (tudi (a) Fethi ben Assen Haddad, (b) Fathy Hassan Al Haddad). Naslov: (a) Via Fulvio Testi 184, Cinisello Balsamo (MI), Italija, (b) Via Porte Giove 1, Mortara (PV), Italija (bivališče). Datum rojstva: (a) 28. 6. 1963, (b) 28. 3. 1963. Kraj rojstva: Tataouene, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L183017 (tunizijski potni list, izdan 14. 2. 1996, prenehal veljati 13. 2. 2001). Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: HDDFTH63H28Z352V, (b) aretiran 16. 12. 2006. Izpuščen iz zapora 22. 3. 2007. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Fethi Ben Hassen Ben Salem Al-Haddad (tudi (a) Fethi ben Assen Haddad, (b) Fathy Hassan al Haddad). Naslov: (a) 184 Via Fulvio Testi, Cinisello Balsamo (MI), Italija, (b) 1 Via Porte Giove, Mortara (PV), Italija (bivališče). Datum rojstva: (a) 28. 6. 1963, (b) 28. 3. 1963. Kraj rojstva: Tataouene, Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L183017 (tunizijski potni list, izdan 14. 2. 1996, prenehal veljati 13. 2. 2001). Drugi podatki: italijanska davčna številka: HDDFTH63H28Z352V. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(65)

Vnos „Farid Aider (tudi (a) Achour Ali, (b) Terfi Farid, (c) Abdallah). Naslov: (a) Via Milanese, 5 — 20099 Sesto San Giovanni (MI), Italija, (b) via Italia 89/A, Paderno Dungano (MI), Italija (bivališče), (c) via Provinciale S. Maria Cubito 790, Marano di Napoli (NA), Italiija (bivališče). Datum rojstva: 12. 10. 1964. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Drugi podatki: davčna številka: DRAFRD64R12Z301. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Farid Aider (tudi (a) Achour Ali, (b) Terfi Farid, (c) Abdallah). Datum rojstva: 12. 10. 1964. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: DRAFRD64R12Z301; (a) nalog za prijetje, ki so ga 16. 11. 2007 izdali italijanski organi; (b) od 14. 12. 2007 ga italijanski organi obravnavajo kot ubežnika pred pravico. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(66)

Vnos „Abdelhadi Ben Debka (tudi (a) L'Hadi Bendebka, (b) El Hadj Ben Debka, (c) Abd Al Hadi, (d) Hadi). Naslov: (a) Via Garibaldi 70, San Zenone al Po (PV), Italija, (prejšnji naslov na dan 17. 12. 2001; (b) Via Manzoni 33, Cinisello Balsamo (MI), Italija (prejšnji naslov iz marca 2004). Datum rojstva: 17. 11. 1963. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) septembra 2007 priprt v Italiji, (b) novembra 2008 prebival v Alžiriji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Abdelhadi Ben Debka (tudi (a) L'Hadi Bendebka, (b) El Hadj ben Debka, (c) Abd Al Hadi, (d) Hadi). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 17. 11. 1963. Kraj rojstva: Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: dne 13. 9. 2008 izgnan iz Italije v Alžirijo. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(67)

Vnos „Moustafa Abbes (tudi (a) Mostafa Abbes, (b) Mostafa Abbas, (c) Mustafa Abbas (d) Moustapha Abbes). Naslov: Via Padova 82, Milan, Italija (prejšnji naslov iz marca 2004). Datum rojstva: 5. 2. 1962. Kraj rojstva: (a) Osniers, Alžirija, (b) Francija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) dne 30. 1. 2006 je bil izpuščen iz zapora v Italiji, (b) novembra 2008 prebival v Alžiriji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Moustafa Abbes (tudi (a) Mostafa Abbes, (b) Mostafa Abbas, (c) Mustafa Abbas (d) Moustapha Abbes). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 5. 2. 1962. Kraj rojstva: (a) Osniers, Alžirija, (b) Francija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: brat: Youcef Abbes. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(68)

Vnos „Othman Deramchi (tudi Abou Youssef). Naslov: (a) Via Milanese 5, 20099 Sesto San Giovanni (MI), Italija (prejšnji naslov iz marca 2004); (b) Piazza Trieste 11, Mortara, Italija (prejšnji naslov iz oktobra 2002). Datum rojstva: 7. 6. 1954. Kraj rojstva: Tighennif, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Italijanska davčna številka: DRMTMN54H07Z301T. Drugi podatki: novembra 2008 je prebival v Alžiriji. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Othman Deramchi (tudi Abou Youssef). Naslov: Alžirija. Datum rojstva: 7. 6. 1954. Kraj rojstva: Tighennif, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) italijanska davčna številka: DRMTMN54H07Z301T; (b) dne 22. 8. 2008 izgnan iz Italije v Alžirijo, (c) tast: Djamel Lounici. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(69)

Vnos „Yacine Ahmed Nacer (tudi (a) Yacine Di Annaba, (b) Il Lungo, (c) Naslano). Datum rojstva: 2. 12. 1967. Kraj rojstva: Annaba, Alžirija. Naslov: (a) rue Mohamed Khemisti 6, Annaba, Alžirija, (b) vicolo Duchessa 16, Neapelj, Italija (c) via Genova 121, Neapelj, Italija (bivališče) (d) via San Bartolomeo, 12 Carvano (VA), Italija. Drugi podatki: (a) maja 2009 prebival v Alžiriiji, (b) ime očeta: Ahmed Nacer Abderrahmane, ime matere: Hafsi Mabrouka. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“pod naslovom „Fizične osebe“ se zamenja z:

„Yacine Ahmed Nacer (tudi (a) Yacine Di Annaba, (b) Il Lungo, (c) Naslano). Naslov: 6 rue Mohamed Khemisti, Annaba, Alžirija. Datum rojstva: 2. 12. 1967. Kraj rojstva: Annaba, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) leta 2009 naj bi domnevno prebival v Alžiriji; (b) ime očeta: Ahmed Nacer Abderrahmane, ime matere: Hafsi Mabtouka. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(70)

Vnos „Youcef Abbes (tudi Giuseppe). Naslov: (a) Via Padova 82, Milan, Italija, (b) Via Manzoni 33, Cinisello Balsamo (MI), Italija. Datum rojstva: 5. 1. 1965. Kraj rojstva: Bab el Oued, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: domnevno umrl leta 2000“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Youcef Abbes (tudi Giuseppe). Datum rojstva: 5. 1. 1965. Kraj rojstva: Bab el Oued, Alžir, Alžirija. Državljanstvo: alžirsko. Drugi podatki: (a) od 5. 7. 2008 ga italijanski organi obravnavajo kot ubežnika pred pravico, (b) domnevno umrl leta 2000, (c) ime očeta: Mokhtar; (d) ime matere: Abbou Aicha; (e) brat: Moustafa Abbes. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 17. 3. 2004.“

(71)

Vnos „Sajid Mohammed Badat (tudi (a) Abu Issa, (b) Saajid Badat, (c) Sajid Badat, (d) Muhammed Badat, (e) Sajid Muhammad Badat, (f) Saajid Mohammad Badet, (g) Muhammed Badet, (h) Sajid Muhammad Badet, (i) Sajid Mahomed Badat). Datum rojstva: (a) 28. 3. 1979, (b) 8. 3. 1976. Kraj rojstva: Gloucester, Združeno kraljestvo. Št. potnega lista: (a) 703114075 (potni list Združenega kraljestva), (b) 026725401 (potni list Združenega kraljestva). Drugi podatki: trenutno v priporu v Združenem kraljestvu. Prejšnji naslov: Gloucester, Združeno kraljestvo.“ pod naslovom „Fizične osebe“ se nadomesti z:

„Sajid Mohammed Badat (tudi (a) Abu Issa, (b) Saajid Badat, (c) Sajid Badat, (d) Muhammed Badat, (e) Sajid Muhammad Badat, (f) Saajid Mohammad Badet, (g) Muhammed Badet, (h) Sajid Muhammad Badet, (i) Sajid Mahomed Badat). Datum rojstva: 28. 3. 1979. Kraj rojstva: Gloucester, Združeno kraljestvo. Državljanstvo: britansko. Št. potnega lista: (a) 703114075 (potni list Združenega kraljestva), (b) 026725401 (potni list Združenega kraljestva, prenehal veljati 22. 4. 2007), (c) 0103211414 (potni list Združenega kraljestva). Drugi podatki: Novembra 2010 izpuščen iz zapora v Združenem kraljestvu. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 15. 12. 2005.“

17.6.2011

Uradni list Evropske unije

L 159/95

SKLEP KOMISIJE

z dne 20. julija 2010

o državni pomoči C 33/09 (ex NN 57/09, CP 191/09), ki jo izvaja Portugalska v obliki državne garancije banki BPP

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4932)

(Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/346/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1) in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Ta sklep se nanaša na državno pomoč, ki jo je Portugalska v obliki državne garancije odobrila v korist banke Banco Privado Português (v nadaljnjem besedilu: banka BPP).

1. POSTOPEK

(2)

Komisija je 13. marca 2009 z odločbo („Odločba o pomoči za reševanje“) (2) odobrila državno garancijo, s katero se je prevzelo posojilo v višini 450 milijonov EUR, ki ga je šest portugalskih bank 5. decembra 2008 odobrilo banki BPP. Ukrep je bil odobren na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES (sedaj člen 107(3)(b) PDEU) za šestmesečno obdobje ob predpostavki, da bodo portugalski organi izpolnili svojo zavezo, da v šestih mesecih (t. j. do 5. junija 2009) predložijo načrt za prestrukturiranje.

(3)

Komisija je 15. julija 2009 pozvala portugalske organe, naj nujno predložijo načrt za prestrukturiranje banke BPP. Ker zahtevani načrt ni bil predložen, je Komisija z dopisom z dne 6. oktobra 2009 poslala uradni opomin v skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3).

(4)	Komisija je 10. novembra 2009 sprožila formalni postopek preiskave glede domnevnega ukrepa državne pomoči. V isti odločitvi je Komisija izdala odredbo o predložitvi podatkov, v kateri od Portugalske zahteva, da načrt za prestrukturiranje predloži do 22. decembra 2009.

(5)

Odločitev Komisije, da bo sprožila formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 6. marca 2010 (4). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa pomoči. Pripombe je z dopisom z dne 6. aprila 2010 predložila tretja stran, ki je želela ostati anonimna.

(6)	Z dopisom z dne 12. marca 2010 je Komisija Portugalsko zaprosila za informacije, ki jih je Portugalska posredovala z dopisom z dne 13. aprila 2010, evidentiranim 14. aprila 2010.

(7)	Pripombe zainteresiranih strani so bile Portugalski posredovane z dopisom z dne 15. aprila 2010. Portugalska je na te pripombe odgovorila z dopisom z dne 13. maja 2010, ki je bil evidentiran 14. maja 2010.

(8)	Komisija je z dopisom z dne 29. aprila 2010 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Portugalska posredovala z dopisom z dne 13. maja 2010. Portugalska je posredovala dodatne informacije 15. in 21. junija 2010.

2. UPRAVIČENEC IN UKREP

2.1 Upravičenec

(9)

Banka BPP je finančna institucija s sedežem na Portugalskem, ki opravlja storitve zasebnega bančništva, svetovanja podjetjem in zasebnega kapitala. Stranke banke BPP so zasebni in institucionalni vlagatelji, vključno s petimi vzajemnimi kmetijskimi kreditnimi bankami (caixas de crédito agrícola mútuo), eno hranilnico (caixa económica), več pokojninskimi skladi, zavarovalnicami. Banka BPP deluje na Portugalskem, v Španiji ter v manjšem obsegu v Braziliji in Južni Afriki.

(10)

Delnice banke BPP ne kotirajo na borzi in zato tržne cene njenih delnic ni mogoče opazovati. Dne 30. junija 2008 so skupna sredstva v bilanci stanja banke BPP znašala 2,9 milijarde EUR, kar je predstavljalo manj kot 1 % skupnih sredstev portugalskega bančnega sektorja. Banka BPP je v 100-odstotni lasti skupine Privado Holding SGPS (sociedade gestora de participações sociais) S.A. Od 30. junija 2008 je večino delnic tega holdinga (51,5 %) imelo 12 delničarjev. V letu 2009 je imela skupina Privado Holding 187 zaposlenih, od tega jih je 148 delalo v banki BPP.

2.2 Finančne težave banke

(11)	Po trditvah portugalskih organov je banka BPP zašla v likvidnostne težave zaradi poslabšanja svetovnih gospodarskih razmer, kar je precej zmanjšalo zmogljivost banke za obvladovanje svoje likvidnosti.

(12)	24. novembra 2008 je banka BPP obvestila portugalsko centralno banko („Banko Portugalske“), da obstaja tveganje, da ne bo mogla izpolniti svojih plačilnih obveznosti. Od 1. decembra 2008 je zato banka BPP lahko začasno opustila vse svoje plačevanje.

(13)

5. decembra 2008 je banka BPP pod spodaj navedenimi pogoji prejela posojilo v višini 450 milijonov EUR, zavarovano z državno garancijo. Posojilo in garancija sta krila samo obveznosti banke BPP, ki so bile 24. novembra 2008 vpisane v bilanco stanja, in posojilo je bilo namenjeno le za poplačilo vlagateljev in drugih upnikov, ne pa za kritje obveznosti drugih subjektov skupine.

2.3 Ukrep nujne pomoči

(14)

5. decembra 2008 je banka BPP s šestimi velikimi portugalskimi bankami (Banco Comercial Português, S.A., Caixa Geral de Depósitos, S.A., Banco Espírito Santo, S.A., Banco BPI, S.A., Banco Santander Totta, S.A., Caixa Central – Caixa Central de Crédito Agricola Mútuo CRL) („bančni konzorcij“) podpisala posojilno pogodbo („posojilna pogodba“) za posojilo v višini 450 milijonov EUR, zavarovano z državno garancijo. Zapadlost posojila je bila šest mesecev, z možnostjo obnovitve do dveh let in obrestno mero EURIBOR + 100 baznih točk. Povračilo za posojilo je bilo določeno na podlagi stroškov financiranja za banke upnice v času transakcije.

(15)

Po trditvah portugalskih organov zaradi težkega finančnega stanja brez državne garancije noben posojilodajalec ni bil pripravljen financirati banke BPP po primerni obrestni meri. Državna garancija, ki je spremljala posojilo, je bila odobrena v skladu z Zakonom št. 112/97, t. j. zunaj portugalske garancijske sheme (Zakon 60-A/2008), ki jo je Komisija odobrila 29. oktobra 2008 (5). Zlasti so portugalski organi navedli, da bi bila splošna garancijska shema, ki je omejena na solventne banke, zaradi finančnega slabšanja banke in posebnih tveganj, povezanih s to transakcijo, neprimeren okvir za posredovanje države v korist banke BPP.

(16)	Povračilo za državno garancijo je bilo ob upoštevanju zavarovanja, ki ga je predstavila banka BPP, določeno na 20 baznih točk.

(17)

Zavarovanje je sestavljeno iz: (i) prednostne zastavne pravice na več sredstev, navedenih v pogodbi, ki so jo sklenile Portugalska, banka BPP in Banka Portugalske; in (ii) prve hipoteke na nepremična sredstva v lasti banke BPP. Portugalski organi so ocenili, da je bila v času podpisa posojilne pogodbe in garancijske pogodbe vrednost tega zavarovanja približno 672 milijonov EUR (6). Zagotovitev zavarovanja ureja sporazum, ki so ga podpisali zakladnica, banka BPP in Banka Portugalske, v katerem je bila slednja imenovana za skrbnika in upravljavca zavarovanja v imenu zakladnice. Po trditvah portugalskih organov ima portugalska država v skladu z notranjo zakonodajo privilegirane in prednostne pravice nad zavarovanjem.

(18)	V obdobju veljavnosti posojila, ki ga krije državna garancija, se je banka BPP zavezala, da ne bo prodala, dala kot zavarovanje ali kako drugače odtujila svojih sedanjih in prihodnjih sredstev.

(19)	V okviru preučitve ukrepa nujne pomoči, ki jo je opravila Komisija, se je Portugalska zavezala, da bo v šestih mesecih od državne intervencije (t. j. do 5. junija 2009) zagotovila načrt za prestrukturiranje banke BPP.

(20)	Komisija je v svoji odločbi z dne 13. marca 2009 odobrila ukrep za obdobje šestih mesecev od odobritve državne garancije, t. j. do 5. junija 2009. Komisija je menila, da je treba zaradi izredno nizke ravni povračila do 5. junija 2009 predložiti načrt za prestrukturiranje.

(21)	Zaradi podaljšanja veljavnosti garancije preko začetnega šestmesečnega obdobja so se portugalski organi zavezali, da bodo Komisiji predložili posebno priglasitev.

(22)	Portugalska ni izpolnila zgoraj navedenih zavez.

2.4 Podaljšanje ukrepa nujne pomoči

(23)

Portugalska je 23. junija 2009 po elektronski pošti obvestila Komisijo, da se je odločila podaljšati državno garancijo za nadaljnjih šest mesecev (Despacho št. 13364-A/2009 Ministrstva za finance z dne 5. junija 2009). Vendar Portugalska tega podaljšanja ni priglasila niti ni Komisije zaprosila za odobritev.

(24)	Ker je odločba Komisije pomoč odobrila le do 5. junija 2009, je s 6. junijem 2009 pomoč za reševanje postala nezakonita.

(25)	Upravitelji banke BPP so Banki Portugalske sanacijski načrt predložili 24. aprila 2009.

(26)	Portugalski organi so z dopisom z dne 5. junija 2009 Komisiji pojasnili, da je do zamude pri predložitvi načrta za prestrukturiranje banke BPP prišlo zato, ker Banka Portugalske ni sprejela načrta za sanacijo in prestrukturiranje, ki ga je predlagala banka BPP:

(27)

9. junija 2009 je Ministrstvo za finance in javno upravo objavilo dokument z naslovom „Esclarecimento do Ministério das Finanças e da Administração Pública - Decisão relativa ao Banco Privado Português“ („Pojasnila Ministrstva za finance in javno upravo – odločitev v zvezi z Banco Privado Português“) (v nadaljnjem besedilu: dokument z dne 9. junija 2009), ki navaja, da je načrt za sanacijo in prestrukturiranje, ki ga je 24. aprila 2009 banka BPP predložila Banki Portugalske, med drugim predlagal dokapitalizacijo s prispevkom države v višini 150 do 200 milijonov EUR v obliki navadnih delnic, prednostnih delnic in dodatnih obveznosti brez donosa. Ta načrt ni bil sprejet, ker se je štelo, da „ni skladen s predpisi o dokapitalizaciji, opredeljenimi v Zakonu št. 63-A/2008 in z napotki Evropske unije o tej temi, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje pravil Skupnosti o konkurenci, če je v tem primeru prisotna državna pomoč“.

(28)

V dokumentu z dne 9. junija 2009 je bilo navedeno tudi, da je veliko strank banke BPP dalo banki svoje prihranke v upravljanje, banka pa jih je vložila v finančne instrumente, razpršene v desetinah nosilnih podjetij s sedežem v offshore sodnih pristojnostih (instrumenti „absolutnega donosa“). Kljub tveganju, ki jih ti produkti vsebujejo, je banka BPP določila stopnjo povračila ter ob zapadlosti jamčila za ves kapital, ki so ga te stranke vložile. To jamstvo donosa ni bilo nikoli sporočeno nadzornim organom, niti ni bilo vključeno in vpisano v bilanco stanja banke. Ker je bila ta obveznost prikrita, delničarjem banke ni bilo treba vlagati dodatnega kapitala, da bi izpolnili veljavne zakonske in uredbene zahteve. Poleg tega je glede na dokument z dne 9. junija 2009 preiskava, ki sta jo opravili Portugalska komisija za trg vrednostnih papirjev (Comissão do Mercado de Valores Mobiliários - CMVM) in Banka Portugalske, ugotovila resne nepravilnosti, ki pomenijo kazensko dejavnost banke BPP.

2.5 Položaj naložbenih produktov absolutnega donosa

(29)

Portugalski organi so v dokumentu z dne 9. junija 2009 navedli tudi, da so skupaj z nadzornimi organi preučili rešitev za zmanjšanje izgub za stranke banke BPP, ki so vlagali v instrumente absolutnega donosa in katerih naložbe so bile ogrožene. Rešitev, ki jo je predvidela vlada, bi med drugim imela naslednje značilnosti: (1) oblikovanje novega finančnega instrumenta, predstavnika sedanjega portfelja posrednega absolutnega donosa, ki bi nadomestil sedanje pozicije vlagateljev; (2) finančni instrument bi izdajal in z njim upravljal subjekt, neodvisen od banke BPP in v lasti nacionalnih bančnih institucij, ki bi ga upravljale.

2.6 Formalni postopek preiskave in drugo podaljšanje ukrepa nujne pomoči

(30)	Komisija je 15. julija 2009 pozvala portugalske organe, naj nujno predložijo načrt za prestrukturiranje banke BPP, četudi v začasni obliki, in jih ponovno opozorila, da je pomoč za reševanje od 6. junija 2009 nezakonita.

(31)	Ker zahtevani načrt ni bil predložen, je Komisija z dopisom z dne 6. oktobra 2009 poslala uradni opomin v skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(32)	Komisija je 10. novembra 2009 sprožila formalni postopek preiskave glede domnevnega ukrepa državne pomoči. V isti odločitvi je Komisija izdala odredbo o predložitvi podatkov, v kateri od Portugalske zahteva, da načrt za prestrukturiranje predloži do 22. decembra 2009.

(33)	Odločitev Komisije, da bo sprožila formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (7). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa pomoči.

(34)

Portugalski organi so 3. decembra 2009 Komisijo obvestili, da bo državna garancija podaljšana za nadaljnjih šest mesecev. Po trditvah portugalskih organov je bila država prisiljena podaljšati garancijo, ker bi takojšnje oviranje banke BPP jasno ogrožalo trenutno obravnavano rešitev. Ker banka BPP očitno ni bila v stanju, da bi lahko odplačala posojilo, se je šest bank, ki so banki BPP odobrile posojilo, dogovorilo, da zapadlost posojila podaljšajo še za šest mesecev brez spreminjanja trenutnih pogojev in brez dodatnega financiranja pod pogojem, da se podaljša tudi ustrezna državna garancija.

(35)	Zato je bila 5. decembra 2009 državna garancija podaljšana za nadaljnjih šest mesecev. Komisija o podaljšanju ni bila uradno obveščena: portugalski organi so Komisijo samo obvestili, da bo garancija za posojilo podaljšana.

(36)	Portugalski organi so 25. februarja 2010 poslali dopis z opisom elementov, na podlagi katerih bi se po mnenju vlade morale rešiti težave, ki jih je banka BPP povzročila velikemu deležu svojih strank, in sicer vlagateljem v naložbeni produkt absolutnega donosa.

(37)

V tem istemu dopisu so portugalski organi Komisijo obvestili, da je 11. decembra 2009 vlada odločila, da:

(i)

ustanovi zaprt in neusklajen poseben investicijski sklad (Fundo Especial de Investimento – FEI), ki ga bodo sestavljali viri (bruto aktiva in pasiva) v naložbenem produktu absolutnega donosa, z naslednjimi značilnostmi: (a) pasivno upravljanje posebnega investicijskega sklada; (b) stvarni vpis delnic; (c) štiriletni mandat z možnostjo podaljšanja do največ deset let s sklepom skupščine delničarjev (1 delnica = 1 glas); (d) prostovoljno članstvo strank;

(ii)	podaljša državno garancijo za posojilo v višini 450 milijonov EUR do ustanovitve posebnega investicijskega sklada;

(iii)

aktivira sklad zajamčenih vlog (Fundo de Garantia de Depósitos – FGD), ki jamči poplačilo celotne vrednosti denarnih kreditnih saldov vsakemu vlagatelju, če vrednost ne presega 100 000 EUR, ter odškodninski sistem za vlagatelje (Sistema de Indemnização aos Investidores – SII), ki jamči odškodnino do 25 000 EUR za vsakega vlagatelja pod pogoji, ki jih predpisuje zakon in ne vključuje nobenih državnih sredstev;

(iv)

strankam, ki so se pridružile FEI, dodeli zavarovalno kritje v višini do 250 000 EUR, če so zajete v merilih FGD in SII; tako je 24. novembra 2008 morebitno negativno razliko med prihodkom stranke – v obliki povračil iz FGD in SII ter plačil iz FEI – in nominalno vrednostjo naložbe do največ 250 000 EUR zavarovala država.

(38)	Obveznost, ki jo je v zvezi z vlagatelji FEI prevzela država Portugalska, kakor izhaja iz njenega pravnega sistema, se bo uporabljala šele od dneva izbrisa sklada, kar je štiri leta po njegovi ustanovitvi – 30. marca 2014 (8).

(39)	Portugalska komisija za trg vrednostnih papirjev (CMVM) je 1. februarja 2010 dala dovoljenje za ustanovitev zgoraj opisanega FEI, ki ga upravlja Privado Fundos – Sociedade Gestora de Fundos de Investimento, S.A., Banif - Banco de Investimento, S.A pa je depozitar sklada.

(40)	FEI je bil ustanovljen 30. marca 2010.

(41)

16. aprila 2010 je Banka Portugalske izdala sporočilo, v katerem navaja, da je bilo banki BPP z odločbo z dne 15. aprila odvzeto bančno dovoljenje, ker je banko nemogoče prestrukturirati ali dokapitalizirati. 22. aprila je Banka Portugalske na pristojnem sodišču (Tribunal de Comércio de Lisboa) zahtevala likvidacijo banke BPP in hkrati predstavila predlog za imenovanje likvidacijskega odbora. Pri likvidaciji banke BPP se upoštevajo portugalska pravila o likvidaciji, ki veljajo posebej za bančne institucije. Portugalski organi ocenjujejo, da različni pravni koraki, določeni v skladu z ustrezno zakonodajo, pomenijo, da likvidacija lahko traja približno eno leto.

(42)

Portugalski organi so 13. maja 2010 Komisiji sporočili, da je bančni konzorcij na podlagi posojilne pogodbe (9) unovčil garancijo, kar je bilo izvršeno 7. maja, ko je Portugalska šestim bankam povrnila 450 milijonov EUR. Portugalska država je navedla, da je že sprejela ukrepe, ki so potrebni za izvajanje njenih privilegiranih in prednostnih pravic kot upnika zavarovanja, ki se nanaša na garancijo, in je na ustreznem sodišču že predstavila svoje zahtevke (10).

3. ODLOČITEV KOMISIJE O SPROŽITVI FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(43)

Komisija je v odločitvi z dne 10. novembra 2009 o sprožitvi formalnega postopka preiskave navedla svojo predhodno oceno in dvome o združljivosti obravnavanih ukrepov z notranjim trgom. Zadevni ukrepi so bili:

—

Določitev višine garancije, ki je nižja od ravni, ki se običajno zahteva na podlagi Sporočila o bančništvu (11). Komisija je podvomila, da je bilo povračilo ob upoštevanju tveganja primerno. Komisija je tako določitev višine garancije odobrila le na podlagi zaveze Portugalske, da bo predložila načrt za prestrukturiranje, ki bi dolgoročno ustrezno obravnaval to ugodnost.

—	Dejstvo, da Portugalska ni predložila načrta za prestrukturiranje, čeprav je bila na to uradno opozorjena z dopisom z dne 6. oktobra 2009.

—	Podaljšanje garancije (5. junija 2009) prek obdobja šestih mesecev, ki ga je Komisija prvotno odobrila.

4. PRIPOMBE PORTUGALSKE

(44)

Portugalski organi so v pripombah o začetku formalnega postopka preiskave trdili, da so se zavedali zaveze do Komisije, da predložijo načrt za prestrukturiranje banke BPP. Glede na njihovo stališče z dne 13. aprila 2010 je bila za predložitev načrta za prestrukturiranje na zadnji stopnji odgovorna banka BPP (z odobritvijo Banke Portugalske), država Portugalska pa je bila odgovorna samo za to, da načrt pošlje Komisiji. Portugalski organi načrta za prestrukturiranje Komisiji niso predložili preprosto zato, ker načrta, ki ga je predložila banka BPP, Banka Portugalske ni odobrila. Zato odredbe o predložitvi podatkov, določene v Odločbi Komisije z dne 10. novembra 2009, ni bilo mogoče izpolniti, kljub političnim prizadevanjem portugalske države zagotoviti, da bi banka BPP dejansko izpolnila svoje obveznosti do Banke Portugalske, države in na koncu Komisije.

(45)	Glede državne pomoči banki BPP Portugalska trdi, da je le-ta bila in je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, kolikor je bila dodeljena za zagotovitev stabilnosti nacionalnega finančnega sistema, po analogiji s tem, kar se je dogajalo v evropskem okviru.

(46)

Glede podaljšanj državne garancije za posojilo v višini 450 milijonov EUR Portugalska trdi, da niso nova državna pomoč, ker se položaj, ki je bil podlaga za to, da je Komisija odobrila ukrep državne pomoči, ni spremenil. Pogoji državne garancije, ki je bila podaljšana dvakrat, se niso spremenili: (i) vrednost posojila se ni povišala; (ii) obveznosti, ki jih posojilo izpolnjuje, se niso spremenile (12); (iii) na podlagi pogodbe o garanciji bi garancija prenehala veljati šele trideset dni po dnevu zadnjega plačila kapitala in obresti in Komisija je vedela, da je bila posojilna pogodba za dve leti (13).

(47)

Glede nepriglasitve podaljšanj državne garancije portugalski organi trdijo, da podaljšanje posojilne pogodbe ni bilo odvisno od portugalske države, ampak od bančnega konzorcija in banke BPP in da bi nepodaljšanje garancije imelo za portugalski finančni sistem enako negativne posledice kot so bile posledice, ki so povsem utemeljile odobritev ukrepa državne pomoči s strani Komisije. Nadalje Portugalska meni, da so bila podaljšanja samodejna na podlagi pogodbe, ki ureja posojilno pogodbo, čeprav so bila vseeno formalizirana zaradi pravne varnosti glede bančnega konzorcija.

(48)

Poleg tega po trditvah portugalskih organov podaljšanja (tudi če se štejejo za novo pomoč) niso povzročila gospodarske prednosti, ker banka BPP v praksi ni poslovala vsaj od 1. decembra 2008 dalje. Zato ta ukrep, s podaljšanji ali brez njih, „banki BPP ni zagotovil gospodarske prednosti ali okrepil njenega položaja v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki iz preprostega razloga, da banka BPP ni poslovala na trgu in zato ni konkurirala drugim bankam.“ (14) Portugalska zato meni, da ukrep ni vplival niti na konkurenco niti na trgovino med državami članicami.

(49)

Portugalski organi so v svojih stališčih o pripombah zainteresiranih strani (glej spodaj) navedli, da je bilo posojilo v višini 450 milijonov EUR porabljeno na pregleden način, da se prepreči širjenje negativnih vplivov po sistemu in izpolnijo obveznosti banke BPP, kot so vpisane v bilanco stanja 24. novembra 2008.

(50)

Portugalski organi tudi ugotavljajo, da bo Portugalska uveljavljala svoje pravice do zavarovanja, povezanega z garancijo, kot del postopka likvidacije banke BPP. Portugalska je prepričana, da bo zato, ker ima položaj privilegiranega upnika banke BPP, lahko povrnila celoten znesek 450 milijonov EUR, ki ga je izplačala bankam upnicam. V tej zvezi portugalski organi ugotavljajo, da je bila vrednost zavarovanja po stanju na dan 7. maja 2010 več kot 20 % višja od skupnega zneska posojila z garancijo.

(51)

Glede zaveze države nadomestiti izgube do višine 250 000 EUR, ki jih imajo stranke absolutnega donosa, ki so se pridružile FEI, Portugalska trdi, da ta zaveza ni državna pomoč, ker (i) ne povzroča prenosa državnih sredstev na družbo za upravljanje FEI ali na kakšen drug organ, dejaven na trgu, (ii) je reden in sprejet mehanizem, ki je logično nadaljevanje sistema za povračilo škode vlagateljem, (iii) ne povzroča gospodarske prednosti za vlagatelje, na katere je usmerjena na splošno in izključno, v skladu z nacionalnimi in evropskimi pravnimi zahtevami, ali kakršnegakoli izkrivljanja konkurence na trgu ali v odnosih med državami članicami.

(52)

Portugalska tudi trdi, da bodo dejanska izplačila strankam FEI po tej zavezi minimalna, če bodo sploh izplačana. Portugalski organi menijo, da je zavarovalno kritje v višini 250 000 EUR ukrep za krepitev zaupanja v stranke FEI, ki pa v večini scenarijev sploh ne bo povzročilo dejanskih izplačil. V konzervativnem scenariju, ki temelji na predpostavki, da se vrednost sredstev FEI v naslednjih štirih letih še poslabša od vrednosti v oktobru 2009, Portugalska računa, da bi bilo najvišje izplačilo na stranko približno 68 000 EUR. V bolj ugodnih scenarijih pa izplačila sploh ne bi bilo.

5. PRIPOMBE OSTALIH ZAINTERESIRANIH STRANI

(53)

Na podlagi člena 6 Odločbe Komisije z dne 10. novembra 2009 o začetku formalnega postopka preiskave je Komisija 6. aprila 2010 prejela pripombe ustrezno identificiranih tretjih strani, ki so želele ostati anonimne. Zainteresirane strani so v svojih pripombah o začetku formalnega postopka preiskave poudarile, da ni bil spoštovan noben pogoj, pod katerim je bila izdana državna garancija za posojilo (trajanje največ šest mesecev in predložitev načrta za prestrukturiranje). Zato je glede na predložene pripombe pomoč nezakonita in Komisija bi morala Portugalski odrediti, naj prekine garancijo. Poleg tega 450 milijonov EUR ni bilo porabljenih ta prestrukturiranje banke, ampak za poplačilo nekaterih strank banke BPP, vsi drugi pa so bili oškodovani.

6. OCENA

6.1 Opredelitev ukrepov kot državne pomoči

(54)

V členu 107(1) PDEU je določeno:

„Razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor škodi trgovini med državami članicami.“

(55)	Člen 107(1) PDEU se lahko uporablja, če se ukrep pomoči, za katerega je odgovorna država, dodeli iz državnih sredstev, prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco na notranjem trgu z dajanjem selektivne gospodarske prednosti posameznim podjetjem.

6.1.1 Državna garancija za posojilo v višini 450 milijonov EUR

(56)

Komisija opozarja, da je že v Odločbi o pomoči za reševanje z dne 13. marca 2009 ugotovila, da državna garancija pomeni državno pomoč (15). Ukrep se financira iz državnih sredstev, ker vključuje državno garancijo, ki jo je odobrila Portugalska. Povračilo portugalske države bančnemu konzorciju z dne 13. maja 2010 (glej uvodno izjavo 42 zgoraj) jasno dokazuje, da so bila vključena državna sredstva.

(57)

Kot je bilo že ugotovljeno v Odločbi o pomoči za reševanje z dne 13. marca 2009 (16), je garancija banki BPP omogočila za posojilo pridobiti boljše finančne pogoje kot so običajno na voljo na trgu za gospodarske družbe v podobnih okoliščinah in kot so priznali portugalski organi je zelo majhna verjetnost, da bi bila taka posojila sploh na voljo. V tej zvezi je v Odločbi o pomoči za reševanje že navedeno, da je bila pristojbina v višini 20 baznih točk bistveno nižja od ravni, ki je rezultat uporabe priporočila Evropske centralne banke z dne 20. oktobra 2008. Kljub visoki ravni zavarovanja je Komisija ugotovila, da je bilo povračilo za državno garancijo znatno nižje, kot bi se na splošno štelo za ustrezno za banke v težavah. Povračilo se je štelo kot primerno samo v fazi reševanja pod pogojem, da se do 5. junija 2009 predloži načrt za prestrukturiranje.

(58)	Za razliko od drugih bank, ki niso bile deležne državne garancije za posojila, je banka BPP imela gospodarsko prednost, ker je bila pristojbina, zaračunana za državno garancijo, očitno pod tržno ravnjo.

(59)

Trditve portugalskih organov, da banka BPP po 1. decembru 2008 ni poslovala na trgu, ni mogoče sprejeti. Glede na to, da je Banka Portugalske banki BPP bančno dovoljenje odvzela šele 15. aprila 2010, bi banka BPP lahko v zelo kratkem času vstopila ali ponovno vstopila na trg. Načrti za sanacijo banke BPP, predloženi od decembra 2008 do aprila 2009, kažejo možnost, da bi banka zaradi sanacijskega ukrepa lahko nadaljevala z opravljanem gospodarske dejavnosti. Zaradi dejavnosti in položaja banke BPP na nacionalnih in mednarodnih finančnih trgih ta prednost lahko vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) PDEU. Banka BPP je šele od 15. aprila 2010, ko ji je bilo odvzeto bančno dovoljenje, izgubila zmožnost ponovnega vstopa na trg in s tem možnost izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami.

(60)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je državna garancija banki BPP zagotovila gospodarsko prednost z uporabo državnih sredstev, za katero je odgovorna Portugalska. Ta prednost lahko prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) PDEU. Ukrep zato pomeni državno pomoč.

6.1.2 Garancija v višini 250 000 EUR za stranke FEI

(61)

Kakor je opisano zgoraj, so upravičenci do tega ukrepa stranke banke BPP, ki so vlagale v produkte absolutnega donosa in se odločile, da se pridružijo FEI. Brez rešitve, ki jo je izvedla Portugalska, stranke FEI lahko ne bi dobile povračila ali pa bi bil znesek povračila nižji kot na podlagi garancije. Po lastni oceni Portugalske je verjetno, da je donos za stranke FEI zaradi garancije večji. Zato so stranke FEI zaradi ukrepa imele prednost.

(62)

Vendar deponiranje sredstev ne pomeni nujno gospodarske dejavnosti v smislu pravil glede državne pomoči in po ugotovitvah Portugalske je večina udeležencev FEI posameznikov, ki niso podjetja. Kolikor pa zneski FEI, ki jih krije državna garancija, zagotavljajo prednost podjetjem, so lahko državna pomoč.

(63)

Vendar številke, ki jih je posredovala Portugalska, jasno kažejo, da bodo izplačila države v naslednjih treh letih precej nižja od praga de minimis v višini 200 000 EUR (17), ko se upoštevajo kritja, ki ga zagotavlja odškodninski sistem za vlagatelje in sklad zajamčenih vlog ter verjetna vrednost, ki jo bodo vlagatelji ob preudarnih predpostavkah izterjali od finančnega premoženja za zavarovanje.

6.2 Združljivost na podlagi člena 107(3) PDEU

6.2.1 Državna garancija za posojilo v višini 450 milijonov EUR

(64)

Portugalska trdi, da je element pomoči treba oceniti na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, ki Komisiji omogoča, da razglasi pomoč za združljivo z notranjim trgom, če je namenjena odpravljanje „resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija opozarja, da je Splošno sodišče poudarilo, da je treba člen 107(3)(b) PDEU uporabljati omejeno in da mora obravnavati motnje v celotnem gospodarstvu države članice (18).

(65)

Komisija je že potrdila, da trenutna svetovna finančna kriza lahko povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da se lahko šteje, da so ukrepi v podporo bankam primerni za odpravljanje te motnje. Ta ocena je bila potrjena v Sporočilu o bančništvu (19), Sporočilu o dokapitalizaciji (20), Sporočilu o oslabljenih sredstvih (21) in Sporočilu o prestrukturiranju (22), ki jih je sprejela Komisija. Člen 107(3)(b) PDEU je zato lahko pravna podlaga za ukrepe pomoči, sprejete za reševanje te sistemske krize. Kar natančneje zadeva portugalsko gospodarstvo, pa je bila to tudi ustrezna pravna podlaga za različne odločitve Komisije o odobritvi ukrepov, ki so jih portugalski organi sprejeli za boj proti finančni krizi, zlasti odobritev portugalske sheme dokapitalizacije in podaljšanje te sheme, zadnja taka odločitev je bila sprejeta marca 2010 (23).

(66)

Glede obravnavanega primera Komisija ugotavlja tudi, da je bila v njeni Odločbi o pomoči za reševanje ocenjena uporabnost člena 107(3)(b) PDEU in ugotovljeno je bilo, da se uporablja, ker bi neizpolnjevanje finančnih obveznosti banke BPP lahko negativno vplivalo na celoten portugalski finančni sistem (glede uvodne izjave 33 do 45 Odločbe o pomoči za reševanje).

(67)	Portugalska kljub večkratnim zaprosilom in odredbi o predložitvi podatkov, kakor je opisano v odstavkih 30 do 32 zgoraj, ni predložila načrta za prestrukturiranje in je dvakrat podaljšala garancijo, ne da bi o tem predhodno obvestila Komisijo in pridobila njeno odobritev.

(68)

Trditev portugalskih organov, da je Komisija vedela, da se na podlagi pogodbe garancija lahko zagotovi za dve leti in da ni bilo bistvenih sprememb državne garancije, ni mogoče sprejeti. Odločba o pomoči za reševanje je povezovala odobritev državne garancije s tem, da bodo portugalski organi izpolnili svojo zavezo v šestih mesecih predložiti načrt za prestrukturiranje. Portugalski organi te zaveze niso izpolnili.

(69)

Obstoj v pogodbi določenega podaljšanja državne garancije, ki temelji na odločitvi bančnega konzorcija in banke BPP, ne more Portugalske odvezati natančnih in izrecno določenih obveznosti, ki izhajajo iz zaveze, dane Komisiji in na katerih je temeljila Odločba o pomoči za reševanje, ali obveznosti po členu 108(3) PDEU.

(70)

Stališče Portugalske glede obveznosti predložiti načrt za prestrukturiranje, ki trdi, da je bila njena edina dolžnost Komisiji poslati načrt za prestrukturiranje, ni mogoče sprejeti z vidika zavez, na katerih je temeljila Odločba o pomoči za reševanje. Vsekakor je dejstvo, da načrt za prestrukturiranje ni bil predložen v časovnem obdobju, predpisanem v Odločbi o pomoči za reševanje in zato podlaga, na kateri je bila izdana odobritev, ni bila izpolnjena.

(71)

Iz navedenega izhaja, da je bila višine garancije nižja od ravni, ki se običajno zahteva na podlagi Sporočila o bančništvu, da se šteje kot združljiva pomoč in da je Komisija višino v Odločbi o pomoči za reševanje odobrila samo na podlagi zaveze Portugalske, da bo predložila načrt za prestrukturiranje ali načrt za likvidacijo, ki bo ustrezno zmanjšal izkrivljanje konkurence. Ker do 5. junija 2009 tak načrt ni bil predložen, Komisija ugotavlja, da garancija, ki jo je Portugalska zagotovila 5. decembra 2008 in njeno podaljšanje po 5. juniju 2009, nista združljiva z notranjim trgom.

(72)

Čeprav Portugalska ni predložila načrta za prestrukturiranje banke BPP, so portugalski organi posredovali informacije, ki dokazujejo, da se bo likvidacijski postopek, ki se je začel 15. aprila 2010 z odvzemom bančnega dovoljenja, zaključil z likvidacijo banke. Poleg tega delničarji banke BPP ne bodo dobili nobene odškodnine, razen morebitnih zneskov, ki izvirajo iz likvidacijskega postopka samega. Komisija na podlagi teh informacij meni, da v prihodnje v zvezi z banko BPP ne bo nevarnosti izkrivljanja konkurence. Ta ugotovitev pa ne odpravlja nezdružljivosti ukrepa, ki ga je Portugalska odobrila za obdobje od 5. decembra 2008 do 15. aprila 2010.

(73)

Komisija je zaradi določitve tržne cene obresti za posojilo svojo oceno naredila na podlagi Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (24). Komisija določi referenčne obrestne mere, ki bi morale odražati povprečno višino obrestnih mer, ki na trgu veljajo za srednjeročna in dolgoročna posojila z običajnimi zavarovanji. Ta referenčna obrestna mera je najnižja obrestna mera, ki se jo v posebej tveganih primerih (npr. podjetja v težavah) ali kjer ni zagotovljeno zavarovanje, ki ga običajno zahtevajo banke, lahko zviša. V izjemnih okoliščinah je lahko element pomoči garancije celo enak znesku, ki ga dejansko krije navedena garancija.

(74)

Garancija je banki BPP omogočila pridobitev boljših finančnih pogojev za posojilo, kot so običajno na voljo na finančnih trgih. Komisija meni, da se element pomoči garancije lahko izračuna kot razlika med obrestno mero, ki bi jo banka BPP morala plačati pod tržnimi pogoji, t. j. brez garancije, in obrestno mero, ki je bila dejansko določena za posojilo z garancijo. Lahko se šteje, da ta razlika ustreza premiji, ki bi jo za te garancije zahteval tržno usmerjeni porok.

(75)

Komisija je zato mnenja, da bi morala banka BPP v obravnavanem primeru brez garancije plačati obrestno mero, ki bi ustrezala najmanj referenčni obrestni meri plus 400 baznih točk, ker je bilo podjetje v težavah, ki zagotavlja visoko raven zavarovanja. Komisija meni, da je zaradi visokega zavarovanja posojila (glej uvodno izjavo 17) razmik 400 baznih točk ustrezen, ker je povečal verjetnost, da bo posojilodajalec lahko izterjal vsaj del posojila kljub zelo težkemu položaju banke BPP. Element pomoči garancije je tako sestavljen iz razlike med referenčno obrestno mero plus 400 baznih točk in obrestno mero, ki je bila določena za posojilo z garancijo (t. j. EURIBOR + 100 baznih točk), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za garancijo, t. j. 20 baznih točk.

(76)

Pri tem Komisija ugotavlja tudi, da je Portugalska navedla, da je že vložila zahtevke, ki so potrebni za izvajanje privilegiranih in prednostnih pravic nad zavarovanjem, ki jih ima nad banko BPP in da bo s tem nadaljevala, dokler ne bo izterjan celoten znesek posojila (25). Komisija meni, da je Portugalska to dolžna storiti zaradi izvajanja določb garancijske pogodbe; kakršnokoli neizvajanje pravic nad zavarovanjem z namenom izterjave celotnega zneska posojila bi pomenilo državno pomoč v korist banke BPP.

6.3 Uporaba posojila v višini 450 milijonov EUR s strani banke BPP

(77)

Zainteresirana tretja stran, ki je predložila svoje pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o začetku formalnega postopka preiskave, trdi, da posojilo v višini 450 milijonov EUR ni bilo porabljeno za prestrukturiranje banke BPP, ampak za poplačilo nekaterih strank banke BPP, vsi drugi pa so bili oškodovani. Komisija je od portugalskih organov prejela podatke, ki kažejo, da je bilo posojilo uporabljeno za poplačilo upnikov, katerih posojila so zapadla ali pa so se njihove kreditne linije iztekale in so se odločili, da posojil ali kreditnih linij ne bodo podaljšali. Komisija ni našla trdnih dokazov, ki bi podkrepili te trditve zainteresirane tretje strani.

7. SKLEPNE UGOTOVITVE

(78)	Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da državna garancija, prenesena na banko BPP, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki se ne more šteti za združljivo notranjim trgom.

8. VRAČILO

(79)	V členu 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 je določeno, da če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč. Vrniti je treba le pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(80)

Namen vračila je ponovno vzpostaviti stanje pred dodelitvijo pomoči. To je vzpostavljeno, ko banka BPP vrne nezdružljivo pomoč in s tem izgubi prednost, ki jo je imela pred svojimi konkurenčnimi ponudniki. Znesek, ki ga je treba izterjati, mora biti tak, da se odpravi gospodarska prednost banke BPP.

(81)

Ob upoštevanju točke 3.1 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev („Obvestilo Komisije o poroštvih“) (26), je pri posamezni državni pomoči treba element pomoči oceniti s sklicevanjem na pogoje poroštva in posojila. Komisija glede na resne finančne težave banke BPP ob dodelitvi garancije meni, da je obstajalo zelo malo možnosti, da bi lahko podjetje pridobilo bančno posojilo na trgu brez posredovanja države.

(82)

Če za povračilo državne garancije ni mogoče določiti ustrezne tržne cene, je za natančno določitev zneska pomoči treba opredeliti ustrezno merilo. Kakor je določeno v prvi alineji točke 3.2 Obvestila Komisije o poroštvih, se „gotovinski ekvivalent dotacije“ poroštva za posojila v določenem letu lahko izračuna na enak način kot ekvivalent dotacije ugodnega posojila. To pomeni, da se znesek pomoči lahko izračuna kot razlika med teoretično tržno obrestno mero ter obrestno mero, pridobljeno z državnim poroštvom, potem ko se odštejejo morebiti plačane premije.

(83)

Ob upoštevanju finančnih težav banke BPP in zagotovljenega zavarovanja bi v obravnavanem primeru banka BPP morala posojilo plačati v skladu s tržnimi pogoji, tj. brez garancije, referenčno obrestno mero plus premijo za tveganje v višini 400 baznih točk. Zato je treba znesek pomoči izračunati kot razliko med to teoretično tržno mero in dejansko obrestno mero posojila z garancijo (tj. EURIBOR + 100 baznih točk), po odbitku cene, ki je bila dejansko plačana za garancijo, tj. 20 baznih točk.

(84)

Po trditvah portugalskih organov je glede celotnega zneska posojila portugalska država že sprejela vse ukrepe, potrebne za izvajanje njenih privilegiranih in prednostnih pravic nad zavarovanjem, ki ga ima iz banke BPP (njegova ocenjena vrednost je znatno višja od vrednosti posojila) (27). Komisija predvideva, da bo portugalska država še naprej izvajala te pravice in, kot je sama navedla v odgovoru z dne 15. junija 2010 (28), v času likvidacijskega postopka pridobila celoten znesek posojila.

(85)

Treba je izterjati znesek iz člena 83, skupaj z obrestmi, ki so dejansko obračunane za ta znesek od datuma, ko je bila pomoč dana na razpolago upravičencu (5. december 2008), do datuma vračila. Navedene obresti ne morejo biti manjše od izračuna v skladu s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (29) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč vključena v garancijo, ki jo je Portugalska nezakonito dodelila za posojilo v višini 450 milijonov EUR v korist Banco Privado Português in s tem kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je nezdružljiva z notranjim trgom.

Člen 2

1. Portugalska od upravičenca izterja pomoč iz člena 1.

2. Zneskom, ki jih je treba vrniti, se pripišejo obresti za obdobje od datuma, ko jih je upravičenec dobil na voljo, do dejanskega vračila.

3. Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.

Člen 3

1. Vračilo pomoči iz člena 1 je takojšnje in učinkovito.

2. Portugalska zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po tem, ko je bila o njem uradno obveščena.

Člen 4

1. Portugalska v dveh mesecih po tem, ko je bila uradno obveščena o tem sklepu, Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)	skupni znesek (glavnico in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)	podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom in

(c)	dokumente, ki dokazujejo, da je portugalska država v okviru garancije izvedla svoje privilegirane in prednostne pravice nad zavarovanjem, ki ga je ponudila Banco Privado Português.

2. Portugalska Komisijo obvešča o napredku v zvezi s sprejetimi nacionalnimi ukrepi za izvajanje tega sklepa, dokler se vračanje pomoči iz člena 1 ne konča. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 20. julija 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 56, 6.3.2010, str. 10.

(2) UL C 174, 28.7.2009, str. 1.

(3) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(4) Glej opombo 1.

(5) Odločba z dne 29. oktobra 2008 v zadevi NN 60/08 – Garancijska shema za kreditne institucije na Portugalskem.

(6) Portugalski organi so predstavili novo oceno Banke Portugalske z dne 7. maja 2010, ki ocenjuje vrednost zavarovanja na 582 milijonov EUR.

(7) Glej opombo 1.

(8) Po trditvah portugalskih organov se ta datum lahko podaljša za največ deset let od datuma ustanovitve FEI.

(9) Posojilna pogodba je določala, da prenehanje delovanja banke BPP ali njena plačilna nesposobnost sproži predčasno povračilo zneska, zavarovanega z garancijo (člen 16). Po trditvah portugalskih organov dejstvo, da je Banka Portugalske banki BPP odvzela bančno dovoljenje, pomeni tako prenehanje delovanja in so zato v skladu s pogodbo zneski posojila zapadli in jih je unovčila banka, ki je v skladu s posojilno pogodbo delovala kot posrednik.

(10) Glej stran 8 odgovora z dne 15. junija 2010.

(11) Sporočilo Komisije o „uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize“ („Sporočilo o bančništvu“) (UL C 270, 25.10.2008, str. 8).

(12) Odgovor II – 1 in 2 z dne 15. junija 2010.

(13) Odgovor II - 1.2 z dne 13. aprila 2010.

(14) Odgovor z dne 15. junija 2010.

(15) Uvodne izjave 21 do 24 Odločbe.

(16) Uvodne izjave 34, 38 in 39.

(17) Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5).

(18) V zvezi z načeli glej združeni zadevi T-132/96 in T-143/96 Freistaat Sachsen in Volkswagen AG proti Komisiji (Recueil 1999, str. II-3663, točka 167), ki jima sledi Odločba Komisije z dne 20. maja 1998 v zadevi C 47/1996, Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28, odstavek 10.1), Odločba Komisije z dne 18. februarja 2004 v zadevi C 28/2002 Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1, uvodna izjava 153 in naslednje uvodne izjave) in Odločba Komisije z dne 27. junija 2007 v zadevi C 50/06 BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7, uvodna izjava 166). Glej tudi Odločbo Komisije z dne 5. decembra 2007 v zadevi NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1), Odločbo Komisije z dne 30. aprila 2008 v zadevi NN 25/08 Pomoč za reševanje WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3) in Odločbo Komisije z dne 4. junija 2008 v zadevi C 9/08 SachsenLB (UL L 104, 24.4.2009, str. 34).

(19) Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (UL C 270, 25.10.2008, str. 8).

(20) Sporočilo Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (UL C 10, 15.1.2009, str. 2).

(21) Sporočilo Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (UL C 72, 26.3.2009, str. 1).

(22) Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (UL C 195, 19.8.2009, str. 9).

(23) Glej odobritev Sheme dokapitalizacije kreditnih institucij na Portugalskem, Odločba Komisije z dne 20. maja 2009 v zadevi N 556/08 (UL C 152, 7.7.2009, str. 4, zlasti uvodne izjave 65 do 67) in njeno podaljšanje v Odločbi Komisije z dne 17. marca 2010, v zadevi N 80/10 (UL C 119, 7.5.2010, str. 2).

(24) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(25) Glej strani 8 in 13 odgovora z dne 15. junija 2010.

(26) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(27) Glej stran 8 odgovora portugalskih organov z dne 15. junija 2010.

(28) Glej stran 13.

(29) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.159.slv
Uradni list Evropske unije		L 159

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 17. junij 2011

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2011/343/EU
	*	Sklep Sveta z dne 9. marca 2011 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju	1
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) št. 572/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji	2
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 573/2011 z dne 16. junija 2011 o izvajanju člena 16(2) Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji	5
	*	Uredba Komisije (EU) št. 574/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi ( 1 )	7
	*	Uredba Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih krmil ( 1 )	25
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 576/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 543/2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso	66
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 577/2011 z dne 16. junija 2011 o stodevetinštirideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani	69
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 578/2011 z dne 16. junija 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	86
		SKLEPI
		2011/344/EU
	*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 30. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski	88
	*	Izvedbeni sklep Sveta 2011/345/SZVP z dne 16. junija 2011 o izvajanju Sklepa 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji	93
		2011/346/EU
	*	Sklep Komisije z dne 20. julija 2010 o državni pomoči C 33/09 (ex NN 57/09, CP 191/09), ki jo izvaja Portugalska v obliki državne garancije banki BPP (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4932) ( 1 )	95
		2011/347/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. junija 2011 o določitvi finančnega prispevka Unije za izvajanje epidemiološkega nadzora in nadzornih ukrepov glede bolezni modrikastega jezika v okviru izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni v letih 2006 in 2007 na Nizozemskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4146)	105

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	31,8
	TR	54,0
	ZZ	42,9
0707 00 05	TR	97,3
0707 00 05	ZZ	97,3
0709 90 70	TR	115,7
0709 90 70	ZZ	115,7
0805 50 10	AR	78,8
	BR	40,6
	CL	79,9
	TR	76,6
	ZA	78,8
	ZZ	70,9
0808 10 80	AR	108,0
	BR	77,2
	CL	89,5
	CN	84,6
	NZ	106,4
	US	178,7
	UY	55,4
	ZA	90,6
	ZZ	98,8
0809 10 00	TR	158,2
0809 10 00	ZZ	158,2
0809 20 95	TR	383,4
	XS	175,4
	ZZ	279,4

	IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	2011/348/ES
*	Sklep Sveta z dne 10. novembra 2009 o podpisu v imenu Evropske skupnosti in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju	107
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Hašemitske kraljevine Jordanije o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju	108


	(1) Besedilo velja za EGP