ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.159.slv

Uradni list

Evropske unije

L 159

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
17. junij 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2011/343/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 9. marca 2011 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

1

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 572/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji

2

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 573/2011 z dne 16. junija 2011 o izvajanju člena 16(2) Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji

5

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 574/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi ( 1 )

7

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih krmil ( 1 )

25

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 576/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 543/2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

66

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 577/2011 z dne 16. junija 2011 o stodevetinštirideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani

69

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 578/2011 z dne 16. junija 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

86

 

 

SKLEPI

 

 

2011/344/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 30. maja 2011 o finančni pomoči Unije Portugalski

88

 

*

Izvedbeni sklep Sveta 2011/345/SZVP z dne 16. junija 2011 o izvajanju Sklepa 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

93

 

 

2011/346/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 20. julija 2010 o državni pomoči C 33/09 (ex NN 57/09, CP 191/09), ki jo izvaja Portugalska v obliki državne garancije banki BPP (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4932)  ( 1 )

95

 

 

2011/347/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. junija 2011 o določitvi finančnega prispevka Unije za izvajanje epidemiološkega nadzora in nadzornih ukrepov glede bolezni modrikastega jezika v okviru izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni v letih 2006 in 2007 na Nizozemskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4146)

105

 

 

IV   Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

 

 

2011/348/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 10. novembra 2009 o podpisu v imenu Evropske skupnosti in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

107

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Hašemitske kraljevine Jordanije o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

108

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/1


SKLEP SVETA

z dne 9. marca 2011

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

(2011/343/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 186 Pogodbe v povezavi s točko (v) člena 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v imenu Skupnosti s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

(2)

Predstavniki obeh pogodbenic so v Bruslju dne 30. novembra 2009 podpisali Sporazum, ki se je od navedenega datuma do sklenitve začasno uporabljal v skladu s členom 7(2) Sporazuma.

(3)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)

Sporazum bi bilo treba skleniti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju se odobri v imenu Unije (1).

Člen 2

Predsednik Sveta poda v imenu Unije uradno obvestilo iz člena 7(2) Sporazuma in naslednje uradno obvestilo Hašemitski kraljevini Jordaniji:

„Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in od tega dneva naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘.“

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju, 9. marca 2011

Za Svet

Predsednik

CSÉFALVAY Z.


(1)  Glej stran 108 tega Uradnega lista.


UREDBE

17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/2


UREDBA SVETA (EU) št. 572/2011

z dne 16. junija 2011

o spremembi Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/137/SZVP z dne 28. februarja 2011 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep 2011/137/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2011/332/SZVP (2), določa posebno odstopanje v zvezi z zamrznitvijo sredstev nekaterih subjektov (pristanišč).

(2)

Ustrezno je, da se zagotovi nadaljevanje humanitarnih dejavnosti ter dobave surovin in blaga za osnovne potrebe civilnega prebivalstva, pa tudi dejavnosti, potrebne za evakuacijo iz Libije.

(3)

Ti ukrepi spadajo v področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije in je zato za njihovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije, predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali.

(4)

Glede na resnost razmer v Libiji in v skladu s Sklepom 2011/137/SZVP bi bilo treba na seznam oseb in subjektov iz Priloge III k Uredbi Sveta (EU) št. 204/2011 (3), za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodati še druge subjekte.

(5)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta začeti veljati na dan objave –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 204/2011 se spremeni:

1.

člen 8a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8a

Z odstopanjem od člena 5 lahko pristojni organi v državah članicah, kakor so navedeni v Prilogi IV, odobrijo sprostitev zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz Priloge III, ali dajanje na razpolago določenih sredstev ali gospodarskih virov osebam, subjektom ali organom iz Priloge III pod pogoji, za katere menijo, da so primerni, če menijo, da je to potrebno za humanitarne namene, kot so zagotavljanje in omogočanje zagotavljanja humanitarne pomoči, dobava surovin in potrebščin, nujnih za osnovne potrebe civilnega prebivalstva, vključno s hrano in kmetijskimi proizvodi za njeno proizvodnjo, zdravili ter dobavo električne energije, ali za evakuacije iz Libije. Zadevna država članica o odobritvah iz tega člena obvesti druge države članice in Komisijo v dveh tednih od odobritve.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Z odstopanjem od člena 5(2) lahko pristojni organi v državah članicah, kakor so navedeni na spletnih mestih iz Priloge IV, odobrijo dajanje na razpolago določenih sredstev ali gospodarskih virov pristaniškim upravam iz Priloge III v zvezi z izvrševanjem pogodb, ki so bile sklenjene pred 7. junijem 2011, razen pogodb v zvezi z nafto, plinom in rafiniranimi naftnimi proizvodi, in sicer do 15. julija 2011. Država članica o odobritvah iz tega člena obvesti druge države članice in Komisijo v dveh tednih od odobritve.“.

Člen 2

Subjekti iz Priloge k tej Uredbi se dodajo na seznam iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 204/2011.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Svet

Predsednik

MARTONYI J.


(1)  UL L 58, 3.3.2011, str. 53.

(2)  UL L 149, 8.6.2011, str. 10.

(3)  UL L 58, 3.3.2011, str. 1.


PRILOGA

Subjekti iz člena 2

 

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

Razlogi

Datum uvrstitve na seznam

 

Pristaniški organ - Tripoli

Pristaniški organ:

Socialist Ports Company (v zvezi z upravljanjem pristanišča v Tripoliju)

Tel. +218 2143946

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011

 

Pristaniški organ - Al Khoms

Pristaniški organ:

Socialist Ports Company (v zvezi z upravljanjem pristanišča v Al Khoms)

Tel. +218 2143946

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011

 

Pristaniški organ - Brega

 

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011

 

Pristaniški organ - Ras Lanuf

Pristaniški organ:

Veba Oil Operations BV

Naslov: PO Box 690

Tripoli, Libija

Tel. +218 213330081

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011

 

Pristaniški organ - Zawia

 

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011

 

Pristaniški organ - Zuwara

Pristaniški organ:

Port Authority of Zuwara

Naslov: PO Box 648

Port Affairs and Marine Transport

Tripoli

Libija

Tel. +218 2525305

Pod nadzorom Gadafijevega režima

7.6.2011


17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/5


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 573/2011

z dne 16. junija 2011

o izvajanju člena 16(2) Uredbe (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 204/2011 z dne 2. marca 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji (1) in zlasti člena 16(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

glede na razvoj dogodkov v Libiji bi bilo treba seznam oseb in subjektov iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 204/2011, za katere veljajo omejevalni ukrepi, spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Oseba s seznama iz Priloge k tej uredbi se črta s seznama iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 204/2011.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Svet

Predsednik

MARTONYI J.


(1)  UL L 58, 3.3.2011, str. 1.


PRILOGA

Oseba iz člena 1

14.

ZARTI, Mustafa.


17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/7


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 574/2011

z dne 16. junija 2011

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) ter zlasti člena 8(1) in prve alinee člena 8(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana. Države članice morajo za nekatere nezaželene snovi opraviti preiskave, da se ugotovijo viri navedenih snovi, če so mejne vrednosti iz Priloge II k navedeni direktivi presežene.

(2)

Glede nitrita je bilo ugotovljeno, da proizvodi in stranski proizvodi iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba pod nekaterimi pogoji vsebujejo ravni nitrita, ki presegajo mejne vrednosti, nedavno določene v Prilogi I k Direktivi 2002/32/ES. Poleg tega se zdi, da analizna metoda za določanje nitrita v krmi ne daje vedno zanesljivih analitičnih rezultatov glede proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba. Ker je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija EFSA) v mnenju z dne 25. marca 2009 (2) ugotovila, da prisotnost nitrita v živalskih proizvodih ne ogroža zdravja ljudi, je treba zadevne proizvode začasno izvzeti iz mejne vrednosti za nitrit v posamičnih krmilih, medtem ko bodo ravni nitrita v navedenih proizvodih in ustrezne analitične metode naknadno proučene.

(3)

Glede melamina je Agencija EFSA 18. marca 2010 sprejela znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi (3). Ugotovitve Agencije kažejo, da izpostavljenost melaminu lahko povzroči nastanek kristalov v sečilih. Ti kristali povzročajo okvare proksimalnih tubulov in so bili opaženi pri živalih in otrocih kot posledica ponarejanja krme in začetne formule za dojenčke z melaminom, kar je v nekaterih primerih povzročilo smrt. Komisija za Codex Alimentarius je določila najvišje vrednosti melamina v krmi in prehrani (4). Primerno je, da se te najvišje mejne vrednosti vključijo v Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES, da se zaščiti zdravje živali in ljudi, saj so te ravni v skladu s sklepi mnenja Agencije EFSA. Primerno je, da se nekateri krmni dodatki izvzamejo iz največjih dovoljenih vrednosti, ker zaradi običajnega proizvodnega postopka neizogibno vsebujejo raven melamina, večjo od najvišje dovoljene vrednosti.

(4)

Glede Ambrosie spp. je Agencija EFSA v svojem mnenju z dne 4. junija 2010 (5) sklenila, da je lahko hrana za ptice pomembno sredstvo za razprševanje Ambrosie spp., še zlasti na prej neokuženih območjih, saj pogosto vsebuje znatne količine neobdelanih semen Ambrosie spp. Zato bo preprečitev uporabe hrane za ptice, okužene z neobdelanimi semeni Ambrosie spp. verjetno zmanjšala nadaljnje razprševanje Ambrosie spp. v Uniji. Ambrosia spp. je škodljiva za javno zdravje zaradi alergenih lastnosti peloda. Vdihavanje peloda lahko med drugim povzroči rinokonjunktivitis in astmo. Obstajajo tudi dokazi o alergenosti peloda Ambrosie spp. pri živalih. Zato je primerno, da se omeji prisotnost semen Ambrosie spp. v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah, ki vsebujejo nezmleto zrnje in semena ter da se mejna vrednost semen Ambrosie spp. v nezmletem zrnju in semenih določi tako „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“ (ALARA) z dobrimi kmetijskimi praksami in tehnikami čiščenja.

(5)

Glede kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi lahko pride do prenosa z ene proizvodne serije na drugo, ko se take snovi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tak prenos lahko povzroči onesnaženje posledično proizvedene krme s prisotnostjo tehnično neizogibnih sledi takih snovi, imenovano neizogibni prenos ali navzkrižno onesnaženje, v krmi, za katero kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi niso odobrena, imenovano krma za neciljne živali. Ob upoštevanju izvajanja dobrih proizvodnih praks je treba mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa določiti po načelu „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“. Da se proizvajalcem krme omogoči, da lahko upravljajo neizogibni prenos, je treba za krmo za manj občutljive neciljne živalske vrste določiti sprejemljiv prenos, ki je okoli 3 % dovoljene najvišje vsebnosti, za krmo za občutljive neciljne živalske vrste in „krmo v karenci“, tj. krmo, ki se daje pred zakolom, pa okoli 1 % dovoljene najvišje vsebnosti. Določiti je treba 1-odstotni sprejemljivi prenos tudi za drugo krmo za ciljne vrste, ki se ji kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi ne dodajajo, in za krmo za neciljne živali, ki stalno proizvajajo hrano, kot so krave molznice ali kokoši nesnice, kadar je dokazan prenos iz krme v hrano živalskega izvora. Kadar se posamična krmila dajejo neposredno živalim ali kadar se dajejo dopolnilne krmne mešanice, to ne sme povzročiti večje izpostavljenosti živali kokcidiostatikom ali sredstvom proti histomonijazi, kot so ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti, kadar se v dnevnih odmerkih uporabljajo samo popolne krmne mešanice.

(6)

Glede kokcidiostatikov narazin, nikarbazin in lasalocid natrij je treba Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES spremeniti tako, da upošteva nedavne spremembe dovoljenj za navedene snovi, posledično pa je treba spremeniti tudi Uredbo Komisije (ES) št. 124/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali (6).

(7)

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES sta bili v veliki meri večkrat že spremenjeni. Zato je primerno, da se navedeni prilogi konsolidirata. Za povečanje jasnosti in izboljšanje berljivosti je primerno, da se navedeni prilogi preoblikujeta in se uskladi terminologija. Ker se določbe iz prilog uporabljajo neposredno in so v celoti zavezujoče, je primerno, da se prilogi uvedeta z uredbo.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Določbe glede Ambrosie spp. se uporabljajo od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2)  Odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi, Znanstveno mnenje o nitritu kot nezaželeni snovi v živalski krmi, EFSA Journal (2009) 1017, 1–47. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1017.pdf

(3)  Odbor EFSA za onesnaževalce v prehanski verigi (CONTAM) in Odbor EFSA za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF); Znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi. EFSA Journal 2010; 8(4):1573. [145 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1573. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1573.pdf

(4)  Poročilo triintridesete Seje Skupnega programa FAO/WHO za prehranske standarde, Komisija za Codex Alimentarius, Ženeva, Švica, 5.–9. julija 2010 (ALINORM 10/33/REP).

(5)  Znanstveni odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi (CONTAM), Znanstveni odbor EFSA za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA) in Znanstveni odbor EFSA za zdravstveno varstvo rastlin (PLH); Znanstveno mnenje o vplivu na javno zdravje, zdravje živali ali okolje o prisotnosti semen Ambrosie spp. v živalski krmi. EFSA Journal 2010; 8(6):1566 [37 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1566. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1566.pdf

(6)  UL L 140, 11.2.2009, str. 7.


PRILOGA

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z naslednjim:

PRILOGA I

MEJNE VREDNOSTI NEZAŽELENIH SNOVI IZ ČLENA 3(2)

ODDELEK I:   ANORGANSKI ONESNAŽEVALCI IN DUŠIKOVE SPOJINE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Arzen (1)

Posamična krmila

2

razen:

 

moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev,

4

luščine palmovih jeder,

4 (2)

fosfatov in apnenčastih morskih alg,

10

kalcijevega karbonata,

15

magnezijevega oksida in magnezijevega karbonata,

20

rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

25 (2)

moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40 (2)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

50

Krmni dodatki iz funkcionalnih skupin spojin elementov v sledovih,

30

razen:

 

bakrovega sulfata pentahidrata in bakrovega karbonata,

50

cinkovega oksida, manganovega oksida in bakrovega oksida.

100

Dopolnilna krmila,

4

razen:

 

mineralnih krmil.

12

Popolna krmila,

2

razen:

 

popolnih krmil za ribe in popolnih krmil za kožuharje.

10 (2)

2.

Kadmij

Posamična krmila rastlinskega izvora

1

Posamična krmila živalskega izvora

2

Posamična krmila mineralnega izvora

2

razen:

 

fosfatov.

10

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

10

razen:

 

bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata.

30

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

2

Premiksi (6)

15

Dopolnilna krmila,

0,5

razen:

 

mineralnih krmil,

 

– –

ki vsebujejo < 7 % fosforja (8),

5

– –

ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja (8),

0,75 na 1 % fosforja (8), vendar največ 7,5

dopolnilnih krmil za hišne živali.

2

Popolna krmila,

0,5

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet), koze (razen kozličkov) in ribe,

1

popolnih krmil za hišne živali.

2

3.

Fluor (7)

Posamična krmila

150

razen:

 

posamičnih krmil živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril,

500

morskih rakov, kot je morski kril,

3 000

fosfatov,

2 000

kalcijevega karbonata,

350

magnezijevega oksida,

600

apnenčastih morskih alg.

1 000

Vermikulit (E 561).

3 000

Dopolnilna krmila,

 

ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja (8),

500

ki vsebujejo > 4 % fosforja (8).

125 na 1 % fosforja (8)

Popolna krmila,

150

razen:

 

popolnih krmil za prašiče,

100

popolnih krmil za perutnino (razen piščancev) in ribe,

350

popolnih krmil za piščance,

250

popolnih krmil za govedo, ovce in koze

 

– –

v laktaciji,

30

– –

drugo.

50

4.

Svinec

Posamična krmila

10

razen:

 

živinske krme (3),

30

fosfatov in apnenčastih morskih alg,

15

kalcijevega karbonata,

20

kvasa.

5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

100

razen:

 

cinkovega oksida,

400

manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata.

200

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino vezalcev in sredstev proti strjevanju,

30

razen:

 

klinoptilolita vulkanskega izvora.

60

Premiksi (6)

200

Dopolnilna krmila,

10

razen:

 

mineralnih krmil.

15

Popolno krmilo

5

5.

Živo srebro (4)

Posamična krmila

0,1

razen:

 

rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih;

0,5

kalcijevega karbonata.

0,3

Krmne mešanice,

0,1

razen:

 

mineralnih krmil,

0,2

krmnih mešanic za ribe,

0,2

krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje.

0,3

6.

Nitrit (5)

Posamična krmila

15

razen:

 

ribje moke,

30

silaže,

proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba.

Popolna krmila,

15

razen:

 

popolnih krmil za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

7.

Melamin (9)

Krmilo,

2,5

razen krmnih dodatkov:

 

gvanidin ocetne kisline,

sečnine,

biureta.


ODDELEK II:   MIKOTOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Aflatoksin B1

Posamična krmila

0,02

Dopolnilna in popolna krmila,

0,01

razen:

 

krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino,

0,005

krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali).

0,02

2.

Rženi rožiček (Claviceps purpurea)

Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita.

1 000


ODDELEK III:   VSEBOVANI RASTLINSKI TOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Prosti gosipol

Posamična krmila

20

razen:

 

semen bombaževca,

5 000

pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolna krmila,

20

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet),

500

popolnih krmil za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

popolnih krmil za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

popolnih krmil za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen pujskov).

60

2.

Cianovodikova kislina

Posamična krmila

50

razen:

 

lanenega semena,

250

pogač iz lanenega semena,

350

proizvodov iz manioke in mandljevih pogač.

100

Popolna krmila,

50

razen:

 

popolnih krmil za mlade piščance (< 6 tednov).

10

3.

Teobromin

Popolna krmila,

300

razen:

 

popolnih krmil za prašiče,

200

popolnih krmil za pse, kunce, konje in kožuharje.

50

4.

Viniltiooksazolidon (5-viniloksazolidin-2-tion)

Popolna krmila za perutnino,

1 000

razen:

 

popolnih krmil za kokoši nesnice.

500

5.

Eterično gorčično olje (10)

Posamična krmila

100

razen:

 

tropin ogrščice.

4 000

Popolna krmila,

150

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

1 000

popolnih krmil za prašiče (razen pujskov) in perutnino.

500


ODDELEK IV:   ORGANSKE KLOROVE SPOJINE (RAZEN DIOKSINOV IN PCB)

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Aldrin (11)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01 (12)

2.

Dieldrin (11)

razen:

 

maščob in olj,

0,1 (12)

krmnih mešanic za ribe.

0,02 (12)

3.

Kamfeklor (toksafen) – vsota indikatorjev, kemično sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (13)

Ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih,

0,02

razen:

 

ribjega olja.

0,2

Popolna krmila za ribe

0,05

4.

Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

 

maščob in olj.

0,05

5.

DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,05

razen:

 

maščob in olj.

0,5

6.

Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov in endosulfansulfata, izražena kot endosulfan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,1

razen:

 

koruze in koruznih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi,

0,2

oljnic in proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, razen surovega rastlinskega olja,

0,5

surovega rastlinskega olja,

1,0

popolnih krmil za ribe.

0,005

7.

Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,05

8.

Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,2

9.

Heksaklorobenzen (HCB)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,2

10.   

Heksaklorocikloheksan (HCH)

alfa-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

 

maščob in olj.

0,2

beta-izomeri

Posamična krmila

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,1

Krmne mešanice,

0,01

razen:

 

krmnih mešanic za molzno govedo.

0,005

gama-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,2

razen:

 

maščob in olj.

2,0


ODDELEK V:   DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt)( (14), (15)) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,75

razen:

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,75

Posamična krmila mineralnega izvora

1,0

Posamična krmila živalskega izvora:

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

2,0

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,75

ribje olje,

6,0

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

1,25

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

2,25

Krmni dodatki kaolinitne gline, kalcijevega sulfata dihidrata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,75

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,0

Premiksi

1,0

Krmne mešanice,

0,75

razen:

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

2,25

krmnih mešanic za kožuharje

2.

Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavnik ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

1,25

razen:

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

1,5

Posamična krmila mineralnega izvora

1,5

Posamična krmila živalskega izvora:

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

3,0

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

1,25

ribje olje,

24,0

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

4,5

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

11,0

Krmni dodatki kaolinitne gline, kalcijevega sulfata dihidrata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju

1,5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,5

Premiksi

1,5

Krmne mešanice,

1,5

razen:

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

7,0

krmnih mešanic za kožuharje


ODDELEK VI:   ŠKODLJIVE BOTANIČNE NEČISTOTE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Semena plevela ter nezmleto in nezdrobljeno sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, ločeno ali v kombinaciji, ki vsebuje:

Posamična krmila in krmne mešanice

3 000

Datura sp.

 

1 000

2.

Crotalaria spp

Posamična krmila in krmne mešanice

100

3.

Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi, ki izhajajo iz njihove predelave (18), ločeno ali v kombinaciji

Posamična krmila in krmne mešanice

10 (19)

4.

Neoluščen bukov žir – Fagus silvatica L.

5.

Barbadoški orehi – Jatropha curcas L.

6.

Indijska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell.

7.

Sareptska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp.juncea

8.

Kitajska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin

9.

Črna ogrščica – Brassica nigra (L.) Koch

10.

Etiopska gorčica – Brassica carinata A. Braun

Posamična krmila in krmne mešanice

Semena in sadeži rastlinskih vrst, navedenih nasproti, ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmilih prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

11.

Semena Ambrosia spp.

Posamična krmila

50

razen:

 

prosa (zrnje Panicum miliaceum L.) in sorge (zrnje Sorghum bicolour (L) Moench s.l.), ki se ne dajejo neposredno živalim.

200

Krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žitna zrna in semena

50


ODDELEK VII:   DOVOLJENI KRMNI DODATKI V NECILJNI KRMI PO NEIZOGIBNEM PRENOSU

Kokcidiostatik

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (20)

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

 (21)

2.

Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance, pitovne pegatke in purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

 (21)

3.

Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice in purane (> 12 tednov),

0,03

pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

druge živalske vrste.

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

 (21)

4.

Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

pse, teleta, kunce, enoprste kopitarje, molznice, nesnice, purane (> 16 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

 (21)

5.

Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

 (21)

6.

Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

 (21)

7.

Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

purane, kunce, enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

 (21)

8.

Nikarbazin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (samega ali v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

 (21)

9.

Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce ter purane v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

 (21)

10.

Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

 (21)

11.

Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

 (21)

PRILOGA II

PRAGOVI UKREPANJA, KI SPROŽIJO PREISKAVE DRŽAV ČLANIC, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 4(2)

ODDELEK:

DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Prag ukrepanja v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt) (23), (24) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)

1.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,5

 (25)

razen:

 

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,5

 (25)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

1,0

 (25)

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,5

 (25)

ribje olje,

5,0

 (26)

ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

1,0

 (26)

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

1,75

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,5

 (25)

Premiksi

0,5

 (25)

Krmne mešanice,

0,5

 (25)

razen:

 

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

1,75

 (26)

krmnih mešanic za kožuharje

 

2.

Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,35

 (25)

razen:

 

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,35

 (25)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

0,75

 (25)

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,35

 (25)

ribje olje,

14,0

 (26)

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

2,5

 (26)

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

7,0

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

 (25)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,35

 (25)

Premiksi

0,35

 (25)

Krmne mešanice,

0,5

 (25)

razen:

 

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

3,5

 (26)

krmnih mešanic za kožuharje

 


(1)  Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen.

(2)  Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme.

(3)  Živinska krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn.

(4)  Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(5)  Mejne vrednosti so izražene kot natrijev nitrit.

(6)  Najvišja mejna vrednost, določena za premikse, upošteva dodatke z najvišjimi vrednostmi svinca in kadmija, ne pa dovzetnosti različnih živalskih vrst za svinec in kadmij. Kot določa člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), mora proizvajalec premiksov zaradi varstva zdravja živali in ljudi zagotoviti, da so, poleg skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi za premikse, navodila za uporabo premiksa v skladu z najvišjimi mejnimi vrednostmi za dopolnilna in popolna krmila.

(7)  Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(8)  Odstotek fosforja je relativen glede na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(9)  Mejne vrednosti se nanašajo samo na melamin. Vključitev strukturno povezanih spojin cianurinske kisline, amelina in amelida v mejne vrednosti bo obravnavana pozneje.

(10)  Mejne vrednosti so izražene kot alil izotiocianat.

(11)  Samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin.

(12)  Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojen ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(13)  Sistem številčenja Parlar s predpono CHB ali „Parlar“:

 

CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,10,10-oktoklorobornan,

 

CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,9,10,10-nonaklorobornan,

 

CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan.

(14)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(15)  Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 1, morajo biti v navedenem začasnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(16)  Sveže ribe in druge morske živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 4,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg proizvoda in 0,8 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 25,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelani živalski proteini, proizvedeni iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti gojenim živalim, ki se gojijo, vzrejajo ali razmnožujejo za proizvodnjo hrane.

(17)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

Pripadnik iste vrste

Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)

Dibenzo-p-dioksini („PCDD“) in dibenzofurani („PCDF“)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0001

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,05

2,3,4,7,8-PeCDF

0,5

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0001

Dioksinom podobnine-orto PCB + mono-orto PCB

 

 

Ne-orto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0001

PCB 126

0,1

PCB 169

0,01

Mono-orto PCB

PCB 105

0,0001

PCB 114

0,0005

PCB 118

0,0001

PCB 123

0,0001

PCB 156

0,0005

PCB 157

0,0005

PCB 167

0,00001

PCB 189

0,0001

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

(18)  Če je določljivo z analitično mikroskopijo.

(19)  Vključuje tudi ostanke ovojev semen.

(20)  Brez poseganja v dovoljene vrednosti v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(21)  Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.

(22)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

(23)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(24)  Komisija bo proučila te pragove za ukrepanje hkrati s proučitvijo mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(25)  Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(26)  V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

Pripadnik iste vrste

Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)

Dibenzo-p-dioksini (‚PCDD‘) in dibenzofurani (‚PCDF‘)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0001

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,05

2,3,4,7,8-PeCDF

0,5

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0001

‚Dioksinom podobni‘ ne-orto PCB + mono-orto PCB

 

 

Ne-orto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0001

PCB 126

0,1

PCB 169

0,01

Mono-orto PCB

PCB 105

0,0001

PCB 114

0,0005

PCB 118

0,0001

PCB 123

0,0001

PCB 156

0,0005

PCB 157

0,0005

PCB 167

0,00001

PCB 189

0,0001

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: ‚T‘ = tetra; ‚Pe‘ = penta; ‚Hx‘ = heksa; ‚Hp‘ = hepta; ‚O‘ = okta; ‚CDD‘ = klorodibenzodioksin; ‚CDF‘ = klorodibenzofuran; ‚CB‘ = klorobifenil.


17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/25


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 575/2011

z dne 16. junija 2011

o katalogu posamičnih krmil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (1) ter zlasti člena 26(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 242/2010 z dne 19. marca 2010 o oblikovanju kataloga posamičnih krmil (2) je bila sestavljena prva različica kataloga posamičnih krmil. Katalog je sestavljen iz seznama posamičnih krmil, ki so že navedena v delu B Priloge k Direktivi 96/25/ES, stolpcev 2, 3 in 4 Priloge k Direktivi 82/471/EGS in iz določil o slovarju iz točke IV dela A Priloge k Direktivi 96/25/ES.

(2)

Ustrezni predstavniki iz evropskih sektorjev dejavnosti poslovanja s krmo so, po posvetovanju z drugimi zadevnimi stranmi, v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in ob upoštevanju zadevnih izkušenj iz mnenj Evropske agencije za varnost hrane ter znanstvenih ali tehnoloških razvojnih dogodkov pripravili spremembe Uredbe (EU) št. 242/2010. Te spremembe se nanašajo na nove vnose in izboljšave obstoječih vnosov.

(3)

Komisija je ocenila predložene spremembe, preverila, ali so bili postopek in pogoji iz člena 26 Uredbe (ES) št. 767/2009 upoštevani in izpolnjeni, in se strinja s spremembami, kot izhajajo iz ocene.

(4)

Ker je treba v Uredbo (EU) št. 242/2010 vnesti veliko sprememb, je primerno, da se zaradi skladnosti, jasnosti in poenostavitve navedena uredba razveljavi in nadomesti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sestavi se katalog posamičnih krmil iz člena 24 Uredbe (ES) št. 767/2009, kakor je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EU) št. 242/2010 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(2)  UL L 77, 24.3.2010, str. 17.


PRILOGA

KATALOG POSAMIČNIH KRMIL

DEL A

Splošne določbe

(1)

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo uporabljajo ta katalog prostovoljno. Vendar je ime posamičnega krmila iz dela C dovoljeno uporabljati le za posamično krmilo, ki izpolnjuje zahteve zadevnega vnosa.

(2)

Vsi vnosi na seznamu posamičnih krmil v delu C so skladni z omejitvami uporabe posamičnih krmil v skladu z veljavno zakonodajo Unije. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki uporabljajo posamično krmilo iz kataloga, zagotovijo, da to izpolnjuje zahteve člena 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

(3)

V skladu z dobro prakso iz člena 4 Uredbe (ES) št. 183/2005 posamična krmila ne vsebujejo kemičnih nečistoč zaradi proizvodnega postopka in pomožnih tehnoloških sredstev, razen če je v katalogu določena posebna najvišja vsebnost.

(4)

Botanična čistost posamičnega krmila ne sme biti manjša od 95 %. Vendar botanične nečistoče, kot so ostanki drugih oljnih semen ali oljnih sadežev, nastale v prejšnjem proizvodnem postopku, ne presegajo 0,5 % za vsako vrsto oljnega semena ali oljnega sadeža. Kot odstopanje od teh splošnih pravil se na seznamu posamičnih krmil v delu C določi posebna vsebnost.

(5)

Splošno ime/poimenovanje enega ali več postopkov, kot je navedeno v zadnjem stolpcu glosarja postopkov v delu B, se lahko doda imenu posamičnega krmila, s čimer se nakaže, da so bili za posamično krmilo opravljeni zadevni postopki.

(6)

Če se proizvodni postopek za posamično krmilo razlikuje od opisa zadevnega postopka, kot je določeno v glosarju postopkov v delu B, se proizvodni postopek določi v opisu zadevnega posamičnega krmila.

(7)

Za več posamičnih krmil se lahko uporabljajo sopomenke. Takšne sopomenke se navedejo v kvadratnih oklepajih v stolpcu „ime“ vnosa za zadevno posamično krmilo na seznamu posamičnih krmil v delu C.

(8)

V opisu posamičnih krmil na seznamu posamičnih krmil v delu C se namesto besed „stranski proizvod“ uporabi beseda „proizvod“, da se upoštevajo razmere na trgu in jezik, ki ga nosilci dejavnosti poslovanja s krmo uporabljajo v praksi z namenom poudarjanja tržne vrednosti posamičnih krmil.

(9)

Botanično ime rastline se navede samo v opisu prvega vnosa na seznamu posamičnih krmil v delu C v zvezi z zadevno rastlino.

(10)

Temeljno načelo za obvezno označevanje analitskih sestavin določenega posamičnega krmila v katalogu je, ali določen proizvod vsebuje visoke koncentracije določene sestavine oziroma ali je proizvodni postopek spremenil prehranske lastnosti proizvoda.

(11)

Člen 15(g) Uredbe (ES) št. 767/2009 v povezavi s točko 6 Priloge I k navedeni uredbi določa zahteve za označevanje v zvezi z vsebnostjo vlage. Člen 16(1)(b) navedene uredbe v povezavi s Prilogo V določa zahteve za označevanje v zvezi z drugimi analitskimi sestavinami. Poleg tega točka 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009 zahteva navedbo vsebnosti pepela, netopnega v klorovodikovi kislini, če presega 2,2 % na splošno, ali za določeno posamično krmilo, če presega vsebnost, določeno v zadevnem razdelku Priloge V k navedeni uredbi. Vendar nekateri vnosi na seznamu posamičnih krmil v delu C odstopajo od navedenih pravil:

(a)

obvezne navedbe v zvezi z analitskimi sestavinami na seznamu posamičnih krmil v delu C nadomeščajo obvezne navedbe, določene v zadevnem razdelku Priloge V k Uredbi (ES) št. 767/2009;

(b)

če je stolpec za obvezne navedbe na seznamu posamičnih krmil v delu C prazen v zvezi z analitskimi sestavinami, ki jih je sicer treba navesti v skladu z zadevnim razdelkom Priloge V k Uredbi (ES) št. 767/2009, navedenih sestavin ni treba označiti. Vendar se za pepel, netopen v klorovodikovi kislini, kjer na seznamu posamičnih krmil v delu C ni določena nobena vsebnost, navede vsebnost, če presega 2,2 %;

(c)

kadar se v stolpcu „obvezne navedbe“ na seznamu posamičnih krmil v delu C navede ena ali več posebnih vsebnosti vlage, veljajo navedene vsebnosti namesto vsebnosti iz točke 6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009. Vendar če je vsebnost vlage nižja od 14 %, navedba ni obvezna. Kadar v navedenem stolpcu ni določena nobena posebna vsebnost vlage, velja točka 6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 767/2009.

(12)

„Tehnična čistost“ pomeni, da je snov proizvedena v nadzorovanem kemičnem ali fizičnem postopku, ki izpolnjuje vse zadevne zahteve v skladu z zakonodajo Unije o krmi.

(13)

Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki trdi, da ima posamično krmilo več lastnosti, kot jih je navedenih v stolpcu „opis“ na seznamu posamičnih krmil v delu C, mora izpolnjevati zahteve člena 13 Uredbe (ES) št. 767/2009. Poleg tega lahko posamično krmilo ustreza posebnemu prehranskemu namenu v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (ES) št. 767/2009.

DEL B

Glosar postopkov

 

Postopek

Opredelitev

Splošno ime/poimenovanje

1

zračno frakcioniranje

Ločevanje delcev z zračnim tokom.

zračno frakcionirano

2

aspiracija

Postopek odstranjevanja prahu, drobnih delcev in drugih delov s suspendiranimi žitnimi ostanki iz tovora žit med prevozom z zračnim tokom.

aspirirano

3

blanširanje

Postopek toplotne obdelave organske snovi s kuhanjem v vreli vodi ali pari, da se denaturirajo naravni encimi, zmehča tkivo in odstranijo surove arome, čemur sledi potopitev v hladno vodo, da se ustavi proces kuhanja.

blanširano

4

beljenje

Odstranjevanje naravnih barvil.

beljeno

5

hlajenje

Zniževanje temperature pod temperaturo okolja, vendar še vedno nad zmrziščem, da se ohrani konzerviranje.

ohlajeno

6

sekljanje

Manjšanje velikosti delcev z uporabo enega ali več rezil.

sesekljano

7

čiščenje

Odstranjevanje predmetov (kontaminantov, npr. kamnov) ali vegetativnih delov rastline, npr. ločenih delcev slame, luščin ali plevela.

očiščeno/sortirano

8

koncentriranje (1)

Povečanje vsebnosti nekaterih snovi z odstranjevanjem vode in/ali drugih snovi.

koncentrat

9

kondenziranje

Prehajanje snovi iz plinskega v tekoče stanje.

kondenzirano

10

kuhanje

Uporaba toplote, da se spremenijo fizikalne in kemične lastnosti posamičnih krmil.

kuhano

11

drobljenje

Zmanjševanje velikosti delcev z uporabo drobilca.

drobljeno, drobec

12

kristalizacija

Čiščenje z oblikovanjem trdnih kristalov iz tekoče raztopine. Nečistoče v tekočini običajno ne ostanejo v mrežasti strukturi kristala.

kristalizirano

13

luščenje (2)

Popolna ali delna odstranitev zunanjih plasti zrn, semen, sadežev, oreškov itd.

oluščeno, delno oluščeno

14

lupljenje/ličkanje

Odstranjevanje zunanjih ovojev fižola, zrn in semen, običajno s fizikalnimi sredstvi.

olupljeno ali ličkano

15

depektinizacija

Ekstrakcija pektinov iz posamičnih krmil.

depektinizirano

16

izsuševanje

Postopek ekstrakcije vlage.

izsušeno

17

odstranjevanje sluzi

Postopek za odstranjevanje plasti sluzi na površini.

brez sluzi

18

odstranjevanje sladkorja

Popolna ali delna odstranitev mono- in disaharidov iz melas in drugih surovin, ki vsebujejo sladkor, s kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi.

brez sladkorja, z manj sladkorja

19

razstrupljanje

Postopek, s katerim se strupeni kontaminanti uničijo ali se zmanjša njihova koncentracija.

razstrupljeno

20

destilacija

Frakcioniranje tekočin z vrenjem in zbiranjem kondenzirane pare v ločen zbiralnik.

destilirano

21

sušenje

Zmanjšanje vsebnosti vlage po umetnem ali naravnem postopku.

sušeno (naravno ali umetno)

22

siliranje

Shranjevanje posamičnih krmil v silosu, po možnosti z dodajanjem sredstev za konzerviranje ali z uporabo anaerobnih pogojev, po možnosti s silirnimi dodatki.

silirano

23

izparevanje

Zmanjševanje vsebnosti vode.

izparelo

24

ekspanzija

Toplotni postopek, med katerim notranja vsebnost vode proizvoda, nenadoma zavrela, povzroči razpad proizvoda.

ekspandirano

25

stiskanje

Odstranjevanje olja/maščobe s stiskanjem.

stiskanec/pogača in olje/maščoba

26

ekstrakcija

Odstranitev maščobe ali olja z organskim topilom iz nekaterih posamičnih krmil ali sladkorja ali drugih vodotopnih sestavin z vodnim topilom.

izvleček/zdrob in maščoba/olje, melase/pulpa in sladkor ali druge vodotopne sestavine

27

ekstrudiranje

Toplotni postopek, med katerim notranja vsebnost vode proizvoda, nenadoma zavrela, povzroči razpad proizvoda, kombiniran s posebnim oblikovanjem s stiskanjem skozi odprtino.

ekstrudirano

28

fermentacija

Postopek, s katerim se mikroorganizmi, kot so bakterije, glive ali kvasovke, proizvedejo ali uporabijo na krmilih za pospeševanje spremembe v njihovi kemični sestavi/lastnostih.

fermentirano

29

filtriranje

Ločevanje mešanice tekočine in trdnih delcev z vlivanjem tekočine skozi porozen medij ali membrano.

filtrirano

30

kosmičenje

Valjanje toplotno obdelane vlažne snovi.

kosmiči

31

mletje

Zmanjšanje velikosti delcev suhih žit in pospeševanje ločevanja na sestavne dele (predvsem moko, otrobe in krmno moko).

moka, otrobi, krmna moka (3), krma

32

frakcioniranje

Ločevanje delov posamičnih krmil s presejanjem in/ali obdelavo z zračnim tokom, ki odnese lahke dele lupine.

frakcionirano

33

drobljenje

Postopek drobljenja posamičnih krmil na drobne koščke.

drobljeno

34

cvrtje

Postopek priprave posamičnih krmil v olju ali maščobi.

ocvrto

35

želiranje

Postopek oblikovanja želeja, trdne, želatini podobne snovi, ki je lahko mehka in krhka do trda in čvrsta, običajno z uporabo sredstev za želiranje.

želirano

36

granulacija

Obdelava posamičnih krmil, da se pridobita posebna velikost delcev in enakomernost.

granulirano

37

mletje

Zmanjševanje velikosti delcev trdnih posamičnih krmil s suhim ali mokrim postopkom.

zmleto

38

segrevanje

Toplotne obdelave pod posebnimi pogoji.

toplotno obdelano

39

hidrogeniranje

Pretvorba, z uporabo katalizatorja, nenasičenih maščobnih kislin v nasičene (olj in maščob) ali proste maščobne kisline ali reduciranje sladkorjev v podobne poliole.

hidrogenirano, delno hidrogenirano

40

hidroliza

Zmanjšanje molekularne velikosti z ustrezno obdelavo z vodo in encimi ali kislimi oziroma bazičnimi reagenti.

hidrolizirano

41

utekočinjenje

Prehajanje iz trdnega ali plinskega stanja v tekoče stanje.

utekočinjeno

42

maceracija

Zmanjševanje velikosti posamičnih krmil z uporabo mehanskih sredstev, pogosto v prisotnosti vode ali drugih tekočin.

macerirano

43

slajenje

Pri žitu se omogoči začetek kalitve, da se aktivirajo naravni encimi, ki škrob razčlenijo v fermentirajoče ogljikove hidrate in beljakovine v aminokisline in peptide.

oslajeno

44

taljenje

Prehajanje iz trdnega v tekoče stanje z uporabo toplote.

staljeno

45

mikronizacija

Postopek zmanjševanja povprečnega premera delcev trdne snovi na velikost mikrometra.

mikronizirano

46

predkuhavanje

Postopek delnega kuhanja s kratkim časom vretja

predkuhano

47

pasterizacija

Segrevanje do kritične temperature točno določen čas, da se odstranijo škodljivi mikroorganizmi, čemur sledi hitro ohlajanje.

pasterizirano

48

lupljenje

Odstranjevanje kože/lupine s sadja in zelenjave.

olupljeno

49

peletiranje

Oblikovanje s stiskanjem skozi matrico.

peleti, peletirano

50

poliranje

Poliranje olupljenega zrnja, npr. riža, z vrtenjem v bobnih, zaradi česar postane zrnje svetlo in svetleče.

polirano

51

gelatinizacija

Spreminjanje škrobnih zrnc, da se jim v hladni vodi opazno izboljšajo zmožnosti nabrekanja.

gelatinizirano (4), ekspandirano

52

stiskanje (5)

Fizično odstranjevanje tekočin, kot so maščobe, olje, voda ali sok, iz trdnih snovi.

stiskanec/pogača (pri snoveh, ki vsebujejo olje)

pulpa, mezga (pri sadju itd.)

stisnjena pulpa (pri sladkorni pesi)

53

rafiniranje

Popolna ali delna odstranitev nečistoč ali neželenih sestavin s kemično/fizikalno obdelavo.

rafinirano, delno rafinirano

54

praženje

Segrevanje posamičnih krmil v suhem stanju, da se izboljša prebavljivost, izboljša barva in/ali zmanjšajo naravni antinutritivni dejavniki.

praženo

55

valjanje

Zmanjšanje velikosti delcev s stiskanjem posamičnih krmil, npr. zrn, med dvema valjema.

valjano

56

zaščita v vampu

Postopek, ki bodisi s fizično obdelavo z uporabo toplote, pritiska, pare ali kombinacije teh pogojev in/ali z uporabo pomožnih tehnoloških sredstev zaščiti hranilne snovi pred razgradnjo v vampu.

zaščiteno v vampu

57

presejanje

Ločevanje različno velikih delcev s prehajanjem posamičnih krmil skozi sita med stresanjem ali vlivanjem.

presejano

58

posnemanje

Ločevanje zgornjega plavajočega sloja tekočine z mehanskimi sredstvi, npr. mlečne maščobe.

posneto

59

rezanje na rezine

Rezanje posamičnih krmil na rezine.

narezano

60

namakanje

Vlaženje in mehčanje posamičnih krmil, običajno semen, da se skrajša čas kuhanja, olajša odstranjevanje lupine semen, pospeši vsrkavanje vode za aktiviranje postopka kalitve ali zmanjša koncentracija naravnih antinutritivnih dejavnikov.

namočeno

61

sušenje z vprševanjem

Zmanjševanje vsebnosti vlage z vprševanjem oziroma zameglevanjem posamičnega krmila, za povečanje razmerja med površino in težo, ob upihovanju vročega zraka.

sušeno z vprševanjem

62

parna termična obdelava

Postopek segrevanja in kuhanja s paro pod pritiskom, za povečanje prebavljivosti.

parjeno

63

praženje

Segrevanje s suho toploto, običajno pri semenih oljnic, npr. za zmanjšanje ali odstranitev naravnih antinutritivnih dejavnikov.

praženo

64

ultrafiltracija

Filtracija tekočin skozi membrano, ki prepušča samo majhne molekule.

ultrafiltriran

DEL C

Seznam posamičnih krmil

1.   Žitna zrna in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

1.1.1

ječmen

Zrnje vrste Hordeum vulgare L. Lahko je zaščiteno v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.1.2

ječmen, ekspandiran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega ječmena z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.1.3

ječmen, pražen

Proizvod postopka praženja ječmena, ki je delno pražen z malo barve.

škrob, če > 10 %

surove beljakovine, če > 15 %

1.1.4

ječmenovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega ječmena. Vsebuje lahko majhen delež ječmenovih lusk. Lahko so zaščitena v vampu.

škrob

način zaščite v vampu, če je primerno

1.1.5

ječmenove vlaknine

Proizvod pridobivanja ječmenovega škroba. Sestoji iz delcev endosperma in predvsem iz vlaknin.

surove vlaknine

surove beljakovine, če > 10 %

1.1.6

ječmenove luščine

Proizvod pridobivanja etanola-škroba po suhem mletju, presejanju in lupljenju ječmenovih zrn.

surove vlaknine

surove beljakovine, če > 10 %

1.1.7

ječmenova krmna moka

Proizvod, pridobljen pri mletju presejanega, oluščenega ječmena v ješprenjček, zdrob ali moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.1.8

ječmenove beljakovine

Proizvod iz ječmena, pridobljen po ločevanju škroba in otrobov. Sestoji predvsem iz beljakovin.

surove beljakovine

škrob

1.1.9

krma iz ječmenovih beljakovin

Proizvod iz ječmena, pridobljen po ločevanju škroba. Sestoji predvsem iz beljakovin in delcev endosperma. Lahko je posušen.

vlaga, če < 45 % ali > 60 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

škrob

1.1.10

ječmenov sok

Proizvod iz ječmena, pridobljen po mokri ekstrakciji beljakovin in škroba.

surove beljakovine

1.1.11

ječmenovi otrobi

Proizvod pridobivanja moke, pridobljen iz presejanih zrn oluščenega ječmena. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.1.12

tekoči ječmenov škrob

Sekundarna frakcija škroba iz pridobivanja škroba iz ječmena.

če je vlaga < 50 %:

škrob

1.1.13

ostanki pivovarskega ječmena na situ

Proizvod čiščenja pivovarskega ječmena, sestavljen iz majhnih zrn pivovarskega ječmena in delcev zdrobljenih zrn pivovarskega ječmena, ločenih pred postopkom slajenja.

surove vlaknine

surovi pepel, če >2,2 %

1.1.14

pivovarski ječmen in ostanki slada

Žitni ostanki, aspirirani iz postopkov prenosa zrn.

surove vlaknine

1.1.15

luščine pivovarskega ječmena

Proizvod čiščenja pivovarskega ječmena, sestavljen iz delcev lupine in ostankov.

surove vlaknine

1.1.16

ječmenove droži v trdnem stanju, mokre

Proizvod pridobivanja etanola iz ječmena. Vsebuje trdne delce iz destilacije.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine

1.1.17

topni ostanki ječmenove drozge, mokri

Proizvod pridobivanja etanola iz ječmena. Vsebuje topne delce iz destilacije.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

1.1.18

slad (6)

Proizvod iz kaljenih žit, sušen, mlet in/ali ekstrahiran.

 

1.1.19

koreninice slada (6)

Proizvod kalitve pivovarskega žita in čiščenja slada, sestavljen iz koreninic, žitnih ostankov, luščin in manjših zdrobljenih zrn pivovarskega žita. Lahko je mlet.

 

1.2.1

koruza (7)

zrnje vrste Zea mays L. ssp. mays. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.2.2

koruzni kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščene koruze. Vsebuje lahko majhen delež koruznih lusk.

škrob

1.2.3

koruzna krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v koruzno moko ali zdrob. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjenega manj endosperma kot iz koruznih otrobov.

surove vlaknine

škrob

1.2.4

koruzni otrobi

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v koruzno moko ali zdrob. Vsebuje predvsem zunanje ovoje ter delce koruznih kalčkov in endosperma.

surove vlaknine

1.2.5

koruzni storži

Bistveni del koruznega klasa. Obsega stržen, zrna in ličje.

surove vlaknine

škrob

1.2.6

ostanki koruze na situ

Delci koruze, ki ostanejo po postopku presejanja.

 

1.2.7

koruzna vlakna

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Sestojijo predvsem iz vlaknin.

vlaga, če < 50 % ali > 70 %

če je vlaga < 50 %:

surove vlaknine

1.2.8

koruzni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Vsebuje predvsem gluten, pridobljen z ločevanjem škroba.

surove beljakovine

vlaga, če < 70 % ali > 90 %

1.2.9

koruzni krmni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji koruznega škroba. Sestavljen je iz otrobov in topnih ostankov koruze. Proizvod lahko vsebuje tudi drobljeno koruzo in ostanke ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov. Lahko se dodajo drugi proizvodi iz škroba in iz rafiniranja ali fermentacije proizvodov iz škroba. Lahko je sušen.

vlaga, če < 40 % ali > 65 %

če je vlaga < 40 %:

surove beljakovine

surove vlaknine

škrob

surove maščobe

1.2.10

koruzni kalčki

Proizvod, pridobljen z mletjem koruze v zdrob ali koruzno moko ali iz koruznega škroba. Sestavljen je predvsem iz koruznih kalčkov, zunanjega ovoja in delcev endosperma.

vlaga, če < 40 % ali > 60 %

če je vlaga < 40 %:

surove beljakovine

surove maščobe

1.2.11

pogača iz koruznih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem koruznih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma in ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.2.12

zdrob koruznih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo koruznih kalčkov.

surove beljakovine

1.2.13

surovo olje iz koruznih kalčkov

Proizvod iz koruznih kalčkov.

surove maščobe

1.2.14

koruza, ekspandirana

Proizvod, pridobljen iz zmlete ali drobljene koruze z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.2.15

tekočina namočenega zrnja koruze

Koncentrirani tekoči del iz postopka namakanja koruze.

vlaga, če < 45 % ali > 65 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

1.2.16

silaža sladke koruze

Stranski proizvod predelave sladke koruze, sestavljen iz storža, lusk, stržena jedrc, rezan in izsušen ali stisnjen. Pridobljen z rezanjem storžev sladke koruze, lusk in ličja, s prisotnostjo jedrc sladke koruze.

surove vlaknine

1.3.1

proso

Zrnje vrste Panicum miliaceum L.

 

1.4.1

oves

Zrnje vrste Avena sativa L. in druge gojene vrste ovsa.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.4.2

olupljen oves

Olupljena ovsena zrna. Lahko je obdelan s paro.

 

1.4.3

ovseni kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega ovsa. Vsebuje lahko majhen delež ovsenih lusk.

škrob

1.4.4

ovsena krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejanega, oluščenega ovsa v ovseni zdrob in moko. Vsebuje predvsem ovsene otrobe in endosperm.

surove vlaknine

škrob

1.4.5

ovseni otrobi

Proizvod pridobivanja moke, pridobljen iz presejanih zrn oluščenega ovsa. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.4.6

ovsene luščine

Proizvod, pridobljen z luščenjem ovsenih zrn.

surove vlaknine

1.4.7

oves, ekspandiran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega ovsa z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.4.8

ovseni zdrob

Očiščen oves z odstranjeno luščino.

surove vlaknine

škrob

1.4.9

ovsena moka

Proizvod, pridobljen z mletjem ovsenih zrn.

surove vlaknine

škrob

1.4.10

krmna ovsena moka

Ovseni proizvod z visoko vsebnostjo škroba, po luščenju.

surove vlaknine

1.4.11

ovsena krma

Proizvod, pridobljen z mletjem presejanega, oluščenega ovsa v ovseni zdrob in moko. Vsebuje predvsem ovsene otrobe in endosperm.

surove vlaknine

1.5.1

semena kvinoje, ekstrahirana

Očiščeno celo seme kvinoje (Chenopodium quinoa Willd), iz katerega je bil odstranjen saponin, vsebovan v zunanji plasti semen.

 

1.6.1

riž, lomljen

Proizvod mletja riža (Oryza sativa L.), sestavljen predvsem iz majhnih in/ali drobljenih zrn, pridobljenih z mletjem.

škrob

1.6.2

riž, mlet

Oluščen riž, iz katerega so bili z mletjem odstranjeni vsi ali del otrobov in kali.

škrob

1.6.3

riž, preželatiniziran

Proizvod, pridobljen iz zmletega ali drobljenega riža z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.6.4

riž, ekstrudiran

Proizvod, pridobljen z ekstrudiranjem riževe moke.

škrob

1.6.5

riževi kosmiči:

[riž, preželatiniziran]

Proizvod, pridobljen s kosmičenjem preželatiniziranih riževih zrn ali drobljenih zrn.

škrob

1.6.6

riž, oluščen/rjavi

Neoluščeni riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina.

škrob

surove vlaknine

1.6.7

mleti krmni riž

Proizvod, pridobljen z mletjem krmnega riža, ki vsebuje zelena, bleda ali nezrela zrna, ki so bila izločena s sejanjem oluščenega riža pred mletjem, oziroma iz rumenih ali pikčastih oluščenih zrn.

škrob

1.6.8

riževa moka

Proizvod, pridobljen z mletjem brušenega riža.

škrob

1.6.9

moka iz rjavega riža

Proizvod, pridobljen z mletjem rjavega riža.

surove vlaknine

škrob

1.6.10

riževi otrobi

Proizvod mletja oluščenega riža, sestavljenega iz zunanjih ovojev jedra (perikarp, lupina semen, jedro, alevron) z delom kalčka.

surove vlaknine

1.6.11

riževi otrobi s kalcijevim karbonatom

Proizvod poliranja oluščenega riža, ki vsebuje predvsem srebrnkaste ovoje, delce alevronske plasti, endosperm in kalčke. Vsebuje različne količine kalcijevega karbonata, ki nastane s poliranjem.

surove vlaknine

kalcijev karbonat

1.6.12

razmaščeni riževi otrobi

Riževi otrobi, ki so proizvod ekstrakcije olja.

surove vlaknine

1.6.13

olje iz riževih otrobov

Olje, ekstrahirano iz stabiliziranih riževih otrobov.

surove maščobe

1.6.14

riževa krmna moka

Proizvod pridobivanja riževe moke in škroba, pridobljen s suhim ali mokrim mletjem in sejanjem. Sestavljen je predvsem iz škroba, beljakovin, maščob in vlaken.

škrob, če > 20 %

surove beljakovine, če > 10 %

surove maščobe, če > 5 %

surove vlaknine

1.6.15

krmna moka iz predkuhanega riža

Proizvod poliranja oluščenega predkuhanega riža, ki vsebuje predvsem srebrnkaste ovoje, delce alevronske plasti, endosperm in kalčke. Vsebuje različne količine kalcijevega karbonata, ki nastane s poliranjem.

surove vlaknine

kalcijev karbonat

1.6.16

pivovarski riž

Najmanjši drobljeni delci iz postopka mletja riža, običajno veliki eno četrtino celega zrna.

škrob

1.6.17

riževi kalčki

Proizvod, sestavljen predvsem iz kali, odstranjene med postopkom mletja riža in ločene od otrobov.

surove maščobe

surove beljakovine

1.6.18

pogača iz riževih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem riževih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma ali ovoja.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

1.6.19

moka iz riževih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo riževih kalčkov, ki se jih še vedno držijo delčki endosperma ali ovoja.

surove beljakovine

1.6.20

riževe beljakovine

Proizvod pridobivanja riževega škroba iz drobljenega riža, pridobljen z mokrim mletjem, sejanjem, ločevanjem, koncentriranjem in sušenjem.

surove beljakovine

1.6.21

tekoča polirana riževa krma

Koncentriran tekoči proizvod mokrega mletja in sejanja riža.

škrob

1.7.1

Zrnje vrste Secale cereale L.

 

1.7.2

ržena krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj raznovrstnih delov zrnja.

škrob

surove vlaknine

1.7.3

krmna rž

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjeno manj endosperma kot iz rženih otrobov.

škrob

surove vlaknine

1.7.4

rženi otrobi

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane rži v rženo moko. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

škrob

surove vlaknine

1.8.1

sirek; [navadni sirek]

Zrna/seme vrste Sorghum bicolor L. Moench.

 

1.8.2

sirek beli

Zrnje belega sirka.

 

1.8.3

sirkov krmni gluten

Posušen proizvod, pridobljen z ločevanjem sirkovega škroba. Sestavljen je predvsem iz otrobov in manjše količine glutena. Proizvod lahko vsebuje tudi posušene ostanke vode iz maceracije, mogoče je dodati kalčke.

surove beljakovine

1.9.1

pira

Zrnje pire vrst Triticum spelta L., Triticum dicoccum Schrank, Triticum monococcum.

 

1.9.2

pirini otrobi

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji pirine moke. Vsebuje predvsem zunanje ovoje ter delce pirinih kalčkov in endosperma.

surove vlaknine

1.9.3

pirine luščine

Proizvod, pridobljen z luščenjem pirinih zrn.

surove vlaknine

1.9.4

pirina krmna moka

Proizvod, pridobljen s postopkom predelave presejane, oluščene pire v pirino moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.10.1

tritikala

Zrnje križanca Triticum X Secale cereale L.

 

1.11.1

pšenica

Zrnje vrste Triticum aestivum (L.), Triticum durum Desf. in drugih gojenih vrst pšenice. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

1.11.2

koreninice pšenice

Proizvod iz kalitve oslajene pšenice in ostankov slada, sestavljen iz koreninic, žitnih ostankov, luščin in manjših zdrobljenih zrn oslajene pšenice.

 

1.11.3

pšenica, pregelatinizirana

Proizvod, pridobljen iz zmlete ali drobljene pšenice z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom

škrob

1.11.4

pšenična krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane pšenice ali oluščene pire v pšenično moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj odpadnega zrnja.

surove vlaknine

škrob

1.11.5

pšenični kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščene pšenice. Vsebuje lahko majhen delež pšeničnih lusk. Lahko so zaščitena v vampu.

surove vlaknine

škrob

način zaščite v vampu, če je primerno

1.11.6

pšenično krmilo

Proizvod mletja v moko ali pridobivanja slada, pridobljen iz presejane pšenice ali oluščene pire. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bilo odstranjenega manj endosperma kot iz pšeničnih otrobov.

surove vlaknine

1.11.7

pšenični otrobi (8)

Proizvod mletja v moko ali pridobivanja slada, pridobljen iz presejane pšenice ali oluščene pire. Vsebuje predvsem dele zunanjih ovojev in delce zrnja, iz katerega je bila odstranjena večina endosperma.

surove vlaknine

1.11.8

slajeni fermentirani pšenični delci

Proizvod, pridobljen s kombinacijo pridobivanja slada in fermentacije pšenice in pšeničnih otrobov. Proizvod se nato posuši in zmelje.

škrob

surove vlaknine

1.11.10

pšenična vlakna

Vlakna, ekstrahirana pri predelavi pšenice. Sestojijo predvsem iz vlaknin.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

surove vlaknine

1.11.11

pšenični kalčki

Proizvod, pridobljen z mletjem pšenice v pšenično moko. Vsebuje predvsem pšenične kalčke, valjane ali drugače obdelane, ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in zunanjih ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.11.12

pšenični kalčki, fermentirani

Proizvod fermentacije pšeničnih kalkov, z inaktiviranimi mikroorganizmi.

surove beljakovine

surove maščobe

1.11.13

pogača iz pšeničnih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem pšeničnih kalčkov (Triticum aestivum L., Triticum durum Desf. in drugih gojenih vrst pšenice in oluščene pire (Triticum spelta L., Triticum dicoccum Schrank, Triticum monococcum L.)), ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in ovoja.

surove beljakovine

1.11.15

pšenične beljakovine

Pšenične beljakovine, ekstrahirane med pridobivanjem škroba ali etanola, lahko delno hidrolizirane.

surove beljakovine

1.11.16

pšenični krmni gluten

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji pšeničnega škroba in glutena. Vsebuje otrobe, iz katerih so bili lahko kalčki delno odstranjeni. Lahko se dodajo topni ostanki pšenice, drobljena pšenica ter drugi proizvodi iz škroba in iz rafiniranja proizvodov iz škroba.

vlaga, če < 45 % ali > 60 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

škrob

1.11.18

vitalni pšenični gluten

Pšenične beljakovine, za katere je značilna visoka viskoelastičnost, če so hidratizirane, z najmanj 80 % beljakovin (Nx6,25) in največ 2 % pepela na suhi snovi.

surove beljakovine

1.11.19

tekoči pšenični škrob

Proizvod pridobivanja škroba/glukoze in glutena iz pšenice.

vlaga, če < 65 % ali > 85 %

če je vlaga < 65 %:

škrob

1.11.20

pšenični škrob, ki vsebuje beljakovine, z manj sladkorja

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem pšeničnega škroba, ki vsebuje delno sladkan škrob, topne beljakovine in druge topne dele endosperma.

surove beljakovine

škrob

celokupni sladkor, izražen kot saharoza

1.11.21

topni ostanki pšenice

Proizvod iz pšenice, pridobljen po mokri ekstrakciji beljakovin in škroba. Lahko se hidrolizira.

vlaga, če < 55 % ali > 85 %

če je vlaga < 55 %:

surove beljakovine

1.11.22

koncentrat pšeničnega kvasa

Mokri stranski proizvod, ki se sprosti po fermentaciji pšeničnega škroba za pridobivanje alkohola.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

surove beljakovine

1.11.23

ostanki pivovarske pšenice na situ

Proizvod čiščenja pivovarske pšenice, sestavljen iz majhnih zrn pivovarske pšenice in delcev zdrobljenih zrn pivovarske pšenice, ločenih pred postopkom pridobivanja slada.

surove vlaknine

1.11.24

ostanki pivovarske pšenice in slada

Žitni ostanki, aspirirani iz dejavnosti prenosa zrn.

surove vlaknine

1.11.25

luščine pivovarske pšenice

Proizvod čiščenja pivovarske pšenice, sestavljen iz delcev lupine in ostankov.

surove vlaknine

1.12.2

Grain flour (9)

Moka, pridobljena z mletjem zrn.

škrob

surove vlaknine

1.12.3

beljakovinski koncentrat iz zrnja (9)

Koncentriran in sušen proizvod, pridobljen iz zrnja po odstranitvi škroba s fermentacijo kvasa.

surove beljakovine

1.12.4

ostanki žitnih zrn na situ (9)

Ostanki sejanja žit in slada.

surove vlaknine

1.12.5

kalčki zrnja (9)

Proizvod, pridobljen z mletjem v moko in pridobivanjem škroba. Vsebuje predvsem kalčke zrnja, valjane ali drugače obdelane, ki se jih lahko še vedno držijo delci endosperma in zunanjih ovojev.

surove beljakovine

surove maščobe

1.12.6

sirup fermentirane tekočine zrnja (9)

Proizvod iz zrnja, pridobljen z izhlapevanjem koncentrata fermentirane tekočine iz fermentacije in destilacije zrnja, ki se uporablja pri pridobivanju žitnega žganja.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine

1.12.7

vlažne droži (9)

Vlažen proizvod, pridobljen kot trdni del s centrifugiranjem in/ali filtriranjem fermentirane tekočine iz fermentiranega in destiliranega zrnja, ki se uporablja pri pridobivanju žitnega žganja.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine

1.12.8

koncentrirani topni ostanki droži (9)

Vlažen proizvod pridobivanja alkohola z destilacijo pšenične kaše in sladkornega sirupa po predhodnem ločevanju otrobov in glutena.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine, če > 10 %

1.12.9

droži in topni ostanki (9)

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji alkohola z destilacijo žitne kaše in/ali drugih škrobnih proizvodov, ki vsebujejo sladkor. Lahko so zaščitena v vampu.

vlaga, če < 60 % ali > 80 %

če je vlaga < 60 %:

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.10

droži – posušene (9)

Proizvod destilacije alkohola, pridobljen s sušenjem trdnih ostankov fermentiranega zrnja. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.11

droži – posušene (9); [droži – posušene, in topni ostanki] (9)

Proizvod destilacije alkohola, pridobljen s sušenjem trdnih ostankov fermentiranega zrnja, ki jim je dodan sirup iz droži ali izhlapela fermentirana tekočina, iz katere se pridobiva alkohol. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

1.12.12

pivske tropine

Proizvod, pridobljen pri proizvodnji piva, ki vsebuje ostanke žit z dodatkom sladu ali brez ali druge škrobaste proizvode, ki lahko vsebujejo tudi hmelj. Običajno se prodaja v vlažnem stanju, lahko pa se prodaja tudi v suhi obliki.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine

1.12.13

sladne tropine

Trden proizvod pri proizvodnji viskija iz sladu. To je ostanek ekstrakcije ječmena z vročo vodo. Po gravitaciji usedline, se usedlina običajno prodaja v vlažni obliki.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine

1.12.14

destilirano in filtrirano zrnje

Trdni proizvod, pridobljen pri proizvodnji piva, ekstrakta slada in viskija. Sestoji iz ostankov ekstrakcije mletega slada z vročo vodo in po možnosti drugih dodatkov, bogatih s sladkorjem in škrobom. Običajno se prodaja v vlažni obliki, potem ko je bil izvleček odstranjen s stiskanjem.

vlaga, če < 65 % ali > 88 %

če je vlaga < 65 %:

surove beljakovine

1.12.15

droži

Proizvod, ki ostane v kotlu po prvi destilaciji v destilarni.

surove beljakovine, če > 10 %

1.12.16

sirup iz droži

Proizvod prve destilacije v destilarni, pridobljen z izhlapevanjem droži, ki so ostale v kotlu.

vlaga, če < 45 % ali > 70 %

če je vlaga < 45 %:

surove beljakovine


2.   Oljna semena, oljni sadeži in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

2.1.1

pogača orehov palme babassu

Proizvod pridobivanja olja, pridobljenega s stiskanjem orehov palme babassu vrste Orbignya.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.2.1

seme navadnega rička

Seme Camelina sativa L. Crantz.

 

2.2.2

navadni riček, pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen navadnega rička.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.2.3

zdrob navadnega rička

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz semen navadnega rička.

surove beljakovine

2.3.1

kakavove luščine

Zunanji ovoji posušenih in praženih kakavovih zrn (Theobroma cacao L.).

surove vlaknine

2.3.2

kakavove lupine

Proizvod, pridobljen z obdelavo kakavovih zrn.

surove vlaknine

surove beljakovine

2.3.3

zdrob iz kakavovih zrn, delno oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo delno oluščenih, posušenih in praženih kakavovih zrn (Theobroma cacao L.).

surove beljakovine

surove vlaknine

2.4.1

koprina pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme Cocos nucifera L.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.4.2

koprina hidrolizirana pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem in encimatsko hidrolizacijo suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme (Cocos nucifera L.).

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.4.3

zdrob kopre

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo suhega jedra (endosperma) in zunanje lupine (ovoja) semena kokosove palme.

surove beljakovine

2.5.1

bombažno seme

Semena bombaža (Gossyhium ssp.), brez vlaken. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

2.5.2

zdrob iz bombaževih semen, delno oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo bombaževih semen, brez vlaken in dela luščin.

(Najvišja vsebnost surovih vlaknin 22,5 % v suhi snovi.) Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

surove vlaknine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.5.3

bombaževa pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem bombaževih semen brez vlaken.

surove beljakovine

surove vlaknine

surove maščobe

2.6.1

pogača iz zemeljskih oreškov, delno oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem delno oluščenih zemeljskih oreškov vrste Arachis hyrogaea L. in drugih vrst Arachis.

(Najvišja vsebnost surovih vlaknin 16 % v suhi snovi.)

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.6.2

zdrob iz zemeljskih oreškov, delno oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače delno oluščenih zemeljskih oreškov.

(Najvišja vsebnost surovih vlaknin 16 % v suhi snovi.)

surove beljakovine

surove vlaknine

2.6.3

pogača iz zemeljskih oreškov, oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem oluščenih zemeljskih oreškov.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.6.4

zdrob iz zemeljskih oreškov, oluščenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače oluščenih zemeljskih oreškov.

surove beljakovine

surove vlaknine

2.7.1

pogača kapokovca

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen kapokovca (Ceiba pentadra L. Gaertn.).

surove beljakovine

surove vlaknine

2.8.1

laneno seme

Semena lanu Linum usitatissimum L. (minimalna botanična čistost 93 %) kot celo, sploščeno ali zmleto laneno seme. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

2.8.2

lanena pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem lanenega semena. (Minimalna botanična čistost 93 %).

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.8.3

zdrob iz lanenega semena

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz lanenega semena.

Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.9.1

otrobi iz gorčice

Proizvod pridobivanja gorčice (Brassica juncea L.). Sestoji iz delcev zunanjega ovoja in delcev zrnja.

surove vlaknine

2.9.2

zdrob iz gorčičnega semena

Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo hlapnega olja gorčice iz gorčičnega semena.

surove beljakovine

2.10.1

seme abesinske gizotije (Guizotia abyssinica)

Semena vrste Guizotia abyssinica (L. F.) Cass.

 

2.10.2

pogača iz semen abesinske gizotije

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen abesinske gizotije. (V klorovodikovi kislini netopen pepel: največ 3,4 %.)

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.11.1

olivna kaša

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo kolikor mogoče izkoščičenih oliv, plodov oljke (Olea europea L.).

surove beljakovine

surove vlaknine

surove maščobe

2.12.1

palmina pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem palmovih semen vrste Elaeis guineensis Jacq., Corozo oleifera (HBK) L. H. Bailey (Elaeis melanococca auct.), iz katerih je bilo odstranjenih kar največ lupin.

surove beljakovine

surove vlaknine

surove maščobe

2.12.2

zdrob iz palmovih semen

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo palmovih semen, iz katerih je bilo odstranjenih kar največ lupin.

surove beljakovine

surove vlaknine

2.13.1

semena buč

Semena buč vrste Cucurbita pepo L. in rastlin vrste Cucurbita.

 

2.13.2

bučna pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semena buč vrste Cucurbita pepo in rastlin vrste Cucurbita.

surove beljakovine

surove maščobe

2.14.1

zdrob oljne ogrščice (10)

Semena oljne ogrščice (Brassica napus L. ssp. oleifera (Metzg.) Sinsk.), Indijske sarson (Brassica napus L. var. glauca (Roxb.) O. E. Schulz) in oljne ogrščice (Brassica rapa ssp. oleifera (Metzg.) Sinsk. (Minimalna botanična čistost 94 %). Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

2.14.2

pogača iz oljne ogrščice

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen oljne ogrščice. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.14.3

zdrob oljne ogrščice

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz semena oljne ogrščice. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.14.4

seme oljne ogrščice, ekstrudirano

Proizvod, pridobljen iz cele oljne ogrščice z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom, ki povečuje želatiniranje škroba. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

surove maščobe

način zaščite v vampu, če je primerno

2.14.5

beljakovinski koncentrat semena oljne ogrščice

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ločevanjem beljakovinskega deleža pogače iz semena oljne ogrščice ali semena oljne ogrščice.

surove beljakovine

2.15.1

seme barvilnega rumenika

Semena barvilnega rumenika (Carthamus tinctorius L.).

 

2.15.2

zdrob semena barvilnega rumenika, delno oluščenega

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo delno oluščenih semen barvilnega rumenika.

surove beljakovine

surove vlaknine

2.15.3

luščine barvilnega rumenika

Proizvod, pridobljen med lupljenjem semen barvilnega rumenika.

surove vlaknine

2.16.1

sezamovo seme

Semena vrste Sesamum indicum L.

 

2.17.1

sezamovo seme, delno olupljeno

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z odstranjevanjem dela luščin.

surove beljakovine

surove vlaknine

2.17.2

luščine sezama

Proizvod, pridobljen z luščenjem sezamovih semen.

surove vlaknine

2.17.3

sezamova pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen sezama (V klorovodikovi kislini netopen pepel: največ 5 %.)

surove beljakovine

surove vlaknine

surove maščobe

2.18.1

pražena soja (zrnje)

Sojino zrnje (Glycine max. L. Merr.), ustrezno toplotno obdelano. (Aktivnost ureaze največ 0,4 mg N/g x min.) Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

2.18.2

sojina pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem sojinih semen.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.18.3

zdrob soje (zrnja)

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen iz sojinih zrn po ekstrakciji in ustrezni toplotni obdelavi. (Aktivnost ureaze največ 0,4 mg N/g × min.)

Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje ali drugih pripomočkov za filtriranje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

surove vlaknine

če > 8 % v suhi snovi

način zaščite v vampu, če je primerno

2.18.4

zdrob soje (zrnja), olupljene

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen iz olupljenih sojinih zrn po ekstrakciji in ustrezni toplotni obdelavi. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. (Aktivnost ureaze največ 0,5 mg N/g x min.). Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.18.5

luščine soje (zrnja)

Proizvod, pridobljen z luščenjem sojinih zrn.

surove vlaknine

2.18.6

sojina zrna, ekstrudirana

Proizvod, pridobljen iz sojinih zrn z obdelavo v vlažnih, toplih pogojih in pod pritiskom, ki povečuje želatiniranje škroba. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

surove maščobe

način zaščite v vampu, če je primerno

2.18.7

sojin (zrnja) beljakovinski koncentrat

Proizvod, pridobljen iz oluščenih sojinih zrn brez maščob, ki se jim s fermentacijo ali dodatno ekstrakcijo zmanjša vsebnost brezdušičnega izvlečka.

surove beljakovine

2.18.8

pulpa iz sojinih zrn; [pasta iz sojinih zrn]

Proizvod, pridobljen med ekstrakcijo sojinih zrn za pripravo hrane.

surove beljakovine

2.18.9

melase sojinih zrn

Proizvod, pridobljen pri predelavi sojinih zrn.

surove beljakovine

surove maščobe

2.18.10

stranski proizvod pripravkov hrane iz sojinih zrn

Proizvodi, pridobljeni med obdelavo sojinih zrn za pridobivanje pripravkov hrane iz sojinih zrn.

surove beljakovine

2.19.1

sončnično seme

Semena sončnice Helianthus annuus L. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

2.19.2

sončnična pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem sončničnih semen.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.19.3

zdrob iz sončničnih semen

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz sončničnih semen. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje. Lahko so zaščitena v vampu.

surove beljakovine

način zaščite v vampu, če je primerno

2.19.4

zdrob sončničnih semen, olupljenih

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo in ustrezno toplotno obdelavo pogače iz sončničnih semen, s katerih so bile odstranjene vse ali le del luščin. Vsebuje lahko do največ 1 % uporabljene belilne zemlje iz integriranih obratov za drobljenje in rafiniranje ali pripomočkov za filtriranje.

(Najvišja vsebnost surovih vlaknin 27,5 % v suhi snovi.)

surove beljakovine

surove vlaknine

2.19.5

luščine sončničnih semen

Proizvod, pridobljen z luščenjem sončničnih semen.

surove vlaknine

2.20.1

rastlinsko olje in maščoba (11)

Olje in maščoba, pridobljena iz rastlin (razen ricinusovega olja iz kloščevca), lahko je degumirana, rafinirana in/ali hidrogenirana

vlaga, če > 1 %

2.21.1

surovi lecitini

Fosfolipidi, pridobljeni med postopkom degumiranja surovega olja iz oljnic in plodov oljnic.

 

2.22.1

konopljino seme

Kontrolirano konopljino seme vrste Cannabis sativa L. z najvišjo vsebnostjo THC v skladu z zakonodajo EU.

 

2.22.2

konopljina pogača

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem semen konoplje.

surove beljakovine

surove vlaknine

2.22.3

olje iz konoplje

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem rastline konoplje in konopljinih semen.

surove beljakovine

surove maščobe

surove vlaknine

2.23.1

makovo seme

Semena vrste Papaver somniferum L.

 

2.23.2

zdrob iz maka

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo pogače iz makovih semen.

surove beljakovine


3.   Semena stročnic in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

3.1.1

fižol, pražen

Semena vrste Phaseolus spp. ali Vigna spp., podvržena ustrezni toplotni obdelavi. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

3.1.2

beljakovinski koncentrat fižola

Proizvod, pridobljen iz ločenega soka fižola pri pridobivanju škroba.

surove beljakovine

3.2.1

rožiči, posušeni

Posušeni sadeži rožičevca vrste Ceratonia siliqua L.

surove vlaknine

3.2.3

rožičevi stroki, posušeni

Proizvodi, pridobljeni z drobljenjem posušenih sadežev (strokov) rožičevca, brez jedrc.

surove vlaknine

3.2.4

zdrob iz posušenih rožičevih strokov, mikroniziranih

Proizvod, pridobljen z mikronizacijo posušenih sadežev rožičevca, brez jedrc.

surove vlaknine

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

3.2.5

rožičevi kalčki

Kalčki jedrc rožičevca.

surove beljakovine

3.2.6

pogača iz rožičevih kalčkov

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen s stiskanjem rožičevih kalčkov.

surove beljakovine

3.2.7

jedrca rožičev (seme)

Zrna rožičevca.

surove vlaknine

3.3.1

čičerka

Semena vrste Cicer arietinum L.

 

3.4.1

ervil

Semena vrste Ervum ervilia L.

 

3.5.1

seme triplata (božje rutice)

Seme triplata (Trigonella foenum-graecum).

 

3.6.1

guarova moka

Proizvod, pridobljen po ekstrahiranju rastlinske sluzi iz semen guara Cyamopsis tetragonoloba (L.) Taub.

surove beljakovine

3.6.2

moka iz guarovih kalčkov

Proizvod ekstrakcije rastlinske sluzi iz kalčkov semen guara.

surove beljakovine

3.7.1

bob

Semena vrst Vicia Sativa L. ssp. faba var. equina Pers. in var. minuta (Alef.) Mansf.

 

3.7.2

bobovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenega boba.

škrob

surove beljakovine

3.7.3

bob; [luščine boba vrste Faba]

Proizvod, pridobljen z luščenjem bobovih semen, ki sestoji predvsem iz zunanjih ovojnic.

surove vlaknine

surove beljakovine

3.7.4

bob, oluščen

Proizvod, pridobljen z luščenjem bobovih semen, ki sestoji predvsem iz bobovih zrn.

surove beljakovine

surove vlaknine

3.7.5

beljakovine boba

Proizvod, pridobljen z mletjem in zračnim frakcioniranjem boba.

surove beljakovine

3.8.1

leča

Semena vrste Lens culinaris a. o. Medik.

 

3.8.2

luščine leče

Proizvod, pridobljen z luščenjem semen leče.

surove vlaknine

3.9.1

volčji bob

Semena vrste Lupinus ssp. z nizko vsebnostjo grenkih semen.

 

3.9.2

volčji bob, oluščen

Oluščena semena volčjega boba.

surove beljakovine

3.9.3

volčji bob; [luščine boba]

Proizvod, pridobljen z luščenjem semen volčjega boba, ki sestoji predvsem iz zunanjih ovojnic.

surove beljakovine

surove vlaknine

3.9.4

pulpa volčjega boba

Proizvod, pridobljen po ekstrakciji sestavnih delov volčjega boba.

surove vlaknine

3.9.5

krmna moka iz volčjega boba

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem moke iz volčjega boba. Vsebuje predvsem delce kotiledona in, v manjšem obsegu, lupine.

surove beljakovine

surove vlaknine

3.9.6

beljakovine volčjega boba

Proizvod, pridobljen iz ločenega soka volčjega boba med pridobivanjem škroba ali po mletju in zračnem frakcioniranju.

surove beljakovine

3.9.7

zdrob iz beljakovin volčjega boba

Proizvod obdelave volčjega boba za pridobivanje zdroba z veliko beljakovin.

surove beljakovine

3.10.1

zrnje mungo fižola

Zrnje fižola vrste Vigna radiata L.

 

3.11.1

grah

Semena vrste Pisum spp. Lahko so zaščitena v vampu.

način zaščite v vampu, če je primerno

3.11.2

grahovi otrobi

Proizvod, pridobljen med proizvodnjo grahovega zdroba. Vsebuje večinoma lupine, ki so bile odstranjene med luščenjem in čiščenjem graha.

surove vlaknine

3.11.3

grahovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s parjenjem in valjanjem oluščenih semen graha.

škrob

3.11.4

grahova moka

Proizvod, pridobljen z mletjem graha.

surove beljakovine

3.11.5

luščine graha

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem grahovega zdroba iz graha. Sestoji predvsem iz lupine, odstranjene med luščenjem in čiščenjem, in, v manjši meri, endosperma.

surove vlaknine

3.11.6

grah, oluščen

Oluščena semena graha.

surove beljakovine

surove vlaknine

3.11.7

grahova krmna moka

Proizvod, pridobljen med proizvodnjo grahove moke. Vsebuje predvsem delce kotiledona in, v manjšem obsegu, lupine.

surove beljakovine

surove vlaknine

3.11.8

ostanki graha na situ

Delci graha, ki ostanejo po postopku presejanja.

surove vlaknine

3.11.9

beljakovine graha

Proizvod, pridobljen iz ločenega soka graha med pridobivanjem škroba ali po mletju in zračnem frakcioniranju.

surove beljakovine

3.11.10

grahova pulpa

Proizvod, pridobljen z mokro ekstrakcijo škroba in beljakovin iz graha. Sestavljen je predvsem iz notranjih vlaken in škroba.

vlaga, če < 70 % ali > 85 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

3.11.11

topni ostanki graha

Proizvod, pridobljen z mokro ekstrakcijo škroba in beljakovin iz graha. Sestavljen je predvsem iz topnih beljakovin in oligosaharidov.

vlaga, če < 60 % ali > 85 %

celokupni sladkorji

surove beljakovine

3.11.12

grahove vlaknine

Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo po mletju in sejanju oluščenega graha.

surove vlaknine

3.12.1

grašica

Semena vrste Vicia sativa L. var. sativa in drugih vrst.

 

3.13.1

navadni grahor (12)

Semena vrste Lathyrus sativus L., ki so bila ustrezno toplotno obdelana.

 

3.14.1

grašica enocvetna

Semena vrste Vicia monanthos Desf.

 


4.   Gomolji, korenine in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

4.1.1

sladkorna pesa

Koren vrste Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. altissima Doell.

 

4.1.2

zgornji in spodnji deli sladkorne pese

Sveži proizvod pridobivanja sladkorja, sestavljen predvsem iz očiščenih delov sladkorne pese, z deli listov pese ali brez njih.

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če > 50 %

4.1.3

(pesni) sladkor; [saharoza]

Sladkor, ekstrahiran iz sladkorne pese z uporabo vode.

saharoza

4.1.4

melasa (sladkorne) pese

Sirupast proizvod, pridobljen med proizvodnjo ali rafiniranjem sladkorja iz sladkorne pese.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 28 %

4.1.5

melasa (sladkorne) pese, z manj sladkorja in/ali brez betaina

Proizvod, pridobljen po dodatni ekstrakciji, z uporabo vode iz saharoze in/ali betaina iz melas sladkorne pese.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 28 %

4.1.6

melasa izomaltuloze

Nekristalizirana frakcija iz proizvodnje izomaltuloze z encimsko konvekcijo saharoze iz sladkorne pese.

vlaga, če > 40 %

4.1.7

sveži (mokri) pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda. Minimalna vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja je nizka in se nagiba k ničli zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 82 % ali > 92 %

4.1.8

stisnjeni pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile mehansko stisnjene. Najvišja vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja je nizka in se nagiba k ničli zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.1.9

stisnjeni pesni rezanci, melasirani

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile mehansko stisnjene, z dodanimi melasami. Najvišja vsebnost vlage: 82 %. Vsebnost sladkorja se niža zaradi fermentacije (mlečne kisline).

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.1.10

suhi pesni rezanci

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so posušene.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza, če > 10,5 %

4.1.11

suhi pesni rezanci, melasirani

Proizvod pridobivanja sladkorja, ki sestoji iz rezin sladkorne pese, ki jim je bila odvzeta voda in so bile posušene, z dodanimi melasami.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

4.1.12

sladkorni sirup

Proizvod, pridobljen z obdelavo sladkorja in/ali melas.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 35 %

4.1.13

deli (sladkorne) pese, kuhani v vreli vodi

Proizvod pridobivanja užitnega sirupa iz sladkorne pese, ki je lahko stisnjena ali posušena.

če je posušena:

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

če je stisnjena:

 

pepel, netopen v HCl, če > 5 % v suhi snovi

 

vlaga, če < 50 %

4.1.14

frukto-oligosaharidi

Proizvod, pridobljen iz sladkorja sladkorne pese z encimskim postopkom.

vlaga, če > 28 %

4.2.1

sok rdeče pese

Sok iz stisnjene rdeče pese (Beta vulgaris convar. crassa var. conditiva), z naknadnim koncentriranjem in pasterizacijo, pri čemer se ohranita značilen okus in aroma po zelenjavi.

vlaga, če < 50 % ali > 60 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.3.1

korenje

Koren rumenega ali rdečega korenja vrste Daucus carota L.

 

4.3.2

olupki korenja, kuhani v pari

Vlažen proizvod predelave korenja, sestavljen iz olupkov, odstranjenih s korena korenja s parno obdelavo, čemur se lahko dodajo pomožni tokovi želatinastega korenčkovega škroba. Najvišja vsebnost vlage: 97 %.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 87 % ali > 97 %

4.3.3

ostanki korenja

Vlažen proizvod, ki se sprosti z mehanskim ločevanjem pri obdelavi korenja in ki je sestavljen predvsem iz posušenih korenov in ostankov korenja. Proizvod je lahko bil podvržen toplotno obdelavi. Najvišja vsebnost vlage: 97 %.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 87 % ali > 97 %

4.3.4

korenčkovi kosmiči

Proizvod, pridobljen s kosmičenjem korena rumenega ali rdečega korenja. Kosmiči se nato posušijo.

 

4.3.5

korenje, posušeno

Koren rumenega ali rdečega korenja, ne glede na obliko, v kateri je prisoten, ki se nato posuši.

surove vlaknine

4.3.6

korenčkova krma, posušena

Proizvod, sestavljen iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so posušeni.

surove vlaknine

4.4.1

koren cikorije

Koren vrste Cichorium intybus L.

 

4.4.2

zgornji in spodnji deli cikorije

Sveži proizvod predelave cikorije. Sestavljen je predvsem iz očiščenih delov cikorije in delov njenih listov.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če > 50 %

4.4.3

seme cikorije

Seme vrste Cichorium intybus L.

 

4.4.4

stisnjena pulpa cikorije

Proizvod pridobivanja inulina iz korena vrste Cichorium intybus L., ki je sestavljen iz ekstrahiranih in mehansko stisnjenih rezin cikorije. (Topni) ogljikovi hidrati cikorije in voda so bili delno odstranjeni.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

vlaga, če < 65 % ali > 82 %

4.4.5

posušena pulpa cikorije

Proizvod pridobivanja inulina iz korena vrste Cichorium intybus L., ki je sestavljen iz ekstrahiranih in mehansko stisnjenih rezin cikorije in nato posušen. (Topni) ogljikovi hidrati cikorije so bili delno ekstrahirani.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.4.6

koren cikorije v prahu

Proizvod, pridobljen s sekljanjem, sušenjem in mletjem korena cikorije.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.4.7

melasa cikorije

Proizvod predelave cikorije, pridobljen med pridobivanjem inulina in oligofruktoze.

surove beljakovine

vlaga, če < 20 % ali > 30 %

4.4.8

vinasa cikorije

Proizvod predelave cikorije, pridobljen med rafiniranjem inulina in oligofruktoze.

surove beljakovine

vlaga, če < 30 % ali > 40 %

4.4.9

inulin iz cikorije

Inulin je fruktan, ekstrahiran iz korena vrste Cichorium intybus L.

 

4.4.10

sirup oligofruktoze

Proizvod, pridobljen z delno hidrolizo inulina iz vrste Cichorium intybus L.

vlaga, če < 20 % ali > 30 %

4.4.11

oligofruktoza, posušena

Proizvod, pridobljen z delno hidrolizo inulina iz vrste Cichorium intybus L. in nato posušen.

 

4.5.1

česen, posušen

Bel do rumen prah čistega, mletega česna, Allium sativum L.

 

4.6.1

manioka; [tapioka]; [kasava]

Koreni vrste Manihot esculenta Crantz, ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 60 % ali > 70 %

4.6.2

manioka, posušena

Koreni manioke, ne glede na obliko, v kateri so prisotni, ki so nato posušeni.

škrob

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.7.1

pulpa čebule

Vlažen proizvod, ki se sprosti med predelavo čebule (vrste Allium) ter je sestavljen iz lupin in celih čebul. Če je iz postopka pridobivanja olja čebule, potem sestoji predvsem iz kuhanih ostankov čebule.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.7.2

čebula, ocvrta

Olupljeni in v drobtinah povaljani deli čebule, ki se nato ocvrejo.

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

surove maščobe

4.8.1

krompir

Gomolji Solanum tuberosum L.

vlaga, če < 72 % ali > 88 %

4.8.2

krompir, olupljen

Krompir, ki mu je bila s parno obdelavo odstranjena lupina.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.3

krompirjevi olupki, kuhani v pari

Vlažen proizvod predelave krompirja, sestavljen iz olupkov, odstranjenih s krompirja s parno obdelavo, čemur se lahko dodajo pomožni tokovi želatinastega krompirjevega škroba. Lahko je zmečkan (pire).

vlaga, če < 82 % ali > 93 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.4

krompirjevi odrezki, surovi

Proizvod, ki se sprosti s krompirja (tudi olupljenega) med pripravo krompirjevih proizvodov za prehrano ljudi,

vlaga, če < 72 % ali > 88 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.5

ostanki krompirja

Proizvod, ki se sprosti z mehanskim ločevanjem pri obdelavi krompirja in ki je sestavljen predvsem iz posušenega krompirja in ostankov krompirja. Proizvod je lahko bil podvržen toplotno obdelavi.

vlaga, če < 82 % ali > 93 %

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.6

krompir, zmečkan

Blanširan ali kuhan v vreli vodi in nato zmečkan krompirjev proizvod.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.7

krompirjevi kosmiči

Proizvod, pridobljen z rotacijskim sušenjem opranih, olupljenih ali neolupljenih, na pari kuhanih krompirjev.

škrob

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

4.8.8

krompirjeva pulpa

Proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, ki je sestavljen iz ekstrahiranih zmletih krompirjev.

vlaga, če < 77 % ali > 88 %

4.8.9

krompirjeva pulpa, posušena

Posušen proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, ki je sestavljen iz ekstrahiranih zmletih krompirjev.

 

4.8.10

krompirjeve beljakovine

Proizvod pridobivanja škroba, sestavljen predvsem iz beljakovinskih snovi, pridobljenih po ločevanju škroba.

surove beljakovine

4.8.11

krompirjeve beljakovine, hidrolizirane

Beljakovine, pridobljene z nadzorovano encimsko hidrolizo krompirjevih beljakovin.

surove beljakovine

4.8.12

krompirjeve beljakovine, fermentirane

Proizvod, pridobljen s fermentacijo krompirjevih beljakovin in nato sušen s pršenjem.

surove beljakovine

4.8.13

krompirjeve beljakovine, fermentirane, tekoče

Tekoči proizvod, pridobljen s fermentacijo krompirjevih beljakovin.

surove beljakovine

4.8.14

krompirjev sok, koncentriran

Koncentrirani proizvod pridobivanja krompirjevega škroba, sestavljen iz snovi, ki je ostala po delni odstranitvi vlaknin, beljakovin in škroba iz pulpe celotnega krompirja in izhlapevanju dela vode.

vlaga, če < 50 % ali > 60 %

če je vlaga < 50 %:

surove beljakovine

surovi pepel

4.8.15

peletiran krompir

Sušeni krompir (krompir po pranju, lupljenju, drobljenju – rezanju, kosmičenju itd. – in dehidriran krompir).

 

4.9.1

sladki krompir

Gomolji vrste Ipomoea batatas L., ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 57 % ali > 78 %

4.10.1

jeruzalemska artičoka; [topinambur]

Gomolji vrste Helianthus tuberosus L., ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

vlaga, če < 75 % ali > 80 %


5.   Druga semena in sadeži ter iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

5.1.1

želod

Cel sadež hrasta vrste dob (Quercus robur L.), hrasta vrste graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.), hrasta vrste plutovec (Quercus suber L.) ali druge vrste hrasta.

 

5.1.2

želod, oluščen

Proizvod, pridobljen z luščenjem želoda.

surove beljakovine

surove vlaknine

5.2.1

mandelj

Cel ali zdrobljen sadež vrste Prunus dulcis, z luščinami ali brez njih.

 

5.2.2

luščine mandlja

Luščine mandlja, pridobljene iz oluščenih semen mandlja s fizičnim ločevanjem od jedrc in z mletjem.

surove vlaknine

5.3.1

seme janeža

Semena vrste Pimpinella anisum.

 

5.4.1

jabolčna pulpa, posušena; [jabolčna mezga, posušena]

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem soka iz sadeža Malus domestica ali jabolčnika. Sestoji predvsem iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so posušeni. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.4.2

jabolčna pulpa, stisnjena; [jabolčna mezga, stisnjena]

Vlažen proizvod, pridobljen med pridobivanjem jabolčnega soka ali jabolčnika. Sestoji predvsem iz notranje pulpe in zunanjih ovojev, ki so stisnjeni. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.4.3

melasa jabolka

Proizvod, pridobljen po pridobivanju pektina iz jabolčne pulpe. Lahko je brez pektina.

surove beljakovine

surove vlaknine

surovo olje in maščobe, če > 10 %

5.5.1

seme sladkorne pese

Semena sladkorne pese.

 

5.6.1

ajda

Semena vrste Fagopyrum esculentum.

 

5.6.2

ajdove pleve in otrobi

Proizvod, pridobljen med mletjem zrn ajde.

surove vlaknine

5.6.3

ajdova krmna moka

Proizvod, pridobljen z mletjem presejane ajde v ajdovo moko. Vsebuje predvsem dele endosperma, z drobnimi delci zunanjih ovojev in nekaj raznovrstnih delov zrnja. Ne sme vsebovati več kot 10 % surovih vlaknin.

surove vlaknine

škrob

5.7.1

seme rdečega zelja

Semena vrste Brassica oleracea var. capitata f. Rubra.

 

5.8.1

seme kanarske čužke

Semena vrste Phalaris canariensis.

 

5.9.1

seme kumine

Semena vrste Carum carvi L.

 

5.12.1

zdrobljen kostanj

Proizvod pridobivanja moke iz kostanja, sestavljen predvsem iz delcev endosperma, z drobnimi delci ovojev in ostanki kostanja (Castanea spp.).

surove beljakovine

surove vlaknine

5.13.1

pulpa citrusov

Proizvod, pridobljen s stiskanjem citrusov vrst Citrus (L.) spp. ali med pridobivanjem soka iz citrusov. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.13.2

pulpa citrusov, posušena

Proizvod, pridobljen s stiskanjem citrusov ali med pridobivanjem soka iz citrusov, ki se nato posuši. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.14.1

seme travniške detelje

Semena vrste Trifolium pratense L.

 

5.14.2

seme bele (plazeče) detelje

Semena vrste Trifolium repens L.

 

5.15.1

kavne luščine

Proizvod, pridobljen iz oluščenih semen kavovca.

surove vlaknine

5.16.1

seme modrega glavinca

Semena vrste Centaurea cyanus L.

 

5.17.1

seme navadne kumare

Semena vrste Cucumis sativus L.

 

5.18.1

seme ciprese

Semena vrste Cupressus L.

 

5.19.1

datelj

Sadež dateljnove palme Phoenix dactylifera L. Lahko je posušen.

 

5.19.2

seme dateljna

Cela semena dateljnove palme.

surove vlaknine

5.20.1

janeževa semena

Semena vrste Foeniculum vulgare Mill.

 

5.21.1

figa

Sadež rastline Ficus carica L. Lahko je posušen.

 

5.22.1

jedrca sadeža (13)

Proizvod iz notranjih, užitnih semen oreška ali koščic.

 

5.22.2

sadna pulpa (13)

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem sadnega soka in sadne kaše. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.22.3

sadna pulpa, posušena (13)

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem sadnega soka in sadne kaše, ki se nato posuši. Lahko je brez pektina.

surove vlaknine

5.23.1

kreša

Semena vrste Lepidium sativum L.

surove vlaknine

5.24.1

travna semena

Semena trav iz družin Poaceae, Cyperaceae in Juncaceae.

 

5.25.1

grozdne peške

Iz grozdne pulpe odstranjene peške, iz katerih ni bilo odstranjeno olje.

surove maščobe

surove vlaknine

5.25.2

zdrob iz grozdnih pešk

Proizvod pridobivanja olja, pridobljen z ekstrakcijo grozdnih pešk.

surove vlaknine

5.25.3

grozdna pulpa [grozdne tropine]

Grozdna pulpa, hitro sušena po ekstrakciji alkohola, iz katere je bilo odstranjenih kar največ pecljev in pešk.

surove vlaknine

5.26.1

lešnik

Cel ali zdrobljen sadež Corylus (L.) spp., z luščinami ali brez njih.

 

5.27.1

pektin

Pektin, ekstrahiran iz ustreznega rastlinskega materiala.

 

5.28.1

seme perile

Semena vrste Perilla frutescens L. in njeni zmleti proizvodi.

 

5.29.1

pinjola

Semena vrste Pinus (L.) spp.

 

5.30.1

pistacija

Sadež vrste Pistacia vera L.

 

5.31.1

seme trpotca

Semena vrste Plantago (L.) spp.

 

5.32.1

seme redkve

Semena vrste Raphanus sativus L.

 

5.33.1

seme špinače

Semena vrste Spinacia oleracea L.

 

5.34.1

seme pegastega badlja

Semena vrste Carduus marianus L.

 

5.35.1

paradižnikova pulpa [paradižnikova mezga]

Proizvod, pridobljen s stiskanjem paradižnikov vrste Solanum lycopersicum L. med pridobivanjem paradižnikovega soka. Sestoji predvsem iz lupine paradižnika in semen.

surove vlaknine

5.36.1

seme rmana

Semena vrste Achillea millefolium L.

 


6.   Voluminozna krma in iz nje pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

6.1.1

blitva

Listi vrste Beta spp.

 

6.2.1

žitarice (14)

Cele žitarice ali njihovi deli. Lahko so posušene, sveže ali silirane.

 

6.3.1

žitna slama (14)

Slama žit.

 

6.3.2

žitna slama, obdelana (14)  (15)

Proizvod, pridobljen z ustrezno obdelavo slame žit.

natrij, če je obdelano z NaOH

6.4.1

deteljna moka

Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem detelje Trifolium spp. Vsebuje lahko do 20 % lucerne (Medicago sativa L. in Medicago var. Martyn) ali druge krme, ki je bila posušena in zmleta skupaj z deteljo.

surove beljakovine

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.5.1

moka iz trave (16); [travna moka] (16); [zelena moka] (16)

Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem ter v nekaterih primerih stiskanjem trav.

surove beljakovine

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.6.1

trava, posušena na zraku [seno]

Katera koli vrsta trave, posušena na zraku.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.6.2

dehidrirana trava

Proizvod, pridobljen iz trave (katere koli), ki je bil umetno dehidriran (v kateri koli obliki).

surove beljakovine

vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.6.3

trava, zelišča, metuljnice, [zelena krma]

Sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno ali zelena krma.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.7.1

konopljina moka

Moka, zmleta iz suhih listov vrste Cannabis sativa L.

surove beljakovine

6.7.2

konopljina vlakna

Proizvod, pridobljen med predelavo konoplje, zelene barve, posušen, vlaknat.

 

6.8.1

bobova slama

Slama boba.

 

6.9.1

lanena slama

Lanena slama (Linum usitatissimum L.).

 

6.10.1

lucerna; [alfalfa]

Rastline ali deli Medicago sativa L. in Medicago var. Martyn.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.10.2

Na zraku posušena lucerna. [alfalfa, posušena na zraku]

Na zraku posušena lucerna.

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.10.3

dehidrirana lucerna; [alfalfa, posušena pri visoki temperaturi]

Umetno dehidrirana lucerna, v kateri koli obliki.

surove beljakovine

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.10.4

lucerna, ekstrudirana; [alfalfa, ekstrudirana]

Peleti lucerne, ki so bili ekstrudirani.

 

6.10.5

lucernina moka; [alfalfina moka] (17)

Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem lucerne. Vsebuje lahko do 20 % detelje ali druge suhe krme, ki je bila posušena in zmleta istočasno kot lucerna.

surove beljakovine

surove vlaknine

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % v suhi snovi

6.10.6

lucernina pulpa; [alfalfina pulpa]

Suhi proizvod, pridobljen s stiskanjem soka iz lucerne.

surove beljakovine

surove vlaknine

6.10.7

beljakovinski koncentrat lucerne; [beljakovinski koncentrat alfalfe]

Proizvod, pridobljen z umetnim sušenjem stisnjenega soka lucerne, ki je bil ločen s centrifugiranjem in toplotno obdelan.

surove beljakovine

karoten

6.10.8

topni ostanki lucerne

Proizvod, pridobljen po ekstrakciji beljakovin iz soka lucerne, lahko je posušen.

surove beljakovine

6.11.1

koruzna silaža

Silirane rastline vrste Zea mays L. ssp. mays ali njihovi deli.

 

6.12.1

grahova slama

Slama vrste Pisum spp.

 


7.   Druge rastline, alge in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

7.1.1

alge (18)

Alge, žive ali predelane, ne glede na obliko, v kateri so prisotne, vključno s svežimi, ohlajenimi ali zamrznjenimi algami.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

7.1.2

posušene alge (18)

Proizvod, pridobljen s sušenjem alg. Ta proizvod se lahko spere, da se zmanjša vsebnost joda.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

7.1.3

moka iz alg (18)

Proizvod pridobivanja olja iz alg, pridobljen z ekstrakcijo alg.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

7.1.4

olje iz alg (18)

Proizvod pridobivanja olja iz alg z ekstrakcijo.

surove maščobe

vlaga, če > 1 %

7.1.5

izvleček alg (18); [frakcija alg] (18)

Vodni ali alkoholni izvleček alg, ki vsebuje predvsem ogljikove hidrate.

 

7.2.6

moka iz morske trave

Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem makroalg, zlasti rjave morske trave. Ta proizvod se lahko spere, da se zmanjša vsebnost joda.

surov pepel

7.3.1

lubje (11)

Očiščeno in posušeno lubje dreves ali grmovja.

surove vlaknine

7.4.1

cvetovi (11), posušeni

Vsi deli posušenih cvetov užitnih rastlin in njihovih delov.

surove vlaknine

7.5.1

brokoli, posušen

Proizvod, pridobljen s sušenjem rastline Brassica oleracea L. po čiščenju z vodo, zmanjševanju velikosti (rezanje, kosmičenje itd.) in odstranitvi vode.

 

7.6.1

melasa (sladkornega) trsa

Sirupast proizvod, pridobljen med proizvodnjo ali rafiniranjem sladkorja iz Saccharum L.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 30 %

7.6.2

melasa (sladkornega) trsa,

z manj sladkorja

Proizvod, pridobljen po dodatni ekstrakciji, z uporabo vode iz saharoze iz melas sladkornega trsa.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

vlaga, če > 28 %

7.6.3

(trsni) sladkor [saharoza]

Sladkor, ekstrahiran iz sladkornega trsa z uporabo vode.

saharoza

7.6.4

odpadki sladkornega trsa

Proizvod, pridobljen med ekstrakcijo sladkorja iz sladkornega trsa z uporabo vode. Sestoji predvsem iz vlaknin.

surove vlaknine

7.7.1

listi, posušeni (11)

Posušeno listje užitnih rastlin in njihovih delov.

surove vlaknine

7.8.1

lignoceluloza (11)

Proizvod, pridobljen z mehansko obdelavo surovega naravno sušenega lesa in ki sestoji predvsem iz lignoceluloze.

surove vlaknine

7.9.1

sladki koren

Koren vrste Glycyrrhiza L.

 

7.10.1

meta

Proizvod, pridobljen med sušenjem nadzemnih delov rastline Mentha apicata, Mentha piperita ali Mentha viridis (L.), ne glede na obliko, v kateri so prisotni.

 

7.11.1

špinača, posušena

Proizvod, pridobljen s sušenjem rastline Spinacia oleracea L., ne glede na obliko, v kateri je prisotna.

 

7.12.1

Yucca schidigera

V prah zmleta rastlina Yucca schidigera Roezl.

surove vlaknine

7.13.1

rastlinsko oglje; [oglje]

Proizvod, pridobljen s karbonizacijo organske rastlinske mase.

surove vlaknine

7.14.1

les (11)

Kemično neobdelan zreli les ali lesna vlakna.

surove vlaknine


8.   Mlečni izdelki in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

8.1.1

maslo in proizvodi iz masla

Maslo in proizvodi, pridobljeni s pridobivanjem ali predelavo masla (npr. masleni serum), razen če so navedeni ločeno.

surove beljakovine

surove maščobe

laktoza

vlaga, če > 6 %

8.2.1

pinjenec/koncentrat pinjenca/pinjenec v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s pinjenjem masla iz smetane ali s podobnim postopkom.

Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.

surove beljakovine

surove maščobe

laktoza

vlaga, če > 6 %

8.3.1

kazein

Proizvod, pridobljen iz posnetega mleka ali pinjenca s sušenjem kazeina, oborjenega z uporabo kislin ali sirila.

surove beljakovine

vlaga, če > 10 %

8.4.1

kazeinat

Proizvod, ekstrahiran iz skute ali kazeina s snovmi za nevtralizacijo in sušenjem.

surove beljakovine

vlaga, če > 10 %

8.5.1

sir in sirni izdelki

Sir ter izdelki iz sira in proizvodov na osnovi mleka.

surove beljakovine

surove maščobe

8.6.1

kolostrum

Tekočina, ki jo izločajo mlečne žleze živali, ki proizvajajo mleko, do pet dni po kotitvi.

surove beljakovine

8.7.1

mlečni stranski proizvodi

Proizvodi iz mlečne proizvodnje (med drugim: nekdanji mlečni proizvodi, blato iz centrifug ali separatorjev, bela voda, mlečni minerali).

vlaga

surove beljakovine

surove maščobe

celokupni sladkorji

8.8.1

fermentirani mlečni izdelki

Proizvodi, pridobljeni s fermentacijo mleka (npr. jogurti itd.).

surove beljakovine

surove maščobe

8.9.1

laktoza

Sladkor, pridobljen iz mleka ali sirotke s prečiščevanjem in sušenjem.

laktoza

vlaga, če > 5 %

8.10.1

mleko/mlečni koncentrat/mleko v prahu (19)

Običajni izloček mlečnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami. Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 5 %

8.11.1

posneto mleko/koncentrat posnetega mleka/posneto mleko v prahu (19)

Mleko, katerega vsebnost maščob je bila zmanjšana z ločevanjem.

Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.

surove beljakovine

vlaga, če > 5 %

8.12.1

mlečna maščoba

Proizvod, pridobljen s posnemanjem mleka.

surove maščobe

8.13.1

mlečne beljakovine v prahu

Proizvod, pridobljen s sušenjem beljakovinskih sestavin, izločenih iz mleka s kemično ali fizikalno obdelavo.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

8.14.1

kondenzirano in evaporirano mleko ter njegovi proizvodi

Kondenzirano in evaporirano mleko ter proizvodi, pridobljeni s proizvodnjo ali predelavo teh proizvodov.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 5 %

8.15.1

mlečni permeat/mlečni permeat v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) mleka (ki prehaja skozi membrano) in iz katerega je lahko bila delno odstranjena laktoza.

Lahko se uporabita reverzna osmoza in sušenje.

surov pepel

surove beljakovine

laktoza

vlaga, če > 8 %

8.16.1

mlečni koncentrat/mlečni koncentrat v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) mleka (ki ga zadrži membrana).

Lahko se uporabi sušenje.

surove beljakovine

surov pepel

laktoza

vlaga, če > 8 %

8.17.1

sirotka/koncentrat sirotke/sirotka v prahu (19)

Proizvod postopka izdelave sira, skute ali kazeina.

Uporabi se lahko koncentriranje ali sušenje.

surove beljakovine

laktoza

vlaga, če > 8 %

surov pepel

8.18.1

sirotka brez laktoze/sirotka brez laktoze v prahu (19)

Sirotka, iz katere je bila delno odstranjena laktoza.

Lahko se uporabi sušenje.

surove beljakovine

laktoza

vlaga, če > 8 %

surov pepel

8.19.1

beljakovine iz sirotke/beljakovine iz sirotke v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s sušenjem beljakovinskih sestavin, izločenih iz sirotke s kemično ali fizikalno obdelavo. Lahko se uporabi sušenje.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

8.20.1

demineralizirana sirotka brez laktoze/demineralizirana sirotka brez laktoze, v prahu (19)

Sirotka, iz katere so bili delno odstranjeni laktoza in minerali.

Lahko se uporabi sušenje.

surove beljakovine

laktoza

surov pepel

vlaga, če > 8 %

8.21.1

permeat sirotke/permeat sirotke v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) sirotke (ki prehaja skozi membrano) in iz katerega je lahko bila delno odstranjena laktoza.

Lahko se uporabita reverzna osmoza in sušenje.

surov pepel

surove beljakovine

laktoza

vlaga, če > 8 %

8.22.1

koncentrat sirotke/koncentrat sirotke v prahu (19)

Proizvod, pridobljen s filtracijo (ultra, nano ali mikro) sirotke (ki ga zadrži membrana).

Lahko se uporabi sušenje.

surove beljakovine

surov pepel

laktoza

vlaga, če > 8 %


9.   Proizvodi iz kopenskih živali in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

9.1.1

živalski stranski proizvodi (20)

Cele toplokrvne kopenske živali ali njihovi deli, sveži, zamrznjeni, kuhani, obdelani s kislino ali posušeni.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 8 %

9.2.1

živalska maščoba (20)

Proizvod, pridobljen iz maščobe toplokrvnih kopenskih živali.

surove maščobe

vlaga, če > 1 %

9.3.1

stranski proizvodi čebelarstva

Med, čebelji vosek, matični mleček, propolis, pelod, predelano ali nepredelano.

celokupni sladkor, izražen kot saharoza

9.4.1

predelane živalske beljakoviune (20)

Proizvodi, pridobljeni s segrevanjem, sušenjem in mletjem celih toplokrvnih kopenskih živali ali njihovih delov, iz katerih je bila lahko delno ekstrahirana ali fizično odstranjena maščoba.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

vlaga, če > 8 %

9.5.1

beljakovine, pridobljene s postopkom želatiniranja (20)

Posušene živalske beljakovine za prehrano, pridobljene s proizvodnjo želatine.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

vlaga, če > 8 %

9.6.1

hidrolizirane živalske beljakovine (20)

Hidrolizirane beljakovine, pridobljene s kemično, mikrobiološko ali encimsko hidrolizo živalskih beljakovin.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.7.1

krvna moka (20)

Proizvod, pridobljen s toplotno obdelavo krvi zaklanih toplokrvnih živali.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.8.1

krvni proizvodi (20)

Proizvodi, pridobljeni iz krvi ali delov krvi zaklanih toplokrvnih živali; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho polno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.9.1

odpadki iz gostinskih dejavnosti

Vsa odpadna hrana, ki vsebuje snovi živalskega izvora, vključno z rabljenim jedilnim oljem, iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

vlaga, če > 8 %

9.10.1

kolagen (20)

Proizvod na osnovi beljakovin iz živalskih kosti, kož in kit.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.11.1

perna moka

Proizvod, pridobljen s sušenjem in mletjem perja zaklanih živali; lahko je hidroliziran.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.12.1

želatina (20)

Naravna, topna beljakovina, želirajoča ali neželirajoča, pridobljena z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz živalskih kosti, kož in kit živali.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

9.13.1

ocvirki (20)

Proizvod, ki nastane pri pridobivanju loja, svinjske masti in drugih ekstrahiranih ali fizično odstranjenih maščob živalskega izvora, svežih, zamrznjenih ali posušenih.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

vlaga, če > 8 %

9.14.1

proizvodi živalskega izvora (20)

Proizvodi, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 8 %

9.15.1

jajca

Cela jajca perutnine vrste Gallus gallus L., z lupinami ali brez njih.

 

9.15.2

beljak

Proizvod, pridobljen iz jajc po ločitvi lupin in rumenjaka, pasteriziran in po možnosti denaturiran.

surove beljakovine

način denaturacije, če je primerno

9.15.3

jajčni proizvodi, posušeni

Proizvodi, sestavljeni iz pasteriziranih posušenih jajc brez lupin, ali mešanica različnih deležev posušenega beljaka in posušenega jajčnega rumenjaka.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 5 %

9.15.4

jajca v prahu, sladkana

Posušena cela sladkana jajca ali njihovi deli.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 5 %

9.15.5

jajčne lupine, posušene

Proizvod, pridobljen iz jajc perutnine, po odstranitvi vsebine (rumenjaka in beljaka). Lupine se posušijo.

surov pepel

9.16.1

kopenski nevretenčarji (20)

Kopenski nevretenčarji, celi ali njihovi deli, v vseh življenjskih dobah, razen patogenih vrst za ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.

 


10.   Ribe, druge vodne živali in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

10.1.1

vodni nevretenčarji (21)

Celi morski ali sladkovodni nevretenčarji ali njihovi deli, v vseh življenjskih dobah, razen patogenih vrst za ljudi ali živali; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.

 

10.2.1

stranski proizvodi iz vodnih živali (21)

Proizvodi iz obratov ali objektov, kjer pripravljajo ali proizvajajo proizvode za prehrano ljudi; z obdelavo ali brez nje, kot npr. sveži, zamrznjeni, posušeni.

surove beljakovine

surove maščobe

surov pepel

10.3.1

moka iz rakov

Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih rakov ali njihovih delov, vključno z divjimi in gojenimi kozicami.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.4.1

ribe (22)

Cele ribe ali njihovi deli: sveži, zamrznjeni, kuhani, obdelani s kislino ali posušeni.

surove beljakovine

vlaga, če > 8 %

10.4.2

ribja moka (22)

Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih rib ali njihovih delov, ki se jim pred sušenjem lahko doda ribji sok.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.4.3

ribji sok

Zgoščen proizvod, pridobljen pri proizvodnji ribje moke, ki je bil odveden in stabiliziran z zakisanjem ali sušenjem.

surove beljakovine

surove maščobe

vlaga, če > 5 %

10.4.4

ribje beljakovine, hidrolizirane

Proizvod, pridobljen s kislo hidrolizo celih rib ali njihovih delov, pogosto koncentriranih s sušenjem.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.4.5

moka iz ribjih kosti

Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem delov rib. Sestoji predvsem iz ribjih kosti.

surov pepel

10.4.6

ribje olje

Olje, pridobljeno iz rib ali njihovih delov, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode (lahko vključuje podrobnosti v zvezi z vrsto, npr. olje iz jeter polenovke).

surove maščobe

vlaga, če > 1 %

10.4.7

ribje olje, hidrogenirano

Olje, pridobljeno s hidrogeniranjem ribjega olja.

vlaga, če > 1 %

10.5.1

olje iz planktonskih rakcev

Olje, pridobljeno iz kuhanih in stisnjenih morskih planktonskih rakcev, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode.

vlaga, če > 1 %

10.5.2

beljakovinski koncentrat planktonskih rakcev, hidroliziran

Proizvod, pridobljen z encimsko hidrolizo celih planktonskih rakcev ali njihovih delov, pogosto koncentriranih s sušenjem.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.6.1

moka iz morskih kolobarnikov

Proizvod, pridobljen s segrevanjem in sušenjem celih morskih kolobarnikov ali njihovih delov, vključno z vrsto Nereis virens.M. Sars.

maščoba

pepel, če >20 %

vlaga, če > 8 %

10.7.1

moka iz morskega zooplanktona

Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem morskega zooplanktona, npr. planktonskih rakcev.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.7.2

olje iz morskega zooplanktona

Olje, pridobljeno iz kuhanega in stisnjenega morskega zooplanktona, čemur sledi centrifugiranje za odstranitev vode.

vlaga, če > 1 %

10.8.1

moka iz mehkužcev

Proizvod, pridobljen s segrevanjem in sušenjem celih mehkužcev ali njihovih delov, vključno z lignji in školjkami.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %

10.9.1

moka iz lignjev

Proizvod, pridobljen s segrevanjem, stiskanjem in sušenjem celih lignjev ali njihovih delov.

surove beljakovine

surove maščobe

surove maščobe, če > 20 %

vlaga, če > 8 %


11.   Rudninske snovi in iz njih pridobljeni proizvodi

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

11.1.1

kalcijev karbonat (23); [apnenec]

Proizvod, pridobljen z mletjem virov kalcijevega karbonata, kot je apnenec, ali z obarjanjem iz kislih raztopin.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.2

apnenčaste morske lupine

Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz morskih lupin, zmletih ali granuliranih, kot so lupine ostrig ali lupine morskih organizmov.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.3

kalcijev in magnezijev karbonat

Naravna mešanica kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata.

kalcij, magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.4

apnenčaste morske alge (Maerl)

Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz apnenčastih morskih alg, zmlet ali granuliran.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.5

litotam

Proizvod naravnega izvora, pridobljen iz apnenčastih morskih alg (Phymatolithon calcareum (Pall.)), zmlet ali granuliran.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.6

kalcijev klorid

Tehnično čist kalcijev klorid.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.7

kalcijev hidroksid

Tehnično čist kalcijev hidroksid.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.8

kalcijev sulfat, brezvodni

Tehnično čist kalcijev sulfat, brezvodni, pridobljen z mletjem brezvodnega kalcijevega sulfata ali dehidracijo kalcijevega sulfata dihidrata.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.9

kalcijev sulfat hemihidrat

Tehnično čist kalcijev sulfat hemihidrat, pridobljen z delno dehidracijo kalcijevega sulfata dihidrata.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.10

kalcijev sulfat dihidrat

Tehnično čist kalcijev sulfat dihidrat, pridobljen z mletjem kalcijevega sulfata dihidrata ali hidracijo kalcijevega sulfata hemihidrata.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.11

kalcijeve soli organskih kislin (24)

Kalcijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.

kalcij, organska kislina

11.1.12

kalcijev oksid

Tehnično čist kalcijev oksid, pridobljen s kalcinacijo naravnega apnenca.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.13

kalcijev glukonat

Kalcijeva sol glukonske kisline, običajno izražena kot Ca(C6H11O7)2, in njene hidrirane oblike.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.15

kalcijev sulfat/karbonat

Proizvod, pridobljen med proizvodnjo natrijevega karbonata.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.1.16

kalcijev pidolat

Tehnično čist kalcijev L-pidolat.

kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 5 %

11.2.1

magnezijev oksid

Kalciniran magnezijev oksid (MgO), ne manj kot 70 % MgO

magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 15 %

11.2.2

magnezijev sulfat heptahidrat

Tehnično čist magnezijev sulfat (MgSO4 × 7 H2O).

magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 15 %

11.2.3

magnezijev sulfat monohidrat

Tehnično čist magnezijev sulfat (MgSO4 × H2O).

magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 15 %

11.2.4

magnezijev sulfat, brezvodni

Tehnično čist brezvodni magnezijev sulfat (MgSO4).

magnezij, žveplo, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.2.5

magnezijev propionat

Tehnično čist magnezijev propionat.

magnezij

11.2.6

magnezijev klorid

Tehnično čist magnezijev klorid ali raztopina, pridobljena z naravno koncentracijo morske vode po usedlini natrijevega klorida.

magnezij, klor, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.2.7

magnezijev karbonat

Naravni magnezijev karbonat.

magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.2.8

magnezijev hidroksid

Tehnično čist magnezijev hidroksid.

magnezij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.2.9

magnezijev kalijev sulfat

Tehnično čist magnezijev kalijev sulfat.

magnezij, kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.2.10

magnezijeve soli organskih kislin (24)

Magnezijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.

magnezij, organska kislina

11.3.1

dikalcijev fosfat (25); [kalcijev hidrogen ortofosfat]

Tehnično čist kalcijev monohidrogen fosfat, pridobljen iz kosti ali anorganskih virov (CaHPO4 × H2O)

Ca/P > 1,2.

kalcij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel netopen v HCl, če > 5 %.

11.3.2

mono-dikalcijev fosfat

Proizvod, pridobljen kemično ter sestavljen iz dikalcijevega fosfata in monokalcijevega fosfata (CaHPO4. Ca(H2PO4)2 × H2O)

0,8 < Ca/P < 1,3.

skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.3

monokalcijev fosfat; [kalcijev tetrahidrogen diortofosfat]

Tehnično čist kalcij-bis dihidrogenfosfat (Ca(H2PO4)2 × H2O)

Ca/P < 0,9.

skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.4

trikalcijev fosfat; [trikalcijev ortofosfat]

Tehnično čist trikalcijev fosfat iz kosti ali anorganskih virov (Ca3(PO4)2 × H2O)

Ca/P > 1,3.

kalcij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.5

kalcij-magnezijev fosfat

Tehnično čist kalcij-magnezijev fosfat.

kalcij, magnezij, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.6

defluoriran fosfat

Naravni fosfat, kalciniran in toplotno obdelan bolj kakor potrebno za odstranjevanje nečistoč.

skupni fosfor, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel netopen v HCl, če > 5 %

11.3.7

dikalcijev pirofosfat; [dikalcijev difosfat]

Tehnično čist dikalcijev pirofosfat.

skupni fosfor, kalcij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.8

magnezijev fosfat

Proizvod, sestavljen iz tehnično čistega monobazičnega, in/ali dvobazičnega in/ali tribazičnega magnezijevega fosfata.

skupni fosfor, magnezij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.3.9

natrij-kalcij-magnezijev fosfat

Proizvod iz tehnično čistega natrij-kalcij-magnezijevega fosfata.

skupni fosfor, magnezij, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.10

mono-natrijev fosfat; [natrijev dihidrogen ortofosfat]

Tehnično čist mono-natrijev fosfat

(NaH2PO4 × H2O).

skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.11

dinatrijev fosfat; [dinatrijev hidrogen ortofosfat]

Tehnično čist dinatrijev fosfat (Na2HPO4 × H2O).

skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.12

trinatrijev fosfat; [trinatrijev ortofosfat]

Tehnično čist trinatrijev fosfat (Na3PO4).

skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.13

natrijev pirofosfat; [tetranatrijev difosfat]

Tehnično čist natrijev pirofosfat.

skupni fosfor, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.14

monokalijev fosfat; [kalijev dihidrogen ortofosfat]

Tehnično čist monokalijev fosfat (KH2PO4 × H2O).

skupni fosfor, kalij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.15

dikalijev fosfat; [dikalijev hidrogen ortofosfat]

Tehnično čist dikalijev fosfat (K2HPO4 × H2O).

skupni fosfor, kalij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.16

kalcijev natrijev fosfat

Tehnično čist kalcijev natrijev fosfat.

skupni fosfor, kalcij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.17

monoamonijev fosfat; [amonijev dihidrogenortofosfat]

Tehnično čist monoamonijev fosfat (NH4H2PO4).

skupni dušik, skupni fosfor, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.18

diamonijev fosfat; [diamonijev hidrogen ortofosfat]

Tehnično čist diamonijev fosfat ((NH4)2HPO4).

skupni dušik

skupni fosfor

P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.19

natrijev tripolifosfat; [pentanatrijev trifosfat]

Tehnično čist natrijev tripolifosfat.

skupni fosfor

natrij

P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.20

natrijev magnezijev fosfat

Tehnično čist natrijev magnezijev fosfat.

skupni fosfor, magnezij, natrij, P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.21

magnezijev hipofosfit

Tehnično čist magnezijev hipofosfit (Mg(H2PO2)2 × 6H2O).

magnezij

skupni fosfor

P netopen v 2 % citronski kislini, če > 10 %

11.3.22

degelatinizirana kostna moka

Degelatinizirane, sterilizirane in zmlete kosti, iz katerih je bila odstranjena maščoba.

skupni fosfor, kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.3.23

kostni pepel

Mineralni ostanki upepelitve, sežiganja ali uplinjanja živalskih stranskih proizvodov.

skupni fosfor, kalcij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.1

natrijev klorid (23)

Tehnično čist natrijev klorid ali proizvod, pridobljen s hlapljivo kristalizacijo iz slanice (vakuumska sol), z izhlapevanjem morske vode (morska sol) ali mletjem kamene soli.

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.2

natrijev bikarbonat [natrijev hidrogenkarbonat]

Tehnično čist natrijev bikarbonat (NaHCO3).

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.3

natrijev/amonijev (bi)karbonat [natrijev/amonijev (hidrogen)karbonat]

Proizvod, pridobljen med pridobivanjem natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata, s sledovi amonijevega bikarbonata (amonijev bikarbonat največ 5 %).

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.4

natrijev karbonat

Tehnično čist natrijev karbonat (Na2CO3).

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.5

natrijev seskvikarbonat [natrijev hidrogenkarbonat]

Tehnično čist natrijev seskvikarbonat (Na3H(CO3)2).

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.6

natrijev sulfat

Tehnično čist natrijev sulfat.

natrij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.4.7

natrijeve soli organskih kislin

Natrijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.

natrij, organska kislina

11.5.1

kalijev klorid

Tehnično čist kalijev klorid ali proizvod, pridobljen z mletjem naravnih virov kalijevega klorida.

kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.5.2

kalijev sulfat

Tehnično čist kalijev sulfat (K2SO4).

kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.5.3

kalijev karbonat

Tehnično čist kalijev karbonat (K2CO3).

kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.5.4

kalijev bikarbonat [kalijev hidrogenkarbonat]

Tehnično čist kalijev bikarbonat (KHCO3).

kalij, pepel, netopen v HCl, če > 10 %

11.5.5

kalijeve soli organskih kislin (24)

Kalijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.

kalij, organska kislina

11.6.1

žveplov cvet

Tehnično čist prašek, pridobljen iz naravnih usedlin rudninskih snovi. Tudi proizvod, pridobljen iz proizvodnje rafiniranega olja, kot jo izvajajo proizvajalci žvepla.

žveplo

11.7.1

atapulgit

Naravna magnezijeva-aluminijeva-silicijeva rudninska snov.

magnezij

11.7.2

kremen

Naravna rudninska snov, pridobljena z mletjem virov kremena.

 

11.7.3

kristobalit

Silicijev dioksid, pridobljen z rekristalizacijo kremena.

 

11.8.1

amonijev sulfat

Tehnično čist amonijev sulfat ((NH4)2SO4), pridobljen s kemično sintezo.

dušik, izražen kot surove beljakovine, žveplo

11.8.2

raztopina amonijevega sulfata

Amonijev sulfat v vodni raztopini, ki vsebuje najmanj 35 % amonijevega sulfata.

dušik, izražen kot surove beljakovine

11.8.3

amonijeve soli organskih kislin

Amonijeve soli užitnih organskih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi.

dušik, izražen kot surove beljakovine, organska kislina

11.8.4

amonijev laktat

Amonijev laktat (CH3CHOHCOONH4). Vključuje amonijev laktat, pridobljen s fermentacijo sirotke z Lactobacillus delbrueckii ssp. Bulgaricus, ki vsebuje najmanj 44 % dušika, izraženega kot surove beljakovine.

dušik, izražen kot surove beljakovine, surov pepel

11.8.5

amonijev acetat

Amonijev acetat (CH3COONH4) v vodni raztopini, ki vsebuje najmanj 55 % amonijevega acetata.

dušik, izražen kot surove beljakovine


12.   (Stranski) proizvodi fermentacije iz mikroorganizmov, katerih celice so bile inaktivirane ali uničene

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

12.1

Proizvodi, pridobljeni iz biomase posebnih mikroorganizmov, ki so zrasli na določenih substratih

12.1.1

beljakovine iz Methylophilus methylotrophus

Beljakovinski proizvod fermentacije, pridobljen iz kulture Methylophilus methylotrophus (NCIMB sev 10.515) na metanolu, surovih beljakovin je najmanj 68 % in refleksijsko število je najmanj 50.

surove beljakovine

surov pepel

surove maščobe

12.1.2

beljakovine iz Methylococcus capsulatus (Bath), Alca ligenes acidovorans, Bacillus brevis in Bacillus firmus

Beljakovinski proizvod fermentacije z Methylococcus capsulatus (Bath) (NICMB sev 11132), Alcaligenes acidovorans (NCIMB sev 12387), Bacillus brevis (NCIMB sev 13288) in Bacillus firmus (NCIMB sev 13280), na zemeljskem plinu (pribl. 91 % metana, 5 % etana, 2 % propana, 0,5 % izobutana, 0,5 % n-butana), amoniaku in mineralni soli, surovih beljakovin je najmanj 65 %.

surove beljakovine

surov pepel

surove maščobe

12.1.3

bakterijske beljakovine iz Escherichia coli

Beljakovinski proizvod, stranski proizvod pridobivanja aminokislin iz kultur Escherichia coli K12 na substratih rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaku ali mineralni soli; lahko je hidroliziran.

surove beljakovine

12.1.4

bakterijske beljakovine iz Corynebacterium glutamicum

Beljakovinski proizvod, stranski proizvod pridobivanja aminokislin iz kulture Corynebacterium glutamicum na substratih rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaku ali mineralni soli; lahko je hidroliziran.

surove beljakovine

12.1.5

kvasovke in podobni proizvodi [pivske kvasovke] [proizvod iz kvasa]

Vse kvasovke in njihovi deli, pridobljeni iz Saccharomyces cerevisiae, Saccharomyces carlsbergiensis, Kluyveromyces lactis, Kluyveromyces fragilis, Torulaspora delbrueckii, Candida utilis/Pichia jadinii, Saccharomyces uvarum, Saccharomyces ludwigii ali Brettanomyces ssp.  (26) na substratih predvsem rastlinskega izvora, kot so melase, sladkorni sirup, alkohol, destilacijski ostanki, žita in proizvodi, ki vsebujejo škrob, sadni sok, sirotko, mlečno kislino, sladkor, hidrolizirana zelenjavna vlakna in hranilne snovi fermentacije, kot so amoniak ali mineralne soli.

vlaga, če < 75 % ali > 97 %

če je vlaga < 75 %:

surove beljakovine

12.1.6

micelij siliran, stranski proizvod pridobivanja penicilina

Micelij (dušikove spojine), mokri stranski proizvod pridobivanja penicilina z uporabo Penicillium chrysogenum (ATCC48271) na različnih virih ogljikovih hidratov in njihovih hidrolizatov, toplotno obdelan in siliran z uporabo Lactobacillus brevis, plantarum, sake, collinoides in Streptococcus lactis za inaktivacijo penicilina. Dušika, izraženega kot surova beljakovina, je najmanj 7 %.

dušik, izražen kot surove beljakovine

surov pepel

12.2

Drugi stranski proizvodi fermentacije

12.2.1

vinasa [zgoščene melasne droži]

Stranski proizvodi, pridobljeni iz industrijske predelave mošta/ječmenovk iz fermentacijskih postopkov, kot npr. pridobivanja alkohola, organskih kislin, kvasovk. Sestavljeni so iz tekočega/pastoznega dela, pridobljenega po ločitvi fermentiranega mošta/ječmenovk. Lahko vsebujejo tudi mrtve celice in/ali njihove dele iz uporabljenih fermentacijskih mikroorganizmov. Substrati so predvsem rastlinskega izvora, kot npr. melase, sladkorni sirup, alkohol, destilacijski ostanki, žita in proizvodi, ki vsebujejo škrob, sadni sok, sirotko, mlečno kislino, sladkor, hidrolizirana zelenjavna vlakna in hranilne snovi fermentacije, kot so amoniak ali mineralne soli.

surove beljakovine

substrat in navedba proizvodnega postopka, kot je primerno

12.2.2

stranski proizvodi pridobivanja L-glutamske kisline

Koncentrirani tekoči stranski proizvodi pridobivanja L-glutamske kisline s fermentacijo s Corynebacterium melassecola na substratu, sestavljenem iz saharoze, melas, proizvodov iz škroba in njihovih hidrolizatov, amonijeve soli in drugih dušikovih spojin.

surove beljakovine

12.2.3

stranski proizvodi pridobivanja L-lizin monohidroklorida z Brevibacterium lactofermentum

Koncentrirani tekoči stranski proizvodi pridobivanja L-lizin monohidroklorida s fermentacijo z Brevibacterium lactofermentum na substratu, sestavljenem iz saharoze, melas, proizvodov iz škroba in njihovih hidrolizatov, amonijeve soli in drugih dušikovih spojin.

surove beljakovine

12.2.4

stranski proizvodi iz pridobivanja amino kislin s Corynbacterium glutamicum

Tekoči stranski proizvodi pridobivanja aminokislin s fermentacijo s Corynbacterium glutamicum na substratu rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaka ali mineralne soli.

surove beljakovine

surov pepel

12.2.5

stranski proizvodi pridobivanja aminokislin z Escherichia coli K12

Tekoči stranski proizvodi pridobivanja aminokislin s fermentacijo z Escherichia coli K12 na substratu rastlinskega ali kemičnega izvora, amoniaka ali mineralne soli.

surove beljakovine

surov pepel

12.2.6

stranski proizvod pridobivanja encimov z Aspergillus niger

Stranski proizvod fermentacije Aspergillus niger na pšenici in sladu za pridobivanje encimov.

surove beljakovine


13.   Razno

Številka

Ime

Opis

Obvezne navedbe

13.1.1

proizvodi v pekarstvu in testeninarstvu

Proizvodi, pridobljeni pri peki kruha, piškotov, vafljev ali testenin. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe, če > 5 %

13.1.2

proizvodi industrije peciva in kolačev

Proizvodi, pridobljeni pri izdelavi peciva in kolačev. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe, če > 5 %

13.1.3

proizvodi pridobivanja žitnih kosmičev

Snovi ali proizvodi, ki so namenjeni oziroma, kjer je to mogoče razumno pričakovati, jih lahko zaužijejo ljudje v njihovi predelani, delno predelani ali nepredelani obliki. Lahko so posušeni.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

škrob, če > 30 %

celokupni sladkor, izračunan kot saharoza, če >10 %

13.1.4

proizvodi industrije bonbonov in čokolade

Proizvodi, pridobljeni med izdelavo sladkarij, vključno s čokolado. Lahko so posušeni.

škrob

surove maščobe, če > 5 %

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.1.5

proizvodi pri izdelavi sladoleda

Proizvodi, pridobljeni pri izdelavi sladoleda. Lahko so posušeni.

škrob

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

surove maščobe

13.1.6

proizvodi in stranski proizvodi iz predelave svežega sadja in zelenjave (27)

Proizvodi, pridobljeni pri predelavi svežega sadja in zelenjave (vključno z olupki, celimi deli sadja/zelenjave in njihovimi mešanicami). Lahko so posušeni ali zamrznjeni.

škrob

surove vlaknine

surove maščobe, če > 5 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 %

13.1.7

proizvodi iz predelave rastlin (27)

Proizvodi, pridobljeni pri zamrzovanju ali sušenju celih rastlin ali njihovih delov.

surove vlaknine

13.1.8

proizvodi iz predelave začimb (27)

Proizvodi, pridobljeni pri zamrzovanju ali sušenju začimb ali njihovih delov.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

škrob, če > 30 %

celokupni sladkor, izračunan kot saharoza, če >10 %

13.1.9

proizvodi iz predelave zelišč (27)

Proizvodi, pridobljeni pri drobljenju, mletju, zamrzovanju ali sušenju zelišč ali njihovih delov.

surove vlaknine

13.1.10

proizvodi pri predelavi krompirja

Proizvodi, pridobljeni pri predelavi krompirja. Lahko so posušeni ali zamrznjeni.

škrob

surove vlaknine

surove maščobe, če > 5 %

pepel, netopen v HCl, če > 3,5 %

13.1.11

proizvodi in stranski proizvodi pri izdelavi omak

Snovi iz izdelave omak, ki so namenjene oziroma, kjer je to mogoče razumno pričakovati, jih lahko zaužijejo ljudje v njihovi predelani, delno predelani ali nepredelani obliki. Lahko so posušene.

surove maščobe

13.1.12

proizvodi in stranski proizvodi iz izdelave pikantnih prigrizkov

Proizvodi in stranski proizvodi pri izdelavi pikantnih prigrizkov, pridobljeni med izdelavo pikantnih prigrizkov – krompirjevega čipsa, prigrizkov na osnovi krompirja in/ali žit (neposredno ekstrudirani, na osnovi testa in peletirani prigrizki) in oreškov.

surove maščobe

13.1.13

proizvodi iz izdelave gotovih živil

Proizvodi, pridobljeni med izdelavo gotovih živil. Lahko so posušeni.

surove maščobe, če > 5 %

13.1.14

rastlinski stranski proizvodi iz pridobivanja žganih pijač

Trdni proizvodi iz rastlin (vključno z jagodami in semeni, kot je janež), pridobljeni po maceraciji teh rastlin v alkoholni raztopini ali po izhlapevanju alkohola in/ali destilaciji, med izpopolnjevanjem arom za pridobivanje žganih pijač. Te proizvode je treba destilirati, da se izločijo alkoholni ostanki.

surove beljakovine, če > 10 %

surove vlaknine

surovo olje/maščobe, če > 10 %

13.1.15

krmno pivo

Proizvod postopka varjenja piva, ki ga ni mogoče prodajati kot pijačo za ljudi.

vsebnost alkohola

13.2.1

karamelizirani sladkor

Proizvod, pridobljen z nadzorovanim segrevanjem sladkorja.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.2

dekstroza

Dekstroza se pridobi po hidrolizi škroba in je sestavljena iz prečiščene, kristalizirane glukoze, s kristalno vodo ali brez nje.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.3

fruktoza

Fruktoza kot očiščen kristalinični prah. Pridobiva se iz glukoze v glukoznem sirupu z uporabo glukoze izomeraze in iz inverzije saharoze.

celokupni sladkorji, izraženi kot saharoza

13.2.4

glukozni sirup

Glukozni sirup je očiščena in koncentrirana vodna raztopina hranljivih saharidov, dobljenih s hidrolizo iz škroba.

celokupni sladkorji

vlaga, če > 30 %

13.2.5

melasa glukoze

Proizvod, pridobljen med postopkom rafiniranja glukoznih sirupov.

celokupni sladkorji

13.2.6

ksiloza

Sladkor, ekstrahiran iz lesa.

 

13.2.7

laktuloza

Polsintetični disaharid (4-O-D-galaktopiranozil-D-fruktoza), pridobljen iz laktoze z izomerizacijo glukoze v fruktozo. Prisoten v toplotno obdelanem mleku in mlečnih izdelkih.

laktuloza

13.2.8

glukozamin (hitozamin)

Amino sladkor (monosaharid), ki je sestavni del polisaharidov hitosana in hitina. Proizvede se s hidrolizo eksoskeletov rakov in drugih členonožcev ali s fermentacijo žita, na primer koruze ali pšenice.

natrij ali kalij, kot je primerno

13.3.1

škrob (28)

Tehnično čist škrob.

škrob

13.3.2

škrob (28), pregelatiniziran

Proizvod iz škroba, ekspandiranega s toplotno obdelavo.

škrob

13.3.3

mešanica škroba (28)

Proizvod vsebuje prvoten in/ali modificiran škrob za prehrano, pridobljen iz različnih botaničnih virov.

škrob

13.3.4

pogača iz hidrolizatov škroba (28)

Proizvod iz hidrolize škroba. Vsebuje beljakovine, maščobe in pripomočke za filtriranje (npr. diatomejska zemlja, lesna vlakna).

vlaga, če < 25 % ali > 45 %

če je vlaga < 25 %:

surove maščobe

surove beljakovine

13.3.5

dekstrin

Dekstrin je delno kislinsko hidroliziran škrob.

 

13.3.6

maltodekstrin

Maltodekstrin je delno hidroliziran škrob.

 

13.4.1

polidekstroza

Naključno vezan polimer glukoze, pridobljene s toplotno polimerizacijo D-glukoze.

 

13.5.1

polioli

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem ali fermentacijo ter sestavljen iz reduciranih mono-, di- ali oligosaharidov ali polisaharidov.

 

13.5.2

izomalt

Sladkorni alkohol, pridobljen iz saharoze po encimski pretvorbi in hidrogeniranju.

 

13.5.3

manitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem ali fermentacijo ter sestavljen iz reducirane glukoze in/ali fruktoze.

 

13.5.4

ksilitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem in fermentacijo ksiloze.

 

13.5.5

sorbitol

Proizvod, pridobljen s hidrogeniranjem glukoze.

 

13.6.1

maščobne kisline (29)

Proizvod, pridobljen z nevtralizacijo ali destilacijo rastlinskih olj in maščob nedoločenega rastlinskega ali živalskega izvora. Tudi proizvod, pridobljen z različnimi načini predelave maščob in olj, kot to počnejo proizvajalci maščobnih kislin.

surove maščobe

vlaga, če > 1 %

13.6.2

maščobne kisline, esterificirane z glicerolom (29)

Gliceridi, pridobljeni z esterifikacijo glicerola rastlinskega izvora z maščobnimi kislinami.

vlaga, če > 1 %

surove maščobe

13.6.3

monogliceridi in digliceridi maščobnih kislin (29)

Mono- in digliceridi maščobnih kislin so sestavljeni iz zmesi glicerolovih mono-, di- in triestrov maščobnih kislin v živilskem olju in maščobah.

Lahko vsebujejo manjšo količino prostih maščobnih kislin in glicerola.

surove maščobe

13.6.4

soli maščobnih kislin (29)

Proizvod, pridobljen z reakcijo maščobnih kislin z najmanj štirimi ogljikovimi atomi s kalcijevimi, magnezijevimi, natrijevimi ali kalijevimi spojinami.

surove maščobe (po hidrolizi)

vlaga

Ca ali Na ali K ali Mg (kjer je ustrezno)

13.7.1

hondroitin sulfat

Proizvod, pridobljen z ekstrakcijo iz kit, kosti in drugega živalskega tkiva, ki vsebuje hrustanec in mehko vezno tkivo.

natrij

13.8.1

glicerin, surov

Proizvod pridobivanja biodizla (metil ali etil estri maščobnih kislin), pridobljen s transesterifikacijo olj in maščob nedoločenega rastlinskega in živalskega izvora. V glicerinu lahko ostanejo minerali in organske soli. (Najvišja vsebnost metanola je 0,2 %).

Tudi proizvod oleokemične predelave mineralnih maščob in olj, vključno s transesterifikacijo, hidrolizo ali saponifikacijo.

glicerol

kalij

natrij

13.8.2

glicerin

Proizvod pridobivanja biodizla (metil ali etil estri maščobnih kislin), pridobljen s transesterifikacijo olj in maščob nedoločenega rastlinskega in živalskega izvora z naknadnim rafiniranjem glicerina. (Najmanjša vsebnost glicerola: 99 % v suhi snovi.)

Tudi proizvod oleokemične predelave mineralnih olj in maščob, vključno s transesterifikacijo, hidrolizo ali saponifikacijo.

glicerol

kalij

natrij

13.9.1

metil sulfonil metan

Organožveplena spojina ((CH3)2SO2), pridobljena na sintetičen način, ki je enaka naravnemu viru v rastlinah.

žveplo

13.10.1

šota

Proizvod naravnega razkroja rastlin (predvsem šotni mah) v anaerobnem in oligotrofičnem okolju.

surove vlaknine

13.11.1

propilen glikol

Imenovan tudi 1,2-propandiol ali propan-1,2-diol, organska spojina (diol ali dvojni alkohol) s formulo C3H8O2. To je viskozna tekočina rahlo sladkobnega okusa, higroskopska, ki jo je mogoče mešati z vodo, acetonom in kloroformom.

propilen glikol


(1)  V nemščini se lahko, kjer je ustrezno, „Konzentrieren“ nadomesti z „Eindicken“ in v takšnem primeru je skupno poimenovanje „eingedickt“.

(2)  „Luščenje“ se lahko, kjer je ustrezno, nadomesti z „lupljenje“ ali „ličkanje“, in v takšnem primeru je skupno poimenovanje „olupljeno“ ali „ličkano“.

(3)  V francoščini se lahko uporabi izraz „issues“.

(4)  V nemščini se lahko uporabljata poimenovanje „aufgeschlossen“ in ime „Quellwasser“ (ki se nanaša na škrob). V danščini se lahko uporabljata poimenovanje „Kvældning“ in ime „Kvældet“ (ki se nanaša na škrob).

(5)  V francoščini se lahko, kjer je ustrezno, „Pressage“ nadomesti z „Extraction mécanique“.

(6)  Imenu se lahko doda vrsta žita.

(7)  V angleškem jeziku je koruza lahko „maize“ ali „corn“. To velja za vse proizvode iz koruze.

(8)  Če je bil ta proizvod fino mlet, se lahko imenu doda beseda „drobno mleti“ ali se ime nadomesti z ustreznim opisom.

(9)  Imenu se lahko doda vrsta zrnja.

(10)  Navedba „nizka vsebnost glukozinata“, kakor je opredeljena v zakonodaji Evropske skupnosti, se lahko doda, kjer je ustrezno. To velja za vse proizvode iz semena oljne ogrščice.

(11)  Imenu se doda vrsta rastline.

(12)  Temu imenu se doda navedba o vrsti toplotne obdelave.

(13)  Doda se natančnejši opis sadeža.

(14)  V stolpcu za navedbe se podajo vrste rastlin.

(15)  Imenu se mora dodati navedba vrste izvedene obdelave.

(16)  Imenu se lahko doda vrsta trave.

(17)  Izraz „moka“ se lahko nadomesti z izrazom „peleti“. Doda se lahko tudi način sušenja.

(18)  Imenu se doda vrsta.

(19)  Izrazi nimajo istega pomena in se razlikujejo predvsem glede vsebnosti vlage; posamezni izrazi naj se ustrezno uporabijo.

(20)  Imenu se ustrezno doda naslednje:

živalska vrsta in/ali

del proizvoda iz živali in/ali

predelana živalska vrsta (npr. prašič, prežvekovalec, perutnina) in/ali

poimenovanje živalske vrste, ki ni predelana v skladu s prepovedjo recikliranja znotraj iste živalske vrste (npr. brez perutnine) in/ali

predelana snov (npr. kosti, veliko ali malo pepela) in/ali uporabljen postopek (npr. razmaščeno, rafinirano).

(21)  Imenu se doda vrsta.

(22)  Imenu se doda vrsta, če gre za gojene ribe.

(23)  V imenu se lahko dodatno navede vrsta vira ali pa se ime v celoti nadomesti.

(24)  Ime se spremeni ali dopolni, da se navede organska kislina.

(25)  V imenu se lahko navede proizvodni postopek.

(26)  Ime sevov kvasovk se lahko razlikuje od znanstvene taksonomije, zato se lahko uporabijo tudi sopomenke navedenih sevov kvasovk.

(27)  Imenu se doda vrsta sadja, zelenjave, rastline, začimb in zelišč, kot je primerno.

(28)  Imenu se doda navedba botaničnega porekla.

(29)  Ime se spremeni ali dopolni, da se navedejo uporabljene maščobne kisline.


17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/66


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 576/2011

z dne 16. junija 2011

o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 543/2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 121(e) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XI k Uredbi Komisije (ES) št. 543/2008 (2) vsebuje seznam nacionalnih referenčnih laboratorijev.

(2)

Pristojni organi Francije, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Nizozemske in Avstrije so Komisiji sporočili nove določitve njihovih obstoječih nacionalnih referenčnih laboratorijev.

(3)

Uredbo (ES) št. 543/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XI k Uredbi (ES) št. 543/2008 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 17.6.2008, str. 46.


PRILOGA

„PRILOGA XI

SEZNAM NACIONALNIH REFERENČNIH LABORATORIJEV

 

Belgija

Instituut voor Landbouw- en Visserijonderzoek (ILVO)

Eenheid Technologie en Voeding

Productkwaliteit en voedselveiligheid

Brusselsesteenweg 370

9090 Melle

BELGIUM

 

Bolgarija

Национален диагностичен научно-изследователски ветеринарно-медицински институт

(National Diagnostic Research Veterinary Medicine Institute)

бул. ‘Пенчо Славейков’ 15

(Ul. Pencho Slaveikov 15)

1606 София

(1606 Sofia)

BULGARIA

 

Češka

Státní veterinární ústav Jihlava

Národní referenční laboratoř pro mikrobiologické,

chemické a senzorické analýzy masa a masných výrobků

Rantířovská 93

586 05 Jihlava

ČESKÁ REPUBLIKA

 

Danska

Fødevarestyrelsen

Fødevareregion Øst

Afdeling for Fødevarekemi

Søndervang 4

4100 Ringsted

DANMARK

 

Nemčija

Max Rubner-Institut

Bundesforschungsinstitut für Ernährung und Lebensmittel

(Federal Research Institute of Nutrition and Food)