31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/1

(1)

Cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES (3), je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za dosego tega cilja splošno povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C. Četrto poročilo o oceni Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) kaže, da morajo za dosego tega cilja svetovne emisije toplogrednih plinov doseči najvišjo vrednost do leta 2020. Evropski svet se je na zasedanju 8. in 9. marca 2007 trdno obvezal, da do leta 2020 zmanjša skupne emisije toplogrednih plinov Skupnosti za vsaj 20 % glede na ravni iz leta 1990 ter za 30 % pod pogojem, da se druge razvite države prav tako zavežejo k podobnemu cilju zmanjšanja emisij in da gospodarsko naprednejše države v razvoju zagotovijo ustrezen prispevek glede na svoje zmožnosti.

(2)

Komisija je leta 2009 zaključila pregled strategije trajnostnega razvoja Unije s poudarkom na težavah, ki trajnostni razvoj najbolj pestijo: prometu, podnebnih spremembah, javnem zdravju in ohranjanju energije.

(3)

Za dosego potrebnih zmanjšanj emisij bi bilo treba politike in ukrepe izvajati na ravni držav članic in Unije v vseh sektorjih gospodarstva Unije, ne le v industriji in energetiki. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (4), določa 10-odstotno povprečno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005 v sektorjih, ki niso zajeti v sistemu EU za trgovanje z emisijami, ki ga določa Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (5), vključno s cestnim prometom. Cestni promet je drugi največji sektor po izpustih toplogrednih plinov v Uniji, vrednost emisij tega sektorja, vključno z emisijami iz lahkih gospodarskih vozil, pa še naprej narašča. Če se bodo emisije v cestnem prometu še naprej povečevale, bodo izničile prizadevanje drugih sektorjev v boju proti podnebnim spremembam.

(4)

Cilji Unije za nova cestna vozila omogočajo proizvajalcem bolj zanesljivo načrtovanje in večjo prilagodljivost pri doseganju zahtev za zmanjšanje emisij CO2, kot bi ju omogočali posamezni nacionalni cilji. Pri določanju standardov emisijskih vrednosti je pomembno upoštevati vpliv na trge in na konkurenčnost proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki izhajajo iz tega, kot sta spodbujanje inovacij ter zmanjševanje porabe energije in stroškov goriv.

(5)

Za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije bi bilo treba uporabiti spodbujevalne sheme, kot so upoštevanje ekoloških inovacij in dodeljevanje olajšav.

(6)

Komisija je v sporočilih z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“ in „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju (CARS 21)“ poudarila, da cilj Skupnosti za povprečne emisije 120 g CO2/km iz novega voznega parka do leta 2012 ne bo dosežen brez dodatnih ukrepov.

(7)

Komisija je v navedenih sporočilih predlagala celostni pristop za dosego cilja Skupnosti povprečnih emisij 120 g CO2/km iz novih osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Skupnosti, do leta 2012, pri čemer se bo osredotočila na obvezno zmanjšanje emisij CO2 za dosego cilja 130 g CO2/km za povprečni novi vozni park z izboljšanjem tehnologije motorjev vozil in na dodatno zmanjšanje 10 g CO2/km ali na podobno količino, če bo to potrebno iz tehničnih razlogov, z drugimi tehnološkimi izboljšavami, vključno z izboljšanjem učinkovitosti porabe goriv pri lahkih gospodarskih vozilih.

(8)

Določbe za izvajanje cilja v zvezi z emisijami iz lahkih gospodarskih vozil bi morale biti skladne z zakonodajnim okvirom za izvajanje ciljev glede emisij iz voznega parka novih osebnih vozil, določenih v Uredbi (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (6).

(9)

Zakonodajni okvir za doseganje povprečnega cilja emisij iz voznega parka za nova lahka gospodarska vozila bi moral zagotoviti konkurenčno nevtralne, socialno pravične in trajnostne cilje zmanjšanja, v katerih se upošteva raznolikost evropskih proizvajalcev avtomobilov, ter preprečiti neupravičeno izkrivljanje konkurence med njimi. Zakonodajni okvir bi moral biti skladen s splošnim ciljem Unije za zmanjšanje emisij in dopolnjen z drugimi, bolj praktičnimi instrumenti, kot so razlikovalni davki na avtomobile in energijo ali ukrepi za omejevanje hitrosti lahkih gospodarskih vozil.

(10)

Za ohranitev raznolikosti trga lahkih gospodarskih vozil in njegove zmožnosti obravnave različnih potreb potrošnikov bi morali biti cilji emisij CO2 za lahka gospodarska vozila določeni linearno v povezavi z uporabnostjo vozil. To uporabnost je mogoče opisati z maso, ki omogoča ujemanje s sedanjimi vrednostmi emisij ter tako oblikovanje realnih in konkurenčno nevtralnih ciljev. Poleg tega so podatki o masi že na voljo. Treba bi bilo zbirati podatke o nadomestnih kazalnikih uporabnosti, kot sta odtis (povprečen kolotek, pomnožen z medosno razdaljo) in koristni tovor, da bi se omogočile lažje dolgoročne ocene pristopa, ki temeljijo na uporabnosti.

(11)

S to uredbo se dejavno spodbujajo ekološke inovacije in upošteva tehnološki razvoj v prihodnosti, kar lahko poveča dolgoročno konkurenčnost evropske avtomobilske industrije in število visokokakovostnih delovnih mest. Komisija bi morala za sistematično oceno izboljšav ekoloških inovacij glede emisij pretehtati možnost vključitve ukrepov ekoloških inovacij v revizijo preskusnih postopkov v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (7), ob upoštevanju tehničnega in gospodarskega učinka te vključitve.

(12)

Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (8), že zahteva, da promocijski prospekti za avtomobile končnim uporabnikom zagotavljajo podatke o uradnih emisijah CO2 in uradni porabi goriva vozila. Komisija si je v svojem priporočilu 2003/217/ES z dne 26. marca 2003 o uporabi določb Direktive 1994/94/ES o promocijskih prospektih za druge medije (9) razlagala, da ta zahteva vključuje tudi oglaševanje. Zato bi bilo treba področje uporabe Direktive 1999/94/ES razširiti na lahka gospodarska vozila, tako da bi se za oglaševanje vseh lahkih gospodarskih vozil zahtevalo, da je treba končnim potrošnikom najpozneje do leta 2014 zagotoviti podatke o uradnih emisijah CO2 in uradni porabi goriva vozila, kadar se razkrijejo informacije v zvezi z energijo ali ceno.

(13)

Ker bodo stroški raziskav in razvoja ter proizvodni stroški na enoto pri prvih generacijah tehnologij za vozila z zelo nizkimi emisijami ogljika, ki se bodo dajali na trg po začetku veljavnosti te uredbe, zelo visoki, je cilj te uredbe v začetni fazi trženja začasno pospeševati in lajšati dajanje vozil, ki imajo izjemno nizke emisije ogljika, na trg Unije.

(14)

Raba nekaterih alternativnih goriv lahko zagotovi znatno zmanjšanje CO2 v vsem ciklu, od vira do porabnika. Ta uredba zato vključuje posebne določbe za spodbujanje nadaljnjega razvoja nekaterih vozil na alternativna goriva na trgu Unije.

(15)

Najpozneje do 1. januarja 2012 ter z namenom izboljšanja zbiranja podatkov o in merjenja porabe goriva bi morala Komisija preučiti, ali so potrebne spremembe ustrezne zakonodaje, da se vključi obveznost za proizvajalce, ki želijo homologacijo za vozila kategorije N1, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (10), da morajo vsako vozilo opremiti z merilnikom porabe goriva.

(16)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 443/2009 in preprečevanje zlorab bi moral cilj veljati za nova lahka gospodarska vozila, ki so prvič registrirana v Uniji in ki prej niso bila registrirana zunaj nje, razen za omejeno obdobje.

(17)

Z Direktivo 2007/46/ES se vzpostavlja usklajen okvir z administrativnimi določbami in splošnimi tehničnimi zahtevami za odobritev vseh novih vozil, ki jih zajema. Subjekt, ki je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, bi moral biti isti kot subjekt, ki je odgovoren za vse vidike procesa homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje.

(18)

Proizvajalci bi morali imeti pravico do izbire načina za dosego ciljev iz te uredbe ter možnost, da omejitev povprečnih vrednosti emisij CO2 uporabljajo za celoten novi vozni park in ne za vsako posamezno vozilo. Proizvajalci bi morali torej zagotoviti, da povprečje specifičnih emisij iz vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji in za katera so odgovorni ti proizvajalci, ne presega povprečja emisijskih ciljev za navedena vozila. Da bi se olajšal prehod, bi bilo treba to zahtevo uvajati postopoma od leta 2014 do leta 2017. To je v skladu z danimi roki in trajanjem obdobja postopnega uvajanja, določenih v Uredbi (ES) št. 443/2009.

(19)

Da bi v ciljih upoštevali posebnosti malih in specializiranih proizvajalcev in njihovo možnostjo, da zmanjšajo emisije, bi bilo treba za take proizvajalce določiti alternativne cilje za zmanjševanje emisij ob upoštevanju tehnoloških možnosti vozil posamičnega proizvajalca, da zmanjša svoje specifične emisije CO2, ter skladno z značilnostmi zadevnega tržnega segmenta. To odstopanje bi moralo biti vključeno v pregled ciljev specifičnih emisij iz Priloge I, ki naj bi bilo končano najpozneje do začetka leta 2013.

(20)

Strategija Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil določa celosten pristop za dosego cilja Unije 120 g CO2/km do leta 2012, hkrati pa vsebuje tudi dolgoročnejšo vizijo za nadaljnje zmanjšanje emisij. V Uredbi (ES) št. 443/2009 se ta dolgoročnejši vidik podkrepljuje z določitvijo cilja omejitve povprečnih emisij na 95 g CO2/km za nov vozni park. Da se zagotovi skladnost z navedenim pristopom in omogoči zanesljivo načrtovanje za industrijo, bi bilo treba določiti dolgoročni cilj specifičnih emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil za leto 2020.

(21)

Da bi bili proizvajalci bolj prilagodljivi pri doseganju ciljev emisij iz te uredbe, se lahko združujejo na odprti, pregledni in nediskriminacijski podlagi. Kadar se proizvajalci združijo, bi bilo treba cilje za posamezne proizvajalce nadomestiti s skupnim ciljem za združenje proizvajalcev, ki bi ga morali člani združenja doseči skupaj.

(22)

Specifične emisije CO2 iz dodelanih vozil bi bilo treba dodeliti proizvajalcu osnovnega vozila.

(23)

Da bi zagotovili reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in učinkovitosti porabe goriv dodelanih vozil, bi morala Komisija predlagati poseben postopek ter po potrebi preučiti možnost pregleda zakonodaje o homologaciji.

(24)

Potreben je trden mehanizem skladnosti, da se zagotovi doseganje ciljev iz te uredbe.

(25)

Specifične emisije CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil se merijo na usklajeni osnovi Unije v skladu z metodologijo, določeno z Uredbo (ES) št. 715/2007. Da se zmanjša upravno breme sheme, bi bilo treba skladnost ugotavljati s podatki o registraciji novih vozil v Uniji, ki jih zbirajo države članice in jih predložijo Komisiji. Da se zagotovi usklajenost podatkov za oceno skladnosti, bi morala biti pravila za zbiranje in predložitev teh podatkov čim bolj usklajena.

(26)

Direktiva 2007/46/ES določa, da morajo proizvajalci izdati certifikat o skladnosti za vsako novo lahko gospodarsko vozilo ter da smejo države članice dovoliti registracijo in začetek uporabe novega lahkega gospodarskega vozila le, če mu je priložen veljaven certifikat o skladnosti. Podatki, ki jih zbirajo države članice, bi morali biti skladni s certifikatom o skladnosti, ki ga izda proizvajalec lahkega gospodarskega vozila, in bi morali temeljiti samo na tem dokumentu. Treba bi bilo vzpostaviti podatkovno zbirko Unije o standardih za podatke iz certifikata o skladnosti. Uporabljati bi se morala kot edina referenca, s čimer bi se državam članicam omogočilo, da bi lažje upravljale svoje podatke o registraciji pri novo registriranih vozilih.

(27)

Skladnost proizvajalcev s cilji te uredbe bi bilo treba oceniti na ravni Unije. Proizvajalci, pri katerih povprečne specifične emisije CO2 presežejo vrednosti, dovoljene s to uredbo, bi morali plačati premijo za presežne emisije za vsako koledarsko leto od 1. januarja 2014. Premijo bi bilo treba prilagoditi glede na obseg neizpolnjevanja ciljev proizvajalcev. Za zagotovitev skladnosti bi moral biti mehanizem premij podoben tistemu, določenemu v Uredbi (ES) št. 443/2009. Zneske premije za presežne emisije bi bilo treba šteti za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije.

(28)

Kateri koli nacionalni ukrep, ki ga države članice ohranijo ali uvedejo v skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ne bi smel, ob upoštevanju namena in postopkov, ki se uvajajo s to uredbo, nalagati dodatnih ali strožjih kazni proizvajalcem, ki ne dosegajo ciljev, ki so jih dolžni dosegati po tej uredbi.

(29)

Ta uredba ne bi smela posegati v popolno uporabo pravil Unije o konkurenci.

(30)

Proučiti bi bilo treba nove načine za doseganje dolgoročnega cilja, zlasti naklon krivulje, kazalnik uporabnosti in shemo premij za presežne emisije.

(31)

Hitrost cestnih vozil močno vpliva na porabo goriva in emisije CO2. Če ni omejitve hitrosti za lahka gospodarska vozila, lahko poleg tega obstaja tudi element konkurenčnosti glede največje hitrosti, kar lahko vodi do prevelikih sistemov za prenos moči in povezano neučinkovitost pri počasnejših pogojih delovanja. Zato je primerno proučiti možnost razširitve področja uporabe Direktive Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (11) tudi na lahka gospodarska vozila, obravnavana v tej uredbi.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega akta, zlasti sprejetje podrobnih pravil o spremljanju in posredovanju podatkov o povprečnih emisijah, in sicer o zbiranju, beleženju, predstavitvi, prenosu, izračunu in sporočanju podatkov o povprečnih emisijah, in upoštevanje zahtev iz Priloge II, kakor tudi o sprejetju podrobnih ureditev glede zbiranja premij za presežne emisije ter podrobnih pravil postopka za odobritev inovativnih tehnologij, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (12).

(33)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte za spreminjanje zahtev za spremljanje in poročanje iz Priloge II glede na izkušnje, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, za prilagoditev števila M0 iz Priloge I povprečni masi novih lahkih gospodarskih vozil iz preteklih treh koledarskih let, za določanje pravil glede razlage meril upravičenosti do odstopanja ter o vsebini in oceni programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, da se sprejmejo ukrepi za prilagoditev formul iz Priloge I, zato da bi bile vidne vse spremembe v regulativnem preskusnem postopku za merjenje specifičnih emisij CO2. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(34)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev zahtev za vrednosti emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

(a)

„povprečne specifične emisije CO2“ pomeni v zvezi s proizvajalcem povprečje specifičnih emisij CO2 za vsa nova lahka gospodarska vozila tega proizvajalca;

(b)

„certifikat o skladnosti“ pomeni certifikat iz člena 18 Direktive 2007/46/ES;

(c)

„dodelano vozilo“ pomeni vozilo, za katero je podeljena homologacija po končanju postopka večstopenjske homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES;

(d)

„dokončano vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve Direktive 2007/46/ES;

(e)

„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjskega homologacijskega postopka;

(f)

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka homologacije ES v skladu z Direktivo 2007/46/ES in za zagotovitev skladnosti proizvodnje;

(g)

„masa“ pomeni maso vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo, kakor je navedena v certifikatu o skladnosti in določena v oddelku 2.6 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(h)

„specifične emisije CO2“ pomeni emisije iz lahkega gospodarskega vozila, merjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in opredeljene kot masa emisije CO2 (skupna) v certifikatu o skladnosti dokončanega ali dodelanega vozila;

(i)

„cilj specifičnih emisij“ pomeni glede na proizvajalca povprečje okvirnih specifičnih emisij CO2, dovoljenih v skladu s Prilogo I za vsako novo lahko gospodarsko vozilo tega proizvajalca, ali, če je za proizvajalca odobreno odstopanje v skladu s členom 11, cilj specifičnih emisij, določen s tem odstopanjem.

(j)

„odtis“ pomeni povprečen kolotek vozila, pomnožen z medosno razdaljo, kakor je navedeno v certifikatu o skladnosti in opredeljeno v oddelkih 2.1 in 2.3 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(k)

„koristni tovor“ pomeni razliko med tehnično dovoljeno najvišjo maso obremenjenega vozila v skladu s Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES in maso vozila.

(a)

podjetja, v katerih ima proizvajalec neposredno ali posredno:

(b)

podjetja, ki imajo nad proizvajalcem neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete v točki (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete v točki (a);

(d)

podjetja, v katerih ima proizvajalec, skupaj z enim ali več podjetji iz točk (a), (b) ali (c), ali v katerih imajo dve ali več navedenih podjetij skupne pravice ali pooblastila, naštete v točki (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) proizvajalci skupaj ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) ter ena ali več tretjih oseb.

—

70 % v letu 2014,

—

75 % v letu 2015,

—

80 % v letu 2016,

—

100 % od leta 2017 dalje.

—

3,5 lahkega gospodarskega vozila v letu 2014,

—

3,5 lahkega gospodarskega vozila v letu 2015,

—

2,5 lahkega gospodarskega vozila v letu 2016,

—

1,5 lahkega gospodarskega vozila v letu 2017,

—

1 lahko gospodarsko vozilo v letu 2018.

(a)

proizvajalce, ki so v združenju;

(b)

proizvajalca, ki je bil imenovan za vodjo združenja, ki bo kontaktna točka združenja in odgovoren za plačilo premije za presežne emisije, ki se lahko naloži proizvajalcem iz združenja v skladu s členom 9;

(c)

dokaze, da bo vodja združenja sposoben izpolnjevati obveznosti iz točke (b).

(a)

povprečnih specifičnih emisij CO2;

(b)

cilja specifičnih emisij;

(c)

skupnega števila registriranih vozil.

(a)

njegove povprečne specifične emisije CO2 v predhodnem koledarskem letu;

(b)

cilj specifičnih emisij v predhodnem koledarskem letu;

(c)

razliko med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v predhodnem koledarskem letu in njegovim ciljem specifičnih emisij za zadevno leto.

(a)

od leta 2014 do leta 2018:

(b)

od leta 2019:

(presežne emisije × 95 EUR) × število novih lahkih gospodarskih vozil.

—

„presežne emisije“ pomenijo pozitivno število gramov na kilometer, s katerim so proizvajalčeve povprečne specifične emisije CO2 – upoštevajoč zmanjšanje emisij CO2 zaradi inovativnih tehnologij, odobrenih v skladu s členom 12 – presegle njegov cilj specifičnih emisij v koledarskem letu ali delu koledarskega leta, za katero velja obveznost iz člena 4, zaokroženo na najbližja tri decimalna mesta, in

—

„število novih lahkih gospodarskih vozil“ pomeni število proizvajalčevih novih lahkih gospodarskih vozil, ki so bila registrirana v navedenem obdobju, v skladu z merili za postopno uvajanje iz člena 4.

(a)

njegov cilj specifičnih emisij za predhodno koledarsko leto;

(b)

njegove povprečne specifične emisije CO2 v predhodnem koledarskem letu;

(c)

razlika med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v predhodnem koledarskem letu in njegovim ciljem specifičnih emisij v zadevnem letu;

(d)

povprečne specifične emisije CO2 za vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji v predhodnem koledarskem letu;

(e)

povprečna masa za vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji v predhodnem koledarskem letu.

(a)

ni del skupine povezanih proizvajalcev, ali

(b)

je del skupine povezanih proizvajalcev, ki je v celoti odgovorna za manj kot 22 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v vsakem koledarskem letu, ali

(c)

je del skupine povezanih proizvajalcev, vendar vodi lastne proizvodne obrate in oblikovalni center.

(a)

ime proizvajalca in kontaktne osebe, ki ga zastopa;

(b)

dokazilo o upravičenosti proizvajalca do odstopanja v skladu z odstavkom 1;

(c)

podrobne podatke o lahkih gospodarskih vozilih, ki jih proizvajalec proizvaja, vključno z maso in specifičnimi emisijami CO2 teh lahkih gospodarskih vozil, ter

(d)

cilj specifičnih emisij, skladen s proizvajalčevo možnostjo za zmanjševanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjševanje njegovih specifičnih emisij CO2 ob upoštevanju lastnosti trga za tip proizvedenega lahkega gospodarskega vozila.

(a)

dobavitelj ali proizvajalec mora doseči prihranke CO2, dosežene z uporabo inovativnih tehnologij;

(b)

inovativne tehnologije morajo preverjeno prispevati k zmanjšanju CO2;

(c)

inovativne tehnologije ne smejo biti zajete v standardnih preskusnih ciklih za merjenje CO2, ali obveznih določbah, ki izhajajo iz dodatnih dopolnilnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem za 10 g CO2/km iz člena 1 Uredbe (ES) št. 443/2009, ali biti obvezne po drugih določbah zakonodaje Unije.

—

načine za dosego dolgoročnega cilja 147 g CO2/km do leta 2020, ki bodo stroškovno učinkoviti, ob upoštevanju potrditve njegove izvedljivosti na podlagi posodobljenih rezultatov ocene učinka ter

—

vidike izvajanja tega cilja, vključno s premijo za presežne emisije.

31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/19

(1)

Svet je 23. aprila 2007 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije in njenih držav članic začne pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Republiko Korejo (v nadaljnjem besedilu: Koreja).

(2)

Pogajanja so bila zaključena in Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Korejo na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 6. oktobra 2010 (2), 17. februarja 2011 je prejel soglasje Evropskega parlamenta (3) in se bo uporabljal, kakor je določeno v členu 15.10 Sporazuma.

(3)

Treba je določiti postopke za uporabo nekaterih določb Sporazuma v zvezi z zaščitnimi ukrepi.

(4)

Opredeliti bi bilo treba izraze „resna škoda“, „grožnja resne škode“ in „prehodno obdobje“ iz člena 3.5 Sporazuma.

(5)

Zaščitni ukrepi se v skladu s členom 3.1 Sporazuma lahko uporabijo le, kadar se zadevni izdelek uvaža v Unijo v tako povečanem obsegu, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža proizvajalce v Uniji, ki proizvaja podobne ali neposredne konkurenčne izdelke.

(6)

Zaščitni ukrepi bi morali biti v eni od oblik iz člena 3.1 Sporazuma.

(7)

Spremljanje in preverjanje Sporazuma ter po potrebi uvedba zaščitnih ukrepov bi se morali izvajati kolikor mogoče pregledno.

(8)

Komisija bi morala enkrat letno predložiti poročilo o izvajanju Sporazuma in uporabi zaščitnih ukrepov.

(9)

Obstajati bi morale podrobne določbe glede začetka postopkov. Komisija bi morala od držav članic prejeti informacije vključno z razpoložljivimi dokazi o kakršnih koli gibanjih uvoza, zaradi katerih bi morda bilo treba uporabiti zaščitne ukrepe.

(10)

Zanesljivost statističnih podatkov o vsem uvozu iz Koreje v Unijo je zato bistvena, da se lahko ugotovi ali so bili izpolnjeni pogoji za uporabo zaščitnih ukrepov.

(11)

V nekaterih primerih lahko že povečanje uvoza, ki je zgoščeno v eni ali več državah članicah, povzroči resno škodo ali grožnjo resne škode industriji Unije. V primeru, da pride do povečanja uvoza, ki je zgoščeno v eni ali več državah članicah, lahko Komisija uvede predhodne nadzorne ukrepe. Komisija bo v celoti proučila, kako opredeliti izdelek, vključen v preiskavo, in posledično industrijo Unije, ki izdela podoben izdelek, da bo zagotovljeno učinkovito ukrepanje ob popolnem spoštovanju meril iz te uredbe in Sporazuma.

(12)

Ob zadostnih dokazih prima facie, ki upravičujejo začetek postopka, bi morala Komisija v skladu s členom 3.2.2 Sporazuma objaviti uradno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

(13)

V skladu s členom 3.2.2 Sporazuma bi morale obstajati podrobne določbe o začetku preiskav, dostopu in pregledih zbranih informacij s strani zainteresiranih strani, zaslišanjih vpletenih strani ter njihovih možnostih, da predstavijo svoja stališča.

(14)

V skladu s členom 3.2.1 Sporazuma bi morala Komisija Korejo pisno uradno obvestiti o začetku preiskave in se z njo posvetovati.

(15)

Za večjo pravno varnost zadevnih gospodarskih subjektov je treba v skladu s členoma 3.2 in 3.3 Sporazuma določiti tudi roke za začetek preiskav in za ugotovitve, ali so ukrepi primerni, z namenom, da se te ugotovitve sprejmejo hitro.

(16)

Pred uporabo kakršnega koli zaščitnega ukrepa bi morala biti opravljena preiskava, pod pogojem da lahko Komisija v nujnih primerih uporabi začasne ukrepe v skladu s členom 3.3 Sporazuma.

(17)

Zaščitni ukrepi bi se morali uporabljati le v obsegu in za obdobje, ki sta potrebna za preprečitev resne škode in lažjo prilagoditev. Treba bi bilo opredeliti najdaljše trajanje zaščitnih ukrepov ter posebne določbe glede podaljšanja in pregleda takih ukrepov, v skladu s členom 3.2.5 Sporazuma.

(18)

Pozorno spremljanje bo olajšalo vsakršno pravočasno odločitev glede morebitnega začetka preiskave ali uvedbe ukrepov. Zato bi morala Komisija od dneva začetka uporabe Sporazuma redno spremljati uvoz in izvoz v občutljivih sektorjih.

(19)

Treba je določiti nekatere postopke v zvezi z uporabo člena 14 (povračilo ali oprostitev carinskih dajatev) protokola o opredelitvi „izdelkov s poreklom“ in o načinih upravnega sodelovanja („protokol o pravilih o poreklu“) Sporazuma, da bi zagotovili učinkovito delovanje mehanizmov, predvidenih v protokolu, ter celovito izmenjavo informacij z zadevnimi stranmi.

(20)

Ker bo povračilo carinskih dajatev možno omejiti šele pet let po začetku veljavnosti Sporazuma, bo mogoče treba na podlagi te uredbe uvesti zaščitne ukrepe kot odziv na resno škodo ali grožnjo resne škode za proizvajalce v Uniji, ki nastane zaradi uvoza, upravičenega do povračila ali oprostitve plačila carinskih dajatev. V takšnem postopku bi morala Komisija oceniti vse ustrezne dejavnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije, vključno s pogoji iz člena 14.2.1 protokola o pravilih o poreklu. Zato bi morala Komisija od dneva začetka uporabe Sporazuma spremljati statistične podatke o Koreji za občutljive sektorje, na katere bi lahko vplivalo povračilo dajatev.

(21)

Od dneva začetka uporabe Sporazuma bi morala Komisija še posebej pozorno spremljati, zlasti v občutljivih sektorjih, tudi statistične podatke o razvoju uvoza v in izvoza iz Koreje.

(22)

Države članice se lahko v vlogah za finančne prispevke v skladu z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (4) sklicujejo na končne zaščitne ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo.

(23)

Izvajanje dvostranske zaščitne klavzule Sporazuma zahteva enotne pogoje za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov, za uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov in za zaključek preiskave brez ukrepov. Te ukrepe bi morala sprejeti Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (5).

(24)

Primerno je, da se za sprejetje nadzornih in začasnih ukrepov glede na učinke teh ukrepov in njihovo zaporedno logiko v povezavi s sprejetjem končnih zaščitnih ukrepov uporabi svetovalni postopek. Kadar bi zamuda pri uvajanju ukrepov povzročila škodo, ki bi bila težko popravljiva, je treba Komisiji omogočiti sprejetje začasnih ukrepov, ki se lahko začnejo uporabljati takoj.

(25)

Ta uredba bi se morala uporabljati le za izdelke s poreklom v Uniji ali Koreji –

(a)

„izdelki“ pomenijo blago s poreklom v Uniji ali Koreji. Izdelek, vključen v preiskavo, lahko krije eno ali več tarifnih postavk ali njihov podsegment, odvisno od posebnih tržnih okoliščin, ali vsako delitev izdelka, ki se običajno uporablja v industriji Unije;

(b)

„zainteresirane strani“ pomeni strani, na katere vpliva uvoz zadevnega izdelka;

(c)

„industrija Unije“ pomeni proizvajalce v Uniji kot celoto, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke in delujejo znotraj ozemlja Unije, ali tiste proizvajalce v Uniji, katerih skupna proizvodnja podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja večji delež celotne proizvodnje teh izdelkov v Uniji. V primerih, ko je podoben ali neposredno konkurenčen izdelek zgolj eden od več izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci, ki so del industrije Unije, se industrija opredeli kot specifične operacije, ki so del proizvodnje podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka;

(d)

„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcev v Uniji;

(e)

„grožnja resne škode“ pomeni resno škodo, ki je nedvomno neizogibna. Ugotavljanje obstoja grožnje resne škode temelji na preverljivih dejstvih in ne zgolj na trditvah, sklepih ali oddaljeni možnosti. Pri ugotavljanju obstoja nevarnosti resne škode bi bilo treba med drugim upoštevati napovedi, ocene in analize, opravljene na podlagi dejavnikov iz člena 5(5);

(f)

„prehodno obdobje“ pomeni, za izdelek, obdobje od datuma začetka uporabe Sporazuma, kot je določeno v členu 15.10 Sporazuma, do 10 let od datuma zaključitve znižanja ali odprave tarif, odvisno od posameznega izdelka.

(a)

opustitev nadaljnjega znižanja carinske stopnje za zadevni izdelek, kot je določena v skladu s Sporazumom, ali

(b)

zvišanje carinske stopnje za izdelek na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:

(a)

vsebuje povzetek prejetih informacij in zahtevo, da se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b)

določa rok, v katerem lahko zainteresirane strani predložijo pisna stališča in informacije, če jih je treba upoštevati pri preiskavi;

(c)

določa rok, v katerem lahko zainteresirane strani zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu s členom 5(9).

31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/28

(1)

Unija od leta 1971 dodeljuje državam v razvoju trgovinske preferenciale v okviru splošne sheme preferencialov (GSP). GSP se izvaja z zaporednimi uredbami o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (v nadaljnjem besedilu: „shema“) z vsakokratnim, običajno triletnim obdobjem uporabe.

(2)

Sedanja shema je bila vzpostavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 732/2008 (2) in se uporablja do 31. decembra 2011. Ta uredba bi morala zagotoviti, da se izvajanje sheme nadaljuje po tem datumu.

(3)

Prihodnje izboljšave sheme bi morale temeljiti na predlogu Komisije za novo uredbo (v nadaljnjem besedilu: „naslednja uredba“), ki bi upoštevala ustrezne vidike glede učinkovitosti Uredbe (ES) št. 732/2008 pri doseganju ciljev te sheme. Naslednja uredba bi morala vključevati potrebne spremembe za zagotovitev trenutne učinkovitosti sheme. Bistveno je tudi, da predlog Komisije upošteva statistične podatke o trgovini, ki so postali dostopni šele julija 2010, in sicer o uvozu, zajetim v shemi za obdobje, ki vključuje leto 2009, zaznamovano z močnim padcem v svetovni trgovini, vključno s tistim iz držav v razvoju. Enako pomembno je tudi zagotoviti, da so gospodarski subjekti in države upravičenke ustrezno obveščeni o spremembah, ki jih prinaša naslednja uredba. Iz teh razlogov preostalo obdobje uporabe Uredbe (ES) št. 732/2008 ni dovolj dolgo, da bi Komisija v tem času izdelala predlog in bi bila sprejeta naslednja uredba v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Vendar je zaželeno zagotoviti neprekinjeno nadaljevanje izvajanja sheme po 31. decembru 2011, dokler se ne sprejme in začne uporabljati naslednja uredba.

(4)

Obdobje podaljšanja Uredbe(ES) št. 732/2008 ne bi smelo biti časovno neomejeno. Zaradi tega in zaradi zagotovitve potrebnega časa za zakonodajni postopek za sprejetje nove sheme se obdobje uporabe navedene uredbe podaljša do 31. decembra 2013. Če se naslednja uredba začne uporabljati pred tem datumom, bi bilo treba obdobje podaljšanja ustrezno skrajšati.

(5)

Za zagotovitev skladnosti in neprekinjenega izvajanja sheme so potrebne nekatere tehnične spremembe Uredbe (ES) št. 732/2008.

(6)

Državam v razvoju, ki izpolnjujejo merila za upravičenost do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), bi se moralo omogočiti uživanje ugodnosti dodatnih tarifnih preferencialov po tem režimu, če jim Komisija na njihovo zahtevo, predloženo do 31. oktobra 2011 ali 30. aprila 2013, dodeli posebni spodbujevalni režim do 15. decembra 2011 oziroma 15. junija 2013. Države v razvoju, ki so jim bile z Odločbo Komisije 2008/938/ES z dne 9. decembra 2008 o seznamu držav upravičenk, ki so upravičene do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, kakor je predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 (3), in s Sklepom Komisije 2010/318/EU z dne 9. junija 2010 o državah upravičenkah, ki so upravičene do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje od 1. julija 2010 do 31. decembra 2011, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 732/2008 (4), dodeljene ugodnosti iz posebnega spodbujevalnega režima, bi morale obdržati ta status tudi med podaljšanjem sedanje sheme.

(7)

Uredbo (ES) št. 732/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

2.

v drugem pododstavku člena 8(2) se dodata naslednji točki:

3.

člen 9 se spremeni:

4.

člen 10(3) se spremeni:

5.

v členu 32(2) se besedilo „31. decembra 2011“ nadomesti z besedilom „31. decembra 2013 ali do datuma iz naslednje uredbe, pri čemer se upošteva datum, ki nastopi prej“.

31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/30

(1)

V končnem poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na pooblastilo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, je bilo ugotovljeno, da je treba okrepiti nadzorni okvir finančnega sektorja v Evropski uniji, da se zmanjša tveganje in resnost prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov (ESFS), ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer za bančni sektor, za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter za sektor vrednostnih papirjev in trgov, poleg tega pa je priporočila tudi ustanovitev Evropskega sveta za sistemska tveganja.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodajnega akta za vzpostavitev ESFS, v svojem sporočilu z dne 27. maja 2009 z naslovom „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o možni zgradbi takšnega novega nadzornega okvira in izpostavila specifičnost nadzora bonitetnih agencij.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 priporočil, da se vzpostavi ESFS, sestavljen iz mreže nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki bi sodelovali s tremi novimi evropskimi nadzornimi organi. ESFS bi moral biti usmerjen v izboljšanje kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitev nadzora nad čezmejnimi skupinami z vzpostavitvijo nadzornih kolegijev ter pripravo enotnega evropskega pravilnika, ki bi se uporabljal za vse udeležence finančnega trga na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi moral imeti Evropski organ za vrednostne papirje in trge pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami. Poleg tega bi morala Komisija obdržati pristojnost za uveljavljanje Pogodb, zlasti poglavja I naslova VII Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s skupnimi pravili o konkurenci v skladu z določbami, sprejetimi za izvajanje teh pravil.

(4)

Z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se je ustanovil Evropski nadzorni organ (Organ za vrednostne papirje in trge)(ESMA).

(5)

Področje pristojnosti ESMA bi bilo treba jasno opredeliti, tako da bodo lahko udeleženci na finančnem trgu ugotovili, kateri organ je pristojen na področju dejavnosti bonitetnih agencij. ESMA bi moral imeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) splošno pristojnost za zadeve v zvezi z registracijo in stalnim nadzorom registriranih bonitetnih agencij.

(6)

ESMA bi moral imeti izključno pristojnost za registracijo in nadzor bonitetnih agencij v Uniji. Če ESMA na pristojne organe prenese posebne naloge, bi moral biti zanje še naprej pravno odgovoren. Vodje in drugo osebje pristojnih organov bi morali kot člani ESMA, na primer odbora nadzornikov ali internih odborov ESMA, sodelovati v procesu odločanja v ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.) ESMA bi moral imeti izključno pristojnost za sklepanje sporazumov o sodelovanju za izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav. Kolikor pristojni organi sodelujejo v procesu odločanja v ESMA ali če opravljajo naloge v imenu ESMA, bi to moralo biti opredeljeno v teh sporazumih o sodelovanju.

(7)

Preglednost informacij, ki jih izdajatelj ocenjevanega finančnega instrumenta posreduje imenovani bonitetni agenciji, bi lahko imela veliko potencialno dodano vrednost za delovanje trga in varstvo vlagateljev. Zato bi bilo treba nameniti pozornost temu, kako bi lahko čim bolj povečali preglednost informacij, ki vplivajo na ocene vseh finančnih instrumentov. Kot prvo bi lahko razkritje teh informacij drugim registriranim ali certificiranim bonitetnim agencijam utegnilo povečati konkurenco med tovrstnimi agencijami, saj bi se lahko povečalo število nenaročenih ocen. Izdajanje takšnih nenaročenih ocen bi vzpodbujalo uporabo več kot ene ocene na finančni instrument. To bi pripomoglo tudi k preprečevanju navzkrižja interesov, zlasti po modelu izdajatelj plača, in bi moralo povečati kakovost ocen. Drugič bi lahko razkritje teh informacij vsemu trgu povečalo zmožnost vlagateljev, da bi razvili lastne analize tveganja, saj bi njihova potrebna skrbnost temeljila na teh dodatnih informacijah. Razkritje bi lahko privedlo do manjšega zanašanja na bonitetne ocene, ki jih izdajo te agencije. Da bi izpolnili te temeljne cilje, bi morala Komisija ta vprašanja podrobneje oceniti, s tem, da bi morala nameniti pozornost ustreznemu obsegu obveznosti razkritja, saj vpliva na lokalne trge listinjenja, nadaljevanju dialoga z zainteresiranimi stranmi, spremljanju trga in regulativnega razvoja ter izkušenj iz drugih jurisdikcij. Na podlagi te ocene bi morala Komisija pripraviti ustrezne zakonodajne predloge. Ocena in predlogi Komisije bi morali pripomoči k določitvi novih obveznosti glede preglednosti na tak način, da bi bile kar najbolj v skladu z javnim interesom in varstvom vlagateljev.

(8)

Ker se bonitetne ocene uporabljajo po vsej Uniji, tradicionalno ločevanje matičnega pristojnega organa od drugih pristojnih organov ter uporaba kolegijskega nadzornega usklajevanja nista najbolj ustrezna za nadzor bonitetnih agencij. Z ustanovitvijo ESMA ni več potrebe po ohranjanju take strukture. Postopek registracije bi bilo treba zato poenotiti in časovne omejitve ustrezno zmanjšati.

(9)

ESMA bi moral biti odgovoren za registracijo in stalni nadzor bonitetnih agencij, ni pa odgovoren za nadzor uporabnikov bonitetnih ocen. Pristojni organi, ki so v skladu z ustrezno področno zakonodajo določeni za nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic, pozavarovalnic, kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in alternativnih investicijskih skladov, bi tako morali ostati odgovorni za nadzor nad tem, kako te finančne institucije in subjekti, ki se nadzirajo na nacionalni ravni v okviru in za namen uporabe drugih direktiv o finančnih storitvah ter za uporabo bonitetnih ocen v prospektih, uporabljajo bonitetne ocene.

(10)

Obstaja potreba po učinkovitem instrumentu za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov, da se olajša uporaba Uredbe (ES) št. 1060/2009 v vsakodnevnem delovanju in da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter ustrezno varstvo vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutka regulativnih tehničnih standardov.

(11)

Na področju bonitetnih agencij bi moral ESMA Komisiji predložiti osnutek regulativnih tehničnih standardov v zvezi z informacijami, ki jih mora bonitetna agencija zagotoviti v svoji vlogi za registracijo, informacijami, ki jih mora bonitetna agencija zagotoviti za vlogo za certificiranje in za oceno njenega sistemskega pomena za finančno stabilnost ali integriteto finančnih trgov, predstavitvijo informacij, vključno s strukturo, obliko, metodo in obdobjem poročanja, ki jih razkrijejo bonitetne agencije, v zvezi z oceno skladnosti metodologij bonitetnega ocenjevanja in zahtev, določenih v Uredbi (ES) št. 1060/2009, ter z vsebino in obliko rednega poročanja o podatkih bonitetnega ocenjevanja, za katere bo zaprošena bonitetna agencija zaradi stalnega nadzora, ki ga bo izvajal ESMA. Osnutek teh regulativnih tehničnih standardov bi morala v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 sprejeti Komisija, s čimer postanejo pravno zavezujoči. Pri pripravi svojega osnutka regulativnih tehničnih standardov bi moral ESMA glede na vsebino Uredbe (ES) št. 1060/2009 upoštevati smernice, ki jih je že izdal Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ter če je to primerno in potrebno te smernice tudi posodobiti.

(12)

ESMA bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih tehničnih standardih, pristojnost za izdajo in posodobitev nezavezujočih smernic o vprašanjih, povezanih z uporabo Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(13)

ESMA bi moral imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve zahteva vse potrebne informacije od bonitetnih agencij, oseb, ki so vključene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanih subjektov in povezanih tretjih oseb, tretjih oseb, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje operativne funkcije, in ostalih oseb, ki so drugače tesno in pomembno povezane z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja. Slednja skupina oseb bi morala na primer obsegati tisto osebje bonitetne agencije, ki ni neposredno udeleženo v dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, zaradi svoje funkcije v bonitetni agenciji pa ima lahko pomembne informacije o posameznem primeru. V to kategorijo lahko spadajo tudi podjetja, ki opravljajo storitve za bonitetno agencijo. Podjetja, ki uporabljajo bonitetne ocene, ne bi smela spadati v to kategorijo. Če ESMA takšne informacije zahteva z enostavnim zahtevkom, oseba, od katere se te informacije zahtevajo, informacij ni obvezana zagotoviti, vendar v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek zagotovljene informacije ne bi smele biti napačne ali zavajajoče. Te informacije bi morale biti dane na voljo brez odlašanja.

(14)

ESMA bi moral imeti za učinkovito izvajanje svojih nadzornih pooblastil pravico, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem.

(15)

Pristojni organi bi morali ESMA sporočiti vse informacije, zahtevane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 ter mu pomagati in z njim sodelovati. ESMA in pristojni organi bi morali poleg tega tesno sodelovati s pristojnimi področnimi organi, odgovornimi za nadzor podjetij iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009. ESMA bi moral biti omogočen prenos določenih nadzornih nalog na pristojni organ države članice, na primer če nadzorna naloga zahteva znanje in izkušnje v zvezi z lokalnimi razmerami, ki so lažje dostopni na nacionalni ravni. Vrsta nalog, ki bi se jih lahko preneslo, vključujejo opravljanje določenih preiskovalnih nalog in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Pred prenosom nalog bi se moral ESMA posvetovati z ustreznim pristojnim organom o podrobnih pogojih v zvezi s takšnim prenosom nalog, vključno z obsegom naloge, ki bo prenesena, časovnim okvirom za njeno izvedbo ter posredovanjem potrebnih informacij ESMA in s strani ESMA. ESMA bi moral pristojnim organom za izvajanje prenesene naloge izplačati nadomestilo v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo sprejme Komisija z delegiranim aktom. ESMA ne bi smel prenesti pristojnosti glede sprejetja odločitev o registraciji.

(16)

Zagotoviti je treba, da lahko pristojni organi od ESMA zahtevajo, da preveri izpolnjevanje pogojev za razveljavitev registracije bonitetne agencije ter da začasno prekliče uporabo bonitetnih ocen, kadar bonitetna agencija huje in vztrajno krši Uredbo (ES) št. 1060/2009. ESMA bi moral te zahteve oceniti in ustrezno ukrepati.

(17)

ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni, s čimer bi bonitetne agencije prisilil k odpravi kršitve, k zagotovitvi popolnih informacij, ki jih je zahteval, ali k privolitvi v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem.

(18)

ESMA bi moral imeti tudi možnost oglobiti bonitetne agencije, če ugotovi, da so namerno ali iz malomarnosti prekršile Uredbo (ES) št. 1060/2009. Globa bi morala biti naložena glede na resnost kršitve. Kršitve bi bilo treba razdeliti v različne skupine, za katere bi morale biti natančno opredeljene globe. Da bi določili znesek globe za posamezno kršitev, bi moral ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, namreč določitev osnovnega zneska globe in po potrebi prilagoditev tega zneska z nekaterimi količniki. Osnovni znesek bi bilo treba določiti z upoštevanjem letnega prometa zadevne bonitetne agencije, globo pa prilagajati z višanjem ali nižanjem osnovnega zneska z uporabo ustreznih količnikov v skladu s to uredbo.

(19)

Ta uredba določa količnike, povezane z olajševalnimi in oteževalnimi dejavniki, tako da se ESMA omogočijo ustrezna orodja za odločitev o globi, ki je sorazmerna z resnostjo storjene kršitve bonitetne agencije, pri čemer pa se upošteva tudi okoliščine, v katerih je prišlo do kršitve.

(20)

ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi globe ali periodične denarne kazni dati osebam, ki so v postopku, možnost zagovora, da se upošteva njihova pravica do obrambe.

(21)

Države članice bi morale ostati pristojne za določanje in izvajanje pravil o kaznih za kršitve obveznosti finančnih institucij in drugih subjektov, da v regulatorne namene uporabljajo samo bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

(22)

Ta uredba ne bi smela povzročiti precedensa za to, da bi evropski nadzorni organi lahko nalagali denarne ali nedenarne sankcije oziroma kazni udeležencem na finančnem trgu ali drugim podjetjem v zvezi z drugimi vrstami dejavnosti.

(23)

ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

(24)

Globe in periodične denarne kazni, ki jih naloži ESMA, bi morale biti izvršljive, njihovo izvršbo pa bi morala urejati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Pravila civilnega postopka ne bi smela zajemati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi zajemala pravila upravnega postopka.

(25)

V primeru, da bonitetna agencija krši določbe, bi lahko ESMA sprejel več nadzornih ukrepov, npr. da od bonitetne agencije zahteva odpravo kršitve, začasno prekine uporabo ocen za regulativne namene, bonitetni agenciji začasno prepreči izdajanje ocen in kot skrajni ukrep razveljavi registracijo, kadar bonitetna agencija resno ali večkrat krši določbe Uredbe (ES) št. 1060/2009. Nadzorne ukrepe bi moral ESMA uporabiti z upoštevanjem narave in resnosti kršitve in bi moral pri tem spoštovati načelo sorazmernosti. Pred sprejetjem odločitve o nadzornih ukrepih bi moral ESMA osebam, ki so v postopku, dati možnost zagovora, da se upošteva njihova pravica do obrambe.

(26)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, pa tudi v ustavnih tradicijah držav članic. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, tudi tistimi, ki se nanašajo na svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih ter na pravico do tolmačenja in prevajanja za tiste, ki ne govorijo oziroma razumejo jezika postopka, kar spada v splošno pravico do poštenega sojenja.

(27)

Za namene pravne varnosti je primerno, da se uvedejo jasni prehodni ukrepi za posredovanje spisov in delovnih dokumentov pristojnih organov ESMA.

(28)

Registracija bonitetne agencije, ki jo je izdal pristojni organ, bi morala tudi po prenosu nadzornih pooblastil pristojnih organov na ESMA ostati veljavna po vsej Uniji.

(29)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi z nadaljnjim določanjem ali spremembo meril za ocenjevanje enakovrednosti regulativnega in nadzornega pravnega okvira tretje države, da bi se upošteval razvoj na finančnih trgih, sprejela uredba o pristojbinah in taksah in podrobna pravila o globah in periodičnih denarnih kaznih ter da bi spremenila priloge Uredbe (ES) št. 1060/2009. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(30)

Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija zagotoviti zgodnje in stalno posredovanje informacij o zadevnih dokumentih Evropskemu parlamentu in Svetu.

(31)

Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma uradnega obvestila, da nasprotujeta delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče to obdobje podaljšati za tri mesece za pomembnejša področja. Evropski parlament in Svet bi morala imeti tudi možnost, da sporočita drugim institucijam, da ne nameravata nasprotovati. Ta zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej ustrezna, kadar se je treba držati rokov, če na primer za Komisijo obstajajo roki za sprejetje delegiranih aktov, določeni v temeljnem aktu.

(32)

V izjavi o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženi sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, se konferenca seznanja, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljevati posvetovanje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice.

(33)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(34)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti ter o prostem pretoku takih podatkov (7) se uporablja v celoti za obdelavo osebnih podatkov za namene Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(35)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve uspešnega in učinkovitega nadzornega okvira za bonitetne agencije tako, da se nadzor dejavnosti bonitetnega ocenjevanja v Uniji zaupa enemu samemu nadzornemu organu, nudenja ene same kontaktne točke za bonitetne agencije in zagotavljanja dosledne uporabe pravil za bonitetne agencije, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic, temveč se zaradi vseevropske strukture in učinka dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih je treba nadzirati, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)

Uredbo (ES) št. 1060/2009 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

1.

V členu 3(1) se dodajo naslednje točke:

2.

Člen 4 se spremeni:

3.

Člen 5 se spremeni:

4.

V členu 6 se odstavek 3 spremeni:

5.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Zunanje izvajanje

Oddajanje pomembnih operativnih funkcij v zunanje izvajanje ne sme biti opravljeno tako, da bi se bistveno poslabšala kakovost notranjih kontrol bonitetne agencije in zmožnost ESMA, da nadzira, ali bonitetna agencija izpolnjuje obveznosti v skladu s to uredbo.“

6.

V členu 10 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Bonitetna agencija imena ESMA ali katerega koli pristojnega organa ne uporablja na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da je ESMA ali pristojni organ potrdil ali odobril bonitetne ocene ali kakršne koli dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija.“

7.

V členu 11 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Bonitetna agencija v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA, da na voljo informacije o svojih preteklih rezultatih, vključno s pogostostjo sprememb bonitetnih ocen, ter informacije o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti, in njihovih spremembah. Bonitetna agencija zagotovi informacije za centralni register v standardizirani obliki, ki jo določi ESMA. ESMA omogoči javni dostop do teh informacij in vsako leto objavi povzetek informacij glede bistvenega opaženega razvoja.

3.   Bonitetna agencija ESMA vsako leto do 31. marca zagotovi informacije o zadevah, določenih v točki 2 dela II oddelka E Priloge I.“

8.

Člen 14 se spremeni:

9.

Členi od 15 do 21 se zamenjajo z naslednjim:

„Člen 15

Vloga za registracijo

1.   Bonitetna agencija vloži vlogo za registracijo pri ESMA. Vloga vsebuje informacije o zadevah, določenih v Prilogi II.

2.   Če vloge za registracijo predloži skupina bonitetnih agencij, članice skupine pooblastijo eno izmed njih, da v imenu skupine vloži vse vloge pri ESMA. Pooblaščena bonitetna agencija zagotovi informacije o zadevah, določenih v Prilogi II, za vsako članico skupine.

3.   Bonitetna agencija vloži vlogo v katerem koli uradnem jeziku institucij Unije. Določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (13) se smiselno uporabljajo za vse drugo sporočanje med ESMA ter bonitetnimi agencijami in njihovim osebjem.

4.   ESMA v dvajsetih delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora bonitetna agencija zagotoviti dodatne informacije.

Ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem uradno obvesti bonitetno agencijo.

Člen 16

Pregled vloge za registracijo bonitetne agencije, ki ga opravi ESMA

1.   ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vlogo za registracijo bonitetne agencije na podlagi usklajenosti bonitetne agencije s pogoji iz te uredbe.

2.   ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti če bonitetna agencija:

3.   ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 60 delovnih dneh v primerih, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije.

4.   Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 17

Pregled vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij, ki ga opravi ESMA

1.   ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij na podlagi usklajenosti teh bonitetnih agencij s pogoji iz te uredbe.

2.   ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti, če katera izmed bonitetnih agencij v skupini:

3.   ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 70 delovnih dneh, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno individualno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije za vsako bonitetno agencijo v skupini.

4.   Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 18

Obvestilo o odločitvi o registraciji, zavrnitvi ali razveljavitvi registracije in objava seznama registriranih bonitetnih agencij

1.   V petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20 ESMA o odločitvi uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo. Kadar ESMA zavrne registracijo bonitetne agencije ali razveljavi registracijo bonitetne agencije, v odločitvi poda v celoti utemeljene razloge.

2.   ESMA sporoči Komisiji, Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), pristojnim organom in področnim pristojnim organom, vse odločitve, sprejete v skladu s členom 16, 17 ali 20.

3.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam bonitetnih agencij, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20. Komisija v tridesetih dneh po posodobitvi objavi ta posodobljeni seznam v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Pristojbina za registracijo in taksa za nadzor

1.   ESMA bonitetnim agencijam zaračuna pristojbine in takse v skladu s to uredbo in uredbo o pristojbinah in taksah iz odstavka 2. Te pristojbine in takse v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij, ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

2.   Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah. Navedena uredba določa zlasti vrsto pristojbin in taks ter zadeve, za katere je treba plačati pristojbine in takse, višino pristojbin in taks, način, kako jih je treba plačati, in način, kako ESMA pristojnim organom povrne vse stroške, ki bi jih lahko imeli zaradi izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

Višina pristojbine in takse, ki se zaračuna bonitetni agenciji, pokrije vse upravne stroške in je sorazmerna s prometom zadevne bonitetne agencije.

Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah iz prvega pododstavka z delegiranim aktom v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

Člen 20

Razveljavitev registracije

1.   Brez poseganja v člen 24 ESMA razveljavi registracijo bonitetne agencije, kadar:

2.   Če je po mnenju pristojnega organa države članice, v kateri se uporabljajo bonitetne ocene, ki jih je izdala zadevna bonitetna agencija, izpolnjen eden izmed pogojev iz odstavka 1, lahko ta pristojni organ od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev registracije zadevne bonitetne agencije. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevne bonitetne agencije, navede utemeljena razloge za to.

3.   Odločitev o razveljavitvi registracije začne veljati takoj v vsej Uniji, s pridržkom prehodnega obdobja za uporabo bonitetnih ocen iz člena 24(4).

POGLAVJE II

NADZOR ESMA

Člen 21

ESMA

1.   Brez poseganja v člen 25a ESMA zagotovi, da se ta uredba uporablja.

2.   ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda in posodobi smernice za sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi ter področnimi pristojnimi organi za namene te uredbe in zadevne področne zakonodaje, vključno s postopki in podrobnimi pogoji v zvezi s prenosom nalog.

3.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ESMA v sodelovanju z EBA in EIOPA do 7. junija 2011 izda in posodobi smernice o uporabi sistema odobritve v skladu s členom 4(3) te uredbe.

4.   ESMA do 2. januarja 2012 predloži Komisiji v odobritev v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 osnutek regulativnih tehničnih standardov glede:

5.   ESMA objavi poročilo o uporabi te uredbe prvič do 1. januarja 2012, potem pa vsako leto. To poročilo vsebuje predvsem oceno o tem, kako bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo, izvajajo Prilogo I.

6.   ESMA vsako leto predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poročilo o sprejetih nadzornih ukrepih in kaznih, naloženih s strani ESMA v skladu s to uredbo, vključno z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi.

7.   ESMA pri opravljanju svojih nalog sodeluje z EBA in EIOPA in se posvetuje z EBA in EIOPA preden izda in posodobi smernice in predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov iz odstavkov 2, 3 in 4.

10.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Pregled izpolnjevanja obveznosti testiranja za nazaj

1.   ESMA pri izvajanju svojega neprekinjenega nadzora nad bonitetnimi agencijami, registriranimi v skladu s to uredbo, redno pregleduje skladnost s členom 8(3).

2.   Brez poseganja v člen 23 ESMA v okviru pregleda iz odstavka 1 tudi:

11.

Členi 23 do 27 se nadomestijo z naslednjimi:

„Člen 23

Nevmešavanje v vsebino ocen ali metodologij

Pri izvrševanju svojih dolžnosti na podlagi te uredbe ESMA Komisija ali kateri koli javni organi države članice ne posegajo v vsebino bonitetnih ocen ali metodologij.

Člen 23a

Izvajanje pooblastil iz členov 23b do 23d

Pristojnosti, ki so na ESMA ali na njegove uradnike ali na druge osebe, pooblaščene s strani ESMA, prenesene s členi 23b do 23d, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 23b

Zahteve po informacijah

1.   ESMA lahko od bonitetnih agencij, oseb, vključenih v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanih subjektov in povezanih tretjih oseb, tretjih oseb, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje nekatere operativne funkcije ali dejavnosti, in ostalih oseb, ki so na druge načine tesno in pomembno povezane z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve zahteva, da predložijo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje njegovih dolžnosti iz te uredbe.

2.   Kadar ESMA zahteva informacije iz odstavka 1 z enostavnim zahtevkom:

3.   Kadar ESMA zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 s sprejetjem odločitve:

4.   Osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so z zakonom ali njihovo ustavo pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Te informacije lahko v imenu svojih strank zagotovijo ustrezno pooblaščeni pravni zastopniki. Njihove stranke pa nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5.   ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali sprejete odločitve pristojnemu organu države članice, kjer imajo prebivališče ali sedež osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije.

Člen 23c

Splošne preiskave

1.   Za izvedbo svojih nalog po tej uredbi lahko ESMA izvede vse potrebne preiskave oseb iz člena 23b(1). V ta namen imajo uradniki in druge osebe, ki jih ESMA za to pooblasti, pristojnosti da:

2.   Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, v primeru če zahtevani zapisi, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja niso predloženi ali so nepopolni, in globe, ki jih določa člen 36a v povezavi s točko 8 oddelka II Priloge III, če so odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.   Osebe iz člena 23b(1) privolijo v preiskave, ki se uvedejo na podlagi sprejete odločitve ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na voljo po Uredbi (EU) št. 1095/2010, in pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije.

4.   ESMA pravočasno pred preiskavo obvesti pristojni organ države članice, kjer je treba opraviti preiskavo, o preiskavi in identiteti pooblaščenih oseb. Uradniki zadevnega pristojnega organa na zahtevo ESMA pomagajo pooblaščenim osebam pri izvajanju njihovih dolžnosti. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko udeležijo preiskav na podlagi zahteve.

5.   Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 po nacionalnih pravilih potrebno pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Za takšno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

6.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 5, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23d

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.   Za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 23b(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregledov, lahko ESMA izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodne najave.

2.   Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki so predmet preiskave ob predložitvi odločitve, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vse pristojnosti iz člena 23c(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali dokumentacijo za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo pregleda.

3.   Če zadevna oseba ne dovoli pregleda, uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoje pristojnosti po predložitvi pisnega pooblastila o predmetu in namenu pregleda ter periodičnih denarnih kazni, določenih v členu 36b. ESMA pred pregledom o njem pravočasno obvesti pristojni organ države članice, kjer se bo izvajal pregled.

4.   Osebe iz člena 23b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi je določen predmet in namen pregleda ter datum začetka, navedene pa so tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na razpolago v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ter pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije. ESMA to odločitev sprejme po posvetovanju s pristojnim organom države članice, v kateri bo pregled potekal.

5.   Uradniki, pa tudi tisti, ki jih pooblasti ali imenuje pristojni organ države članice, v kateri se izvaja pregled, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih pooblasti ESMA. V ta namen bodo imeli pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem na podlagi zahteve.

6.   ESMA lahko od pristojnih organov držav članic tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 23c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 23c(1).

7.   Kadar uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi potrebno pomoč in po potrebi zagotovi tudi pomoč policije ali drugega enakovrednega izvršilnega organa, da se s tem omogoči izvedba inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.   Če je treba za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 po nacionalnih pravilih pridobiti pooblastilo sodišča, se zanj zaprosi. Za tovrstno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

9.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 8, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23e

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.   Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več od kršitev iz Priloge III, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika znotraj ESMA, da zadevo razišče. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri neposrednem ali posrednem nadzoru bonitetnih agencij ali v registracijskem postopku in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.   Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in ves spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja svojo pristojnost, da zahteva informacije v skladu s členom 23b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 23c in 23d. Pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 23a.

Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

3.   Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.   Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem se zagotovi pravica do vpogleda v spis ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe.

5.   Odbor nadzornikov ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členoma 25 in 36c preiskovane osebe zasliši, če tako zahtevajo, odloči, ali so te preiskovane osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 24 ter naloži globo v skladu s členom 36a.

6.   Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

7.   Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, sprejme tudi podrobna pravila glede rokov zastaranja za naložitev in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

8.   ESMA ustreznim nacionalnim organom predloži zadeve za kazenski pregon, če pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi pomenila obstoj kaznivega dejanja. Poleg tega ESMA ne nalaga glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

Člen 24

Nadzorni ukrepi ESMA

1.   Če odbor nadzornikov ESMA v skladu s členom 23e(5) ugotovi, da je bonitetna agencija zagrešila eno od kršitev navedenih na seznamu v Prilogi III, sprejme eno ali več od naslednjih odločitev:

2.   Pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 odbor nadzornikov ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, ob upoštevanju spodnjih meril:

3.   Odbor nadzornikov ESMA pred sprejetjem odločitve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 o njih obvesti EBA in EIOPA.

4.   Bonitetne ocene se lahko v regulatorne namene še naprej uporabljajo po sprejetju odločitev iz točk (a) in (c) odstavka 1 v obdobju, ki ne presega:

Odbor nadzornikov ESMA lahko tudi na prošnjo EBA ali EIOPA v izjemnih okoliščinah, ki bi lahko povzročile motnje na trgu ali ogrozile finančno stabilnost, obdobje iz točke (b) prvega pododstavka podaljša za nadaljnje tri mesece.

5.   Odbor nadzornikov ESMA nemudoma uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 1 ter jih posreduje pristojnim organom, področnim pristojnim organom, Komisiji ter EBA in EIOPA. Vse odločitve javno objavi na svoji spletni strani v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svoje odločitve v skladu s prvim pododstavkom odbor nadzornikov ESMA objavi tudi pravico zadevne bonitetne agencije, da se pritoži na odločitev, in po potrebi dejstvo, da je bila pritožba tudi vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka, in dejstvo, da obstaja možnost, da odbor za pritožbe lahko odloži izvajanje sporne odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št.1095/2010.

Člen 25

Zaslišanje zadevnih oseb

1.   Pred sprejetjem odločitev v skladu s členom 24(1) nadzorni odbor ESMA preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve nadzornega odbora ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnega sistema. V tem primeru lahko nadzorni odbor ESMA sprejme začasne odločitve in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo takoj, ko je to možno po sprejetju odločitve.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica preiskovanih oseb do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij.

Člen 25a

Pristojni področni organi, odgovorni za nadzor in uveljavitev člena 4(1) (uporaba bonitetnih ocen)

Pristojni področni organi so odgovorni za nadzor in izvajanje člena 4(1) v skladu z ustrezno področno zakonodajo.

POGLAVJE III

SODELOVANJE MED ESMA, PRISTOJNIMI ORGANI IN PRISTOJNIMI PODROČNIMI ORGANI

Člen 26

Obveznost sodelovanja

ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organi in pristojni področni organi sodelujejo, kadar je to potrebno za namene te uredbe in za namene ustrezne področne zakonodaje.

Člen 27

Izmenjava informacij

1.   ESMA, pristojni organi in pristojni področni organi si brez odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje dolžnosti, ki jih imajo po tej uredbi in po ustrezni področni zakonodaji.

2.   ESMA lahko centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim oblastem, Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugim javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Prav tako se takšnim organom ali telesom ne prepreči, da ESMA posredujejo informacije, ki jih ta utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.“

12.

Člena 28 in 29 se črtata.

13.

Členi 30, 31 in 32 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 30

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.   Kadar je to potrebno za pravilno opravljanje nadzorne naloge, lahko ESMA določene nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s smernicami, ki jih izda ESMA na podlagi člena 21(2). Te posebne nadzorne naloge lahko zlasti vključujejo pristojnost zahtevati informacije v skladu s členom 23b in izvajanja preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 23d(6).

2.   Pred prenosom nalog se ESMA posvetuje z ustreznim pristojnim organom. Takšno posvetovanje zadeva:

3.   V skladu z uredbo o pristojbinah in taksah, ki jo Komisija sprejme v skladu s členom 19(2), ESMA pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja prenesenih nalog.

4.   ESMA pregleda prenos iz odstavka 1 v ustreznih časovnih presledkih. Prenos nalog se lahko kadar koli prekliče.

Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA in ne omejuje možnosti ESMA za vodenje in nadziranje prenesene dejavnosti. Nadzorna odgovornost iz te uredbe, vključno z odločitvijo o registraciji, končno oceno in nadaljnjimi odločitvami v zvezi s kršitvami, se ne prenesejo.

Člen 31

Obvestila in zahteve za preklic pristojnih organov

1.   Če pristojni organ države članice ugotovi, da se na ozemlju njegove ali druge države članice izvajajo ali so bila izvedena dejanja v nasprotju s to uredbo, o tem čim bolj podrobno obvesti ESMA. Če pristojni organ meni, da je to primerno za preiskovalne namene, lahko pristojni organ ESMA tudi predlaga, da oceni potrebo po uporabi pristojnosti iz členov 23b in 23c glede bonitetne agencije, ki pri teh dejanjih sodeluje.

ESMA ustrezno ukrepa. Pristojnemu organu, ki poda uradno obvestilo ESMA, sporoči rezultat in po možnosti vse pomembne vmesne dogodke.

2.   Brez poseganja v dolžnost obveščanja iz odstavka 1, če pristojni organ države članice, ki poda uradno obvestilo, meni, da registrirana bonitetna agencija, katere bonitetne ocene se uporabljajo na ozemlju te države članice, krši obveznosti iz te uredbe in da so kršitve dovolj resne in stalne, da znatno vplivajo na varstvo vlagateljev ali na stabilnost finančnega sistema v tej državi članici, lahko pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, od ESMA zahteva, da v regulatorne namene začasno prekliče uporabo bonitetnih ocen zadevne bonitetne agencije s strani finančnih institucij in drugih subjektov iz člena 4(1). Pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, ESMA navede popolne razloge za zahtevo.

Če ESMA meni, da zahteva ni upravičena, o tem v pisni obliki z opredelitvijo razlogov obvesti pristojni organ, ki je podal uradno obvestilo. Če ESMA meni, da je zahteva upravičena, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev tega vprašanja.

Člen 32

Poslovna skrivnost

1.   Obveznost varovanja poslovne skrivnosti se uporablja za ESMA, pristojne organe in za vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, pristojnih organih ali pri kateri koli drugi osebi, na katero je ESMA prenesel naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je ESMA pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkrivati nobeni drugi osebi ali organu, razen kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.

2.   Vse informacije, ki jih na podlagi te uredbe pridobijo ESMA, pristojni organi, pristojni področni organi ali drugi organi in telesa iz člena 27(2) ali ki si jih medsebojno izmenjajo, se štejejo za zaupne, razen kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ ali telo v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.“

14.

Člen 33 se črta.

15.

Člena 34 in 35 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 34

Sporazum o izmenjavi informacij

ESMA lahko sklene sporazume o sodelovanju za izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije veljajo jamstva poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna tistim iz člena 32.

Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog ESMA ali navedenih nadzornih organov.

Kar zadeva posredovanje osebnih podatkov tretji državi, ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (16).

Člen 35

Razkrivanje informacij, prejetih od tretjih držav

ESMA lahko informacije, ki jih je prejel od nadzornih organov tretjih držav, razkrije samo, če so ESMA ali ti nadzorni organi pridobili izrecno soglasje nadzornega organa, ki je posredoval informacije, in se po potrebi informacije razkrijejo samo za namene, za katere je ta nadzorni organ dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje potrebno za pravne postopke.

16.

Naslov poglavja I naslova IV „Kazni, postopek z odborom in poročanje“ se nadomesti z naslovom „Kazni, globe, periodične denarne kazni, postopek v odboru, prenesena pooblastila in poročanje“.

17.

V členu 36 se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:

„Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 4(1) in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice zagotovijo, da pristojni področni organ javnosti razkrije vsako kazen, ki se izreče zaradi kršitev člena 4(1), razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.“

18.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 36a

Globe

1.   Kadar v skladu s členom 23e(5) odbor nadzornikov ESMA ugotovi, da je bonitetna agencija namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz Priloge III, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2.

Kršitev bonitetne agencije bo obravnavana kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivna dejstva, ki dokazujejo, da je bonitetna agencija ali njeno poslovodstvo namerno storilo kršitev.

2.   Osnovni zneski glob iz odstavka 1 so vključeni v naslednjih mejnih vrednostih:

ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet preteklega poslovnega leta zadevne bonitetne agencije. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za bonitetne agencije z letnim prometom pod 10 milijoni EUR, srednja vrednost velja za bonitetne agencije z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR, višja vrednost pa za bonitetne agencije z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

3.   Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz Priloge IV.

Zadevni oteževalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en oteževalni koeficient se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.   Ne glede na odstavka 2 in 3 globa ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevne bonitetne agencije v preteklem poslovnem letu; če pa je bonitetna agencija imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je globa najmanj enaka tem finančnim koristim.

Kadar neko dejanje ali opustitev dejanja bonitetne agencije šteje za več kot eno kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi le višja globa, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter povezana z eno od teh kršitev.

Člen 36b

Periodične denarne kazni

1.   Odbor nadzornikov ESMA naloži periodične denarne kazni z odločitvijo, da se:

2.   Te periodične denarne kazni morajo biti učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi dokler zadevna bonitetna agencija ali zadevna oseba ne izpolnjuje ustrezne odločitve iz odstavka 1.

3.   Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se računajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.   Periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje do šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA.

Člen 36c

Zaslišanje oseb, ki so v postopku

1.   Preden odbor nadzornikov ESMA sprejme odločitev o naložitvi globe in/ali periodične denarne kazni v skladu s členom 36a ali točkami (a) do (d) člena 36b(1), osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve odbora nadzornikov ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so osebe, ki so v postopku imele priložnost dati pripombe.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 36d

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.   ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 36a in 36b, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

2.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so upravne narave.

3.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so izvršljive.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče Evropske unije, priloži odločitvi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločitve.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z nacionalnim pravom, tako da zadevo predloži neposredno pristojnim organom.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države.

4.   Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 36e

Preverjanje Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost do preuči odločitve, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.“

19.

Člen 37 se nadomesti z:

„Člen 37

Spremembe prilog

Za upoštevanje razvoja na finančnih trgih, vključno z mednarodnim razvojem, zlasti kar zadeva nove finančne instrumente, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a ter pod pogoji iz členov 38b in 38c sprejme ukrepe za spremembo prilog, razen Priloge III.“

20.

V členu 38 se črta odstavek 2.

21.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 38a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 1. junija 2011. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 38b.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 38b in 38c.

Člen 38b

Preklic pooblastila

1.   Pooblastilo iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi bila lahko preklicana, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 38c

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

2.   Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za nasprotovanje.“

22.

Člen 39 se spremeni:

23.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Poročilo ESMA

ESMA do 31. decembra 2011 oceni potrebe osebja in sredstev, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, in predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“

24.

V členu 40 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Obstoječe bonitetne agencije lahko še naprej izdajajo bonitetne ocene, ki jih finančne institucije in drugi subjekti iz člena 4(1) uporabljajo za regulatorne namene, razen če je bila registracija zavrnjena. V primeru zavrnitve registracije se uporablja člen 24(4) in (5).“

25.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 40a

Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.   Vse pristojnosti in dolžnosti, ki so bile podeljene pristojnim organom, v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, ne glede na to ali delujejo kot pristojni organi matične države članice ali ne, in kolegijem, če so bili ustanovljeni, se zaključijo s 1. julijem 2011.

Vendar pa se vloga za registracijo, ki so jo pristojni organi matične države članice ali ustrezni kolegij prejeli do 7. septembra 2010, ne prenese na ESMA in odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije sprejmejo ti organi oziroma ustrezni kolegij.

2.   Brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 1 vse datoteke in delovne dokumente ali njihove overjene kopije v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, vključno z vsemi pregledi v teku in izvršilnimi ukrepi, prevzame ESMA na datum iz odstavka 1.

3.   Pristojni organi in kolegiji iz odstavka 1 zagotovijo, da se vsi obstoječi zapisi in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije čim prej in najkasneje do 1. julija 2011 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi in kolegiji ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti na področju bonitetnih agencij.

4.   ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov in kolegijev iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti zadevni pristojni organi in kolegiji izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v okvir te uredbe.

5.   Vsaka registracija bonitetne agencije v skladu s poglavjem I naslova III, ki jo opravi pristojni organ iz odstavka 1 tega člena, ostane veljavna po prenosu pristojnosti na ESMA.

6.   ESMA do 1. julija 2014 v okviru nadzora v teku izvede vsaj eno preiskavo vseh bonitetnih agencij, ki sodijo pod njegovo nadzorno pristojnost.“

26.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

27.

Dodajo se priloge iz Priloge II k tej uredbi.