ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.157.slv

Uradni list

Evropske unije

L 157

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
15. junij 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

 

543/2011/EU

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

15.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 543/2011

z dne 7. junija 2011

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 3, členov 103h, 121(a), 127, 134, 143(b), 148, 179, 192(2), 194 in 203a(8) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1234/2007 vzpostavlja skupno ureditev kmetijskih trgov, ki vključuje sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave.

(2)

Izvedbena pravila za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave določa Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2). Navedena uredba je bila večkrat spremenjena. Zaradi jasnosti je primerno, da se vsa izvedbena pravila vključijo v novo uredbo, skupaj s spremembami, ki so potrebne na podlagi izkušenj, in razveljavi Uredba (ES) št. 1580/2007.

(3)

Treba je določiti tržna leta za vse proizvode iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Ker v sektorju ni več shem pomoči, ki bi sledile proizvodnemu ciklu zadevnih proizvodov, se vsa tržna leta uskladijo s koledarskim letom.

(4)

Člen 113(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007 pooblašča Komisijo, da določa tržne standarde za sveže sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo. Na podlagi člena 113a(1) navedene uredbe se lahko sadje in zelenjava, ki se sveži prodajajo potrošnikom, tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla. Zaradi uskladitve izvajanja navedene določbe je primerno opredeliti podrobnosti, da se omogoči splošni tržni standard za vse sveže sadje in zelenjavo.

(5)

Sprejeti je treba posebne tržne standarde za tiste proizvode, za katere se zdi potrebno sprejeti standard na podlagi ocene njegove ustreznosti, pri čemer je treba zlasti upoštevati, kateri proizvodi se v smislu vrednosti največ tržijo glede na podatke iz referenčne baze podatkov Evropske komisije Comext o mednarodni trgovini.

(6)

Da bi se izognili nepotrebnim oviram v trgovini v primeru posameznih proizvodov, za katere je treba določiti posebne tržne standarde, morajo biti ti standardi enaki tistim, ki jih je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Če ni bil sprejet noben posebni tržni standard na ravni Unije, za proizvode velja, da so v skladu s splošnim tržnim standardom, kadar lahko imetnik dokaže, da so proizvodi v skladu s katerim koli veljavnim standardom UNECE.

(7)

Določiti je treba izjeme in izvzetja od uporabe tržnih standardov za določene dejavnosti, ki so ali zelo obrobne in/ali posebne ali potekajo na začetku distribucijske verige, ali za posušeno sadje in zelenjavo ter proizvode za predelavo. Ker se nekateri proizvodi biološko razvijajo in so nagnjeni k pokvarljivosti, je treba dovoliti, da kaže rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti, razen če so uvrščeni v razred „ekstra“. Določene proizvode, ki se običajno ne prodajajo celi, je treba izvzeti iz splošnega tržnega standarda, v skladu s katerim bi se sicer zahtevalo, da so celi.

(8)

Podatki, ki se zahtevajo v skladu s tržnimi standardi, morajo biti jasno navedeni na embalaži in/ali etiketi. Za preprečevanje prevar in primerov zavajanja potrošnikov morajo biti potrošnikom pred nakupom na voljo podatki, ki jih zahtevajo standardi, kar še zlasti velja za prodajo na daljavo, kjer so izkušnje pokazale, da obstaja tveganje goljufije in izogibanja varstvu potrošnikov, ki ga zagotavljajo standardi.

(9)

Embalaža, ki vsebuje različne vrste sadja in zelenjave, je zaradi povpraševanja nekaterih potrošnikov vse pogostejša na trgu. Pravično trgovanje zahteva, da sta sadje in zelenjava, ki sta v isti enoti pakiranja, enake kakovosti. Za proizvode, za katere niso bili sprejeti standardi Unije, se lahko to zagotovi z uporabo splošnih določb. Določiti je treba zahteve glede označevanja za mešanice različnih vrst sadja in zelenjave v istih enotah pakiranja. Te zahteve morajo biti manj stroge od tistih, določenih s tržnimi standardi, zlasti ob upoštevanju razpoložljivega prostora na etiketi.

(10)

Da bi zagotovili pravilno in učinkovito izvajanje pregledov, morajo biti na računih in spremljajoči dokumentaciji, ki ni namenjena potrošnikom, navedene določene osnovne informacije, ki jih vsebujejo tržni standardi.

(11)

Za namene selektivnih preverjanj na podlagi analize tveganja iz člena 113a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je treba določiti natančna pravila takšnih pregledov. Poudariti bi bilo treba zlasti vlogo ocene tveganja pri izbiri proizvodov, ki se pregledujejo.

(12)

Vsaka država članica mora imenovati inšpekcijske organe, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti na vsaki stopnji trženja. Eden od teh organov mora biti odgovoren za stike in usklajevanje med vsemi imenovanimi organi.

(13)

Ker je poznavanje trgovcev in njihovih osnovnih značilnosti nepogrešljivo orodje za analizo držav članic, je treba v vsaki državi članici oblikovati zbirko podatkov o trgovcih s sadjem in zelenjavo. Da bi zagotovili vključenost vseh udeležencev v tržni verigi in zaradi pravne varnosti, je treba sprejeti natančno opredelitev pojma „trgovec“.

(14)

Preverjanje skladnosti se mora izvajati z vzorčenjem in se mora osredotočiti na trgovce, pri katerih je najbolj verjetno, da njihovo blago ni skladno s standardi. Glede na značilnosti njihovega nacionalnega trga morajo države članice določiti pravila, ki dajejo prednost preverjanju določenih kategorij trgovcev. Zaradi preglednosti je treba ta pravila sporočiti Komisiji.

(15)

Države članice morajo zagotoviti, da je izvoz sadja in zelenjave v tretje države v skladu s tržnimi standardi, in potrditi skladnost v skladu z Ženevskim protokolom o standardizaciji svežega sadja in zelenjave ter suhega in posušenega sadja, sklenjenim v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), in sheme Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za uporabo mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo.

(16)

Uvoz sadja in zelenjave iz tretjih držav mora biti v skladu s tržnimi standardi ali standardi, ki so jim enakovredni. Preverjanje skladnosti je torej treba opraviti, preden to blago vstopi na carinsko ozemlje Unije, razen v primerih majhnih serij, pri katerih po mnenju inšpekcijskih organov obstaja le majhno tveganje. V nekaterih tretjih državah, ki zagotovijo zadovoljiva jamstva za skladnost, lahko preglede pred izvozom opravijo inšpekcijski organi teh tretjih držav. Kadar se uporabi ta možnost, morajo države članice redno preverjati učinkovitost in kakovost pregledov pred izvozom, ki jih izvajajo inšpekcijski organi tretjih držav.

(17)

Sadju in zelenjavi za predelavo ni treba izpolnjevati tržnih standardov, zato je treba zagotoviti, da se ne prodajajo na trgu za sveže proizvode. Take proizvode je treba ustrezno označiti.

(18)

Pri sadju in zelenjavi, pri katerih se preverja skladnost s tržnimi standardi, je treba na vseh stopnjah trženja izvajati iste vrste pregledov. Za ta namen je treba uporabljati smernice za inšpekcijski nadzor, ki jih je priporočila UNECE, skupaj z ustreznimi priporočili OECD. Vendar je treba za preglede na stopnji trgovine na drobno določiti posebno ureditev.

(19)

Določiti je treba, da se organizacijam proizvajalcev priznajo proizvodi, ki jih zahtevajo. Kadar se zahteva priznanje proizvodov, namenjenih le predelavi, je treba zagotoviti, da so dejansko dostavljeni za predelavo.

(20)

Da se pomagajo doseči cilji ureditev v sektorju sadja in zelenjave ter se zagotovi, da organizacije proizvajalcev opravljajo svoje delo vztrajno in učinkovito, je v organizacijah proizvajalcev potrebna čim večja stabilnost. Članstvo proizvajalca v organizaciji proizvajalcev mora zato trajati najkrajšo mogočo dobo. Državam članicam mora biti prepuščeno, da določijo odpovedni rok in datum, ko izstop postane veljaven.

(21)

Glavne in bistvene dejavnosti organizacije proizvajalcev se morajo nanašati na koncentracijo ponudbe in trženje. Vendar morajo imeti organizacije proizvajalcev možnost, da se z določenimi omejitvami ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ne glede na to, ali so te komercialne ali ne.

(22)

Spodbujati je treba sodelovanje med organizacijami proizvajalcev, tako da se dovoli, da se trženje sadja in zelenjave, kupljenih izključno od neke druge priznane organizacije proizvajalcev, ne upošteva pri izračunu glavne dejavnosti niti drugih dejavnosti. Če je organizacija proizvajalcev priznana za proizvod, ki zahteva zagotavljanje tehničnih sredstev, je treba dovoliti, da navedena sredstva zagotovi prek svojih članov, odvisnih družb ali najame podizvajalce.

(23)

Organizacije proizvajalcev lahko imajo delnice v odvisnih družbah, ki pomagajo povečati dodano vrednost proizvodnje njihovih članov. Določiti je treba pravila za izračun vrednosti takšne tržne proizvodnje. Glavne dejavnosti teh odvisnih družb morajo biti po odobritvi prehodnega obdobja za prilagoditev enake kot pri organizacijah proizvajalcev.

(24)

Določiti je treba podrobna pravila o priznanju in delovanju združenj organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev iz Uredbe (ES) št. 1234/2007. Da se zagotovi skladnost, morajo biti čim bolj podobna pravilom za organizacije proizvajalcev.

(25)

Da se izboljša koncentracija ponudbe, je treba spodbujati združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev v nove organizacije z določitvijo pravil za združevanje operativnih programov združenih organizacij.

(26)

Ob spoštovanju načel, v skladu s katerimi mora biti organizacija proizvajalcev ustanovljena na lastno pobudo proizvajalcev, ki jo morajo tudi nadzorovati, mora biti prepuščeno državam članicam, da določijo pogoje, v skladu s katerimi so druge fizične ali pravne osebe sprejete kot člani organizacije proizvajalcev in/ali združenja organizacij proizvajalcev.

(27)

Za zagotovitev, da organizacije proizvajalcev dejansko predstavljajo najmanjše mogoče število proizvajalcev, morajo države članice sprejeti ukrepe, da se ne zgodi, da bi manjšina članov, ki morda zagotavljajo večji del proizvodnje v organizaciji proizvajalcev, neupravičeno upravljala in usmerjala delovanje te organizacije.

(28)

Da se upoštevajo različne proizvodne razmere in razmere trženja v Uniji, morajo države članice določiti nekatere pogoje za dodelitev začasnega priznanja za skupine proizvajalcev, ki predložijo načrt za priznanje.

(29)

Za spodbujanje ustanavljanja stabilnih organizacij proizvajalcev, ki so sposobne prispevati k uresničevanju ciljev ureditve trga za sadje in zelenjavo, se mora začasno priznanje dodeliti le tistim skupinam proizvajalcev, ki lahko dokažejo, da so sposobne izpolniti vse zahteve za priznanje v določenem roku.

(30)

Določiti je treba, katere informacije morajo zagotoviti skupine proizvajalcev v načrtu za priznanje. Da se omogoči, da skupine proizvajalcev bolje izpolnjujejo pogoje za priznanje, je treba dovoliti spreminjanje načrtov za priznanje. Zato je treba določiti, da lahko države članice od skupin proizvajalcev zahtevajo popravne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvedbo načrta.

(31)

Skupina proizvajalcev lahko izpolni pogoje pred rokom iz načrta za priznanje. Predvideti je treba določbe, ki bodo takim skupinam omogočale, da vložijo zahtevke za priznanje na podlagi osnutka operativnih programov. Da se zagotovi skladnost, mora dodelitev priznanja skupini proizvajalcev pomeniti zaključek načrta za priznanje, zagotovljeno pomoč pa je treba prekiniti. Da se upošteva večletno financiranje naložb, se lahko naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za investicijsko pomoč v skladu s to uredbo, prenesejo na operativne programe.

(32)

Da se spodbudi pravilna uporaba sheme pomoči za pokritje stroškov ustanavljanja in upravljanja skupin proizvajalcev, se mora ta pomoč dodeliti v obliki pavšalne pomoči. Za to pavšalno pomoč mora biti določena zgornja meja, da se upoštevajo proračunske omejitve. Poleg tega je treba ob upoštevanju različnih finančnih potreb skupin proizvajalcev različnih velikosti to zgornjo mejo prilagoditi glede na tržno proizvodnjo skupin proizvajalcev.

(33)

Da se zagotovita skladnost in nemoten prehod na status priznane skupine proizvajalcev, morajo za skupine proizvajalcev veljati enaka pravila o glavnih dejavnostih organizacij proizvajalcev in vrednosti tržne proizvodnje.

(34)

Da se upoštevajo finančne potrebe novih skupin proizvajalcev in se zagotovi pravilna uporaba sheme pomoči je treba v primeru združitve omogočiti dodelitev pomoči tudi skupinam proizvajalcev, ki so nastale z združitvijo.

(35)

Zaradi lažje uporabe programa podpore za operativne programe je treba jasno določiti tržno proizvodnjo organizacij proizvajalcev, vključno s specifikacijo proizvodov, ki se lahko upoštevajo, in stopnje trženja, na podlagi katere je treba izračunati vrednost proizvodnje. Za namene nadzora in zaradi poenostavitve je primerno uvesti pavšalni znesek za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki predstavlja vrednost osnovnega proizvoda, to pomeni sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, in dejavnosti, ki niso del dejanskega procesa predelave. Ker se količine sadja in zelenjave, ki so potrebne za proizvodnjo predelanega sadja zelenjave, med skupinami proizvodov močno razlikujejo, se morajo te razlike odražati v veljavnih pavšalnih zneskih. V primeru sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki se predelata v predelana aromatična zelišča in papriko v prahu, je primerno uvesti tudi pavšalni znesek za namene izračuna vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki predstavlja zgolj vrednost osnovnega proizvoda. Prav tako je treba omogočiti dodatne postopke izračunavanja tržne proizvodnje v primeru letnih nihanj ali pomanjkljivih podatkov. Zaradi preprečevanja zlorabe sistema se organizacijam proizvajalcev običajno ne bi smelo dovoliti, da se spremeni metodologija določanja referenčnih obdobij med trajanjem programa.

(36)

Da se zagotovi nemoten prehod na novi sistem izračunavanja vrednosti tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, nova metoda izračunavanja ne sme obsegati operativnih programov, odobrenih do 20. januarja 2010, ne glede na možnost spremembe teh operativnih programov v skladu s členoma 65 in 66 Uredbe (ES) št. 1580/2007. Iz istega razloga je vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje operativnih programov, odobrenih po navedenem datumu, treba izračunati po novih pravilih.

(37)

Za zagotovitev pravilne uporabe pomoči je treba določiti pravila za upravljanje operativnih skladov in finančnih prispevkov članov, ki zagotavljajo čim večjo prilagodljivost, če lahko vsi proizvajalci uporabljajo sredstva operativnega sklada in demokratično sodelujejo pri odločanju o njihovi uporabi.

(38)

Določiti je treba določbe, ki urejajo področje uporabe in strukturo nacionalne strategije za trajnostne operativne programe ter nacionalni okvir za okoljske ukrepe. Cilj je čim boljše dodeljevanje finančnih sredstev in izboljšanje kakovosti strategije.

(39)

Da bi se omogočilo ustrezno vrednotenje informacij pristojnih organov, ter ukrepe in dejavnosti, ki jih je treba vključiti v programe ali jih iz njih izključiti, je treba določiti postopke za predstavitev in potrditev operativnih programov, vključno z roki. Zaradi letnega upravljanja programov je treba določiti, da se programi, ki niso odobreni do določenega datuma, odložijo za eno leto.

(40)

Za operativne programe za naslednje leto mora obstajati postopek, tako da je mogoče programe prilagoditi kakršnim koli novim pogojem, ki jih ob prvotni predstavitvi ni bilo mogoče predvideti. Poleg tega je treba omogočiti spreminjanje ukrepov in zneskov operativnih skladov med letom izvajanja programa. Da se zagotovi ohranitev splošnih ciljev odobrenih programov, morajo za vse takšne spremembe veljati nekatere omejitve in pogoji, ki jih določijo države članice, vključno z obveznim sporočanjem sprememb pristojnim organom.

(41)

Zaradi finančne in pravne varnosti je treba sestaviti sezname postopkov in izdatkov, ki jih ne smejo pokrivati operativni programi.

(42)

V primeru naložb v posamezna kmetijska gospodarstva je treba zaradi preprečevanja neupravičenega bogatenja zasebnika, ki je pretrgal vezi z organizacijo med življenjsko dobo naložbe, sprejeti določbe, ki bodo organizaciji omogočile povrnitev preostale vrednosti naložbe, ne glede na to, ali je to naložba člana ali organizacije.

(43)

Zaradi zagotovitve pravilne uporabe sistema je treba opredeliti informacije, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč, in postopke za plačilo pomoči. Za preprečitev težav z denarnim tokom mora biti organizacijam proizvajalcev na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. Iz podobnih razlogov mora biti na voljo nadomestni sistem za povračilo že nastalih izdatkov.

(44)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo precejšnje motnje na trgu. Določiti je treba natančne določbe v zvezi s področjem uporabe ter uporabo ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz v zvezi s proizvodi iz člena 1(1)(i) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Navedena pravila morajo čim bolj zagotavljati prilagodljivost in hitro ukrepanje v krizi ter tako omogočati, da odločitve sprejemajo države članice in organizacije proizvajalcev. Pravila morajo kljub temu preprečevati zlorabe in zagotavljati omejitve za uporabo nekaterih ukrepov, tudi v finančnem smislu. Zagotoviti morajo tudi ustrezno upoštevanje fitosanitarnih in okoljskih zahtev.

(45)

V zvezi z umiki s trga morajo biti sprejeta podrobna pravila ob upoštevanju mogočega pomena tega ukrepa. Zlasti je treba določiti pravila v zvezi s sistemom povečane podpore za s trga umaknjeno sadje in zelenjavo, ki ju dobrodelne organizacije ter nekatere druge ustanove in institucije brezplačno razdelijo kot humanitarno pomoč. Za lažjo prosto razdelitev je primerno dopustiti možnost, da lahko dobrodelne organizacije in ustanove zaprosijo za simbolični prispevek končnih prejemnikov proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga, če so ti proizvodi bili predelani. Poleg tega je treba določiti najvišjo raven podpore za umik s trga, da se prepreči, da to postane stalna nadomestna oblika prodaje za proizvode namesto dajanja v promet. V tem smislu je primerno, da se za proizvode, za katere so najvišje ravni nadomestil Unije za umik s trga določene v Prilogi V k Uredbi Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (3), še naprej uporabljajo takšne ravni, ki se delno povišajo, da se upošteva dejstvo, da so ti umiki zdaj sofinancirani. Za druge proizvode, za katere izkušnje še niso pokazale, da obstaja tveganje za prevelike umike, je primerno državam članicam dovoliti, da določijo najvišje ravni podpore. Vendar je treba iz podobnih razlogov v vseh primerih določiti količinsko omejitev umikov za posamezen proizvod in organizacijo proizvajalcev.

(46)

Podrobna pravila je treba sprejeti v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah Unije, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka, vključno z opredelitvijo take nizke stopnje organiziranosti. Določiti je treba postopke za odobritev takšne nacionalne pomoči in zneska nadomestila Unije za pomoč ter za delež nadomestila. Navedeni postopki morajo odražati tiste, ki se trenutno uporabljajo.

(47)

Sprejeti je treba podrobna pravila, zlasti postopkovne določbe, v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko pravila, ki so jih izdale organizacije proizvajalcev ali združenja takšnih organizacij v sektorju sadja in zelenjave, razširijo na vse proizvajalce, ki imajo sedež na določenem gospodarskem območju. Treba je tudi natančno opredeliti, katera pravila se bodo razširila na proizvajalce in katera na kupce, kadar gre za prodajo pridelkov na drevesu.

(48)

Zaradi spremljanja uvoza jabolk in zagotovitve, da se znatno povečan uvoz jabolk hitro opazi, je bil leta 2006 kot prehodni sistem uveden sistem uvoznih dovoljenj za jabolka iz oznake kombinirane nomenklature 0808 10 80 (oznaka KN). Medtem so se razvili novi in natančni načini spremljanja uvoza jabolk, ki so za trgovce manj nadležni kot sedanji sistem dovoljenj. Zato je treba obveznost uvoznih dovoljenj za jabolka iz oznake KN 0808 10 80 kmalu prenehati uporabljati.

(49)

Sprejeti je treba podrobna pravila v zvezi s sistemom vhodnih cen za sadje in zelenjavo. Ker je večina hitro pokvarljivega sadja in zelenjave namenjena za komisijsko prodajo, to povzroča posebne težave pri določitvi vrednosti. Določiti je treba mogoče metode za izračun vhodne cene, na podlagi katere so uvoženi proizvodi uvrščeni v skupno carinsko tarifo. Določiti je treba zlasti standardne uvozne vrednosti na podlagi tehtanega povprečja povprečnih cen za proizvode, prav tako je treba posebej urediti primere, ko za proizvode danega porekla ni na voljo nobenih cen. Za nekatere primere je treba določiti polog varščine, da se zagotovi pravilna uporaba sistema.

(50)

Sprejeti je treba podrobna pravila v zvezi z uvozno dajatvijo, ki se lahko uvede za nekatere proizvode poleg dajatev, ki so določene s skupno carinsko tarifo. Dodatne dajatve se lahko uvedejo, če količine uvoza zadevnega proizvoda presegajo sprožitveno raven, določeno za proizvod in za obdobje veljavnosti. Blago na poti v Unijo je oproščeno dodatnih dajatev, zato je treba za takšno blago sprejeti posebne določbe.

(51)

Zagotoviti je treba ustrezno spremljanje ter vrednotenje sedanjih programov in shem, da lahko organizacije proizvajalcev ter države članice ocenijo njihovo uspešnost in učinkovitost.

(52)

Določiti je treba določbe v zvezi z vrsto, obliko in sredstvom obvestil, ki so potrebna za izvajanje te uredbe. Navedene določbe morajo vključevati obvestila, ki jih proizvajalci in organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam, ter obvestila, ki jih države članice predložijo Komisiji, in posledice zaradi prepoznega ali neustreznega obveščanja.

(53)

Določiti je treba ukrepe v zvezi s pregledi, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne uporabe te uredbe in Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter ustrezne sankcije za ugotovljene nepravilnosti. Navedeni ukrepi morajo vključevati posebne preglede in sankcije, določene na ravni Unije, ter kakršne koli dodatne nacionalne preglede in sankcije. Pregledi in sankcije morajo biti odvračilni, učinkoviti in sorazmerni. Določiti je treba pravila za reševanje primerov očitne napake, višje sile in drugih izrednih razmer, da se zagotovi pravično obravnavanje proizvajalcev. Treba je sprejeti pravila za umetno ustvarjene razmere, da se prepreči kakršno koli izkoriščanje le-teh, ki bi iz njih izhajalo.

(54)

Pripraviti je treba določbe za nemoten prehod s prejšnjega sistema, določenega z Uredbo (ES) št. 2200/96, Uredbo Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (4) in Uredbo Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (5), na nov sistem, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 (6) ter pozneje z Uredbo (ES) št. 1234/2007 in Uredbo (ES) št. 1580/2007 ter pozneje s to uredbo in z izvajanjem prehodnih pravil iz člena 203a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(55)

Da bi omejili učinke odprave sistema uvoznih dovoljenj za jabolka na trgovinske tokove, je treba člen 134 Uredbe (ES) št. 1580/2007 uporabljati do 31. avgusta 2011.

(56)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni podal mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in uporaba izrazov

1.   Ta uredba določa izvedbena pravila za Uredbo št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave.

Vendar se naslova II in III te uredbe uporabljata samo za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(1)(i) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.

2.   Izrazi iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 imajo v tej uredbi enak pomen, razen če ta uredba ne določa drugače.

Člen 2

Tržna leta

Tržno leto za sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo traja od 1. januarja do 31. decembra.

NASLOV II

KLASIFIKACIJA PROIZVODOV

POGLAVJE 1

Splošna pravila

Člen 3

Tržni standardi; imetniki

1.   Zahteve člena 113a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so splošni tržni standard. Podrobnosti splošnega tržnega standarda so določene v delu A Priloge I k tej uredbi.

Sadje in zelenjava, za katera ne velja poseben tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom. Vendar če imetnik lahko dokaže, da so proizvodi skladni z vsemi veljavnimi standardi, ki jih je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE), za proizvode velja, da so v skladu s splošnim tržnim standardom.

2.   Posebni tržni standardi iz člena 113(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so določeni v delu B Priloge I k tej uredbi za naslednje proizvode:

(a)

jabolka,

(b)

agrume,

(c)

kivi,

(d)

solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol,

(e)

breskve in nektarine,

(f)

hruške,

(g)

jagode,

(h)

papriko,

(i)

namizno grozdje,

(j)

paradižnik.

3.   Za namene člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je „imetnik“ katera koli fizična ali pravna oseba, ki je fizični lastnik zadevnih proizvodov.

Člen 4

Izjeme in izvzetja od uporabe tržnih standardov

1.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

(a)

če so jasno označeni z besedilom „namenjeni za predelavo“ ali „za živalsko krmo“ ali katerim koli drugim ustreznim besedilom, proizvodi:

(i)

namenjeni za industrijsko predelavo ali

(ii)

namenjeni za živalsko krmo ali drugo neživilsko uporabo;

(b)

proizvode, ki jih pridelovalec trži na svojem kmetijskem gospodarstvu neposredno potrošniku za njegovo osebno uporabo;

(c)

proizvode iz določene regije, ki se prodajajo na drobno v tej regiji za uveljavljeno tradicionalno lokalno porabo, ki jih prizna sklep Komisije, ki je na zahtevo države članice sprejet v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)

proizvode, ki so obrezani ali rezani, da so „pripravljeni za zaužitje“ ali „pripravljeni za kuhinjsko rabo“;

(e)

proizvode, ki se tržijo kot užitni kalčki, po klitju semen rastlin, uvrščenih kot sadje in zelenjava na podlagi člena 1(1)(i) in dela IX Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

2.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi v določenem proizvodnem območju:

(a)

proizvode, ki jih pridelovalec proda ali dostavi v obrate za pripravo in pakiranje ali v skladišča, ali jih v take obrate pošlje s svojega kmetijskega gospodarstva, in

(b)

proizvode, ki se pošiljajo iz skladišč v obrate za pripravo in pakiranje.

3.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice iz zahtev posebnih tržnih standardov izvzamejo proizvode, ki so namenjeni za maloprodajo potrošnikom v osebno uporabo in označeni s „proizvodi, namenjeni za predelavo“, ali kateri koli drugim podobnim besedilom, ter namenjeni za predelavo, razen proizvodov iz odstavka 1(a)(i) tega člena.

4.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice iz zahtev posebnih tržnih standardov izvzamejo proizvode, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku za osebno uporabo na trgih, rezerviranih le za proizvajalce v določenem proizvodnem območju, ki ga opredelijo države članice.

5.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede posebnih tržnih standardov lahko sveže sadje in zelenjava, ki nista uvrščena v kakovostni razred „ekstra“, v fazah, ki sledijo odpremi, kažeta rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti ter rahlo pokvarljivost zaradi njunega biološkega razvoja ali naravne pokvarljivosti.

6.   Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje proizvode ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

(a)

negojene gobe z oznako KN 0709 59,

(b)

kapre z oznako KN 0709 90 40,

(c)

grenke mandlje z oznako KN 0802 11 10,

(d)

oluščene mandlje z oznako KN 0802 12,

(e)

neoluščene lešnike z oznako KN 0802 22,

(f)

oluščene orehe z oznako KN 0802 32,

(g)

pinjole z oznako KN 0802 90 50,

(h)

pistacije z oznako KN 0802 50 00,

(i)

makadamijo z oznako KN 0802 60 00,

(j)

pekan z oznako KN 0802 90 20,

(k)

druge oreške z oznako KN 0802 90 85,

(l)

posušene rajske smokve z oznako KN 0803 00 90,

(m)

posušene agrume z oznako ZN 0805,

(n)

mešanice tropskih oreščkov z oznako KN 0813 50 31,

(o)

mešanice drugih oreščkov z oznako KN 0813 50 39,

(p)

žafran z oznako KN 0910 20.

7.   Za proizvode iz odstavka 1(a) in odstavka 2 se pristojnim organom držav članic zagotovijo dokazi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, zlasti glede namena uporabe.

Člen 5

Podatki na označbah

1.   Podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, morajo biti prikazani čitljivo in na vidnem mestu na eni strani embalaže. Natisnjeni morajo biti neizbrisljivo, neposredno na embalažo ali na etiketo, ki je sestavni del embalaže ali pa je nanjo pritrjena.

2.   Za blago, ki se odpošilja v razsutem stanju in se naklada neposredno na prevozno sredstvo, se podatki iz odstavka 1 navedejo v dokumentu, ki spremlja blago, ali na obvestilu, ki se namesti na vidno mesto v prevoznem sredstvu.

3.   Pri sklepanju pogodb pri prodaji na daljavo v smislu člena 2(1) Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) se zaradi skladnost s tržnimi standardi zahteva, da so podatki na voljo, preden je sklenjen nakup.

4.   Na računih in spremljajoči dokumentaciji, razen računih za potrošnike, sta jasno navedena ime in država porekla proizvodov ter, če je ustrezno, razred, sorta in komercialni tip, če to zahteva posebni tržni standard, ali pa se navede, da je proizvod namenjen za predelavo.

Člen 6

Podatki v fazi maloprodaje

1.   V fazi maloprodaje so podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, čitljivi in na vidnem mestu. Proizvodi se lahko namenijo za prodajo, če trgovec na drobno vidno, čitljivo in jasno navede podrobnosti o državi porekla in, če je ustrezno, razred in sorto ali komercialni tip tako, da se ne zavaja potrošnika.

2.   Za predpakirane proizvode iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (8) je treba poleg podatkov, ki jih zahtevajo tržni standardi, navesti neto maso. Vendar pa zahteva za navedbo neto mase ne velja za proizvode, ki se navadno prodajajo po kosih, če je število posameznih kosov jasno razvidno in se lahko prešteje od zunaj ali če je število kosov navedeno na etiketi.

Člen 7

Mešanice

1.   Dovoli se trženje enot pakiranja, ki vsebujejo mešanice različnih vrst sadja in zelenjave z neto maso 5 kg ali manj, če:

(a)

so proizvodi iste kakovosti in če vsak zadevni proizvod izpolnjuje ustrezni posebni tržni standard oziroma splošni tržni standard, če posebnega tržnega standarda za zadevni proizvod ni,

(b)

je enota pakiranja ustrezno označena v skladu s tem poglavjem ter

(c)

mešanica ne zavaja potrošnika.

2.   Zahteve odstavka 1(a) ne veljajo za proizvode, ki so vključeni v mešanico in niso proizvodi sektorja sadja in zelenjave, kot so določeni v členu 1(1)(i) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Če sta sadje in zelenjava v mešanici s poreklom iz več kot ene države članice ali tretje države, se lahko polno ime držav porekla ustrezno nadomesti z eno od naslednjih možnosti:

(a)

„mešanica sadja in zelenjave s poreklom v EU“,

(b)

„mešanica sadja in zelenjave, s poreklom zunaj EU“,

(c)

„mešanica sadja in zelenjave s poreklom v EU in zunaj EU“.

POGLAVJE II

Preverjanje skladnosti s tržnimi standardi

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 8

Področje uporabe

To poglavje določa pravila za preverjanje skladnosti, to pomeni preglede sadja in zelenjave na vseh stopnjah trženja, s čimer se preveri, da sta skladna s tržnimi standardi ter drugimi določbami tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 9

Usklajevalni organi in inšpekcijski organi

1.   Vsaka država članica imenuje:

(a)   pristojni organ, odgovoren za usklajevanje in stike na področjih, urejenih s tem poglavjem, v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ, in

(b)   inšpekcijski organ ali organe, odgovorne za uporabo tega poglavja, v nadaljnjem besedilu: inšpekcijski organi.

Usklajevalni in inšpekcijski organi iz prvega pododstavka so lahko javni ali zasebni. Vendar so v vsakem primeru zanje odgovorne države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo:

(a)

ime, poštni naslov in naslov elektronske pošte usklajevalnega organa, ki so ga imenovale v skladu z odstavkom 1(a),

(b)

ime, poštni naslov in naslov elektronske pošte inšpekcijskih organov, ki so jih imenovale v skladu z odstavkom 1(b), ter

(c)

natančen opis zadevnih področij dejavnosti inšpekcijskih organov, ki so jih imenovale.

3.   Usklajevalni organ je lahko inšpekcijski organ ali eden od inšpekcijskih organov ali kateri koli drug organ, imenovan v skladu z odstavkom 1.

4.   Komisija objavi seznam usklajevalnih organov, ki so jih imenovale države članice, na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 10

Zbirke podatkov o trgovcih

1.   Države članice vzpostavijo zbirko podatkov o trgovcih s sadjem in zelenjavo, v kateri so v skladu s pogoji iz tega člena navedeni trgovci, ki se ukvarjajo s trženjem sadja in zelenjave, za katera so bili določeni standardi v skladu s členom 113 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Države članice lahko v ta namen uporabijo katere koli druge zbirke podatkov, ki že obstajajo v druge namene.

2.   V tej uredbi „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki:

(a)

ima sadje in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi, z namenom, da:

(i)

ju razstavi ali ponudi v prodajo,

(ii)

proda ali

(iii)

na kakršen koli drug način trži ali

(b)

dejansko opravlja katero koli dejavnost iz točke (a) v zvezi s sadjem in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi.

Dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka vključujejo:

(a)

prodajo na daljavo bodisi po internetu bodisi kako drugače,

(b)

dejavnosti, ki jih opravlja fizična ali pravna oseba zase ali v imenu tretje stranke, in

(c)

dejavnosti, ki se opravijo v Uniji in/ali z izvozom v tretje države in/ali z uvozom iz tretjih držav.

3.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi se naslednji trgovci lahko vključijo ali ne vključijo v zbirko podatkov:

(a)

trgovci, katerih dejavnosti so izvzete iz obveznosti upoštevanja tržnih standardov v skladu s členom 4, in

(b)

fizične ali pravne osebe, katerih dejavnosti v sektorju sadja in zelenjave so omejene bodisi na prevoz blaga bodisi maloprodajo.

4.   Kadar je zbirka podatkov sestavljena iz več ločenih elementov, usklajevalni organ zagotovi, da so zbirka podatkov, njeni elementi in njena posodobitev enotni. Posodobitev zbirke podatkov se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri pregledih skladnosti.

5.   Zbirka podatkov za vsakega trgovca vsebuje:

(a)

registracijsko številko trgovca, ime in naslov,

(b)

informacije, potrebne za njegovo uvrstitev v eno od kategorij tveganja iz člena 11(2), zlasti njegov položaj v tržni verigi in informacije o pomembnosti podjetja,

(c)

informacije o ugotovitvah iz prejšnjih pregledov vsakega trgovca,

(d)

vse druge informacije, ki so potrebne za preglede, kot so informacije o tem, ali obstaja sistem zagotavljanja kakovosti oziroma samonadzor v zvezi s skladnostjo s tržnimi standardi.

Posodobitev zbirke podatkov se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri preverjanju skladnosti.

6.   Trgovci zagotovijo informacije, ki jih države članice štejejo za potrebne za vzpostavitev in posodobitev zbirke podatkov. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se trgovci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, vendar trgujejo na njem, navedejo v njihovi zbirki podatkov.

Oddelek 2

Preverjanje skladnosti, ki ga opravijo države članice

Člen 11

Preverjanje skladnosti

1.   Države članice zagotovijo, da se na podlagi analize tveganja selektivno in dovolj pogosto opravijo preverjanja, in tako zagotovijo, da navedeni proizvodi ustrezno izpolnjujejo tržne standarde in ostale določbe tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Merila za ocenjevanje tveganja vključujejo obstoječa potrdila o skladnosti iz člena 14, ki jih izda pristojni organ tretje države, v katerih so preverjanja skladnosti na podlagi člena 15 odobrena. Takšno potrdilo se upošteva kot dejavnik pri zmanjšanju tveganja glede neskladnosti.

Merila za ocenjevanje tveganja lahko vključujejo tudi:

(a)

naravo proizvoda, čas proizvodnje, ceno proizvoda, vreme, pakiranje in ravnanje, pogoje za skladiščenje, državo porekla, prevozno sredstvo ali količino serije;

(b)

velikost trgovcev, njihov položaj v tržni verigi, količino ali vrednost, ki ju tržijo, obseg njihovih proizvodov, območje dostave ali tipe dejavnosti, ki jih opravljajo, kot so skladiščenje, sortiranje, pakiranje ali prodaja;

(c)

ugotovitve iz prejšnjih pregledov s številom in vrsto ugotovljenih pomanjkljivosti, običajno kakovost tržnih proizvodov, raven uporabljene tehnične opreme;

(d)

zanesljivost sistemov trgovcev za zagotavljanje kakovosti ali samonadzor v zvezi s skladnostjo s tržnimi standardi;

(e)

mesto, kjer se opravi preverjanje, zlasti, če je to mesto prvega vstopa v Unijo ali mesto, kjer se proizvodi pakirajo oziroma nalagajo;

(f)

kakršne koli informacije, ki bi lahko nakazovale tveganje glede neskladnosti.

2.   Analiza tveganja temelji na informacijah, navedenih v zbirki podatkov trgovcev iz člena 10, glede na analizo pa se trgovce razvrsti v kategorije tveganj.

Države članice vnaprej določijo:

(a)

merila za ocenjevanje tveganja glede neskladnosti serij;

(b)

na podlagi analize tveganja za vsako kategorijo tveganja najmanjše deleže trgovcev ali serij in/ali količin, pri katerih se preverja skladnost.

Države članice se na podlagi analize tveganja lahko odločijo, da ne opravijo selektivnega preverjanja pri proizvodih, za katere ne veljajo posebni tržni standardi.

3.   Če se pri pregledih odkrijejo precejšnje nepravilnosti, države članice opravljajo pogostejše preglede v zvezi s trgovci, proizvodi, poreklom ali drugimi parametri.

4.   Trgovci morajo inšpekcijskim organom zagotoviti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo preverjanja skladnosti.

Člen 12

Pooblaščeni trgovci

1.   Države članice lahko pooblastijo trgovce, ki so razvrščeni v najnižjo kategorijo tveganja in zagotavljajo posebna jamstva za skladnost s tržnimi standardi, da uporabljajo vzorce iz Priloge II pri označevanju vsakega paketa na stopnji odpreme in/ali podpišejo potrdilo o skladnosti iz člena 14.

2.   Dovoljenje se izda za obdobje najmanj enega leta.

3.   Trgovci, ki dobijo dovoljenje, morajo:

(a)

imeti inšpekcijsko osebje, ki je bilo na usposabljanju, ki ga je odobrila država članica;

(b)

imeti primerno opremo za pripravo in pakiranje proizvodov;

(c)

se zavezati, da bodo opravili preverjanje skladnosti blaga, ki ga odpošiljajo, in vodili register, v katerem bodo zabeleženi vsi opravljeni pregledi.

4.   Če pooblaščeni trgovec ne izpolnjuje več zahtev za odobritev, države članice umaknejo odobritev.

5.   Ne glede na odstavek 1 lahko pooblaščeni trgovci do porabe zalog še naprej uporabljajo vzorce, ki so bili do 30. junija 2009 skladni z Uredbo (ES) št. 1580/2007.

Dovoljenja, izdana trgovcem pred 1. julijem 2009, se uporabljajo še naprej za obdobje, za katerega so bila izdana.

Člen 13

Sprejetje deklaracij s strani carinskih organov

1.   Carine lahko sprejmejo izvozne deklaracije in/ali deklaracije za sprostitev v prosti promet le za proizvode, za katere veljajo posebni tržni standardi, če:

(a)

je blagu priloženo potrdilo o skladnosti ali

(b)

pristojni inšpekcijski organ obvesti carinski organ, da je za zadevne serije izdano potrdilo o skladnosti ali

(c)

pristojni inšpekcijski organ obvesti carinski organ, da za zadevne serije ni izdal potrdila o skladnosti, ker teh ni bilo treba pregledati v smislu ocene tveganja iz člena 11(1).

To ne posega v preverjanja skladnosti, ki ga opravljajo države članice v skladu s členom 11.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za proizvode, za katere velja splošni tržni standard, določen v delu A Priloge I, in za proizvode iz člena 4(1)(a), če zadevna država članica meni, da je to potrebno v smislu analize tveganja iz člena 11(1).

Člen 14

Potrdila o skladnosti

1.   Potrdila o skladnosti lahko izda pristojni organ, da potrdi, da so zadevni proizvodi skladni z ustreznim tržnim standardom (v nadaljnjem besedilu: potrdilo). Potrdilo, ki ga uporabljajo pristojni organi v Uniji, je določeno v Prilogi III.

Namesto potrdil, ki jih izdajo pristojni organi v Uniji, lahko tretje države iz člena 15(4) namesto tega uporabijo svoje potrdilo, če vsebuje informacije, ki so enakovredne informacijam v potrdilu Unije. Komisija da na voljo vzorce takšnih potrdil tretjih držav v obliki, ki se ji zdi primerna.

2.   Potrdila se lahko izdajo v papirni obliki z originalnim podpisom ali v preverjeni elektronski obliki z elektronskim podpisom.

3.   Vsako potrdilo ima žig pristojnega organa in podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

4.   Potrdilo se izda v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

5.   Vsako potrdilo ima serijsko številko, s katero se lahko ugotovi identičnost. Pristojni organ obdrži kopijo vsakega izdanega potrdila.

6.   Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 lahko države članice do porabe zalog še naprej uporabljajo potrdila o skladnosti, ki so bila do 30. junija 2009 skladna z Uredbo (ES) št. 1580/2007.

Oddelek 3

Preverjanje skladnosti, ki ga opravijo države članice

Člen 15

Odobritev preverjanja skladnosti, ki ga opravijo tretje države pred uvozom v Unijo

1.   Na zahtevo tretje države lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odobri preverjanje skladnosti s posebnimi tržnimi standardi, ki ga opravi ta tretja država pred uvozom v Unijo.

2.   Odobritev iz odstavka 1 se lahko dodeli tretjim državam, na ozemlju katerih proizvodi, ki se izvažajo v Unijo, izpolnjujejo tržne standarde Unije ali vsaj standarde, ki so enakovredni.

Odobritev določa uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje preverjanj iz odstavka 1. Organ je odgovoren za stike z Unijo. Odobritev določa tudi inšpekcijske organe tretje države, odgovorne za ustrezna preverjanja.

Odobritev se lahko uporablja le za proizvode s poreklom iz zadevne tretje države in je lahko omejena na nekatere proizvode.

3.   Inšpekcijski organi tretje države so uradni organi ali organi, ki jih uradno prizna organ iz odstavka 2, ki ponujajo zadostna jamstva in imajo na voljo potrebno osebje, opremo in objekte za izvajanje pregledov v skladu z metodami iz člena 17(1) ali enakovrednimi metodami.

4.   Tretje države, katerih preverjanja skladnosti so bila potrjena v skladu s tem členom, in zadevni proizvodi se določijo v Prilogi IV.

Komisija v obliki, ki se ji zdi primerna, da na voljo podrobnosti o uradnih in inšpekcijskih organih.

Člen 16

Razveljavitev odobritve preverjanja skladnosti

Komisija lahko razveljavi odobritev preverjanja skladnosti, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in/ali količin ne ustreza informacijam v potrdilu o skladnosti, ki so ga izdali inšpekcijski organi tretje države.

Oddelek 4

Inšpekcijske metode

Člen 17

Inšpekcijske metode

1.   Preverjanje skladnosti iz tega poglavja, razen preverjanja pri prodaji na drobno končnemu potrošniku, se opravi v skladu z inšpekcijskimi metodami iz Priloge V, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Države članice določijo posebne predpise za spremljanje skladnosti pri maloprodaji končnemu potrošniku.

2.   Če inšpektorji ugotovijo, da je blago skladno s tržnimi standardi, lahko inšpekcijski organ izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III.

3.   Kadar blago ni skladno s standardi, inšpekcijski organ za trgovca ali njegove zastopnike izda ugotovitev o neskladnosti. Blago, za katero je bila izdana ugotovitev o neskladnosti, se ne sme premeščati brez dovoljenja inšpekcijskega organa, ki je izdal to ugotovitev. Za to dovoljenje lahko veljajo pogoji, ki jih določi inšpekcijski organ.

Trgovci se lahko odločijo, da vse blago ali del blaga uskladijo s tržnimi standardi. Blago, ki je bilo usklajeno, se ne sme tržiti, dokler pristojni inšpekcijski organ z vsemi ustreznimi sredstvi ne zagotovi, da je bilo blago dejansko usklajeno. Pristojni inšpekcijski organ izda, kadar je to potrebno, potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, za serijo ali del serije, šele ko je blago usklajeno.

Če inšpekcijski organ sprejme željo trgovca, da uskladi blago v državi članici, ki ni tista, v kateri se je pri preverjanju ugotovilo, da blago ni skladno, trgovec serijo, ki ni skladna, priglasi pristojnemu inšpekcijskemu organu namembne države članice. Država članica, ki izda ugotovitev neskladnosti, pošlje izvod o tej ugotovitvi zadevni državi članici in namembni državi članici, ki prejme serijo, ki ni skladna.

Kadar blaga ni mogoče uskladiti, spremeniti v krmo, industrijsko predelati ali uporabiti za druge oblike, ki niso namenjene za prehrano ljudi, lahko inšpekcijski organ, če je to potrebno, zahteva od trgovcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se zadevni proizvodi ne tržijo.

Trgovci zagotovijo vse podatke, ki se zdijo državam članicam potrebni za uporabo tega odstavka.

Oddelek 5

Uradna obvestila

Člen 18

Uradno obveščanje

1.   Država članica, kjer se ugotovi, da pošiljka iz druge države članice zaradi pomanjkljivosti ali poškodb, ki bi se lahko ugotovile že med pakiranjem, ni skladna s tržnimi standardi, o tem obvesti Komisijo in države članice, ki bi jih to lahko zadevalo.

2.   Država članica, kjer se zaradi neskladnosti s tržnimi standardi za veliko blaga iz tretje države zavrne sprostitev v prosti promet, o tem obvesti Komisijo, države članice, ki bi jih to lahko zadevalo, in zadevno tretjo državo, kot so navedene v Prilogi IV.

3.   Države članice Komisiji sporočijo določbe njihovih sistemov inšpekcij in analiz tveganja. Komisijo obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah navedenih sistemov.

4.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo povzetke rezultatov inšpekcij na vseh stopnjah trženja v določenem letu do 30. junija naslednjega leta.

5.   Način obveščanja iz odstavkov 1 do 4 določi Komisija.

NASLOV III

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 19

Opredelitve

1.   V tem naslovu:

(a)

„proizvajalec“ pomeni kmeta v skladu s členom 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(b)

„član proizvajalec“ pomeni proizvajalca ali zadrugo proizvajalcev, ki je član organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev;

(c)

„odvisna družba“ pomeni vsako družbo, v kateri ima ena ali več organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj delnice in ki prispeva k ciljem organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev;

(d)

„nadnacionalna organizacija proizvajalcev“ pomeni vsako organizacijo, pri kateri je kmetijsko gospodarstvo najmanj enega proizvajalca v drugi državi članici od tiste, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež;

(e)

„nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev“ pomeni vsako združenje organizacij proizvajalcev, v katerem je najmanj eno združenje organizacij v drugi državi članici od tiste, v kateri ima združenje svoj sedež;

(f)

„konvergenčni cilj“ pomeni cilj ukrepanja za najmanj razvite države članice in regije v skladu z zakonodajo Unije, ki ureja Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013;

(g)

„ukrep“ pomeni eno od naslednjega:

(i)

dejavnosti, namenjene načrtovanju proizvodnje, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev,

(ii)

dejavnosti, namenjene izboljšanju ali ohranjanju kakovosti proizvodov, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev,

(iii)

dejavnosti, namenjene izboljšanju trženja, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev, ter promocijske in komunikacijske dejavnosti, ki niso promocijske in komunikacijske dejavnosti, zajete pod točko (vi),

(iv)

raziskave in poskusna proizvodnja, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev,

(v)

dejavnosti usposabljanja, ki ne zajemajo usposabljanja iz točke (vi), in dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do svetovalnih storitev,

(vi)

kateri koli od šestih instrumentov za preprečevanje kriz in krizno upravljanje, naštetih v točkah (a) do (f) prvega pododstavka člena 103c(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007,

(vii)

okoljske dejavnosti v skladu s členom 103c(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev,

(viii)

druge dejavnosti, ki izpolnjujejo enega ali več ciljev iz člena 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s pridobivanjem osnovnih sredstev, ki ni zajeto v točkah (i) do (iv) in (vii);

(h)

„dejavnost“ pomeni posebno aktivnost ali instrument, namenjena doseganju določenega operativnega cilja, ki prispeva k enemu ali več ciljem, navedenim v členu 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(i)

„stranski proizvod“ pomeni proizvod, ki nastane s pripravo proizvoda iz sadja ali zelenjave, ki ima pozitivno gospodarsko vrednost, vendar ni glavni načrtovani rezultat;

(j)

„priprava“ pomeni pripravljalne dejavnosti, kot so čiščenje, rezanje, lupljenje, obrezovanje in sušenje sadja in zelenjave, ne da bi ju pri tem predelali v predelano sadje in zelenjavo;

(k)

„medpanožna osnova“ iz člena 103d(3)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 pomeni eno ali več dejavnosti, navedenih v členu 123(3)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki jih odobri država članica in jih skupaj upravljata organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev in najmanj en drug akter v živilskopredelovalni in/ali distribucijski verigi;

(l)

„temeljni kazalnik“ pomeni kateri koli kazalnik, ki izraža stanje ali trend na začetku programskega obdobja in lahko zagotovi informacije, koristne:

(i)

pri analizi začetnega stanja, da se uvede nacionalna strategija za trajnostne operativne programe ali operativni program,

(ii)

kot referenca, na podlagi katere se lahko ocenijo rezultati in vpliv nacionalne strategije ali operativnega programa, in/ali

(iii)

pri razlagi rezultatov in vpliva nacionalne strategije ali operativnega programa.

2.   Države članice opredelijo zadevne pravne osebe na njihovem ozemlju, ki morajo izpolnjevati zahteve člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Sprejmejo lahko dopolnilna pravila o priznanju organizacij proizvajalcev in, če je ustrezno, tudi predpišejo določbe o jasno opredeljenih delih pravnih oseb za uporabo člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 2

Zahteve, ki veljajo za organizacije proizvajalcev

Člen 20

Seznam proizvodov

1.   Države članice priznajo organizacije proizvajalcev iz člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje, na podlagi vseh odločitev, sprejetih v skladu s členom 125b(1)(c) navedene uredbe.

2.   Države članice priznajo le organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi ali skupino proizvodov, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar je mogoče zagotoviti, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 21

Minimalno število članov

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev v skladu s členom 125b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo, da če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, se lahko minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 22

Minimalno trajanje članstva

1.   Minimalno trajanje članstva proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2.   Izstop iz članstva se organizaciji sporoči pisno. Države članice določijo odpovedne roke, ki ne smejo biti daljši od šestih mesecev, in datume, ko začne izstop veljati.

Člen 23

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice zagotovijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz točke (c) prvega odstavka člena 122 in člena 125b(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter zagotavljajo bistvene funkcije, zlasti:

(a)

poznavanje proizvodnje svojih članov,

(b)

zbiranje, razvrščanje, skladiščenje in pakiranje proizvodov svojih članov,

(c)

poslovno vodenje in upravljanje proračuna ter

(d)

centralizirano knjigovodstvo in sistem izstavljanja računov.

Člen 24

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

1.   Za namene člena 125b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 50 in 51 te uredbe.

2.   Kadar imajo eden ali več članov organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za izvajanje odstavka 1, se lahko vrednost njihove tržne proizvodnje izračuna kot povprečje vrednosti njihove tržne proizvodnje v obdobju treh let, pred letom, v katerem je predložen zahtevek za priznanje in v katerem so člani zadevne organizacije proizvajalcev dejansko opravljali proizvodnjo.

Člen 25

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 125b(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se obravnava, da organizacija proizvajalcev, priznana za proizvod, ki zahteva zagotavljanje tehničnih sredstev, svoje obveznosti izpolni, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali najame podizvajalce.

Člen 26

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.   Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.   Organizacija proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani organizacije proizvajalcev niti združenja organizacij proizvajalcev, če ima ta priznanje za navedene proizvode in je gospodarska vrednost navedene dejavnosti pod vrednostjo njene tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členom 50.

3.   Trženje sadja in zelenjave, kupljenih neposredno od druge organizacije proizvajalcev, in proizvodov, za katere organizacija proizvajalcev ni priznana, se ne šteje za del dejavnosti organizacije proizvajalcev.

4.   Kadar se uporablja člen 50(9), se za zadevne odvisne družbe od 1. januarja 2012 smiselno uporablja odstavek 3 tega člena.

Člen 27

Najemanje podizvajalcev

1.   Dejavnosti, za katere lahko država članica v skladu s členom 125d Uredbe (ES) št. 1234/2007 najame podizvajalce, med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje proizvoda članov organizacije proizvajalcev.

2.   Najemanje podizvajalcev za dejavnosti organizacije proizvajalcev pomeni, da organizacija proizvajalcev sklene poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več od svojih članov ali z odvisno družbo, za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Kljub temu je organizacija proizvajalcev še vedno odgovorna za zagotavljanje izvajanja te dejavnosti ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za zagotavljanje dejavnosti.

Člen 28

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija večja kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)

priznanje nadnacionalne organizacije proizvajalcev,

(b)

odobritev operativnega programa nadnacionalne organizacije proizvajalcev,

(c)

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo člani sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje ter s sistemom pregledov in sankcij. Te druge države članice so dolžne v razumnem roku nuditi vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež, in

(d)

na zahtevo ostalih držav članic zagotavljanje vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik držav članic, ki predložijo zahtevek, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo drugim državam članicam, v katerih imajo člani sedež.

Člen 29

Združitev organizacij proizvajalcev

1.   Če se organizacije proizvajalcev združijo, organizacija proizvajalcev, ki nastane z združitvijo, nadomesti združene organizacije proizvajalcev. Nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti združene skupine proizvajalcev.

Nova združena pravna oseba lahko izvaja te programe vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi, ali združi operativne programe od trenutka združitve. Operativni programi se združijo v skladu s členoma 66 in 67.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 dovolijo organizacijam proizvajalcev, ki za to zaprosijo z ustrezno utemeljenimi razlogi, da vzporedno izvajajo ločene operativne programe, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 30

Člani, ki niso proizvajalci

1.   Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2.   Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s točko (a)(iii) prvega odstavka člena 122 in členom 125a(3)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

(a)

se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b)

ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 2 fizičnim ali pravnim osebam omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 31

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

1.   Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki jih štejejo za nujne, za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanjem in delovanjem organizacije proizvajalcev, kar vključuje glasovalne pravice.

2.   Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del navedene pravne osebe, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 32

Pravila o organizacijah proizvajalcev, ki se uporabljajo za združenja organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo člen 22, člen (26)(3) ter člena 27 in 31. Kadar združenja organizacij proizvajalcev izvajajo dejavnosti prodaje, se smiselno uporablja člen 26(2).

Člen 33

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.   Države članice lahko priznajo le združenja organizacij proizvajalcev iz člena 125c Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi z dejavnostjo ali dejavnostmi glede proizvoda ali skupine proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje.

2.   Združenje organizacij proizvajalcev je mogoče priznati na podlagi člena 125c Uredbe (ES) št. 1234/2007, pri čemer se izvajajo vse dejavnosti organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

Člen 34

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.   Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni priznana organizacija proizvajalcev, sprejeta za člana združenja organizacij proizvajalcev.

2.   Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

(a)

se ne upoštevajo v merilih za priznanje,

(b)

ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pravico teh članov do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

Člen 35

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)

priznanje združenja;

(b)

po potrebi odobritev operativnega programa združenja;

(c)

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo pridružene organizacije sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje ter s sistemom pregledov in sankcij. Te druge države članice so dolžne nuditi vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež, in

(d)

na zahtevo ostalih držav članic zagotavljanje vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik držav članic, ki predložijo zahtevek, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo drugim državam članicam, v katerih imajo člani sedež.

Oddelek 4

Skupine proizvajalcev

Člen 36

Predložitev načrtov za priznanje

1.   Pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe predloži načrt za priznanje iz člena 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež pravne osebe.

2.   Države članice določijo:

(a)

minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, da lahko predloži načrt za priznanje,

(b)

pravila za sestavo, vsebino in izvedbo načrtov za priznanje,

(c)

obdobje, v katerem je nekdanjemu članu organizacije proizvajalcev prepovedano pridružiti se skupini proizvajalcev, potem ko je zapustil organizacijo proizvajalcev, v zvezi s proizvodi, za katere je bila priznana organizacija proizvajalcev, in

(d)

upravne postopke za odobritev, spremljanje in izpolnjevanje načrtov za priznanje.

Člen 37

Vsebina načrtov za priznanje

Osnutek načrta za priznanje vsebuje vsaj:

(a)

opis začetnega stanja, zlasti kar zadeva število članov proizvajalcev, pri čemer se navedejo podrobnosti o članih, proizvodnji, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje, trženju in infrastrukturi, ki je na voljo skupini proizvajalcev, vključno z infrastrukturo, ki je v lasti posameznih članov skupine proizvajalcev,

(b)

predlagani datum za začetek izvajanja načrta in njegovo trajanje, ki ne presega pet let, ter

(c)

dejavnosti in naložbe, ki jih je treba izvesti, da se doseže priznanje.

Člen 38

Odobritev načrtov za priznanje

1.   Pristojni organ države članice odloči o osnutku načrta za priznanje v treh mesecih od prejema načrta, ki mu je priložena vsa dodatna dokumentacija. Države članice lahko zagotovijo krajše roke.

2.   Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila glede upravičenosti dejavnosti in izdatkov na podlagi načrtov za priznanje, vključno s pravili glede upravičenosti do naložb, da bi skupine proizvajalcev izpolnile zahteve meril za priznanje organizacij proizvajalcev iz člena 125b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Po preverjanjih skladnosti iz člena 111 lahko pristojni organ države članice:

(a)

sprejme načrt in podeli začasno priznanje;

(b)

zahteva spremembe načrta;

(c)

zavrne načrt.

Sprejet je lahko le načrt, ki vključuje spremembe, zahtevane na podlagi točke (b).

Pristojni organ države članice o svoji odločitvi obvesti pravno osebo ali jasno opredeljen del pravne osebe.

Člen 39

Izvedba načrtov za priznanje

1.   Načrt za priznanje se izvaja v letnih obdobjih z začetkom 1. januarja. Države članice lahko skupinam proizvajalcev dovolijo, da letna obdobja razdelijo na polletna obdobja.

Za prvo leto izvajanja se v skladu s predlaganim datumom iz člena 37(b) načrt za priznanje začne izvajati:

(a)

1. januarja po datumu, ko ga sprejme pristojni organ države članice, ali

(b)

prvi koledarski dan po datumu sprejetja.

Prvo leto izvajanja načrta za priznanje se v vsakem primeru konča 31. decembra istega leta.

2.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev med izvajanjem zaprosijo za spremembo načrta. Te prošnje so opremljene z ustrezno dodatno dokumentacijo.

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se načrti za priznanje lahko spremenijo v letnem ali polletnem obdobju brez predhodne odobritve s strani pristojnega organa države članice. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih skupina proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu države članice.

3.   Pristojni organ države članice odloči o spremembi načrta v treh mesecih od prejema prošnje za spremembo, potem ko preveri predloženo utemeljitev. Če v navedenem roku ni sprejeta nobena odločitev o prošnji za spremembo, se šteje, da je bila prošnja zavrnjena. Države članice lahko zagotovijo krajše roke.

Člen 40

Zahtevki za priznanje organizacije proizvajalcev

1.   Skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrt za priznanje, lahko kadar koli vložijo zahtevek za priznanje na podlagi člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007. Takšni zahtevki se v vsakem primeru predložijo pred koncem prehodnega obdobja iz člena 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Po datumu, ko je tak zahtevek vložen, lahko zadevna skupina predloži osnutek operativnega programa v skladu s členom 63.

Člen 41

Glavne dejavnosti skupin proizvajalcev

1.   Glavna dejavnost skupine proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.   Skupina proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani skupine proizvajalcev, če ima ta priznanje za navedene proizvode in je gospodarska vrednost navedene dejavnosti pod vrednostjo tržne proizvodnje lastnih članov skupine proizvajalcev in članov drugih skupin proizvajalcev.

Člen 42

Vrednost tržne proizvodnje

1.   Člen 50(1) do (4) in (7) ter prvi stavek odstavka 6 navedenega člena se smiselno uporabljajo za skupine proizvajalcev.

2.   Kadar je zmanjšanje vrednosti tržne proizvodnje v vrednosti vsaj 35 % posledica vzrokov, ki so državi članici primerno utemeljeni ter ki niso predmet odgovornosti in nadzora skupine proizvajalcev, skupna vrednost tržne proizvodnje ne sme biti manjša od 65 % skupne vrednosti, navedene v prejšnjem zahtevku ali zahtevkih za pomoč, ki zajemajo najnovejše letno obdobje, kot je preverila država članica, in če tega ni storila, vrednosti, prvotno navedene v odobrenem načrtu za priznanje.

3.   Vrednost tržne proizvodnje se izračuna na podlagi zakonodaje, ki se uporablja v obdobju, za katero se zahteva pomoč.

Člen 43

Financiranje načrtov za priznanje

1.   Višine pomoči iz člena 103a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se v zvezi s tržno proizvodnjo, ki presega 1 000 000 EUR, zmanjšajo za polovico.

2.   Pomoč iz člena 103a(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je omejena z zgornjo mejo 1 000 000 EUR na letno obdobje za vsako skupino proizvajalcev.

3.   Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izplača:

(a)

v letnih ali polletnih obrokih na koncu vsakega letnega ali polletnega obdobja za izvajanje načrta za priznanje ali

(b)

v obrokih, ki pokrivajo del letnega obdobja, če se načrt začne med letnim obdobjem ali se priznanje v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007 izda pred koncem letnega obdobja. V tem primeru se zgornja meja iz odstavka 2 tega člena sorazmerno zmanjša.

Za izračun zneska obrokov lahko države članice kot podlago uporabijo tržno proizvodnjo obdobja, ki ni enako obdobju, za katero se plača obrok, kadar pregledi to zahtevajo. Razlika med obdobjema je manjša kot dejansko zadevno obdobje.

4.   Menjalni tečaj, ki se uporablja za zneske iz odstavkov 1 in 2, je najnovejši tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka pred prvim dnem obdobja, za katero je odobrena zadevna pomoč.

Člen 44

Pomoč za naložbe, ki se zahtevajo za priznanje

Naložbe, povezane z izvajanjem načrta za priznanje iz člena 37(c) te uredbe, za katere je pomoč zagotovljena s členom 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se financirajo sorazmerno glede na njihovo uporabo za proizvode članov skupine proizvajalcev, za katere se odobri predhodno priznanje.

Naložbe, ki bi lahko izkrivile konkurenco v zvezi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi skupine proizvajalcev, se izključijo iz pomoči Unije.

Člen 45

Zahtevek za pomoč

1.   Skupina proizvajalcev za pomoč iz člena 103a(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 v treh mesecih po koncu vsakega letnega ali polletnega obdobja iz člena 43(3) te uredbe predloži en sam zahtevek. Zahtevek vključuje izjavo o vrednosti tržne proizvodnje za obdobje, za katero se zahteva pomoč.

2.   Zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja, je mogoče predložiti le, če se načrt za priznanje razdeli na polletna obdobja iz člena 39(1). Vsakemu zahtevku za pomoč se priloži pisna izjava skupine proizvajalcev, da ta skupina:

(a)

izpolnjuje in bo izpolnjevala določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 in določbe te uredbe ter

(b)

se ni financirala, se ne financira in se ne bo financirala neposredno ali posredno z dvojnimi sredstvi Unije ali nacionalnimi sredstvi glede dejavnosti iz svojega načrta za priznanje, za katere se dodeljuje financiranje Unije v skladu s to uredbo.

3.   Države članice določijo rok za izplačilo pomoči, ki ne sme biti daljši od šest mesecev po prejemu zahtevka.

Člen 46

Upravičenost

Države članice ocenijo upravičenost skupin proizvajalcev do pomoči na podlagi te uredbe ob upoštevanju pogojev in datuma morebitne prejšnje dodelitve javne pomoči organizacijam ali skupinam proizvajalcev, iz katerih izhajajo člani zadevne skupine proizvajalcev, ter morebitnih premikov članov med organizacijami proizvajalcev in skupinami proizvajalcev, da bi ugotovile, ali je pomoč ustrezno utemeljena.

Člen 47

Prispevek Unije

1.   Prispevek Unije k pomoči iz člena 103a(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 znaša:

(a)

75 % za regije, upravičene na podlagi konvergenčnega cilja, in

(b)

50 % za druge regije.

Preostanek pomoči plača država članica v obliki pavšalnega plačila. Zahtevku za pomoč ni treba priložiti dokazila o uporabi pomoči.

2.   Prispevek Unije k pomoči iz člena 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, izražen v nepovratnih kapitalskih sredstvih ali ekvivalentu nepovratnih kapitalskih sredstev, ne presega naslednjih odstotkov upravičenih stroškov naložb:

(a)

50 % za regije, upravičene na podlagi konvergenčnega cilja, in

(b)

30 % za druge regije.

Zadevne države članice se obvežejo, da bodo prispevale vsaj 5 % upravičenih stroškov naložb.

Prejemniki pomoči za upravičene stroške naložb plačajo vsaj:

(a)

25 % za regije, upravičene na podlagi konvergenčnega cilja, in

(b)

45 % za druge regije.

Člen 48

Združitve

1.   Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko prejmejo ali še naprej prejemajo skupine proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje in ki so nastale z združitvijo ene ali več skupin proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje.

2.   Za izračun pomoči, ki se plača v skladu z odstavkom 1, organizacija proizvajalcev, nastala z združitvijo, nadomesti skupine, ki so se združile.

3.   Če se združita dve ali več skupin proizvajalcev, nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti skupine proizvajalcev, ki ji je bilo prvi izdano začasno priznanje.

4.   Če se skupina proizvajalcev, ki ji je bilo izdano začasno priznanje, združi s priznano organizacijo proizvajalcev, nastala pravna oseba ni več upravičena do začasnega priznanja kot skupina proizvajalcev niti do pomoči iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Nastala pravna oseba se še naprej obravnava kot priznana organizacija proizvajalcev, če upošteva veljavne zahteve. Organizacije proizvajalcev po potrebi zahtevajo spremembo operativnega programa in v ta namen se smiselno uporablja člen 29.

Vendar so ukrepi, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev pred takšno združitvijo, še naprej upravičeni pod pogoji iz načrta za priznanje.

Člen 49

Posledice priznanja

1.   Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ustavi, takoj ko se izda priznanje.

2.   Kadar se predloži operativni program v skladu s to uredbo, zadevna država članica zagotovi, da se ukrepi, ki so določeni v načrtu za priznanje, ne financirajo dvakrat.

3.   Naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se lahko prenesejo na operativne programe, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

4.   Države članice določijo obdobje z začetkom po izvedbi načrta za priznanje, v okviru katerega se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev. Obdobje ne presega štirih mesecev.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 50

Osnova za izračun

1.   Vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje same organizacije proizvajalcev in njenih članov, ki so proizvajalci, vključuje pa zgolj proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katero je organizacija proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje sadje in zelenjavo, za katera ni treba, da ustrezata tržnim standardom, če se ti standardi v skladu s členom 4 ne uporabljajo.

2.   Vrednost tržne proizvodnje obsega proizvodnjo članov, ki zapuščajo organizacijo proizvajalcev ali pristopajo k njej. Države članice določijo pogoje, da se izognejo dvojnemu obračunu.

3.   Vrednost tržne proizvodnje ne vključuje vrednosti predelanega sadja in zelenjave ali katerih koli drugih proizvodov, ki niso proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave.

Vendar se vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki sta bila predelana v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave s seznama v delu X Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem členu in podrobneje opisan v Prilogi VI k tej uredbi, bodisi s strani organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali njihovih članov, ki so proizvajalci, ali s strani hčerinskih podjetij iz odstavka 9 tega člena, bodisi s strani njih samih ali prek zunanjih izvajalcev, izračuna kot pavšalni znesek v odstotkih fakturirane vrednosti teh predelanih proizvodov. Pavšalni znesek znaša:

(a)

53 % pri sadnih sokovih;

(b)

73 % pri zgoščenih sokovih;

(c)

77 % pri paradižnikovem koncentratu;

(d)

62 % pri zamrznjenem sadju in zelenjavi;

(e)

48 % pri konzerviranem sadju in zelenjavi;

(f)

70 % pri konzerviranih gobah rodu Agaricus;

(g)

81 % pri sadju, začasno konzerviranem v slanici;

(h)

81 % pri suhem sadju;

(i)

27 % pri drugem predelanem sadju in zelenjavi;

(j)

12 % pri predelanih aromatičnih zeliščih;

(k)

41 % pri papriki v prahu.

4.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

5.   Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ocenjeno na podlagi povprečne cene teh proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev, v prejšnjem referęnčnem obdobju.

6.   V vrednost tržne proizvodnje se všteje samo proizvodnja organizacije proizvajalcev in/ali njenih članov, ki so proizvajalci, ki jo trži ta organizacija proizvajalcev. Proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki so proizvajalci, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev.

7.   Tržna proizvodnja sadja in zelenjave se fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“, kjer je to primerno, kot proizvod s seznama v delu IX Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki je pripravljen in pakiran, pri čemer so izključeni:

(a)

DDV;

(b)

interni stroški prevoza, kadar je razdalja med centraliziranimi prevzemnimi ali pakirnimi točkami organizacije proizvajalcev in distribucijsko točko organizacije proizvajalcev precejšnja. Države članice določijo znižanja, ki se uporabijo za fakturirano vrednost proizvodov, fakturiranih v različnih fazah obdelave ali dostave ali prevoza, in v svojih nacionalnih strategijah ustrezno utemeljijo, katera razdalja se šteje kot precejšnja.

8.   Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko združenje organizacij proizvajalcev in na isti podlagi, kot je določeno v odstavku 7.

9.   Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko odvisne družbe na enaki podlagi kot v odstavku 7, če imajo najmanj 90 % kapitala odvisne družbe v lasti:

(a)

ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev; in/ali

(b)

odvisno od odobritve držav članic, člani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, ki so proizvajalci, če to prispeva k doseganju ciljev iz točke (c) prvega odstavka člena 122 in člena 125b(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

10.   V primeru najemanja podizvajalcev se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji franko organizacija proizvajalcev in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim strankam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 9.

11.   Če je zmanjšanje proizvodnje posledica podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 6 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov, vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 51

Referenčno obdobje

1.   Letna zgornja meja pomoči iz člena 103d(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izračuna vsako leto na podlagi vrednosti tržne proizvodnje med 12-mesečnim referenčnim obdobjem, ki ga določijo države članice.

2.   Referenčno obdobje države članice določijo za vsako organizacijo proizvajalcev kot:

(a)

12-mesečno obdobje, ki se začne najpozneje s 1. januarjem tri leta pred letom, za katero se zaprosi pomoč, in se zaključi najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi pomoč; ali

(b)

povprečna vrednost treh zaporednih 12-mesečnih obdobij, ki se začnejo najpozneje s 1. januarjem pet let pred letom, za katero se zaprosi pomoč, in se zaključijo najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi pomoč.

3.   12-mesečno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v primerno upravičenih okoliščinah.

4.   Kadar se vrednosti pridelkov znižajo za vsaj 35 % iz vzrokov, ki niso pod vplivom in nadzorom organizacije proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega pridelka predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju.

Organizacija proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice utemelji razloge iz prvega pododstavka.

5.   Kadar imajo pred kratkim priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za namene izvajanja odstavka 2, se vrednost tržne proizvodnje lahko šteje kot vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za nove člane organizacije proizvajalcev, ki se prvič pridružijo organizaciji proizvajalcev.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zbiranje informacij o vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov.

7.   Vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje se z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v tem referenčnem obdobju.

Vendar se za operativne programe, odobrene do 20. januarja 2010, vrednost tržne proizvodnje za obdobje do leta 2007 izračuna na podlagi zakonodaje, ki velja v referenčnem obdobju, medtem ko se vrednost tržne proizvodnje za obdobje od leta 2008 dalje izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v letu 2008.

Za operativne programe, odobrene po 20. januarju 2010, se vrednost tržne proizvodnje za obdobje od leta 2008 dalje izračuna na podlagi zakonodaje, ki velja v času, ko je bil odobren operativni program.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 52

Upravljanje

Države članice zagotovijo, da se operativni skladi upravljajo tako, da lahko zunanja revizija letno ugotavlja, preverja in potrjuje njihove odhodke in prihodke.

Člen 53

Financiranje operativnih skladov

1.   Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 103b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi organizacija proizvajalcev.

2.   Vsi proizvajalci so upravičeni do sredstev operativnega sklada in vsi proizvajalci imajo možnost demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo operativnega sklada organizacije proizvajalcev in finančnih prispevkov v operativni sklad.

Člen 54

Sporočanje ocenjenega zneska

1.   Organizacije proizvajalcev sporočijo svoji državi članici ocenjene zneske prispevka Unije in prispevka svojih članov ter organizacije proizvajalcev v operativne sklade za naslednje leto najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali zahtevami za odobritev predlogov sprememb.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

2.   Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med stroške za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 55

Nacionalna strategija

1.   Celotna struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 103f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se določi v skladu s smernicami iz Priloge VII. Vključujeta lahko regionalne elemente.

Nacionalna strategija vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica pri uporabi oddelkov I in Ia poglavja II naslova II dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 in tega naslova.

2.   Nacionalna strategija se, vključno z vključitvijo nacionalnega okvira iz člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, določi pred predložitvijo osnutkov operativnih programov za vsako leto. Nacionalni okvir se vključi po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil, v skladu z drugim pododstavkom člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Analiza začetnega stanja bo del postopka priprave nacionalne strategije, za njeno izvajanje pa so odgovorne države članice. Določa in ocenjuje potrebe, ki jih je treba izpolniti, razvrstitev potreb glede na prednostne naloge, opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči z operativnimi programi za izpolnitev teh prednostnih potreb, pričakovane rezultate in količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na začetno stanje, ter določitev najprimernejših instrumentov in ukrepov za doseganje teh ciljev.

4.   Države članice zagotovijo tudi spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja. Takšne spremembe se opravijo pred predložitvijo osnutka operativnih programov v zadevnem letu.

5.   Države članice v nacionalni strategiji določijo najvišje odstotke sredstev, ki se lahko porabijo za vsak posamezen ukrep in/ali vrsto ukrepa in/ali izdatek, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 56

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

1.   Poleg predložitve predlaganega okvira iz drugega pododstavka člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, države članice obvestijo Komisijo tudi o vseh spremembah nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz navedenega pododstavka. Komisija da nacionalni okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.   V nacionalnem okviru morajo biti v posebnem oddelku navedene splošne zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti, ki jih morajo izpolnjevati okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa, kot je navedeno v drugem stavku prvega pododstavka člena 103f(1) Uredbe (ES) 1234/2007. Komisija državam članicam pošlje vzorec takšnega oddelka.

Nacionalni okvir obenem določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 103c(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep navaja.

(a)

utemeljitev ukrepa na podlagi njegovih okoljskih učinkov, in

(b)

posebno obveznost ali obveznosti, ki jih vključuje.

3.   Okoljski ukrepi, podobni kmetijsko-okoljskim obveznostim, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Če bi trajanje podobnih kmetijsko-okoljskih obveznosti preseglo trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje okoljskih ukrepov nadaljuje v naslednjem operativnem programu. Države članice sicer lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti pa na podlagi rezultatov vmesnega vrednotenja iz člena 126(3) Uredbe.

V nacionalnem okviru mora biti navedeno trajanje ukrepov iz pododstavka 1 in, kjer je primerno, obveznost, da se z izvajanjem ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

Člen 57

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in k tej uredbi v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali stroškov iz operativnih programov.

Člen 58

Povezava s programi za razvoj podeželja

1.   V skladu z odstavkom 2 se iz programov držav članic za razvoj podeželja ali programov, odobrenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (9), ne dodeli nobena pomoč za dejavnosti, ki jih vključujejo ukrepi iz te uredbe.

2.   Kadar se pomoč v skladu s členom 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli za ukrepe, ki bi bili lahko upravičeni na podlagi te uredbe, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme pomoč za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, zagotovijo, da nacionalna strategija iz člena 55 te uredbe navaja merila in upravna pravila, ki se bodo uporabila v programih za razvoj podeželja.

3.   Če je to ustrezno in brez poseganja v določbe členov 103a(3), 103d(1) in (3) ter 103e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter člena 47 te uredbe, raven podpore za ukrepe, ki jih zajema ta uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

4.   Podpora za okoljske ukrepe razen pridobivanja osnovnih sredstev se omeji na najvišje zneske iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1698/2005 za kmetijsko-okoljska plačila. Ti zneski se lahko v izjemnih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji, kot je navedeno v členu 55 te uredbe in v operativnih programih organizacij proizvajalcev. Zneski za okoljske ukrepe se lahko povečajo, da se omogoči podpora dejavnostim v zvezi s prednostnimi nalogami iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja za okoljske ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na določeno poljino.

Člen 59

Vsebina operativnih programov

Operativni programi vključujejo:

(a)

opis začetnega stanja na podlagi skupnih osnovnih kazalnikov iz Priloge VIII, kadar je to ustrezno;

(b)

cilje programa ob upoštevanju napovedi za proizvodnjo in prodajo ter utemeljitev, kako program prispeva k nacionalni strategiji, in dokaz, da je v skladu z nacionalno strategijo, vključno z vzpostavljanjem ravnovesja med dejavnostmi. Opis ciljev zajema splošne cilje, opredeljene v nacionalni strategiji, ter določa posamezne izmerljive cilje, da se olajša spremljanje postopnega napredka pri izvajanju programa;

(c)

podroben opis ukrepov, vključno z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje in upravljanje kriz, ki vključujejo ločene dejavnosti, ter sredstva za doseganje teh ciljev v vsakem letu izvajanja programa. Opis določa obseg, v katerem različni predlagani ukrepi:

(i)

dopolnjujejo druge ukrepe in so skladni z njimi, vključno z ukrepi, ki se financirajo ali so upravičeni do pomoči iz ostalih skladov Unije, in zlasti pomoči za razvoj podeželja. V tem smislu se je treba, če je to ustrezno, sklicevati tudi na ukrepe, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih operativnih programov;

(ii)

ne povzročajo tveganja dvojnega financiranja iz skladov Unije;

(d)

trajanje programa; ter

(e)

finančne vidike, in sicer:

(i)

metodo izračuna in stopnjo finančnih prispevkov;

(ii)

postopek za financiranje operativnega sklada;

(iii)

podatke, ki so potrebni za utemeljitev različnih prispevnih stopenj; ter

(iv)

proračun in časovni načrt za izvajanje dejavnosti za vsako leto izvajanja programa.

Člen 60

Upravičenost ukrepov v skladu z operativnimi programi

1.   Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge IX.

2.   Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega vnaprej in primerno utemeljeno določijo standardne pavšalne tarife:

(a)

ko so takšne standardne pavšalne tarife navedene v Prilogi IX,

(b)

za dodatne zunanje stroške prevoza na kilometer v primerjavi s stroški cestnega prevoza blaga, nastale pri uporabi železniškega in/ali ladijskega prevoza kot dela ukrepov za spoštovanje okolja, ter

(c)

za dodatne stroške in izpad dohodka, ki jih povzročijo okoljski ukrepi in se izračunajo na podlagi člena 53(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 (10).

Države članice takšne tarife pregledajo vsaj vsakih pet let.

3.   Da bi bil ukrep upravičen, morajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva, predstavljati proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev. Da proizvodi spadajo med teh 50 %, morajo izhajati od proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev, ali proizvajalcev, članov druge organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev. Člen 50 se smiselno uporablja za izračun vrednosti.

4.   Za okoljske ukrepe veljajo naslednji predpisi:

(a)

različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi; če se okoljski ukrepi izvajajo hkrati, se pri ravni podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroča takšno izvajanje;

(b)

obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve predstavljajo zadostno zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi;

(c)

ukrepi v zvezi z okoljskim ravnanjem z embalažo morajo biti ustrezno upravičeni in preseči zahteve, ki jih država članica določi v skladu z Direktivo 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Države članice v nacionalnih strategijah iz člena 55 te uredbe določijo najvišji odstotek letnih izdatkov na podlagi operativnega programa, ki se lahko porabijo za ukrepe v zvezi z okoljskim ravnanjem z embalažo. Ta odstotek ne sme preseči 20 %, razen kadar gre za upoštevanje posebnih nacionalnih/regionalnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji.

5.   Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, pri katerih rok vračila presega trajanje operativnega programa, se lahko prenesejo v naslednji operativni program na podlagi primerno utemeljenih razlogov, zlasti v primerih, kadar je davčna amortizacijska doba daljša od petih let.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost naložbe:

(a)

prišteje k operativnemu skladu organizacije proizvajalcev; ali

(b)

odšteje od stroškov zamenjave.

6.   Naložbe ali dejavnosti se lahko izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih in/ali prostorih proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, tudi če se dejavnosti oddajo v podizvajanje članom organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če prispevajo k ciljem operativnega programa. Če član, ki je proizvajalec, zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da se naložba ali njena preostala vrednost izterja. Vendar države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da organizaciji proizvajalcev ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.

7.   Naložbe in ukrepi v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo so lahko upravičeni do podpore, če take naložbe in ukrepi izpolnjujejo cilje iz člena 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s tistimi iz točke (c) prvega odstavka člena 122 navedene Uredbe, in pod pogojem, da so opredeljeni v nacionalni strategiji iz člena 103f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 61

Potrebna dokumentacija

Operativnim programom je treba priložiti zlasti:

(a)

dokazila o vzpostavitvi operativnega sklada;

(b)

pisno izjavo organizacije proizvajalcev, da bo ravnala v skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007 in to uredbo; in

(c)

pisno izjavo organizacije proizvajalcev, da niso prejele in ne bodo neposredno ali posredno prejemale sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu s to uredbo.

Člen 62

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev

1.   Država članica lahko združenje organizacij proizvajalcev pooblasti, da predstavi popoln ali delen operativni program, obsegajoč dejavnosti, ki so bile v operativnih programih dveh ali več sodelujočih organizacij proizvajalcev ugotovljene, vendar ne tudi uresničene.

2.   Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev se bodo obravnavali skupaj z operativnimi programi sodelujočih organizacij proizvajalcev, vključno kar zadeva izpolnjevanje ciljev in omejitev, določenih v členu 103c Uredbe (ES) 1234/2007.

3.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

se dejavnosti v celoti financirajo s prispevki članov združenj organizacij proizvajalcev, ki so organizacije proizvajalcev, ki se izplačajo iz operativnih skladov navedenih organizacij proizvajalcev. Vendar lahko proizvajalci, člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev v skladu s členom 34, ukrepe financirajo v znesku, ki je sorazmeren s prispevkom sodelujočih organizacij proizvajalcev;

(b)

so dejavnosti in ustrezna finančna udeležba našteti v operativnem programu vsake posamezne organizacije proizvajalcev;

(c)

ne obstaja nevarnost dvojnega financiranja.

4.   Členi 58, 59 in 60, člen 61(b) in (c) ter členi 63 do 67 se smiselno uporabljajo za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev. Vendar se za delne operativne programe združenj organizacij proizvajalcev ne zahteva ravnotežje med dejavnostmi iz člena 59(b).

Člen 63

Rok za predložitev operativnih programov

1.   Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež, najpozneje do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je programe treba uresničiti. Vendar lahko države članice določijo kasnejši datum.

2.   Kadar pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od pridobitve priznanja najpozneje do končnega datuma iz člena 64(2).

Člen 64

Odločitve

1.   Če je to primerno, pristojni organ države članice:

(a)

odobri višino sredstev operativnih skladov in operativne programe, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 in zahteve iz tega poglavja;

(b)

odobri operativne programe, če organizacija proizvajalcev sprejme nekatere spremembe; ali

(c)

delno ali v celoti zavrne operativne programe.

2.   Pristojni organ države članice se o operativnih programih in operativnih skladih odloči do 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah do 15. decembra.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in operativnih skladov sprejme do 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi pred predložitvijo.

Člen 65

Spremembe operativnih programov za naslednja leta

1.   Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno z njihovim trajanjem, najpozneje 15. septembra, da bi jih lahko uporabljale od 1. januarja naslednjega leta.

Vendar lahko države članice za predložitev prošenj določijo kasnejši datum.

2.   Prošnjam za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

3.   Pristojni organ države članice se o prošnjah za spremembe operativnih programov odloči najpozneje do 15. decembra leta, ko se zahtevek predloži.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede popravkov operativnih programov sprejme do 20. januarja, ki sledi letu, ko se predloži zahtevek. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja ki sledi letu, ko se predloži zahtevek.

Člen 66

Spremembe operativnih programov med letom

1.   Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo.

2.   Pristojni organ države članice se o spremembah operativnih programov, ki so zaprošene na podlagi odstavka 1, odloči do 20. januarja leta, ki sledi letu, za katero so bile zaprošene spremembe.

3.   Pristojni organ države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da med letom:

(a)

izvajajo svoje operativne programe le delno;

(b)

spremenijo vsebino operativnega programa;

(c)

povišajo znesek operativnega sklada do največ 25 % prvotno odobrenega zneska ter jo zmanjšajo za odstotek, ki ga določijo države članice, če se ohranijo splošni cilji operativnih programov. Države članice lahko ta odstotek povečajo v primeru združevanja organizacij proizvajalcev, kot je navedeno v členu 29(1);

(d)

v primeru uporabe člena 93 v operativni sklad dodajo nacionalno finančno pomoč.

4.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve s strani pristojnega organa države članice. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Člen 67

Oblika operativnih programov

1.   Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Operativni programi, ki se odobrijo najpozneje 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka se ob uporabi tretjega pododstavka člena 64(2) ali drugega pododstavka člena 65(3) izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu s temi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 68

Odobreni znesek pomoči

1.   Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči, kot zahteva člen 103g(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, do 15. decembra leta pred letom, za katero se zaproša pomoč.

2.   Kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 64(2) ali drugi pododstavek člena 65(3), države članice obvestilo o odobrenem znesku pomoči predložijo najpozneje 20. januarja leta, za katero se zaproša pomoč.

Člen 69

Zahtevki za pomoč

1.   Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč.

2.   Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

(a)

zahtevana pomoč;

(b)

vrednost tržne proizvodnje;

(c)

finančni prispevki, ki so naloženi članom, in finančni prispevki organizacije proizvajalcev;

(d)

stroški, nastali v zvezi z operativnim programom;

(e)

stroški v zvezi s preprečevanjem in upravljanjem kriz, razčlenjeni po dejavnostih;

(f)

delež operativnega sklada, ki se porabi za preprečevanje in upravljanje kriz, razčlenjen po dejavnostih;

(g)

skladnost s členom 103c(2), s prvim pododstavkom člena 103c(3) in členom 103d Uredbe (ES) 1234/2007;

(h)

pisna izjava, da se niso dvojno financirale iz sredstev Unije ali nacionalnih sredstev glede ukrepov in/ali ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu s to uredbo; in

(i)

v primeru zahtevka za plačilo na podlagi standardne pavšalne tarife iz člena 60(2) dokazilo o izvajanju zadevne dejavnosti.

3.   Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili programirani vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

(a)

zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa zaradi razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati;

(b)

te dejavnosti se lahko izvedejo do 30. aprila leta, ki sledi letu, za katero se zaprosi pomoč; in

(c)

v operativnem skladu ostane enakovredni prispevek organizacije proizvajalcev.

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 71(3), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, ter na podlagi dokazila o dejanski upravičenosti do pomoči.

4.   Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude.

V izjemnih in primerno utemeljenih primerih lahko pristojni organ države članice sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in če se je upošteval rok za plačilo iz člena 70.

5.   Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, v imenu njihovih članic, če so navedeni člani organizacije proizvajalcev in se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija, ki se zahteva v odstavku 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci pomoči.

Člen 70

Plačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 71

Predplačila

1.   Države članice lahko omogočijo organizacijam proizvajalcev, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči, ki ustreza predvidljivim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka za predplačilo.

2.   Zahtevki za predplačila se v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za določeno leto, ne smejo presegati 80 % prvotno odobrene pomoči za operativni program.

3.   Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2220/85 (12).

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členom 52 in členom 53 te uredbe ter da se prejšnja predplačila in ustrezni prispevek organizacije proizvajalcev dejansko porabijo.

4.   Zahtevki za sprostitev varščin se lahko vložijo med tekočim programskim letom, predloži pa se jim ustrezna dodatna dokumentacija, kot so računi in dokazila o plačilu.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

5.   Osnovna zahteva v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85 zadeva izvajanje dejavnosti, določenih v operativnih programih v skladu z obveznostmi iz člena 61(b) in (c) te uredbe.

V primeru neizpolnjevanja osnovne zahteve ali resne kršitve obveznosti iz člena 61(b) in (c) varščina zapade, kar ne vpliva na druge sankcije in kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

6.   Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 72

Delna izplačila

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programoma.

Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priložiti jim je treba podporno dokumentacijo, kot so računi in dokazila o plačilu.

Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne smejo preseči 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 73

Izbor ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz člena 103c(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 74

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz v skladu s tretjim pododstavkom člena 103c(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, katerih odplačilni rok je daljši od trajanja operativnega programa, se lahko na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program.

Oddelek 2

Umiki s trga

Člen 75

Opredelitev pojmov

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga v skladu s členom 103c(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

V tem oddelku „proizvodi, umaknjeni s trga“, „umaknjeni proizvodi“ in „proizvodi, ki se ne dajo v prodajo“ pomenijo proizvode, ki se na ta način umaknejo s trga.

Člen 76

Tržni standardi

1.   Kadar za posamezen proizvod obstaja tržni standard v smislu naslova II, mora biti takšen proizvod, umaknjen s trga, v skladu s tem standardom z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Proizvodi vseh velikosti se s trga lahko umaknejo skupaj v razsutem stanju, če izpolnjujejo minimalne zahteve za razred II, zlasti glede kakovosti in velikosti.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.   Če za posamezen proizvod ne obstaja takšen tržni standard, morajo proizvodi, umaknjeni s trga, izpolnjevati minimalne zahteve iz Priloge X. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 77

Triletno povprečje za umike s trga za prosto razdelitev

1.   Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

2.   V primeru nedavno priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

(a)

kadar je bila organizacija skupina proizvajalcev, enakovredni podatki za to skupino proizvajalcev, kadar je to mogoče, ali

(b)

količina, ki se uporabi za zahtevek za priznanje.

Člen 78

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o vsakem načrtovanem umiku s trga s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki so predmet intervencije, in njihovih glavnih značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 108.

Uradna obvestila vključujejo potrdilo, da proizvodi, umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 76.

2.   Države članice določijo organizacijam podrobna pravila za organizacije proizvajalcev v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva časovne roke.

3.   Države članice v časovnih rokih iz odstavka 2:

(a)

opravijo pregled iz člena 108(1), in če ne odkrijejo nobenih nepravilnosti, odobrijo umik s trga, kakor je ugotovljeno med pregledom, ali,

(b)

v primerih iz člena 108(3), ne opravijo pregleda iz člena 108(1); v tem primeru organizacijo proizvajalcev o tem obvestijo s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom in odobrijo umik s trga, kakor je bilo uradno sporočeno.

Člen 79

Podpora

1.   Podpora za umike s trga, ki jo sestavljajo prispevki Unije in organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge XI za proizvode iz te priloge. Za ostale proizvode najvišje zneske podpore določijo države članice.

Če je organizacija proizvajalcev ta umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih strank, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za neto prejemke, ki jih organizacije proizvajalcev zaslužijo z izdelki, umaknjenimi s trga. Da so lahko zadevni proizvodi upravičeni do podpore, se umaknejo s komercialnega trga za sadje in zelenjavo.

2.   Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v členu 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 80(2) te uredbe.

Obseg tržne proizvodnje se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

Odstotki iz prvega pododstavka so letna povprečja za obdobje treh let z dovoljenim letnim odstopanjem 5 odstotnih točk.

3.   V primerih, ko se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in institucijam iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, finančna pomoč Unije pokriva zgolj plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 tega člena in stroške iz členov 81(1) in 82(1) te uredbe.

Člen 80

Namembni kraji za umaknjene proizvode

1.   Države članice določijo dovoljene namembne kraje za proizvode, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namembni kraj ne povzročita nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic. Stroški organizacij proizvajalcev, nastali zaradi delovanja v skladu s temi določbami, so upravičeni kot del podpore za umike s trga na podlagi operativnega programa.

2.   Namembni kraji iz odstavka 1 vključujejo brezplačno razdelitev v smislu člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in vse druge enakovredne namembne kraje, ki jih odobrijo države članice.

Države članice lahko dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dovolijo, da zaprosijo za simbolični prispevek končnih prejemnikov proizvodov, ki se umaknejo s trga, če so ti proizvodi bili predelani.

Upravičenci do brezplačne razdelitve lahko predelovalce sadja in zelenjave izplačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja zgolj nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je bilo izvršeno plačilo, določila pravila, ki zagotavljajo, da predelane proizvode res nameravajo porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami in institucijami iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so jih odobrile.

3.   Mogoča je razdelitev proizvodov predelovalni industriji. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da za zadevne industrije znotraj Unije oziroma za uvožene proizvode ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo ponovno na komercialni trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.

Člen 81

Stroški prevoza

1.   Za stroške prevoza za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi pavšalnih zneskov, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge XII.

V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in teoretičnim krajem iztovarjanja, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi XII, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

2.   Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)

imena upravičenih organizacij;

(b)

količino zadevnih proizvodov;

(c)

prevzem s strani organizacij upravičenk in uporabljena prevozna sredstva; ter

(d)

razdaljo med krajem umika in krajem dostave.

Člen 82

Stroški sortiranja in pakiranja

1.   Za stroške sortiranja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za prosto razdelitev, je za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, upravičeno financiranje iz operativnih programov s pavšalnimi zneski, določenimi v delu A Priloge XIII.

2.   Enote pakiranja proizvodov za prosto razdelitev se opremijo z evropskim simbolom in z eno ali več navedbami iz dela B Priloge XIII.

3.   Stroške sortiranja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)

imena upravičenih organizacij;

(b)

količino zadevnih proizvodov; ter

(c)

prevzem s strani upravičenih organizacij z navedenim načinom predstavitve.

Člen 83

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1.   Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se obvežejo, da:

(a)

bodo ravnali v skladu s to uredbo;

(b)

bodo vodili ločeno evidenco zalog in računov za zadevne postopke;

(c)

bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije; ter

(d)

predložili dodatno dokumentacijo o končnem namembnem kraju zadevnih proizvodov v obliki potrdila o prevzemu (ali enakovrednega dokumenta), ki potrjuje, da je umaknjene proizvode prevzela tretja stranka za prosto razdelitev.

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo le manjše količine in če se tveganje obravnava kot majhno. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita.

2.   Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namembne kraje se obvežejo, da:

(a)

bodo ravnali v skladu s to uredbo;

(b)

bodo vodili ločeno evidenco zalog in računov za zadevne postopke, če države članice menijo, da je to ustrezno, čeprav se proizvod pred dostavo denaturira;

(c)

bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije; ter

(d)

ne bodo zahtevali dodatne pomoči za alkohol, pridobljen iz zadevnih proizvodov, v primeru proizvodov, umaknjenih s trga, ki so namenjeni za destilacijo.

Oddelek 3

Zeleno obiranje in opustitev spravila

Člen 84

Opredelitev zelenega obiranja in opustitve spravila

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„zeleno obiranje“ pomeni celotno spravilo netržnih proizvodov na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila. Zadevni proizvodi pred zelenim obiranjem ne smejo biti poškodovani zaradi podnebnih razmer, bolezni ali drugih razlogov.

(b)

„opustitev spravila“ pomeni stanje, ko se na zadevnem območju med običajnim proizvodnim postopkom ne pridobijo tržni proizvodi. Vendar se uničenje proizvoda zaradi podnebnih razmer ali bolezni ne obravnava kot opustitev spravila.

2.   Zeleno obiranje in opustitev spravila dopolnjujeta običajne postopke gojenja ter se od njih razlikujeta.

Člen 85

Pogoji za uporabo zelenega obiranja in opustitev spravila

1.   Države članice v zvezi z zelenim obiranjem in opustitvijo spravila:

(a)

sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov, vključno z določbami o predhodnih obvestilih o opustitvi spravila in zelenem obiranju, njihovi vsebini in rokih, znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, ter o izvajanju ukrepov, vključno s seznamom proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za ukrepe;

(b)

sprejmejo določbe za zagotovitev, da izvajanje teh ukrepov ne povzroči nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic;

(c)

preverijo, če se ukrepi izvajajo pravilno, vključno glede na določbe iz točk (a) in (b), in kadar ni tako, ne odobrijo uporabe ukrepov.

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o vsakem načrtovanem zelenem obiranju ali opustitvi spravila s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V prvo obvestilo za določeno leto in določen proizvod se vključi analiza, ki temelji na pričakovanih razmerah na trgu, ki upravičijo zeleno obiranje kot ukrep za preprečevanje krize.

3.   Zeleno obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto proizvodno območje v katerem koli danem letu ali v katerih koli dveh zaporednih letih.

4.   Zneski nadomestil za zeleno obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo prispevke Unije in organizacij proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 1(a):

(a)

na ravni, s katero je mogoče pokriti le dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja ukrepa, ob upoštevanju okoljskega in fitosanitarnega upravljanja, ki je potrebno za usklajevanje z določbami iz odstavka 1(b); ali

(b)

na ravni, ki ne krije več kot 90 % najvišje ravni podpore za umike s trga iz člena 79.

Oddelek 4

Promocija in obveščanje

Člen 86

Izvajanje ukrepov za promocijo in obveščanje

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za promocijo in obveščanje. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je potrebno.

2.   Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih obstoječih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo zadevne organizacije proizvajalcev in niso v zvezi s preprečevanjem kriz in kriznim upravljanjem.

Oddelek 5

Strokovno usposabljanje

Člen 87

Izvajanje ukrepov usposabljanja

Države članice sprejmejo podrobne določbe za izvajanje ukrepov usposabljanja.

Oddelek 6

Zavarovanje pridelkov

Člen 88

Namen ukrepov za zavarovanje pridelkov

Ukrepe za zavarovanje pridelkov izvaja organizacija proizvajalcev, ki zagotavlja zavarovanje prihodkov proizvajalcev in kritje tržnih izgub, ki jih ima organizacija proizvajalcev in/ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in morebitni izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 89

Izvajanje ukrepov za zavarovanje pridelkov

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje pridelkov, vključno z ukrepi, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje pridelkov ne izkrivijo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.   Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje pridelkov, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje pridelkov ne sme presegati:

(a)

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami zaradi slabih vremenskih razmer, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:

(i)

izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov; ter

(ii)

izgubami, ki so jih povzročile živalske ali rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Mejna vrednost iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja, tudi če je operativni sklad sicer upravičen do 60-odstotne finančne podpore Unije v skladu s členom 103d(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Ukrepi za zavarovanje pridelkov ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.   V tem členu imajo „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ enak pomen kot v členu 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 (13).

Oddelek 7

Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

Člen 90

Pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

2.   Podpora za administrativne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov obsega tako prispevek Unije kot prispevek organizacije proizvajalcev. Skupni znesek podpore za administrativne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov ne sme preseči naslednjih deležev prispevka organizacije proizvajalcev v vzajemni sklad v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja:

(a)

10 %, 8 % oziroma 4 % v državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali pozneje,

(b)

5 %, 4 % oziroma 2 % v ostalih državah članicah.

3.   Organizacija proizvajalcev lahko podporo iz odstavka 2 prejme samo enkrat in samo v prvih treh letih delovanja sklada. Kadar organizacija proizvajalcev prosi zgolj za podporo v drugem ali tretjem letu delovanja sklada, je podpora:

(a)

8 % oziroma 4 % v državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali pozneje;

(b)

4 % oziroma 2 % v ostalih državah članicah.

4.   Države članice lahko določijo zgornje meje za zneske, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

Člen 91

Stopnja organiziranosti proizvajalcev

1.   Za namene člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v tej regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v regiji.

2.   Stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice se šteje kot posebno nizka, če je povprečna stopnja, ki se v skladu z odstavkom 1 izračuna za zadnja tri leta, za katera so na voljo podatki, nižja od 20 %.

Do državne finančne pomoči je upravičena samo pridelava sadja in zelenjave v regiji iz tega člena. Za namene tega poglavja se regija šteje kot poseben del ozemlja države članice zaradi svojih upravnih, zemljepisnih ali gospodarskih značilnosti.

Člen 92

Odobritev plačila nacionalne finančne pomoči

1.   Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

Zahtevi se priložijo dokazi, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, kot to opredeljuje člen 91 te uredbe, in da so do pomoči upravičeni samo proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, pridelani v navedeni regiji, kot tudi podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, zadevni znesek pomoči ter delež finančnih prispevkov na podlagi člena 103b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Komisija odobri ali zavrne zahtevo v treh mesecih po predložitvi. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se zahteva šteje za odobreno.

Če je zahteva nepopolna, se trimesečno obdobje ukine, država članica pa se obvesti o ugotovljeni neskladnosti. Ukinitev začne veljati od dne, ko je država članica obveščena o ukinitvi, in traja do prejema popolne zahteve.

Člen 93

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 65 ali 66.

Člen 94

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno plačilo

1.   Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za nacionalno finančno pomoč, ki jo plačajo države članice v skladu s členoma 69 in 70.

2.   Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o plačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

Člen 95

Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

1.   Države članice za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, lahko vložijo zahtevek pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let, ter podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, znesek plačane pomoči in opis operativnega sklada z razdelitvijo na skupni znesek, prispevke Unije, države članice (nacionalna finančna pomoč) ter organizacije proizvajalcev in članov.

2.   Komisija sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahteve. Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči, ali če država članica, ki je predložila zahtevo, ni spoštovala pravil o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz te uredbe ali iz Uredbe (ES) 1234/2007.

3.   Če je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (14).

4.   Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Poročila in spremembe

Člen 96

Poročila skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev

1.   Skupine proizvajalcev in organizacije proizvajalcev morajo na zahtevo pristojnega organa države članice predložiti vse ustrezne informacije, ki so potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 97(b).

2.   Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov, ki so priložena zahtevkom za pomoč.

Ta poročila se nanašajo na:

(a)

operativne programe, ki so bili izvedeni v predhodnem letu;

(b)

glavne spremembe operativnih programov; ter

(c)

razhajanja med ocenjenim in zahtevanim zneskom pomoči.

3.   Za vsak operativni program, ki se izvaja, letno poročilo vsebuje:

(a)

dosežke in rezultate operativnega programa, po potrebi na podlagi splošnih kazalnikov dosežkov in rezultatov iz Priloge VIII, ter, kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov dosežkov in rezultatov iz nacionalne strategije; ter

(b)

povzetek glavnih težav, ki so se pojavile pri upravljanju programa in katerih koli ukrepov, sprejetih za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa.

Kadar je to primerno, se v letnem poročilu v skladu z nacionalno strategijo in členom 103c(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi, kateri učinkoviti zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred mogočimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

4.   Za končno leto izvajanja operativnega programa končno poročilo nadomesti letno poročilo iz odstavka 1.

Končna poročila morajo prikazati, v kakšnem obsegu so bili izpolnjeni zastavljeni programski cilji. Vsebujejo razlago sprememb dejavnosti in/ali metod ter opredelitev dejavnikov, ki so prispevali k uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja programa in se upoštevajo ali se bodo upoštevali pri pripravi poznejših operativnih programov ali pri spreminjanju obstoječih.

5.   Ne glede na posebne določbe iz te uredbe, ki urejajo primere, ko skupina proizvajalcev ali organizacija proizvajalcev ne obvesti države članice, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1234/2007, ali ko je uradno obvestilo neustrezno glede na objektivna dejstva v državi članici, država članica odloži predhodno priznanje skupine proizvajalcev ali priznanje organizacije proizvajalcev, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Države članice vključijo podatke o teh primerih v letno poročilo iz člena 97(b) te uredbe.

Člen 97

Uradna obvestila držav članic o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev

Države članice obvestijo Komisijo o naslednjih informacijah in dokumentaciji:

(a)

do 31. januarja v katerem koli letu o skupnem znesku operativnih skladov, ki so bili tisto leto odobreni za vse operativne programe. V uradnem obvestilu sta navedena celoten znesek operativnih skladov in celoten znesek pomoči Unije, ki je bil zagotovljen za te sklade. Ti podatki se dodatno razdelijo glede na zneske za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe;

(b)

do 15. novembra v katerem koli letu o letnem poročilu o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev in operativnih skladih, operativnih programov in načrtih za priznanje, ki so potekali v preteklem letu. Letno poročilo zajema zlasti podatke iz Priloge XIV;

(c)

do 31. januarja v katerem koli letu, o finančnem znesku, ki ustreza letnemu izvajanju načrtov za priznanje, ki potekajo v zadevnem letu. Navesti je treba odobrene ali ocenjene zneske. Uradno obvestilo mora za vsako posamezno skupino proizvajalcev vsebovati naslednje informacije:

(i)

skupni znesek letnega obdobja izvajanja načrta za priznanje, prispevkov Unije, držav članic in skupin proizvajalcev in/ali članov skupin proizvajalcev;

(ii)

razčlenitev med pomočjo, navedeno v tem vrstnem redu v členu 103a(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 98

Uradna obvestila držav članic o proizvodnih cenah sadja in zelenjave na notranjem trgu

1.   Pristojni organi držav članic vsako sredo do 12. ure opoldne (po bruseljskem času) za vsak tržni dan obvestijo Komisijo o povprečju zabeleženih cen sadja in zelenjave, trženih na reprezentativnih trgih, ki so navedeni v delu A Priloge XV.

V primeru sadja in zelenjave, ki ju zajema splošni standard trženja, je treba priglasiti zgolj cene proizvodov, ki ustrezajo temu standardu, medtem ko se cene proizvodov, ki jih zajema posebni standard trženja, nanašajo zgolj na proizvode iz razreda I.

Priglašene cene morajo biti franko obrat za pakiranje, sortirane, pakirane, in, kjer je primerno, navedene na paletah in izražene v evrih na 100 kilogramov neto teže.

Če so podatki na voljo, države članice priglasijo cene, ki ustrezajo tipom in sortam proizvodov, velikostim in/ali predstavitvam, navedenim v delu A Priloge XV. Kjer se zabeležene cene nanašajo na druge tipe, sorte, velikosti in/ali predstavitve, ki niso navedeni v delu A Priloge XV, pristojni organi držav članic Komisijo uradno obvestijo o tipih, sortah, velikostih in/ali predstavitvah proizvodov, katerim ustrezajo cene.

2.   Države članice ugotovijo reprezentativne trge na področju proizvodnje zadevnega sadja in zelenjave, in sicer na podlagi transakcij, ki so bile izvedene na fizično ugotovljivih trgih, kot so veleprodajni trgi, dražbe ali drugi fizični kraji, na katerih ponudba ustreza povpraševanju, ali na podlagi neposrednih transakcij med proizvajalci, vključno z organizacijami proizvajalcev, in posameznimi kupci, kot so trgovci na debelo, trgovci, dostavni centri ali drugi ustrezni nosilci dejavnosti. Reprezentativne trge je mogoče ugotoviti tudi na podlagi kombinacije transakcij, ki so bile izvedene na fizično ugotovljivih trgih, in neposrednih transakcij.

3.   Pristojni organi držav članic lahko Komisijo prostovoljno uradno obvestijo o proizvodnih cenah sadja in zelenjave in drugih proizvodih, ki so našteti v delu B Priloge XV.

4.   Priglasitve cen v skladu z odstavkom 3 se opravijo skladno s smernicami, ki jih sprejme in javno objavi Komisija po metodah, ki se ji zdijo primerne.

Oddelek 2

Pregledi

Člen 99

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se enoten identifikacijski sistem uporablja v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih je vložila ista organizacija ali skupina proizvajalcev. Ta identifikacija je združljiva s sistemom za registracijo identitete iz člena 15(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (15).

Člen 100

Postopki predložitve

Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnega programa ter zahtevkov za plačilo.

Člen 101

Vzorčenje

Države članice zagotovijo, če je to potrebno za izvajanje pregledov na podlagi vzorčenja, da pregledi ustrezajo zadevnemu ukrepu glede narave in pogostnosti ter na podlagi analize tveganja.

Člen 102

Administrativni pregledi

Opravijo se upravni pregledi vseh zahtevkov za pomoč ali plačilo; ti pregledi zajemajo vse mogoče in primerne sestavne dele. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

Člen 103

Pregledi na kraju samem

1.   Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o pregledu, da se omogoči pregled podrobnosti o izvedenih pregledih. Poročilo še zlasti navaja:

(a)

shemo pomoči in pregledane zahtevke;

(b)

navzoče osebe;

(c)

pregledane dejavnosti, ukrepe in dokumente; in

(d)

rezultate pregledov.

2.   Upravičencu se lahko omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu ter doda svoje pripombe. Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko upravičenec prejme kopijo poročila o pregledu.

3.   Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda. Predhodno napoved je treba omejiti na najkrajši potreben čas.

4.   Kadar je to mogoče, je treba sočasno izvesti preglede na kraju samem iz te uredbe ter druge preglede iz prava Unije glede kmetijskih subvencij.

Člen 104

Dodelitev priznanja in odobritev operativnih programov

1.   Države članice pred priznanjem organizacije proizvajalcev v skladu s členom 125b(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 opravijo pregled na kraju samem pri organizaciji proizvajalcev, da preverijo usklajenost s pogoji za priznanje.

2.   Pristojni organ države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 64 preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, operativni program, predložen za odobritev, in zahtevke za spremembo, če je primerno. Ti pregledi zlasti zadevajo:

(a)

točnost informacij iz člena 59(a), (b) in (e), ki se vključijo v osnutek operativnega programa;

(b)

skladnost ciljev programov s členom 103c Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter z nacionalnim okvirom in strategijo;

(c)

upravičenost ukrepov ter upravičenost predlaganih izdatkov;

(d)

skladnost in strokovno kakovost programov, utemeljenost ocen in načrt pomoči ter načrtovanje njegovega izvajanja. S pregledi se preverja, ali so bili določeni izmerljivi cilji, da se lahko spremljajo dosežki, in ali je določene cilje mogoče doseči z izvajanjem predlaganih ukrepov, ter

(e)

skladnost dejavnosti, za katere se zahteva pomoč, z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravom Unije zlasti, in kadar je primerno, glede javnih naročil, državne pomoči in ostalih ustreznih obveznih standardov, ki jih določa nacionalna zakonodaja, nacionalni okvir ali nacionalna strategija.

Člen 105

Upravni pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

1.   Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki se dopolnijo s pregledi na kraju samem z vzorčenjem, kot je določeno v členu 106.

2.   Upravni pregledi zahtevkov za pomoč vključujejo zlasti, in če je za predloženi zahtevek primerno, preverjanje:

(a)

letnega ali po potrebi končnega poročila s priloženim zahtevkom v zvezi z izvajanjem operativnega programa;

(b)

vrednosti tržne proizvodnje, prispevkov za operativni sklad in nastalih izdatkov;

(c)

dobave proizvodov in storitev ter pristnosti izdatkov, ki se uveljavljajo;

(d)

skladnosti opravljenih dejavnosti z dejavnostmi, odobrenimi za operativni program;

(e)

upoštevanja finančnih ali drugih določenih mejnih vrednosti.

3.   Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti o izvršenih plačilih, kot so bančni izpiski. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti, ki imajo enako dokazno vrednost. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali na ime odvisne družbe v stanju iz člena 50(9), ali na podlagi dovoljenja države članice na ime enega ali več članov, ki so proizvajalci. Vendar se, kjer je ustrezno, ob upoštevanju stroškov dela, kot so navedeni v Prilogi IX (2)(b), računi izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacije proizvajalcev ali odvisne družbe v stanju iz člena 50(9).

Člen 106

Pregledi na kraju samem za zahtevke za pomoč za operativne programe

1.   Države članice v zvezi s preverjanjem zahtevka za pomoč iz člena 69(1) izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zadevajo zlasti:

(a)

skladnost z merili za priznanje v zadevnem letu;

(b)

uporabo operativnega sklada v danem letu, vključno s prijavljenimi izdatki iz zahtevkov za predplačila ali delna plačila, vrednostjo tržne proizvodnje, prispevki v operativni sklad in prijavljenimi izdatki na podlagi računovodskih ali drugih dokumentov;

(c)

preglede druge stopnje za stroške umikov s trga ter zelenega obiranja in opustitve spravila.

2.   Pregledi iz odstavka 1 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči v državah članicah z več kot desetimi priznanimi organizacijami proizvajalcev. V nasprotnem primeru se vsako organizacijo proizvajalcev obišče vsaj enkrat na tri leta.

Pred plačilom pomoči ali preostanka pomoči, ki se nanaša na zaključno leto operativnega programa, se v vsaki organizaciji proizvajalcev opravi vsaj en pregled.

3.   Rezultati pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske narave in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. V oceni se ugotovijo tudi vzroki takega stanja, morebitni nadaljnji pregled in potrebni popravni ter preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v določeni organizaciji proizvajalcev, država članica opravi dodatne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

4.   Država članica presodi, katere organizacije proizvajalcev je treba pregledati na podlagi analize tveganja.

Analiza tveganja upošteva zlasti:

(a)

višino pomoči,

(b)

ugotovitve pregledov iz prejšnjih let,

(c)

naključni element, in

(d)

ostale parametre, ki jih določijo države članice.

Člen 107

Pregledi na kraju samem za ukrepe operativnih programov

1.   Države članice s pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi operativnih programov preverijo zlasti:

(a)

izvajanje dejavnosti iz operativnega programa;

(b)

skladnost izvajanja ali načrtovanega izvajanja dejavnosti z odobreno uporabo iz operativnega programa;

(c)

za ustrezno število stroškovnih postavk, da sta narava in časovna razporeditev zadevnih izdatkov skladna s pravom Unije in ustrezata odobrenim specifikacijam dejavnosti;

(d)

da je mogoče nastale izdatke dokazati z računovodskimi ali drugimi dokumenti; in

(e)

vrednost tržne proizvodnje.

2.   Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč. Izvede se najkasneje pred izplačilom pomoči.

3.   Pregledi na kraju samem vključujejo obisk dejavnosti ali organizatorja dejavnosti, če je dejavnost nematerialna, razen v izjemnih okoliščinah. Vsaj en obisk dejavnosti za preverjanje izvajanja je potreben zlasti pri dejavnostih na posameznih gospodarstvih, zajetih v vzorec iz člena 106(2).

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo opravile takšnih obiskov za manjše ukrepe, ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost v resnici ni bila izvedena. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita.

4.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali njenih članov, ki se lahko preverijo med obiskom.

5.   Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz člena 106(2).

Člen 108

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.   Države članice opravljajo preglede prve stopnje za umike s trga v vsaki organizaciji proizvajalcev; sestavljeni so iz pregleda dokumentov in preverjanja identitete ter fizičnega pregleda, po potrebi z vzorčenjem, mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 76 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 78(1) v časovnih rokih v skladu s členom 78(2).

2.   Pregledi prve stopnje iz odstavka 1 zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za prosto razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov po pogojih, ki jih določi država članica v skladu s členom 80.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 kadar so proizvodi namenjeni za prosto razdelitev, lahko države članice preverijo manjši odstotek od odstotka iz odstavka 2 tega člena, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev in/ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi države članice opravijo dodatne preglede.

Člen 109

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.   Države članice v okviru pregledov iz člena 106 izvedejo preglede druge stopnje za umike s trga.

Države članice določijo merila za analizo in vrednotenje tveganja katere koli organizacije proizvajalcev, ki izvaja neustrezne umike s trga. Navedena merila se med drugim navezujejo na ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in na to, ali ima organizacija proizvajalcev obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Navedena merila uporabijo za določitev najmanjšega števila pregledov druge stopnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

2.   Pregledi iz odstavka 1 zajemajo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev in prejemnikov proizvodov, umaknjenih s trga, da bi se prepričali, da so bili vsi pogoji za izplačilo pomoči Unije izpolnjeni. Ti pregledi vključujejo:

(a)

posebne evidence zalog in računovodske evidence, ki jih morajo voditi organizacije proizvajalcev pri enem ali več umikih s trga v zadevnem tržnem letu;

(b)

preverjanje količin, danih v promet, kakor je navedeno v zahtevkih za pomoč, pregledovanje zlasti evidence zalog in računovodske evidence, računov in, po potrebi, njihovo verodostojnost, s čimer se zagotovi, da se izjave ujemajo z računovodskimi in/ali davčnimi podatki zadevnih organizacij proizvajalcev;

(c)

preverjanje pravilnosti računov, zlasti verodostojnosti čistih prejemkov organizacij proizvajalcev, kot so prijavljeni v njihovih zahtevkih za plačilo, in sorazmernosti vseh stroškov umikov s trga, s čimer se zagotovi točnost teh zneskov; in

(d)

preglede namenskosti proizvodov, umaknjenih s trga, kakor je navedeno v zahtevkih za plačilo, in preglede ustrezne denaturacije, s katerimi se zagotovi, da so organizacije proizvajalcev in prejemniki ravnali v skladu s to uredbo.

3.   Pregledi iz odstavka 2 se izvajajo v prostorih zadevnih organizacij proizvajalcev in prejemnikov, povezanih s temi organizacijami. Vsak pregled vključuje vzorec, ki predstavlja najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev umaknila s trga v tržnem letu.

4.   Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz odstavka 2(a) za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta naslednja gibanja, izražena v količinah:

(a)

proizvodnje članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(b)

prodaje organizacije proizvajalcev, ki so razčlenjene po proizvodih, pripravljenih za trg svežih proizvodov in drugih vrst proizvodov (vključno s surovinami za predelavo); in

(c)

proizvodov, umaknjenih s trga.

5.   Pregledi namembnega kraja proizvodov iz odstavka 4(c) vključujejo zlasti:

(a)

vzorčno pregledovanje posameznih računovodskih izkazov, ki jih vodijo prejemniki, in po potrebi preverjanje, da se ti ujemajo z računovodskimi izkazi, predpisanimi z nacionalno zakonodajo; in

(b)

preglede skladnosti z ustreznimi okoljskimi zahtevami.

6.   Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno tržno leto in povečajo število pregledov druge stopnje v prostorih zadevne organizacije proizvajalcev ali njihovih združenj v naslednjem tržnem letu.

Člen 110

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.   Države članice pred postopkom zelenega obiranja s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevno območje dobro vzdrževano. Države članice po zelenem obiranju preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotnem območju in je bil pridelek denaturiran.

Po koncu obdobja spravila pridelkov države članice preverijo zanesljivost analize na podlagi pričakovanih razmer na trgu iz člena 85(2). Analizirajo tudi mogoče razlike med pričakovanimi in dejanskimi razmerami na trgu.

2.   Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem zagotovijo, da je zadevno območje dobro vzdrževano, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka ter da je proizvod dobro razvit ter na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.   Smiselno se uporablja člen 109(1), (2), (3) in (6).

Člen 111

Pregledi pred odobritvijo načrtov za priznanje skupin proizvajalcev

1.   Države članice pred odobritvijo načrta za priznanje skupine proizvajalcev v skladu s členom 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 opravijo preglede na kraju samem pri pravni osebi ali jasno opredeljenem delu pravne osebe.

2.   Država članica preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem:

(a)

točnost podatkov v načrtu za priznanje;

(b)

ekonomsko doslednost in tehnično kakovost načrta, utemeljenost ocen ter načrtovanje njegovega izvajanja;

(c)

upravičenost ukrepov ter upravičenost in primernost predlaganih izdatkov; in

(d)

skladnost postopkov, za katere se zahteva pomoč, z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije zlasti z določbami glede javnih naročil, državne pomoči in ostalih ustreznih obveznih standardov, ki jih določa nacionalna zakonodaja, nacionalni okvir ali nacionalna strategija.

Člen 112

Pregledi zahtevkov skupin proizvajalcev za pomoč

1.   Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki so jih vložile skupine proizvajalcev, in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

2.   Države članice po vložitvi zahtevka za pomoč iz člena 45 izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zlasti zadevajo:

(a)

skladnost z merili za priznanje v zadevnem letu; in

(b)

vrednost tržne proizvodnje ter izvajanje ukrepov iz načrta za priznanje in nastale stroške.

3.   Pregledi iz odstavka 2 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči.

Vse organizacije proizvajalcev se pregledajo vsaj enkrat vsakih pet let.

4.   Člena 105 in 107 se uporabljata s potrebnimi spremembami.

Člen 113

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev in nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev svoj sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji ali združenju, zlasti glede operativnega programa in operativnega sklada, in po potrebi izvaja sankcije.

2.   Ostale države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 28(2)(c) in člena 35(2)(c), izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo vse roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.   Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter namensko uporabo umaknjenih proizvodov velja zakonodaja države članice, v kateri poteka proizvodnja.

Oddelek 3

Sankcije

Člen 114

Neupoštevanje meril za priznanje

1.   Države članice organizaciji proizvajalcev odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje in če nastane zaradi dejstva, da je organizacija proizvajalcev delovala namerno ali s hudo malomarnostjo.

Države članice organizaciji proizvajalcev priznanje odvzamejo zlasti, če neupoštevanje meril za priznanje zadeva:

(a)

kršitev zahtev iz členov 21 in 23, člena 26(1) in (2) ali člena 31 ali

(b)

položaj, ko vrednost tržne proizvodnje v dveh zaporednih letih pade pod mejo, ki jo določi država članica v skladu s členom 125b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Odvzem priznanja v smislu tega odstavka začne veljati od datuma, ko niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje v skladu s katero koli veljavno horizontalno zakonodajo na nacionalni ravni o rokih zastaranja.

2.   Kadar se odstavek 1 ne uporablja, države članice organizaciji proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje, vendar le začasno.

V obdobju začasnega odvzema priznanja se pomoč ne izplačuje. Začasni odvzem velja od datuma, ko se je izvedel pregled, do datuma, ko se izvede pregled, ki dokaže izpolnjevanje zadevnih meril.

Obdobje začasnega odvzema priznanja ne presega 12 mesecev. Če se zadevna merila po 12 mesecih ne izpolnijo, se priznanje odvzame.

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 70, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

3.   V drugih primerih neupoštevanja meril za priznanje, ko se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, države članice pošljejo opozorilno pismo, v katerem so navedeni morebitni popravni ukrepi. Države članice lahko zadržijo izplačila pomoči, dokler se popravni ukrepi ne sprejmejo.

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 70, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Če se popravni ukrepi v 12 mesecih ne sprejmejo, se to obravnava kot resno neupoštevanje meril in se uporabi odstavek 2.

Člen 115

Goljufije

1.   Če se ugotovi, da je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev storila dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1234/2007, države članice ne glede na vse ostale kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje:

(a)

odvzamejo priznanje organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev;

(b)

iz pomoči na podlagi zadevnega operativnega programa ali načrta za priznanje izključijo vse zadevne ukrepe ali dejavnosti in izterjajo vso morebitno pomoč, ki je za to dejavnost že bila izplačana; in

(c)

organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupino proizvajalcev izključijo iz pomoči na podlagi zadevnega operativnega programa ali načrta za priznanje v naslednjem letu.

2.   Države članice organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje ali odložijo izplačila, če obstaja sum, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1234/2007.

Člen 116

Skupine proizvajalcev

1.   Države članice sankcije in kazni iz člena 114 in/ali člena 117 smiselno uporabijo za načrte za priznanje.

2.   Če se po koncu obdobja, ki ga država članica določi v skladu s členom 49(4), skupine proizvajalcev ne prizna kot organizacijo proizvajalcev, država članica poleg ukrepov iz odstavka 1 izterja:

(a)

100 % pomoči, izplačane skupini proizvajalcev, če je bil vzrok nepriznanja namerno ravnanje ali huda malomarnost skupine proizvajalcev; ali

(b)

50 % pomoči, izplačane skupini proizvajalcev, v vseh drugih primerih.

Člen 117

Operativni program

1.   Plačila se izračunajo na podlagi tistega, kar velja za upravičeno.

2.   Država članica preveri zahtevek za pomoč, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, upravičene do podpore. Določi torej:

(a)

znesek, ki bi se izplačal upravičencu izključno na podlagi zahtevka;

(b)

znesek, ki ga plača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka.

3.   Če znesek, ki je izračunan na podlagi odstavka 2(a), za več kot 3 % presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), se uporabi kazen. Znesek kazni je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b).

Vendar se kazen ne uporabi, če organizacija ali skupina proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4.   Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem ali nadaljnjimi pregledi.

5.   Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se za prijavljene in pregledane vrednosti uporabijo za izračun zneskov v skladu z odstavkoma 2(a) oziroma (b).

Člen 118

Sankcije, ki sledijo pregledom prve stopnje za umike s trga

Če se po pregledu iz člena 108 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 76, mora upravičenec:

(a)

plačati kazen v višini prispevka Unije, ki se izračuna na podlagi količin umaknjenih proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi ali minimalni zahtevami, če te količine pomenijo manj kot 10 % količin, prijavljenih v skladu s členom 78, za zadevni umik s trga;

(b)

plačati kazen v višini dvojnega prispevka Unije, če te količine pomenijo med 10 in 25 % prijavljenih količin; ali

(c)

plačati kazen v višini prispevka Unije za celotno prijavljeno količino v skladu s členom 78, če te količine presegajo 25 % prijavljene količine.

Člen 119

Ostale sankcije za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

1.   Kazni iz člena 117 zajemajo pomoč, ki se zahteva v zvezi s postopki umika s trga, kot sestavni deli izdatkov za operativni program.

2.   Izdatki za postopek umika s trga se obravnavajo kot neupravičeni, če proizvodi, ki se ne dajo v prodajo, niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 80(1), ali je umik s trga ali namembni kraj negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice v nasprotju z določbami, sprejetimi v skladu s členom 80(1).

Člen 120

Sankcije za prejemnike umaknjenih proizvodov

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 108 in 109, se uporabijo naslednje sankcije:

(a)

prejemniki niso več upravičeni do prejema umaknjenih proizvodov; in

(b)

prejemniki proizvodov, umaknjenih s trga, morajo povrniti vrednost prejetih proizvodov ter s tem povezane stroške sortiranja, pakiranja in prevoza v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Sankcija, določena v točki (a), začne veljati takoj in traja vsaj eno tržno leto. Glede na resnost nepravilnosti se lahko podaljša.

Člen 121

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.   Če se v zvezi z zelenim obiranjem ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

(a)

država članica med preverjanji iz drugega pododstavka člena 110(1) ugotovi, da ukrep zelenega obiranja ni bil upravičen na podlagi analize pričakovanih razmer na trgu v zadevnem obdobju,

(b)

površina, prijavljena za zeleno obiranje, ni upravičena do zelenega obiranja ali

(c)

s površine ni bil pospravljen celoten pridelek ali proizvodnja ni denaturirana.

2.   Če se v zvezi z opustitvijo spravila ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za območja, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

(a)

površina, prijavljena za opustitev spravila, ni upravičena do opustitve spravila,

(b)

se vseeno izvede delno ali celotno spravilo ali

(c)

se je pojavil negativni vpliv na okolje ali kakršne koli negativne fitosanitarne posledice, za katere je odgovorna organizacija proizvajalcev.

3.   Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg vseh kazni, ki so naložene v skladu s členom 117.

Člen 122

Oviranje pregleda na kraju samem

Zahtevek za pomoč se zavrne za zadevni delež izdatkov, če organizacija proizvajalcev, član ali ustrezni predstavnik ovira izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 123

Izplačilo izterjane pomoči in kazni

1.   Organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali drugi zadevni nosilci dejavnosti morajo povrniti neupravičeno izplačano pomoč skupaj z obrestmi, prav tako morajo plačati kazni, določene v tem oddelku.

Obresti se izračunajo:

(a)

na podlagi obdobja, ki preteče med plačilom in povračilom zneska s strani upravičenca;

(b)

na podlagi stopenj, ki jih na datum plačila neupravičenih zneskov Evropska centralna banka uporablja za svoje osnovne postopke refinanciranja in ki so objavljene v seriji C Uradnega lista Evropske unije, povečanih za tri odstotne točke.

2.   Izterjana pomoč, obresti in naložene kazni se plačajo v Evropski kmetijski jamstveni sklad.

Člen 124

Uradna obvestila o nepravilnostih

Uporaba upravnih sankcij in kazni ter izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega oddelka ne posegata v uradno sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije št. 1848/2006 (16).

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 125

Skupni kazalniki uspešnosti

1.   Nacionalne strategije in operativni programi se spremljajo ter vrednotijo, da se oceni napredek pri doseganju ciljev operativnih programov ter pri uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2.   Napredek, uspešnost in učinkovitost se ocenijo z enotnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v Prilogi VIII, na podlagi temeljnega položaja ter finančnega izvajanja, dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3.   Če država članica meni, da je ustrezno, nacionalna strategija določi omejen niz dodatnih kazalnikov, specifičnih za to strategijo, na podlagi nacionalnih in/ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev. Vključijo se dodatni kazalniki v zvezi z okoljskimi cilji, ki niso vključeni v enotne kazalnike uspešnosti, če so na voljo.

Člen 126

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1.   Organizacije proizvajalcev zagotovijo spremljanje in vrednotenje operativnih programov na podlagi ustreznih kazalnikov iz niza enotnih kazalcev uspešnosti iz člena 125, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

V ta namen vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij, koristnih za niz teh kazalnikov.

2.   Spremljanje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju posebnih ciljev, določenih za operativni program. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Rezultati spremljanja so namenjeni:

(a)

preverjanju kakovosti izvajanja programa;

(b)

ugotavljanju potrebe po prilagoditvi ali pregledu operativnega programa za doseganje ciljev programa ali izboljšanje upravljanja programa, vključno z njegovim finančnim upravljanjem;

(c)

zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem operativnega programa.

Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v vsako letno poročilo, ki ga mora organizacija proizvajalcev v skladu s členom 96(1) predložiti nacionalnemu organu, pristojnemu za upravljanje nacionalne strategije.

3.   Vrednotenje se izvede v obliki ločenega poročila o vmesnem vrednotenju.

Vmesno vrednotenje, ki se lahko izvaja s pomočjo specializiranega svetovalnega urada, je namenjeno preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti operativnega programa ter ocenjevanju napredka v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo splošni kazalniki uspešnosti na podlagi temeljnega položaja, rezultatov, in kadar je ustrezno, vplivov.

Po potrebi izvajanje vmesnega vrednotenja vključuje kakovostno oceno rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

(a)

preprečevanja erozije tal;

(b)

zmanjšanja uporabe in/ali boljšega upravljanja fitofarmacevtskih sredstev;

(c)

varstva habitatov in biotske raznovrstnosti; ali

(d)

ohranjanja pokrajine.

Rezultati vrednotenja se uporabijo:

(a)

za izboljšanje kakovosti operativnih programov, ki jih upravlja organizacija proizvajalcev;

(b)

za ugotavljanje potrebe po bistveni spremembi operativnega programa;

(c)

za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem operativnih programov; in

(d)

za pridobivanje spoznanj v zvezi z izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti prihodnjih operativnih programov, ki jih upravlja organizacija proizvajalcev.

Vmesno vrednotenje se izvaja med operativnim programom v času, ki omogoča upoštevanje rezultatov vrednotenja pri oblikovanju naslednjega operativnega programa.

Poročilo o vmesnem vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 96(1).

Člen 127

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1.   Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije se izvaja na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalnikov uspešnosti iz člena 125, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

2.   Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 125. Zato se bodo osredotočile na informacije, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

3.   Spremljanje je redno in namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Zato se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom o napredku, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem operativnih programov. Rezultati spremljanja se uporabijo:

(a)

za preverjanje kakovosti izvajanja operativnih programov;

(b)

za ugotavljanje potrebe po prilagoditvah ali pregledu nacionalne strategije za doseganje ciljev strategije ali izboljšanje upravljanja strategije, vključno s finančnim upravljanjem operativnih programov; in

(c)

za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem nacionalne strategije.

4.   Vrednotenje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. Izvaja se na podlagi kazalnikov v zvezi s temeljnim položajem, rezultati, in kadar je ustrezno, vplivi. Zato se uporabljajo rezultati spremljanja in vmesnega vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila o napredku in končna poročila, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo:

(a)

za izboljšanje kakovosti strategije;

(b)

za ugotavljanje potrebe po bistveni spremembi strategije; in

(c)

za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem nacionalne strategije.

Vrednotenje vključuje vrednotenje, ki se izvede leta 2012, vendar še pravočasno, da se njegovi rezultati vključijo v ločeno poročilo o vrednotenju, ki se istega leta priloži letnemu nacionalnemu poročilu iz člena 97(b). Namenjeno je preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti izvedenih operativnih programov ter ocenjevanju učinka in vpliva teh programov v zvezi s cilji strategije, ter kadar je ustrezno, drugimi cilji iz člena 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Prav tako je namenjeno pridobivanju spoznanj v zvezi z izboljšanjem kakovosti prihodnjih nacionalnih strategij in zlasti opredeljevanju mogočih pomanjkljivosti pri opredeljevanju ciljev ali ukrepov, upravičenih do podpore, ali potreb po oblikovanju novih instrumentov.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 128

Uradno obvestilo o seznamu gospodarskih območij

Uradno obvestilo iz drugega pododstavka člena 125f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 o seznamu gospodarskih območij vsebuje vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali so bili izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 125f(2) navedene uredbe.

Člen 129

Uradno obvestilo o zavezujočih pravilih; reprezentativnost

1.   Država članica hkrati z uradnim obvestilom o pravilih, ki jih je v skladu s členom 125 g Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, obvesti Komisijo tudi o:

(a)

organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, ki je zahtevalo razširitev pravil;

(b)

številu proizvajalcev, ki so včlanjeni v to organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ter skupnem številu proizvajalcev na zadevnem gospodarskem območju; takšne informacije se nanašajo na dejanski položaj v času zahtevka za razširitev;

(c)

skupni proizvodnji gospodarskega območja in obsegu proizvodnje, ki jo tržijo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v zadnjem tržnem letu, za katero so podatki na voljo;

(d)

datumu, od katerega veljajo pravila, ki naj bi jih razširili, za zadevno organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev in

(e)

datumu, ko začne veljati razširitev, in trajanju njene uporabe.

2.   Za določanje reprezentativnosti v smislu člena 125f(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

(a)

proizvajalcev, katerih proizvodnja je namenjena predvsem neposredni prodaji potrošnikom na kmetijskem gospodarstvu ali proizvodnem območju,

(b)

neposredne prodaje iz točke (a);

(c)

proizvodov, dostavljenih za predelavo, kakor je navedeno v členu 125f(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, razen kadar se zadevna pravila popolnoma ali delno uporabljajo za takšne proizvode.

Člen 130

Finančni prispevki

Kadar se država članica na podlagi člena 125i Uredbe (ES) št. 1234/2007 odloči, da so proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, dolžni plačevati finančni prispevek, sporoči Komisiji potrebne informacije za oceno skladnosti s pogoji iz tega člena.

Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, upravičenca ali upravičence ter naravo različnih stroškov iz člena 125i Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 131

Razširitve za več kot eno tržno leto

Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev uporabi za obdobje, ki je daljše od enega tržnega leta, države članice za vsako tržno leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 125f(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 še naprej izpolnjeni skozi celotno obdobje uporabe razširitve.

Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, takoj razveljavijo razširitev, kar začne veljati naslednje tržno leto.

Komisijo takoj obvestijo o vsaki razveljavitvi, ki informacije o tem javno objavi na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 132

Prodaja pridelkov na drevesu; kupci

1.   Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s pravili iz točk 1(e), 1(f) in 3 Priloge XVIa k Uredbi (ES) št. 1234/2007 šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2.   Zadevna država članica se lahko odloči, da lahko pravila, navedena v Prilogi XVIa k Uredbi (ES) št. 1234/2007, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozne dajatve in sistem vhodnih cen

Oddelek 1

Sistem vhodnih cen

Člen 133

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.   Ta oddelek določa pravila za izvajanje člena 140a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   V tem oddelku:

(a)

„serija“ pomeni blago, predstavljeno pod deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vključuje le blago istega porekla, ki spada pod eno samo oznako KN in

(b)

„uvoznik“ pomeni deklaranta v smislu člena 4(18) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (17).

Člen 134

Uradno obvestilo o cenah in količinah uvoženih proizvodov

1.   Države članice do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge XVI, za vsak tržni dan in za vsako poreklo sporočijo Komisiji:

(a)

povprečne reprezentativne cene za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki se prodajajo na reprezentativnih uvoznih trgih iz člena 135, in značilne cene, zabeležene na drugih trgih za velike količine uvoženih proizvodov, ali, kjer ni na voljo cen z reprezentativnih trgov, značilne cene za uvožene proizvode, ki so bile zabeležene na drugih trgih in

(b)

skupne količine, ki se nanašajo na cene iz točke (a).

Če skupne količine iz točke (b) znašajo manj kot eno tono, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.   Cene iz odstavka 1(a) se zabeležijo:

(a)

za vsak proizvod, naveden v delu A Priloge XVI,

(b)

za vse razpoložljive sorte in velikosti in

(c)

na ravni uvoznik/trgovec na debelo ali na ravni trgovec na debelo/trgovec na drobno, če ni na voljo nobenih cen za raven uvoznik/trgovec na debelo.

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

(a)

15 % trgovske marže za trgovska središča v Londonu, Milanu in Rungisu in 8 % za druga trgovska središča in

(b)

stroški prevoza in zavarovanja na carinskem območju Unije.

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.   Cene, zabeležene v skladu z odstavkom 2, se, kadar so določene na ravni trgovec na debelo/trgovec na drobno, najprej znižajo za 9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in nato za znesek 0,7245 EUR na 100 kilogramov, s čimer se upoštevajo stroški pretovarjanja ter tržni davki in takse.

4.   Za proizvode iz dela A Priloge XVI, za katere veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativno šteje naslednje:

(a)

cene proizvodov razreda I, če količine v tem razredu zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine,

(b)

cene proizvodov razreda I in še cene, določene za proizvode razreda II, kadar proizvodi tega razreda zajemajo manj kot 50 % vseh količin, in sicer za količino, ki omogoča zajemanje 50 % celotne tržne količine,

(c)

cene, določene za proizvode razreda II, kadar ni proizvodov razreda I, razen če se jim doda koeficient prilagajanja, ker se zaradi pridelovalnih pogojev za proizvode zadevnega porekla ti proizvodi običajno in tradicionalno ne tržijo kot proizvodi razreda I zaradi svojih lastnosti v zvezi s kakovostjo.

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje k cenam po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Za proizvode iz dela A Priloge XVI, za katere ne veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo cene proizvodov, ki so skladne s splošnim tržnim standardom.

Člen 135

Reprezentativni trgi

Države članice obvestijo Komisijo o običajnih tržnih dnevih za trge, navedene v Prilogi XVII, ki se štejejo za reprezentativne trge.

Člen 136

Standardne uvozne vrednosti

1.   Komisija za vsak proizvod in za obdobja, določena v delu A Priloge XVI, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 134, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carino glede na vrednost.

2.   Vrednost po enoti v smislu člena 152(1)(a) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (18) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge XVI, v skladu s tem oddelkom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.   Če za proizvod določenega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.   V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge XVI, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji sedem tržnih dni zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Če v skladu s prvim pododstavkom za določen proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge XVI.

6.   Reprezentativne cene v eurih se pretvorijo po reprezentativnem tržnem tečaju, izračunanem za tisti dan.

7.   Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi tako, kot meni, da je primerno.

Člen 137

Osnova vhodne cene

1.   Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu A Priloge XVI, uvrstijo v skupno carinsko tarifo, je po izbiri uvoznika enaka:

(a)

ceni fob (cena, dejansko zaračunana v nakladalnem pristanišču) proizvodov v njihovi državi porekla, plus stroški zavarovanja in prevoza do meje carinskega območja Unije, kadar so v času deklaracije za sprostitev proizvodov v prosti promet ta cena in ti stroški znani. Kadar so te cene za več kot 8 % višje od standardne vrednosti, ki se uporablja za zadevni proizvod v času deklaracije za sprostitev v prosti promet, mora uvoznik položiti varščino iz člena 248(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Za ta namen je višina uvozne dajatve, ki se v končni fazi lahko zahteva za proizvode, enaka znesku dajatve, ki bi se plačala, če bi bil zadevni proizvod razvrščen na podlagi zadevne standardne vrednosti, ali

(b)

carinski vrednosti, izračunani v skladu s členom 30(2)(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki se uporablja le za zadevne uvožene proizvode. V tem primeru se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 136(1) te uredbe. V takem primeru mora uvoznik položiti varščino iz člena 248(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 v višini dajatve, ki bi jo moral plačati, če bi bili proizvodi uvrščeni na podlagi standardne uvozne vrednosti za zadevno serijo, ali

(c)

standardni uvozni vrednosti, izračunani v skladu s členom 136 te uredbe.

2.   Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu B Priloge XVI, uvrstijo v skupno carinsko tarifo, je po izbiri uvoznika enaka:

(a)

ceni fob proizvodov v njihovi državi porekla, plus stroški zavarovanja in prevoza do meje carinskega območja Unije, na katerem so v času carinske deklaracije ta cena in ti stroški znani. Če carinski organi menijo, da se zahteva varščina iz člena 248 Uredbe (EGS) št. 2454/93, mora uvoznik položiti varščino v višini največjega zneska veljavne dajatve za zadevni proizvod ali

(b)

carinski vrednosti, izračunani v skladu s členom 30(2)(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki se uporablja le za zadevne uvožene proizvode. V tem primeru se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 136(1) te uredbe. V tem primeru mora uvoznik položiti varščino iz člena 248 Uredbe (EGS) št. 2454/93 v višini največjega zneska veljavne dajatve za zadevni proizvod.

3.   Če se vhodna cena izračunava na podlagi cene fob proizvodov v državi porekla, se carinska vrednost izračuna na podlagi ustrezne prodaje po tej ceni.

Če se vhodna cena izračunava v skladu z enim od postopkov iz odstavka 1(b) ali (c) ali odstavka 2(b), se carinska vrednost izračuna na enaki podlagi kot vhodna cena.

4.   Uvoznik ima en mesec časa od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz odstavka 1(a) ali odstavka 2(a), ali da določi carinsko vrednost iz odstavka 1(b) in odstavka 2(b). Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo položene varščine brez poseganja v uporabo odstavka 5.

Predložena varščina se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji.

V nasprotnem primeru se varščina zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

5.   Štirimesečni rok iz odstavka 4 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika za to pristojni organi podaljšajo za največ tri mesece.

6.   Če za to pristojni organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 220 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prost promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po zakonodaji države.

Oddelek 2

Dodatne uvozne dajatve

Člen 138

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.   Dodatna uvozna dajatev iz člena 141(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v nadaljnjem besedilu „dodatna dajatev“, se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge XVIII pod pogoji iz tega oddelka.

2.   Sprožitvene ravni za dodatne dajatve so navedene v Prilogi XVIII.

Člen 139

Uradno obveščanje o količinah

1.   Za vsakega od proizvodov iz Priloge XVIII in v navedenih obdobjih države članice Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Tako uradno obvestilo je treba posredovati vsako sredo najpozneje do 12. ure po bruseljskem lokalnem času za količine, ki so bile sproščene v prosti promet v predhodnem tednu.

2.   Deklaracije za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, ki jih na zahtevo uvoznika carinski organi lahko sprejmejo, ne da bi vsebovale nekatere podatke iz Priloge 37 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, vsebujejo poleg podatkov iz člena 254 te uredbe tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi poenostavljeni deklaracijski postopek iz člena 260 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, poenostavljene deklaracije vsebujejo poleg drugih zahtev tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi postopek hišnega carinjenja iz člena 263 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, uradno obvestilo carinskim organom iz člena 266(1) te uredbe vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo blaga in tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Člen 266(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2454/93 se ne uporablja za uvoz proizvodov iz tega oddelka.

Člen 140

Obračunavanje dodatne dajatve

1.   Če se ugotovi, da za enega od proizvodov in enega od obdobij iz Priloge XVIII količina, ki je sproščena v prosti promet, presega ustrezno sprožitveno količino, Komisija obračuna dodatno dajatev, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali če bi bile posledice nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

2.   Dodatna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

(a)

njihova tarifna uvrstitev, določena v skladu s členom 137, sproži uporabo najvišjih posebnih dajatev za uvoz proizvodov z zadevnim poreklom,

(b)

uvoz poteka v obdobju uporabe dodatne dajatve.

Člen 141

Znesek dodatne dajatve

Višina dodatne dajatve na podlagi člena 140 je ena tretjina carinske dajatve, ki se uporablja za zadevni proizvod v skladu s skupno carinsko tarifo.

Vendar je za uvozno blago s tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne dajatve ena tretjina posebne dajatve, če se uporablja člen 140(2).

Člen 142

Oprostitev dodatne dajatve

1.   Za naslednje blago se dodatna dajatev ne odmeri:

(a)

za blago, ki je uvoženo po tarifnih kvotah, navedenih v Prilogi 7 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (19) (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura);

(b)

za blago, ki je na poti v Unijo, kot to določa odstavek 2.

2.   Za blago, ki je na poti v Unijo, se šteje blago, ki:

(a)

je zapustilo državo porekla pred odločitvijo o uvedbi dodatne dajatve in

(b)

se prevaža s prevozno listino, ki velja od mesta nakladanja v državi porekla do mesta razkladanja v Uniji in je bila izdana pred uveljavitvijo dodatne dajatve.

3.   Zainteresirane strani morajo carinski službi predložiti ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2.

Vendar lahko carinski organi menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uveljavitve dodatne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

(a)

za pomorski promet, ladijski tovorni list, ki dokazuje, da se je nakladanje izvedlo pred tem datumom;

(b)

za železniški promet, tovorni list, ki so ga železniške oblasti države porekla sprejele pred tem datumom;

(c)

za cestni promet, pogodba o cestnem prevozu ali drug tranzitni dokument, ki je bil izpolnjen v državi porekla pred tem datumom, če so bili izpolnjeni pogoji, določeni v dvostranskih ali večstranskih sporazumih, sklenjenih v zvezi s tranzitom Unije oziroma skupnim tranzitom;

(d)

za zračni promet, letalski prevozni list, ki dokazuje, da je letalski prevoznik sprejel blago pred tem datumom.

NASLOV V

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 143

Pregledi

Brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije države članice uvedejo preglede in ukrepe, če so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 1234/2007 in te uredbe. Biti morajo učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Zlasti zagotovijo, da:

(a)

se vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali nacionalnim okvirom ali nacionalno strategijo, lahko preverijo;

(b)

imajo pristojni organi držav članic, odgovorni za izvajanje pregledov, na voljo dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito izvajanje pregledov in

(c)

se pri pregledih prepreči nepravilno podvojeno financiranje ukrepov v skladu s to uredbo in drugimi shemami Unije ali nacionalnimi shemami.

Člen 144

Nacionalne sankcije

Brez poseganja v katere koli sankcije, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1234/2007, države članice zagotovijo uporabo sankcij na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 145

Umetno ustvarjene razmere

Brez poseganja v kakršne koli posebne ukrepe, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1234/2007, se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 146

Uradna obvestila

1.   Države članice imenujejo enoten pristojni organ ali telo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti obveščanja v zvezi z eno izmed naslednjih tem:

(a)

organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, kot je določeno v členu 97 te uredbe;

(b)

proizvodne cene sadja in zelenjave na notranjem trgu, kot je določeno v členu 98 te uredbe;

(c)

cene in količine proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, ki se prodajajo na reprezentativnih uvoznih trgih, kot je določeno v členu 134 te uredbe;

(d)

količine uvoza, sproščene v prost promet, kot je določeno v členu 139 te uredbe.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju zadevnega organa ali telesa ter sporočijo njegove kontaktne podatke in vsako spremembo teh informacij.

Seznam imenovanih organov ali telesa z njihovimi imeni in naslovi je na voljo državam članicam in javnosti na vseh ustreznih mestih prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

3.   Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice predložijo Komisiji vsa uradna obvestila v skladu s to uredbo v elektronski obliki informacijskega sistema, ki ga Komisija da na voljo pristojnim organom ali telesom držav članic v obliki, ki jo določi Komisija.

Uradna obvestila, ki niso predložena na način in v obliki iz prvega pododstavka, se lahko brez poseganja v odstavek 5 štejejo, kot da niso bila predložena.

4.   Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo upoštevanje rokov za uradna obvestila iz te uredbe.

5.   Če država članica ne predloži uradnega obvestila, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1234/2007, ali če je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (20) v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Člen 147

Očitne napake

Vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1234/2007, vključno z zahtevkom za pomoč, se lahko prilagodi kadar koli po predložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih prizna pristojni organ države članice.

Člen 148

Višja sila in izjemne okoliščine

Če je treba v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1234/2007 naložiti sankcijo ali kazen ali preklicati ugodnost ali priznanje, se sankcija ali kazen ne naloži ali preklic ne izvede v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 31 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Vendar se primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva pristojni organ države članice, v desetih delovnih dneh od dne, ko je zadevna oseba to sposobna narediti.

Člen 149

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1580/2007 se razveljavi.

Vendar se člen 134 Uredbe (ES) št. 1580/2007 uporablja do 31. avgusta 2011.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo, kadar je to primerno, v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi XIX.

Člen 150

Prehodne določbe

1.   Operativni programi, za katere se lahko ugodnost iz člena 203a(3)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 še naprej izvaja do konca, če so skladni s pravili, ki veljajo do 1. januarja 2008.

2.   Za namene člena 203a(6) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so pravila o najmanjših značilnostih surovin, dobavljenih za predelavo, in o najnižjih kakovostnih zahtevah za končne proizvode, ki se še naprej uporabljajo v zvezi s surovinami, pridelanimi na ozemlju držav članic, ki uporabljajo prehodno ureditev v skladu z navedenim odstavkom, poleg vseh ustreznih tržnih standardov iz naslova II te uredbe, tista iz uredb Komisije, navedenih v Prilogi XX.

3.   Načrti za priznanje, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, za katere še naprej velja priznanje v skladu s členom 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za skupine proizvajalcev, ki niso v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Unije v skladu s členom 349 Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 (21), se financirajo po stopnjah, določenih v členu 103a(3)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Načrti za priznanje, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, ki so koristili ugodnosti iz člena 14(7) navedene uredbe in še naprej koristijo ugodnosti sprejetja v skladu s členom 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 103a(3)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.   Države članice najpozneje do 15. septembra 2011 spremenijo svoje nacionalne strategije, če je to potrebno, z namenom da:

(a)

ustrezno utemeljijo, katera razdalja se šteje kot precejšnja v skladu s členom 50(7)(b);

(b)

določijo najvišji odstotek letnih izdatkov na podlagi operativnega programa, ki se lahko porabijo za ukrepe v zvezi z okoljskim ravnanjem z embalažo v skladu z drugim pododstavkom člena 60(4).

5.   Operativni programi, ki so bili odobreni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se še naprej izvajajo do konca brez izpolnitve najvišjega odstotka, določenega v drugem pododstavku člena 60(4).

Člen 151

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

(4)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

(5)  UL L 297, 21.11.1996, str. 46.

(6)  UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

(7)  UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

(8)  UL L 41, 14.2.2003, str. 33.

(9)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(10)  UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

(11)  UL L 365, 31.12.1994, str. 10.

(12)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(13)  UL L 358, 16.12.2006, str. 3.

(14)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(15)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(16)  UL L 355, 15.12.2006, str. 56.

(17)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(18)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(19)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(20)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(21)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.


PRILOGA I

TRŽNI STANDARDI IZ ČLENA 3

DEL A

Splošni tržni standard

1.   Najmanjše zahteve glede kakovosti

Ob upoštevanju dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi:

nepoškodovani,

zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo,

čisti, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

praktično brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Stanje proizvodov mora biti takšno, da ti lahko:

prenesejo prevoz in rokovanje,

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

2.   Minimalne zahteve glede zrelosti

Proizvodi morajo biti dovolj razviti, vendar ne preveč razviti in sadje mora biti dovolj zrelo, ne sme pa biti prezrelo.

Razvitost in zrelost proizvodov morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo zadostne stopnje zrelosti.

3.   Dovoljeno odstopanje

V vsaki seriji se dovoli odstopanje v višini 10 % glede na število ali maso proizvoda, ki ne zadosti minimalnim zahtevam glede kakovosti. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

4.   Označevanje porekla proizvodov

Polno ime države izvora (1). Za proizvode, ki izvirajo iz države članice, se ime navede v jeziku države porekla ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi. Za druge proizvode se ime navede v katerem koli jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi.

DEL B

Posebni tržni standardi

DEL 1:   TRŽNI STANDARD ZA JABOLKA

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za jabolka sort (kultivarjev), vzgojenih iz Malus domestica Borkh., ki se porabniku dobavljajo sveža, pri čemer so izključena jabolka za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za jabolka po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti jabolka v vseh razredih:

nepoškodovana,

zdrava; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čista, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

brez večje steklavosti, razen pri sorti Fuji in njihovih mutantih,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Jabolka morajo biti ustrezno razvita in v takem stanju, da lahko:

prenesejo prevoz in ravnanje z njim ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Zahteve glede zrelosti

Jabolka morajo biti dovolj razvita in zrela.

Razvitost in zrelost jabolk morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo stopnje zrelosti, značilne za posamezno sorto.

Da se preverijo minimalne zahteve glede zrelosti, je treba upoštevati različne parametre (npr. morfološki vidik, okus, čvrstost in indeks refraktometra).

C.   Razvrstitev

Jabolka se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Jabolka v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Njihove lastnosti morajo biti značilne za sorto (2) in pecelj mora biti nepoškodovan.

Jabolka morajo imeti naslednjo značilnost sorte glede najmanjše obarvanosti površine:

3/4 celotne površine so rdeče obarvane v primeru skupine obarvanosti A,

1/2 celotne površine je mešano rdeče obarvana v primeru skupine obarvanosti B,

1/3 celotne površine je rahlo rdeče obarvana, pordečena ali prižasta v primeru skupine obarvanosti C.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v pakiranju:

neznatne pomanjkljivosti na kožici,

neznatna mrežavost (3), kot npr.:

rjasti madeži, ki niso zunaj peceljne jamice in ne smejo biti hrapavi in/ali

majhne in posamične sledi mrežavosti.

(ii)   Razred I

Jabolka tega razreda morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo sortno značilna (4).

Jabolka morajo imeti naslednjo značilnost sorte glede najmanjše obarvanosti površine:

1/2 celotne površine je rdeče obarvana v primeru skupine obarvanosti A,

1/3 celotne površine je mešano rdeče obarvana v primeru skupine obarvanosti B,

1/10 celotne površine je rahlo rdeče obarvana, pordečena ali prižasta v primeru skupine obarvanosti C.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovolijo se lahko naslednje majhne pomanjkljivosti pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

majhne pomanjkljivosti v obliki,

majhne pomanjkljivosti v razvoju,

majhne pomanjkljivosti v obarvanosti,

če gre za majhne poškodbe (odrgnine), ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2, in ne smejo biti razbarvane,

majhne pomanjkljivosti na kožici, ki:

so lahko dolge največ 2 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

skupaj ne presegajo 0,25 cm2 celotne površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

zelo majhna mrežavost (5), kot npr.:

rjasti madeži, ki lahko segajo rahlo zunaj peceljne jamice ali pestiča in ne smejo biti hrapavi in/ali

tanka mrežavost, ki ne presega 1/5 celotne površine sadeža in ne sme biti močno kontrastna glede na splošno obarvanost plodov in/ali

zgoščena mrežavost, ki ne presega 1/20 celotne površine sadeža, tanka mrežavost in zgoščena mrežavost skupaj pa ne smeta presegati 1/5 celotne površine sadeža.

Pecelj sme manjkati, če je lom gladek in če kožica ob peclju ni poškodovana.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo jabolka, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Dovolijo se lahko naslednje nepravilnosti pod pogojem, da jabolka ohranijo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve:

pomanjkljivosti v obliki,

pomanjkljivosti pri razvoju,

pomanjkljivosti v obarvanosti,

majhne poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 1,5 cm2 površine, ki je lahko rahlo razbarvana,

pomanjkljivosti na kožici, ki:

so lahko dolge največ 4 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

skupaj ne presegajo 2,5 cm2 celotne površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2;

zelo majhna mrežavost (6), kot npr.:

rjasti madeži, ki lahko segajo zunaj peceljne jamice ali pestiča in so lahko rahlo hrapavi in/ali

tanka mrežavost, ki ne presega 1/2 celotne površine sadeža in ne sme biti močno kontrastna glede na splošno obarvanost plodov in/ali

zgoščena mrežavost, ki ne presega 1/3 celotne površine sadeža, pri čemer

tanka mrežavost in zgoščena mrežavost skupaj ne presegata 1/2 celotne površine sadeža.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela ali z maso plodu.

Najmanjša velikost je 60 mm, če je izražena s premerom, ali 90 g, če je izražena z maso. Plodovi manjših velikosti so lahko sprejemljivi, če je vrednost brix večja ali enaka 10,5° brix, velikost pa ni manjša od 50 mm ali 70 g.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti plodov v isti enoti pakiranja največ:

(a)

za plod, katerega velikost se določi s premerom:

5 mm za razred „ekstra“ in za plodove iz razredov I in II, ki so pakirani v vrstah in vložkih. Za jabolka sort Bramley’s Seedling (Bramley, Triomphe de Kiel) in Horneburger pa je lahko razlika v premeru največjega in najmanjšega plodu do 10 mm ter

10 mm za plodove iz razreda I, ki so v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži pakirani v razsutem stanju. Za jabolka sort Bramley’s Seedling (Bramley, Triomphe de Kiel) in Horneburger pa je lahko razlika v premeru največjega in najmanjšega plodu do 20 mm, ali

(b)

za plodove, katerih velikost se določi z maso:

za razred „ekstra“ in za jabolka iz razredov I in II, ki so pakirana v vrstah in vložkih:

Razpon (g)

Razlika v masi (g)

70-90

15 g

91-135

20 g

136-200

30 g

201-300

40 g

> 300

50 g

za plodove iz razreda I, ki so pakirani v razsutem stanju v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži:

Razpon (g)

Izenačenost (g)

70-135

35

136-300

70

> 300

100

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni določena zahteva glede izenačenosti po velikosti.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi jabolk, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti. To odstopanje se ne sme uporabljati za plodove velikosti:

5 mm ali več pod najmanjšim premerom,

10 g ali več pod najmanjšo maso.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le jabolka istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če so sortirana po velikosti) ter iste stopnje zrelosti.

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica jabolk, izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajnem pakiranju, če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Jabolka morajo biti pakirana tako, da so ustrezno zaščitena. Zlasti mora biti prodajna embalaža z neto maso, ki je večja od 3 kg, dovolj trdna, da zagotovi pravilno zaščito proizvodov.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

„Jabolka,“ če vsebina ni vidna od zunaj.

Ime sorte. Kadar gre za mešanico izrazito različnih sort jabolk, imena različnih sort.

Ime sorte se lahko nadomesti s sopomenko. Ime mutanta ali trgovsko ime se lahko le doda sorti ali sopomenki.

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (7) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

Kadar gre za mešanico izrazito različnih sort jabolk različnega porekla, je pri imenu zadevne sorte treba navesti državo porekla.

D.   Prodajne označbe

Razred

Velikost ali število enot pri pakiranju v vrste in vložke.

Če je označena velikost, je izražena:

(a)

pri proizvodih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, kot najmanjši in največji premer ali največja in najmanjša masa;

(b)

pri proizvodih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti: kot premer ali masa najmanjšega plodu v enoti pakiranja z navedbo „in več“, ali enakovredna označba, ali če je to ustrezno, kot premer ali masa največjega plodu v pakiranju.

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

Nepopoln seznam sort jabolk

Plodovi sort, ki niso na seznamu, morajo biti razvrščeni glede na svoje sortne lastnosti.

Sorte

Mutant

Sopomenke

Skupina glede na obarvanost

Mrežavost

African Red

 

 

B

 

Akane

 

Tohoku 3

B

 

Alborz Seedling

 

 

C

 

Aldas

 

 

B

 

Alice

 

 

B

 

Alkmene

 

Early Windsor

C

 

Alro

 

 

B

 

Alwa

 

 

B

 

Amasya

 

 

B

 

Angold

 

 

C

 

Antej

 

Antei

B

 

Apollo

 

Beauty of Blackmoor

C

 

Arkcharm

 

Arkansas No 18, A 18

C

 

Arlet

 

 

B

R

Aroma

 

 

C

 

npr. mutanti Aroma

 

C

 

Amorosa

 

C

 

Auksis

 

 

B

 

Beacon

 

 

A

 

Belfort

 

Pella

B

 

Belle de Boskoop

 

 

 

R

npr. mutanti Belle de Boskoop

 

 

R

Boskoop rouge

Red Boskoop

Roter

Boskoop

 

R

Belle fleur double

 

 

 

 

Belorrusskoje

Maļinovoje

 

Belorusskoe Malinovoe, Byelorusskoe Malinovoe

B

 

Berlepsch

 

Freiherr von Berlepsch

C

 

npr. mutanti Berlepsch

 

C

 

Berlepsch rouge

Red Berlepsch, Roter Berlepsch

C

 

Blushed Golden

 

 

 

 

Bogatir

 

Bogatyr

 

 

Bohemia

 

 

B

 

Braeburn

 

 

B

 

npr. mutanti Braeburn

 

B

 

Hidala

 

B

 

Joburn

 

B

 

Lochbuie Red Braeburn

 

B

 

Mahana Red

 

B

 

Mariri Red

 

B

 

Redfield

 

B

 

Royal Braeburn

 

B

 

Bramley's Seedling

 

Bramley, Triomphe de Kiel

 

 

Brettacher Sämling

 

 

 

 

Calville Groupe des

 

 

 

 

Cardinal

 

 

B

 

Carola

 

Kalco

C

 

Caudle

 

 

B

 

Charden

 

 

 

 

Charles Ross

 

 

 

 

Civni

 

 

B

 

Coromandel Red

 

Corodel

A

 

Cortland

 

 

B

 

Cox's Orange Pippin

 

Cox orange

C

R

npr. mutanti Cox's Orange Pippin

 

C

R

Cherry Cox

 

C

R

Crimson Bramley

 

 

 

 

Cripps Pink

 

 

C

 

npr. mutanti Cripps Pink

 

C

 

Pink Rose

 

C

 

Rosy Glow

 

C

 

Ruby Pink

 

C

 

Cripps Red

 

 

C* (8)

 

Dalinbel

 

 

B

R

Delblush

 

 

 

 

Delcorf

 

 

C

 

npr. mutanti Delcorf

 

C

 

Dalili

 

C

 

Monidel

 

C

 

Delgollune

 

 

B

 

Delicious ordinaire

 

Ordinary Delicious

B

 

Deljeni

 

 

 

 

Delikates

 

 

B

 

Delor

 

 

C

 

Discovery

 

 

C

 

Doč Melbi

 

Doch Melbi

C

 

Dunn's Seedling

 

 

 

R

Dykmanns Zoet

 

 

C

 

Egremont Russet

 

 

 

R

Elan

 

 

 

 

Elise

 

Red Delight

A

 

Ellison's orange

 

Ellison

C

 

Elstar

 

 

C

 

npr. mutanti Elstar

 

 

 

Bel-El

 

C

 

Daliest

 

C

 

Daliter

 

C

 

Elshof

 

C

 

Elstar Armhold

 

C

 

Elstar Reinhardt

 

C

 

Goedhof

 

C

 

Red Elstar

 

C

 

Valstar

 

C

 

Empire

 

 

A

 

Falstaff

 

 

C

 

Fiesta

 

Red Pippin

C

 

Florina

 

 

B

 

Forele

 

 

B

 

Fortune

 

 

 

R

Fuji

 

 

B

 

npr. mutanti Fuji

 

B

 

Kiku

 

B

 

Gala

 

 

C

 

npr. mutanti Gala

 

C

 

Annaglo

 

C

 

Baigent

 

C

 

Galaxy

 

C

 

Mitchgala

 

C

 

Obrogala

 

C

 

Regala

 

C

 

Regal Prince

 

C

 

Tenroy

 

C

 

Garcia

 

 

 

 

Ginger Gold

 

 

 

 

Gloster

 

 

B

 

Goldbohemia

 

 

 

 

Golden Delicious

 

 

 

 

npr. mutanti Golden Delicious

 

 

 

Golden Russet

 

 

 

R

Golden Supreme

 

Gradigold, Golden Extreme

 

 

Goldrush

 

Coop 38

 

 

Goldstar

 

 

 

 

Granny Smith

 

 

 

 

Gravensteiner

 

Gravenstein

 

 

npr. mutanti Gravensteiner

 

 

 

Gravenstein rouge

Red Gravenstein, Roter Gravensteiner

 

 

Greensleeves

 

 

 

 

Holsteiner Cox

 

Holstein

 

R

npr. mutanti Holsteiner Cox

 

 

R

Holstein rouge

Red Holstein, Roter Holsteiner Cox

 

R

Honeycrisp

 

 

C

 

Honey gold

 

 

 

 

Horneburger

 

 

 

 

Howgate Wonder

 

Manga

 

 

Idared

 

 

B

 

Iedzēnu

 

 

B

 

Ilga

 

 

B

 

Ingrid Marie

 

 

B

R

Iron

 

 

C

 

Isbranica

 

 

C

 

Jacob Fisher

 

 

 

 

Jacques Lebel

 

 

 

 

Jamba

 

 

C

 

James Grieve

 

 

 

 

npr. mutanti James Grieve

 

 

 

James Grieve rouge

Red James Grieve

 

 

Jarka

 

 

C

 

Jerseymac

 

 

B

 

Jester

 

 

 

 

Jonagold (9)

 

 

C

 

npr. mutanti Jonagold

 

C

 

Crowngold

 

C

 

Daligo

 

C

 

Daliguy

Jonasty

C

 

Dalijean

Jonamel

C

 

Decosta

 

C

 

Jomar

 

C

 

Jomured

Van de Poel

C

 

Jonabel

 

C

 

Jonabres

 

C

 

Jonagold Boerekamp

 

C

 

Jonagold 2000

Excel

C

 

Jonagored Supra

 

C

 

Jonaveld

 

C

 

King Jonagold

 

C

 

New Jonagold

Fukushima

C

 

Novajo

Veulemanns

C

 

Primo

 

C

 

Red Jonaprince

 

C

 

Romagold

Surkijn

C

 

Rubinstar

 

C

 

Schneica

Jonica

C

 

Wilmuta

 

C

 

Jonalord

 

 

C

 

Jonathan

 

 

B

 

Julia

 

 

B

 

Jupiter

 

 

 

 

Karmijn de Sonnaville

 

 

C

 

Katja

 

Katy

B

 

Kent

 

 

 

R

Kidd's orange red

 

 

C

R

Kim

 

 

B

 

Koit

 

 

C

 

Koričnoje

Novoje

 

Korichnoe Novoe, Korichnevoe Novoe

C

 

Kovaļenkovskoje

 

Kovalenkovskoe

B

 

Krameri Tuvioun

 

 

B

 

Kulikovskoje

 

 

B

 

Lady Williams

 

 

B

 

Lane's Prince Albert

 

 

 

 

Laxton's Superb

 

 

C

R

Ligol

 

 

B

 

Lobo

 

 

B

 

Lodel

 

 

A

 

Lord Lambourne

 

 

C

 

Maigold

 

 

B

 

McIntosh

 

 

B

 

Meelis

 

 

B

 

Melba

 

 

C

 

Melodie

 

 

B

 

Melrose

 

 

C

 

Meridian

 

 

C

 

Moonglo

 

 

C

 

Morgenduft

 

Imperatore

B

 

Mutsu

 

 

 

 

Noris

 

 

B

 

Normanda

 

 

C

 

Nueva Europa

 

 

C

 

Nueva Orleans

 

 

B

 

Odin

 

 

B

 

Ontario

 

 

B

 

Orlik

 

 

B

 

Orlovskoje Polosatoje

 

 

C

 

Ozark Gold

 

 

 

 

Paula Red

 

 

B

 

Pero de Cirio

 

 

 

 

Piglos

 

 

B

 

Pikant

 

 

B

 

Pikkolo

 

 

C

 

Pilot

 

 

C

 

Pimona

 

 

C

 

Pinova

 

 

C

 

Pirella

 

 

B

 

Piros

 

 

C

 

Prima

 

 

B

 

Rafzubex

 

 

A

 

Rafzubin

 

 

C

 

Rajka

 

 

B

 

Rambour d'hiver

 

 

 

 

Rambour Franc

 

 

B

 

Reanda

 

 

B

 

Rebella

 

 

C

 

Red Delicious

 

 

A

 

npr. mutanti Red Delicious

 

A

 

Erovan

Early Red

One

A

 

Fortuna Delicious

 

A

 

Oregon

Oregon Spur Delicious

A

 

Otago

 

A

 

Red Chief

 

A

 

Red King

 

A

 

Red Spur

 

A

 

Red York

 

A

 

Richared

 

A

 

Royal Red

 

A

 

Shotwell Delicious

 

A

 

Stark Delicious

 

A

 

Starking

 

A

 

Starkrimson

 

A

 

Starkspur

 

A

 

Topred

 

A

 

Well Spur

 

A

 

Red Dougherty

 

 

A

 

Redkroft

 

 

A

 

Regal

 

 

A

 

Regina

 

 

B

 

Reglindis

 

 

C

 

Reine des Reinettes

 

Gold Parmoné, Goldparmäne

C

 

Reineta Encarnada

 

 

B

 

Reinette Rouge du Canada

 

 

B

 

Reinette d'Orléans

 

 

 

 

Reinette Blanche du Canada

 

Reinette du Canada, Canada Blanc, Kanadarenette, Renetta del Canada

 

R

Reinette de France

 

 

 

 

Reinette de Landsberg

 

 

 

 

Reinette grise du Canada

 

Graue Kanadarenette

 

R

Relinda

 

 

C

 

Remo

 

 

B

 

Renora

 

 

B

 

Resi

 

 

B

 

Resista

 

 

 

 

Retina

 

 

B

 

Rewena

 

 

B

 

Roja de Benejama

 

Verruga, Roja del Valle, Clavelina

A

 

Rome Beauty

 

Belle de Rome, Rome

B

 

npr. mutanti Rome Beauty

 

B

 

Red Rome

 

B

 

Rosana

 

 

B

 

Royal Beauty

 

 

A

 

Rubin (Czech cultivar)

 

 

C

 

Rubin (Kazahstan cultivar)

 

 

B

 

Rubinola

 

 

B

 

Rudens Svītrainais

 

Osennee Polosatoe, Rudeninis Dryzuotasis, Rudens Svītrotais, Streifling, Streifling Herbst, Sügisjoonik, Syysjuovikas in številne druge

C

 

Saltanat

 

 

B

 

Sciearly

 

 

A

 

Scifresh

 

 

B

 

Sciglo

 

 

A

 

Sciray

 

GS48

A

 

Scired

 

 

A

R

Sciros

 

 

A

 

Selena

 

 

B

 

Shampion

 

 

B

 

Sidrunkollane Talioun

 

 

 

 

Sinap Orlovskij

 

 

 

 

Snygold

 

Earlygold

 

 

Sommerregent

 

 

C

 

Spartan

 

 

A

 

Splendour

 

 

A

 

St. Edmunds Pippin

 

 

 

R

Stark's Earliest

 

 

C

 

Štaris

 

Staris

A

 

Sturmer Pippin

 

 

 

R

Summerred

 

 

B

 

Sügisdessert

 

 

C

 

Sunrise

 

 

A

 

Sunset

 

 

 

R

Suntan

 

 

 

R

Sweet Caroline

 

 

C

 

Talvenauding

 

 

B

R

Tellisaare

 

 

B

 

Tiina

 

Tina

C

 

Topaz

 

 

B

 

Tydeman's Early Worcester

 

Tydeman's Early

B

 

Veteran

 

 

B

 

Vista Bella

 

Bellavista

B

 

Wealthy

 

 

B

 

Worcester Pearmain

 

 

B

 

York

 

 

B

 

Zarja Alatau

 

Zarya Alatau

 

 

Zailijskoje

 

Zailiyskoe

B

 

Žigulovskoje

 

Zhigulovskoe

C

 

DEL 2:   TRŽNI STANDARD ZA AGRUME

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za naslednje sorte (kultivarje) sadja, uvrščene med „agrume“, ki se potrošniku dobavljajo sveži, pri čemer so izključeni agrumi za industrijsko predelavo:

limone, vzgojene iz vrste Citrus limon (L.) Burm. f.,

mandarine (Citrus reticulata Blanco), vključno s satsumami (Citrus unshiu Marcow), klementinami (Citrus clementina hort. ex Tanaka), navadnimi mandarinami (Citrus deliciosa Ten.) in tangerinami (Citrus tangerina Tan.), ki so vzgojene iz teh vrst in njihovih hibridov,

pomaranče, vzgojene iz vrste Citrus sinensis (L.) Osbeck.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti agrumov po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti agrumi v vseh razredih:

nepoškodovani,

brez odrgnin in/ali večjih zaceljenih vreznin,

zdravi; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čisti, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

brez znakov ovenelosti in izsušitve,

brez poškodb, ki bi jih povzročila nizka temperatura ali pozeba,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Razvitost in stanje agrumov morata biti taka, da proizvodi:

prenesejo prevoz in ravnanje z njim ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Zahteve glede zrelosti

Agrumi morajo doseči primerno stopnjo razvitosti in zrelosti ob upoštevanju sortne značilnosti, časa obiranja in pridelovalnega področja.

Zrelost agrumov se določa z naslednjimi parametri, ki so navedeni za vsako sorto:

minimalna vsebnost soka,

najmanjša skupna vsebnost topnih trdnih snovi, npr. najmanjša vsebnost sladkorja,

najmanjše razmerje sladkor/kislina (10),

obarvanost.

Stopnja obarvanosti mora biti takšna, da po normalnem razvoju plodovi agrumov dosežejo sortno značilno obarvanost na točki namembnega kraja.

 

Minimalna vsebnost soka

(odstotek)

Najmanjša vsebnost sladkorja

(Brix)

Najmanjše razmerje sladkor/kislina

Obarvanost

Limone

20

 

 

Biti mora sortno značilna. Dovoljeni so plodovi zelene (vendar ne temno zelene) barve, če ustrezajo minimalnim zahtevam glede vsebnosti soka.

Satsuma, klementine, druge sorte mandarin in njihovi hibridi

Satsuma

33

 

6.5:1

Biti mora sortno značilna vsaj na eni tretjini površine plodu

Klementine

40

 

7.0:1

Druge sorte mandarin in njihovi hibridi

33

 

7.5:1

 

Pomaranče

Rdeče pomaranče

30

 

6.5:1

Biti mora sortno značilna. Vendar so dovoljeni plodovi s svetlo zeleno barvo, ki ne presega ene petine celotne površine plodu, če ustrezajo minimalnim zahtevam glede vsebnosti soka.

Pomaranče, proizvedene na območjih z visokimi temperaturami zraka in razmerami z visoko relativno vlažnostjo v obdobju razvoja in zelene barve, ki presega eno petino celotne površine plodu, so dovoljene pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve glede minimalne vsebnosti soka.

Skupina Navel

33

 

6.5:1

Druge sorte

35

 

6.5:1

Mosambi, Sathgudi in Pacitan z več kot eno petino zelene barve

33

 

 

Druge sorte z več kot eno petino zelene barve

45

 

 

Agrumom, ki izpolnjujejo zahtevo glede zrelosti, se lahko razbarva zelena barva. Ta postopek je dovoljen samo, če druge naravne organoleptične lastnosti niso spremenjene.

C.   Razvrstitev

Agrumi se uvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Agrumi v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled proizvoda, njegovo kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)   Razred I

Agrumi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Dovoljene so naslednje majhne pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

majhne pomanjkljivosti v obliki,

majhne pomanjkljivosti v obarvanosti, vključno z rahlo sončno ožganostjo,

neznatne napredujoče pomanjkljivosti na kožici, če ne segajo do mesa,

neznatne pomanjkljivosti na kožici, do katerih je prišlo med izoblikovanjem plodu, kot so srebrna krastavost, rjavost ali poškodbe zaradi škodljivcev,

neznatne zarasle mehanske poškodbe, kot so poškodbe zaradi toče, trenja ali pretovarjanja,

majhna in delna ločitev lupine (ali skorje) za vse sadje skupine mandarin.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo plodovi agrumov, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v višje razrede, ampak le zgoraj navedene minimalne zahteve:

Naslednje pomanjkljivosti so dovoljene, če plodovi agrumov ohranijo svoje osnovne značilnosti, kar zadeva kakovost, ohranjanje kakovosti in videz vsebine pakiranja:

pomanjkljivosti v obliki,

napake v obarvanosti, vključno s sončnimi ožigi,

napredujoče pomanjkljivosti na kožici, če ne segajo do mesa,

pomanjkljivosti na kožici, do katerih je prišlo med izoblikovanjem plodu, kot so srebrna krastavost, rjavost ali poškodbe zaradi škodljivcev,

zarasle mehanske poškodbe, kot so poškodbe zaradi toče, trenja ali pretovarjanja,

zaceljene površinske poškodbe,

hrapava kožica,

majhna in delna ločitev lupine (ali skorje) za pomaranče in delna ločitev lupine (ali skorje) za vse sadje skupine mandarin.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi po največjem premeru ekvatorialnega dela plodu ali s štetjem.

A.   Najmanjši znesek

Uporabljajo se naslednje najmanjše velikosti:

Sadje

Premer (mm)

Limone

45

Satsuma, druge sorte mandarin in hibridi

45

Klementine

35

Pomaranče

53

B.   Izenačenost

Agrumi se lahko sortirajo po velikosti z eno od naslednjih metod:

(a)

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti paprike v isti enoti pakiranja največ:

10 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) manjši od 60 mm,

15 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 60 mm ali več, vendar manjši od 80 mm,

20 mm, če je premer najmanjšega plodu (kot je označen na pakiranju) 80 mm ali več, vendar manjši od 110 mm,

za plodove s premerom 110 mm ali več ni omejitve glede razlike med premeri.

(b)

Če se uporabljajo kode velikosti, je treba upoštevati kode in premere iz te razpredelnice:

 

Koda velikosti

Premer (mm)

Limone

0

79–90

1

72–83

2

68–78

3

63–72

4

58–67

5

53–62

6

48–57

7

45–52

Satsuma, klementine ter druge sorte mandarin in hibridi

1–XXX

78 in več

1–XX

67–78

1 ali 1–X

63–74

2

58–69

3

54–64

4

50–60

5

46–56

6 (11)

43–52

7

41–48

8

39–46

9

37–44

10

35–42

Pomaranče

0

92–110

1

87–100

2

84–96

3

81–92

4

77–88

5

73–84

6

70–80

7

67–76

8

64–73

9

62–70

10

60–68

11

58–66

12

56–63

13

53–60

Izenačenost velikosti se doseže z zgoraj navedeno velikostno lestvico, če ni drugače navedeno:

za sadje v velikih zabojih in sadje v prodajnih enotah pakiranja z neto maso 5 kg, maksimalna razlika ne sme presegati razpona, pridobljenega z združevanjem treh zaporednih velikosti na velikostni lestvici.

(c)

Pri plodovih, katerih velikost se določi s štetjem, mora biti razlika v velikosti skladna z (a).

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je odstopanje 10 % po številu ali masi agrumov, ki ustrezajo velikosti tik pod in/ali nad tisto (ali tistimi, v primeru kombinacije treh velikosti), ki je navedena na enotah pakiranja.

V vsakem primeru odstopanje 10 % velja samo za plodove, ki niso manjši od naslednjih najmanjših velikosti:

Sadje

Premer (mm)

Limone

43

Satsuma, druge sorte mandarin in hibridi

43

Klementine

34

Pomaranče

50

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vključevati samo agrume enakega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti ter po možnosti enake stopnje zrelosti in razvitosti.

Poleg tega se za razred „ekstra“ zahteva izenačenost v obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica agrumov izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajnem pakiranju, če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po sorti ali komercialnem tipu in poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Plodovi agrumov morajo biti pakirani tako, da so primerno zavarovani.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Če so agrumi zaviti v papir, je treba uporabiti tanek, suh, nov papir brez vonja (12).

Uporaba kakršne koli snovi, ki bi lahko spremenila naravne značilnosti plodov agrumov, predvsem njihov okus ali vonj (13), je prepovedana.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi. Dovoljeno je, da je v pakiranju kratka, neolesenela vejica z nekaj zelenimi listi, ki se drži plodu.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

Splošno ime vrste, če proizvod ni viden od zunaj.

Naziv sorte, za pomaranče.

Za skupino mandarin:

satsuma: navedba „satsuma“, ki ji lahko sledi sorta

klementine: navedba „klementine“, ki ji lahko sledi sorta in navedba „brez pečk“ za klementine brez pečk, klementine (1 do 10 pečk) ali klementine „s pečkami“ za klementine z več kot 10 pečkami, kjer je primerno.

druge mandarine in njihovi hibridi: ime sorte.

„mešanica agrumov“ ali ustrezno poimenovanje in splošna imena različnih vrst, če vsebujejo mešanico agrumov izrazito različnih vrst.

„brez pečk“ (neobvezno) (14)

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (15) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

Kadar gre za mešanico izrazito različnih vrst agrumov različnega porekla, je pri imenu zadevne vrste treba navesti državo porekla.

D.   Prodajne označbe

Razred.

Velikost, izražena z:

najmanjšo in največjo velikostjo (v mm) ali

velikostno oznako, ki ji neobvezno sledi najmanjša ali največja velikost ali štetje.

Kadar je uporabljen, omemba konzervansa ali druge kemične snovi, ki je bila uporabljena v fazi po obiranju.

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 3:   TRŽNI STANDARD ZA KIVI

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za kivi (poznan tudi kot Actinidia) sort (kultivarjev), vzgojenih iz rodov Actinidia chinensis Planch. in Actinidia deliciosa (A. Chev.), C.F. Liang in A.R. Ferguson), ki se potrošniku dobavljajo v svežem stanju, pri čemer je izključen kivi, namenjen za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za kivi po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti kivi v vseh razredih:

nepoškodovan (toda brez peclja),

zdrav, proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čist, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

dovolj čvrst; ne mehak, ne ovenel, ne prepojen z vodo,

pravilno oblikovan, dvojni ali večkratni plodovi so izključeni,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Razvitost in stanje kivija morata biti taka, da proizvodi:

prenesejo prevoz in ravnanje z njim ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Minimalne zahteve glede zrelosti

Kivi mora biti dovolj razvit in zrel.

Za izpolnitev te zahteve morajo plodovi in embalaža doseči stopnjo zrelosti najmanj 6.2 Brix ali povprečno vsebnost 15 % suhe snovi, čemur mora slediti 9.5 Brix pri vstopu v distribucijsko verigo.

C.   Razvrstitev

Kivi se razvršča v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Kivi v tem razredu mora biti najboljše kakovosti. Biti mora sortno značilen.

Sadež mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Biti mora brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

Razmerje med najmanjšim in največjim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,8.

(ii)   Razred I

Kivi v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora sortno značilen.

Sadež mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovoljene so naslednje majhne pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

majhne pomanjkljivosti v obliki (vendar plod ne sme biti nepravilno izbočen ali nepravilno oblikovan),

majhne pomanjkljivosti v obarvanosti,

majhne pomanjkljivosti na kožici, če celotna površina ne preseže 1 cm2,

majhno „Haywardovo znamenje“ v obliki longitudinalnih črt in brez izbočenosti.

Razmerje med najmanjšim in največjim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,7.

(iii)   Razred II

V tem razredu je kivi, ki ne izpolnjuje zahtev za višje razrede, izpolnjuje pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Plod mora biti razmeroma čvrst, meso pa ne sme imeti velikih pomanjkljivosti.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

pomanjkljivosti v obliki,

pomanjkljivosti v obarvanosti,

pomanjkljivosti na kožici, na primer vreznine ali brazgotinasto/opraskano tkivo, če skupna površina ne presega 2 cm2,

več izrazitejših „Haywardovih šivov“ z majhnimi izrastki,

majhne odrgnine.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja s tehtanjem plodu.

Najmanjša masa za razred „ekstra“ je 90 g, za razred I 70 g in za razred II 65 g.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti paprike v isti enoti pakiranja največ:

10 g za plodove, katerih masa je manjša od 85 g,

15 g za plodove, katerih masa je med 85 g in 120 g,

20 g za plodove, katerih masa je med 120 g in 150 g,

40 g za plodove, katerih masa je večja od 150 g.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi kivijev, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti.

Vendar kivi ne sme tehtati manj kot 85 g v razredu „ekstra“, 67 g v razredu I in 62 g v razredu II.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le kivi istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Kiviji morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba takšnih materialov, ki nosijo trgovske oznake (etikete, žigi), če se pri tiskanju in lepljenju uporabljajo nestrupena črnila ali lepila.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

„Kivi“ in/ali „aktinidija“, če vsebina pakiranja ni vidna od zunaj.

Ime sorte (neobvezno).

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (16) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

Razred.

Velikost, izražena kot najmanjša in največja masa plodu.

Število plodov (neobvezno).

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Ni nujno, da so oznake, določene v prvem odstavku, navedene na enotah pakiranja, če so te v prodajni embalaži, vidni od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 4:   TRŽNI STANDARD ZA SOLATO, KODROLISTNO ENDIVIJO IN ENDIVIJO ESKARIOL

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za

sorte (kultivarje) sveže solate, vzgojene iz rodov:

Lactuca sativa var. capitata L. (glavnate solate, ki vključujejo mehkolistne in krhkolistne solate),

Lactuca sativa var. longifolia Lam. (rimska solata),

Lactuca sativa var. crispa L. (rezivka in berivka),

za križance teh sort in

sorte (kultivarje) kodrolistne endivije, vzgojene iz rodu Cichorium endivia var. crispum Lam. in

sorte (kultivarje) endivije eskariol, vzgojene iz rodu Cichorium endivia var. latifolium Lam.

ki se potrošniku dobavljajo sveže.

Standard se ne uporablja za solato in endivijo, namenjeno za industrijsko predelavo, ali za posamične liste solate in endivije s koreninsko grudo ali solate v lončkih.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za proizvode po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi v vseh razredih:

nepoškodovani,

zdravi; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čisti in obrezani (praktično brez listov, ki so umazani od prsti ali drugega rastnega substrata in praktično brez vidnih tujih snovi),

svežega videza,

praktično brez škodljivcev,

praktično brez poškodb zaradi škodljivcev,

neuveli in čvrsti,

ne odganjajo v cvet,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na njen videz.

Korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, rez pa mora biti gladek.

Solata in endivija morata biti normalno razviti. Razvitost in stanje proizvodov morata biti taka, da proizvodi:

prenesejo prevoz in ravnanje z njimi ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Razvrstitev

Proizvod se uvršča v naslednja razreda:

(i)   Razred I

Proizvodi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Solata in endivija morata biti:

lepo oblikovani,

čvrsti (ob upoštevanju metod pridelave in tipa proizvoda),

brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila užitnost zmanjšana,

brez poškodb zaradi zmrzali.

Glavnate solate morajo imeti eno samo lepo oblikovano srce. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, ima lahko majhno srce.

Rimska solata mora imeti srce, ki je lahko majhno.

Osrednji del kodrolistne endivije in endivije eskariol mora biti rumen.

(ii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Proizvodi morajo biti:

razmeroma dobro oblikovani,

brez poškodb ali znakov propadanja, zaradi katerih bi bila resno zmanjšana užitnost.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

rahla porumenelost,

rahle poškodbe zaradi škodljivcev.

Glavnata solata mora imeti srce, ki pa je lahko majhno. Glavnata solata, pridelana v zavarovanih prostorih, je lahko brez srca.

Rimska solata je lahko brez srca.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja z maso na enoto.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti proizvodov v isti enoti pakiranja največ:

(a)   Solata

40 g, če je masa najlažje enote manj kot 150 g na enoto,

100 g, če je masa najlažje enote med 150 g in 300 g na enoto,

150 g, če je masa najlažje enote med 300 g in 450 g na enoto,

300 g, če je masa najlažje enote več kot 450 g na enoto.

(b)   Kodrolistna endivija in endivija eskariol

300 g.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(ii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu proizvodov, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % grozdov po številu proizvodov, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

V vsaki enoti pakiranja so lahko le izenačeni proizvodi, torej proizvodi istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti.

Vendar se lahko mešanica solate in/ali endivije izrazito različnih sort, komercialnih tipov in/ali barv pakirata skupaj v enoti pakiranja, če sta izenačeni po kakovosti, za vsako sorto, komercialni tip in/ali barvo pa po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Proizvodi morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani. Pakirani morajo biti razmeroma glede na velikost in vrsto pakiranja, brez praznih prostorov in drobljenja.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

„Solata“, mehkolistna solata, „endivija eskariol“, „krhkolistna solata, rimska solata, rezivka in berivka“ (ali in če je to ustrezno: „hrastolistna solata“, „Lollo bionda“, „Lollo rosa“), „kodrolistna endivija“, „endivija eskariol“ ali enakovredno poimenovanje, če vsebina ni vidna od zunaj;

„Little gem“ ali enakovredna oznaka, kjer je to primerno.

„Pridelana v zavarovanih prostorih“ ali enakovredna oznaka, kjer je to primerno.

Ime sorte (neobvezno).

„Mešanica solate/endivije“ ali ustrezno poimenovanje, če gre za mešanico solate in/ali endivije izrazito različnih sort, komercialnih tipov in/ali barv. Če proizvodi niso vidni od zunaj, je treba navesti sorte, komercialne tipe in/ali barve ter količino primerkov posameznega tipa oziroma barve v enoti pakiranja.

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (17) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

V primeru mešanice solate in/ali endivije izrazito različnih sort, komercialnih tipov in/ali barv različnega porekla se navedba vsake države porekla nahaja poleg imena zadevne sorte, komercialnega tipa in/ali barve.

D.   Prodajne označbe

Razred

Velikost, izražena kot minimalna masa enote ali kot število enot

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 5:   TRŽNI STANDARD ZA BRESKVE IN NEKTARINE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za breskve in nektarine, vzgojene iz sort (kultivarjev) rodov Prunus persica Sieb. in Zucc., ki se potrošnikom dobavljajo v svežem stanju, pri čemer so izključene breskve in nektarine, namenjene za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen tega standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za breskve in nektarine po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti breskve in nektarine v vseh razredih:

nepoškodovane,

zdrave; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čiste, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

brez plodov, ki bi bili razcepljeni v pecljevi jamici,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Razvitost in stanje breskev in nektarin morata biti takšna, da:

prenesejo prevoz in ravnanje z njimi ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Zahteve glede zrelosti

Sadje mora biti dovolj razvito in zrelo. Minimalni indeks refraktometra mesa mora biti večji ali enak 8° Brix.

C.   Razvrstitev

Breskve in nektarine se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)   Razred „ekstra“

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Biti morajo sortno značilne.

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen zelo rahlih znakov propadanja, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)   Razred I

Breskve in nektarine v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo sortno značilne. Meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovolijo se lahko naslednje rahle pomanjkljivosti kožice pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

rahle pomanjkljivosti v obliki,

rahle pomanjkljivosti v razvoju,

rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

rahli sledovi odtisov, ki niso večji od 1 cm2 skupne površine,

rahle poškodbe kožice, ki:

so lahko dolge največ 1,5 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

so lahko velike največ 1 cm2 skupne površine pri drugih pomanjkljivostih.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo breskve in nektarine, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v višje razrede, vendar izpolnjujejo zgoraj določene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti. Dovolijo se lahko naslednje pomanjkljivosti kožice pod pogojem, da breskve in nektarine ohranijo svoje osnovne značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve v enoti pakiranja:

pomanjkljivosti v obliki,

pomanjkljivosti v razvoju, vključno z razcepljenimi koščicami, pod pogojem, da je plod zaprt, meso pa zdravo,

pomanjkljivosti v obarvanosti,

poškodbe (odrgnine), ki so lahko rahlo razbarvane in ne smejo pokrivati več kot 2 cm2 celotne skupne površine,

poškodbe kožice, ki:

so lahko dolge največ 2,5 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

so lahko velike največ 2 cm2 skupne površine pri drugih pomanjkljivostih.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela ali z maso ali štetjem plodov.

Najmanjša velikost je:

56 mm ali 85 g v razredu „ekstra“,

51 mm ali 65 g v razredih I in II (če gre za sortiranje po velikosti).

Sadje, manjše od 56 mm oziroma 85 g, se ne trži v obdobju od 1. julija do 31. oktobra (na severni polobli) in od 1. januarja do 30. aprila (na južni polobli).

Naslednje določbe so za razred II neobvezne.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti proizvodov v isti enoti pakiranja največ:

(a)

za plod, katerega velikost se določi s premerom:

5 mm za plodove, manjše od 70 mm,

10 mm za plodove velikosti 70 mm ali več.

(b)

za plodove, katererih velikost se določi z maso:

30 g za plodove, manjše od 180 g,

80 g za plodove velikosti 180 g ali več.

(c)

Pri plodovih, katerih velikost se določi s štetjem, mora biti razlika v velikosti skladna z (a) ali (b).

Če se uporabijo velikostne oznake, je treba spoštovati oznake v spodnji tabeli.

 

oznaka

premer ali

teža

od

do

od

do

(mm)

(mm)

(g)

(g)

1

D

51

56

65

85

2

C

56

61

85

105

3

B

61

67

105

135

4

A

67

73

135

180

5

AA

73

80

180

220

6

AAA

80

90

220

300

7

AAAA

> 90

> 300

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti.

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % breskev ali nektarin po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede (če je paprika sortirana po velikosti): dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi breskev ali nektarin, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti.

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti enotna in vključevati le breskve ali nektarine istega porekla, sorte, kakovosti, stopnje zrelosti in velikosti (če gre za sortiranje po velikosti), v razredu „ekstra“ pa morajo biti plodovi tudi izenačeni v obarvanosti.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Breskve in nektarine morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali površinskih napak.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti strani natisnjeni naslednji čitljivi in neizbrisljivi podatki, ki so vidni od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

„Breskve“ ali „nektarine“, če vsebina ni vidna od zunaj.

Barva mesa.

Ime sorte (neobvezno).

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (18) in, neobvezno, območje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.   Prodajne označbe

Razred.

Velikost (če je proizvod sortiran po velikosti), izražena z najmanjšim in največjim premerom (v mm) ali z najmanjšo in največjo maso (v g) ali z velikostno oznako.

Število enot (neobvezno).

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 6:   TRŽNI STANDARD ZA HRUŠKE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za hruške sort (kultivarjev), vzgojenih iz Pyrus communis L., ki se porabniku dobavljajo sveže, pri čemer so izključene hruške za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za hruške po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti hruške v vseh razredih:

nepoškodovane,

zdrave; izključene so tiste hruške, ki jih je prizadela gniloba ali katera koli druga bolezen, zaradi česar niso primerne za prehrano,

čiste, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Hruške morajo biti ustrezno razvite in v takem stanju, da lahko:

prenesejo prevoz in ravnanje z njim ter

prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.

B.   Zahteve glede zrelosti

Razvitost in zrelost hrušk morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo stopnje zrelosti, značilne za posamezno sorto.

C.   Razvrstitev

Hruške se uvrstijo v tri razrede, kot je opredeljeno v nadaljevanju:

(i)   Razred „ekstra“

Hruške v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Biti morajo sortno značilne (19).

Meso mora biti popolnoma zdravo in kožica brez mrežavosti.

Plodovi morajo biti brez pomanjkljivosti razen neznatnih sprememb kožice, če to ne vpliva na splošni videz plodov, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

Pecelj mora biti nepoškodovan.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(ii)   Razred I

Hruške v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo sortno značilne (20).

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovolijo se lahko naslednje rahle pomanjkljivosti pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

rahle pomanjkljivosti v obliki,

rahle pomanjkljivosti v razvoju,

rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

zelo rahla mrežavost,

rahle poškodbe kožice, ki:

so lahko dolge največ 2 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

skupaj ne pokrivajo več kakor 1 cm2 skupne površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 0,25 cm2,

rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 1 cm2 površine.

Pecelj je lahko rahlo poškodovan.

Hruške ne smejo biti kašaste.

(iii)   Razred II

V ta razred se uvrstijo hruške, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Če hruške ohranjajo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti ohranjanja kakovosti in predstavitve, se lahko dovolijo:

nepravilnosti v obliki,

pomanjkljivosti v razvoju,

pomanjkljivosti v obarvanosti,

rahla mrežavost,

poškodbe kožice, ki:

so lahko dolge največ 4 cm pri poškodbah podolgovate oblike,

skupaj ne pokrivajo več kakor 2,5 cm2 skupne površine pri drugih poškodbah, razen peg škrlupa (Venturia pirina in V. inaequalis), ki skupaj ne smejo pokrivati površine, večje od 1 cm2,

rahle poškodbe (odrgnine) ne smejo pokrivati več kakor 2 cm2 površine.

III.   DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela ali z maso.

Najmanjša velikost je:

(a)

za plodove, katerih velikost se določi s premerom:

 

„Ekstra“

Razred I

Razred II

Debeloplodne sorte

60 mm

55 mm

55 mm

Druge sorte

55 mm

50 mm

45 mm

(b)

za plodove, katerih velikost se določi z maso:

 

„Ekstra“

Razred I

Razred II

Debeloplodne sorte

130 g

110 g

110 g

Druge sorte

110 g

100 g

75 g

Za poletne hruške, vključene v dodatku k temu standardu, ni treba, da se spoštuje najmanjša velikost.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti plodov v isti enoti pakiranja največ:

(a)

za plodove, katerih velikost se določi s premerom:

5 mm za plodove razreda „ekstra“ in za plodove iz razredov I in II, ki so pakirani v vrstah in vložkih,

10 mm za plodove iz razreda I, ki so v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži pakirani v razsutem stanju.

(b)

za plodove, katerih velikost se določi z maso:

za plodove razreda „ekstra“ in za plodove iz razredov I in II, ki so pakirani v vrstah in vložkih,

Obseg (g)

Razlika v masi (g)

75 – 100

15

100 – 200

35

200 – 250

50

> 250

80

za plodove iz razreda I, ki so v enoti pakiranja ali v prodajni embalaži pakirani v razsutem stanju.

Obseg (g)

Razlika v masi (g)

75 – 100

25

100 – 200

50

> 200

100

Za plodove iz razreda II, pakirane v razsutem stanju v enoti pakiranja ali prodajni embalaži, ni omejitve izenačenosti po velikosti.

IV.   DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.   Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)   Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)   Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)   Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.   Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % hrušk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, z največjo razliko:

5 mm pod najmanjšim premerom

10 g pod najmanjšo maso

V.   DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.   Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le hruške istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če je proizvod sortiran po velikosti) in iste stopnje zrelosti.

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica hrušk izrazito različnih sort pakira skupaj v prodajnem pakiranju, če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.   Embalaža

Hruške morajo biti pakirane tako, da je proizvod ustrezno zaščiten.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov s trgovskimi oznakami, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali površinskih pomanjkljivosti.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.   DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj.

A.   Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja z izjemo predpakirne embalaže z uradno izdano ali sprejeto kodno oznako, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika, navedeno poleg sklicevanja na „Pakirnica in/ali odpremnik“ (ali ustrezne okrajšave);

samo za predpakiranja z imenom in naslovom prodajalca s sedežem v Uniji, poleg katerih je navedeno „Pakirano za:“ ali enakovredna navedba. V tem primeru označevanje vključuje tudi kodo, ki predstavlja pakirnico in/ali odpremnika. Prodajalec navede vse podatke, ki jih inšpekcijski organ šteje za potrebne v zvezi s pomenom te kode.

B.   Vrsta proizvoda

„Hruške“, če vsebina ni vidna od zunaj.

Ime sorte. Kadar gre za mešanico izrazito različnih sort hrušk, imena različnih sort.

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla (21) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja. Kadar gre za mešanico izrazito različnih sort hrušk različnega porekla, je pri imenu zadevne sorte treba navesti državo porekla.

D.   Prodajne označbe

Razred.

Velikost ali število enot pri pakiranju v vrste in vložke.

Če je označena velikost, je izražena:

(a)

pri proizvodih, za katere veljajo pravila o izenačenosti, najmanjši in največji premer ali najmanjša in največja masa,

(b)

pri proizvodih, za katere ne veljajo pravila o izenačenosti, premer ali masa najmanjšega plodu v enoti pakiranja z navedbo „in več“, ali enakovredna označba, ali če je to ustrezno, premer ali masa največjega plodu v enoti pakiranja.

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Dodatek

Merila za določanje velikosti hrušk

DP

=

Debeloplodna sorta

PH

=

Poletne hruške, za katere ni zahtevana najmanjša velikost.

Nepopoln seznam debeloplodnih sort hrušk in poletnih hrušk, razvrščenih po sortah

Majhni plodovi in druge sorte, ki niso na seznamu, so lahko v prometu, dokler izpolnjujejo zahteve po velikosti za druge sorte, kakor je opisano v razdelku III tega standarda.

Nekatere od spodaj navedenih sort smejo biti v prometu pod trgovskimi imeni, za katera je bila zahtevana ali pridobljena zaščita blagovne znamke v eni ali več državah. V prvem in drugem stolpcu spodnje razpredelnice niso navedena taka trgovska imena. Sklicevanje na znane blagovne znamke je zgolj v vednost navedeno v tretjem stolpcu.

Sorta

Sinonimi

Trgovska imena

Velikost

Abbé Fétel

Abate Fetel

 

L

Abugo o Siete en Boca

 

 

SP

Akça

 

 

SP

Alka

 

 

L

Alsa

 

 

L

Amfora

 

 

L

Alexandrine Douillard

 

 

L

Bambinella

 

 

SP

Bergamotten

 

 

SP

Beurré Alexandre Lucas

Lucas

 

L

Beurré Bosc

Bosc, Beurré d’Apremont, Empereur Alexandre, Kaiser Alexander

 

L

Beurré Clairgeau

 

 

L

Beurré d’Arenberg

Hardenpont

 

L

Beurré Giffard

 

 

SP

Beurré précoce Morettini

Morettini

 

SP

Blanca de Aranjuez

Agua de Aranjuez, Espadona, Blanquilla

 

SP

Carusella

 

 

SP

Castell

Castell de Verano

 

SP

Colorée de Juillet

Bunte Juli

 

SP

Comice rouge

 

 

L

Concorde

 

 

L

Condoula

 

 

SP

Coscia

Ercolini

 

SP

Curé

Curato, Pastoren, Del cura de Ouro, Espadon de invierno, Bella de Berry, Lombardia de Rioja, Batall de Campana

 

L

D’Anjou

 

 

L

Dita

 

 

L

D. Joaquina

Doyenné de Juillet

 

SP

Doyenné d’hiver

Winterdechant

 

L

Doyenné du Comice

Comice, Vereinsdechant

 

L

Erika

 

 

L

Etrusca

 

 

SP

Flamingo

 

 

L

Forelle

 

 

L

Général Leclerc

 

Amber Grace™

L

Gentile

 

 

SP

Golden Russet Bosc

 

 

L

Grand champion

 

 

L

Harrow Delight

 

 

L

Jeanne d’Arc

 

 

L

Joséphine

 

 

L

Kieffer

 

 

L

Klapa Mīlule

 

 

L

Leonardeta

Mosqueruela, Margallon, Colorada de Alcanadre, Leonarda de Magallon

 

SP

Lombacad

 

Cascade ®

L

Moscatella

 

 

SP

Mramornaja

 

 

L

Mustafabey

 

 

SP

Packham’s Triumph

Williams d’Automne

 

L

Passe Crassane

Passa Crassana

 

L

Perita de San Juan

 

 

SP

Pérola

 

 

SP

Pitmaston

Williams Duchesse

 

L

Précoce de Trévoux

Trévoux

 

SP

Président Drouard

 

 

L

Rosemarie

 

 

L

Santa Maria

Santa Maria Morettini

 

SP

Spadoncina

Agua de Verano, Agua de Agosto

 

SP

Suvenirs

 

 

L

Taylors Gold

 

 

L

Triomphe de Vienne

 

 

L

Vasarine Sviestine

 

 

L

Williams Bon Chrétien

Bon Chrétien, Bartlett, Williams, Summer Bartlett

 

L

DEL 7:   TRŽNI STANDARD ZA JAGODE

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte (kultivarje) jagod, vzgojene iz rodu Fragaria L., ki jih je treba potrošniku dobaviti sveže, pri čemer so izključene jagode, namenjene za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve o kakovosti jagod po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti jagode v vseh razredih:

nepoškodovane,

zdrave; proizvodi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, so izključeni,

čiste, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

svežega videza (vendar ne oprane),

praktično brez škodljivcev,

praktično brez poškodb zaradi škodljivcev,

s pecljem (razen v primeru gozdnih jagod); pecelj in stebelce (če je prisotno) morata biti sveža in zelena,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja in/ali okusa.

Jagode morajo biti dovolj razvite in zrele. Njihova razvitost in stanje morata biti takšna, da lahko: