17.5.2011

Uradni list Evropske unije

L 130/1

SKLEP KOMISIJE

z dne 27. aprila 2011

o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2772)

(2011/278/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87/ES z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 10a Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10a direktive določa, da morajo polno usklajeni izvedbeni ukrepi na ravni Skupnosti za dodelitev brezplačnih pravic do emisije, kolikor je mogoče, določiti ex-ante referenčne vrednosti za zagotovitev, da se brezplačna dodelitev pravic do emisije opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetsko učinkovite tehnologije ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih procesov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter, kjer so takšne zmogljivosti na voljo, zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, in ne smejo spodbujati povečanja emisij. Dodelitve je treba določiti pred začetkom obdobja trgovanja, da se zagotovi pravilno delovanje trga.

(2)

Pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih ali delih sektorjev mora biti začetna točka povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorja v EU v letih 2007–2008. Referenčne vrednosti bi bilo treba izračunati za proizvode in ne vhodne materiale, da se v vsakem proizvodnem procesu zadevnega sektorja ali dela sektorja čim bolj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in prihrani kar največ energetske učinkovitosti.

(3)

Komisija se je za določitev referenčnih vrednosti posvetovala z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z zadevnimi sektorji in deli sektorjev. Informacije, potrebne za oblikovanje referenčnih vrednosti, ter podatki o proizvodnji, emisijah in porabi energije za naprave so se zbirali od februarja 2009, in sicer od združenj proizvajalcev, držav članic, iz javno dostopnih in komercialnih virov ter z anketo, ki je za sodelovanje naprošala naprave.

(4)

Komisija je, kolikor je mogoče, pripravila referenčne vrednosti za proizvode in vmesne proizvode, s katerimi med seboj trgujejo naprave, ki se proizvajajo z dejavnostmi iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES. Načeloma naj bi bila za en proizvod določena ena referenčna vrednost. Če je proizvod neposredni nadomestek drugega proizvoda, morata za oba veljati ista referenčna vrednost za proizvod in s tem povezan opis proizvoda.

(5)

Komisija je štela, da je referenčno vednost za proizvod mogoče oblikovati, če so bili ob upoštevanju zahtevnosti proizvodnih procesov na voljo opisi in razvrstitve proizvodov, ki so omogočali preverjanje proizvodnih podatkov in enotno uporabo referenčne vrednosti za proizvod za namene dodeljevanja pravic do emisije po vsej Uniji. Na podlagi zemljepisne lokacije in tehnologij, surovin ter uporabljenih goriv ni bilo izvedeno nikakršno razlikovanje, da se v gospodarstvu Unije ne bi izkrivljale primerjalne prednosti pri učinkovitosti glede emisij ogljika in da bi se izboljšala usklajenost prehodnega brezplačnega dodeljevanja pravic do emisije.

(6)

Višine referenčnih vrednosti naj bi zajele vse neposredne emisije, povezane s proizvodnjo, vključno z emisijami, povezanimi s proizvodnjo izmerljive toplote, ki se uporablja v proizvodnji, ne glede na to, ali je bila izmerljiva toplota proizvedena na kraju samem ali v drugi napravi. Emisije, povezane s proizvodnjo električne energije in odvajanjem izmerljive toplote, vključno z emisijami iz proizvodnje alternativne toplotne ali električne energije, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, v primerih eksotermnih postopkov ali proizvodnje električne energije brez neposrednih emisij, so bile pri oblikovanju referenčnih vrednosti odštete. Če odštetje emisij, povezanih z odvajanjem izmerljive toplote, ni bilo izvedljivo, ta toplota ni upravičena do brezplačne dodelitve pravic do emisije.

(7)

Za zagotovitev, da bodo referenčne vrednosti privedle do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, so bile za nekatere proizvodne procese, kjer so neposredne emisije, upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije, in posredne emisije iz proizvodnje električne energije, ki na podlagi Direktive 2003/87/ES niso upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije, do določene mere medsebojno zamenljive, za oblikovanje referenčnih vrednosti upoštevane skupne emisije, vključno s posrednimi emisijami, povezanimi s proizvodnjo električne energije, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji med napravami, ki so intenzivni porabniki električne energije oziroma goriv. Za namene dodeljevanja pravic do emisije na podlagi zadevnih referenčnih vrednosti je treba upoštevati samo delež neposrednih emisij v skupnih emisijah, da bi se izognilo brezplačnemu dodeljevanju pravic do emisije za emisije, ki so povezane z električno energijo.

(8)

Komisija je za določitev referenčnih vrednosti kot izhodišče uporabila aritmetično povprečje rezultatov emisij toplogrednih plinov 10 % glede emisij toplogrednih plinov najučinkovitejših naprav v letih 2007 in 2008, za katere so bili zbrani podatki. Poleg tega je Komisija v skladu s člen 10a(1) Direktive 2003/87/ES za vse sektorje, za katere je v Prilogi I določena referenčna vrednost za proizvode, na podlagi dodatnih informacij, ki jih je pridobila iz različnih virov, in na podlagi namenske študije, ki obravnava najučinkovitejše tehnologije in potenciale za zmanjšanje emisij na evropski in mednarodni ravni, analizirala, ali ta izhodišča dovolj odražajo najučinkovitejše tehnologije, nadomestne proizvode, alternativne proizvodne procese, soproizvodnjo z visokim izkoristkom, energetsko učinkovito predelavo odpadnih plinov, uporabo biomase ter, kjer so takšne zmogljivosti na voljo, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida. Podatki, ki so bili uporabljeni pri določanju referenčnih vrednosti, so bili zbrani iz širokega nabora virov, da bi se zajelo največje možno število naprav, ki so v letih 2007 in 2008 proizvajale proizvod z referenčno vrednostjo. Najprej so bili s strani zadevnih evropskih sektorskih združenj ali v njihovem imenu zbrani podatki o rezultatih emisij toplogrednih plinov naprav sistema EU za trgovanje z emisijami, ki proizvajajo proizvode z referenčno vrednostjo, na podlagi določenih pravil, t.i. „sektorskih pravilnikov“. Komisija je kot napotek za te pravilnike pripravila smernice za kakovost in merila preverjanja podatkov za določanje referenčnih vrednosti za sistem EU za trgovanje z emisijami. Da bi se podatki evropskih sektorskih združenj dopolnili, so nato svetovalci v imenu Evropske komisije zbrali podatke od naprav, ki niso bile zajete v podatkih sektorja, podatke in analize pa so prispevali tudi pristojni organi držav članic.

(9)

Komisija je za zagotovitev, da referenčne vrednosti temeljijo na točnih in skladnih podatkih, ob pomoči svetovalcev izvedla poglobljena preverjanja skladnosti sektorskih pravilnikov ter verodostojnosti izhodiščnih vrednosti, izvedenih iz podatkov. Kot je navedeno v smernicah za kakovost in preverjanje, so bili podatki s strani neodvisnih preveriteljev preverjeni do potrebne mere.

(10)

Če se v eni napravi proizvaja več proizvodov in se pripisovanje emisij posameznim proizvodom ni štelo za upravičeno, so bile v zbiranje podatkov zajete in vključene v oblikovanje referenčne vrednosti samo naprave, ki proizvajajo en sam proizvod. To zadeva referenčne vrednosti za proizvode za apno, dolomitno apno, steklenice in kozarce za vlaganje iz brezbarvnega stekla, steklenice in kozarce za vlaganje iz barvnega stekla, fasadne opeke, tlakovce, prah, posušen z razprševanjem, fin nepremazan papir, vpojni papir, testliner in papir za valoviti sloj (fluting), nepremazan karton ter premazan karton. Za povečanje pomembnosti in preverjanje verodostojnosti rezultatov so se vrednosti povprečnega učinka 10 % najbolj učinkovitih naprav primerjale z gradivom o najučinkovitejših tehnologijah.

(11)

Če podatki niso bili na voljo, ali ni bilo na voljo podatkov, zbranih v skladu z metodologijo za določanje referenčnih vrednosti, so bile za oblikovanje višine referenčnih vrednosti uporabljene informacije o sedanjih ravneh emisij in porabe ter o najučinkovitejših tehnologijah, ki so bile večinoma izvedene iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah, uvedenih v skladu z Direktivo 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (2). Zaradi pomanjkanja podatkov o predelavi odpadnih plinov, odvedeni toploti in proizvodnji električne energije je bila zlasti višina referenčnih vrednosti za proizvode za koks in vroče litine oblikovana z izračuni neposrednih in posrednih emisij na podlagi informacij o ustreznih pretokih energije iz zadevnih referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah in privzetih emisijskih faktorjev, določenih z Odločbo Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Tudi za referenčno vrednost za proizvod za sintrano rudo so bili podatki popravljeni na podlagi ustreznih pretokov energije, določenih v zadevnih referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnologijah, ob upoštevanju zgorevanja odpadnih plinov v sektorju.

(12)

Če ni bilo mogoče oblikovati referenčne vrednosti za proizvod, nastajajo pa toplogredni plini, upravičeni do brezplačne dodelitve pravic do emisije, bi bilo treba te pravice dodeliti na podlagi generičnih nadomestnih pristopov. Oblikovana je bila hierarhija treh nadomestnih pristopov, da se vsaj za del zadevnih proizvodnih procesov čim bolj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in povečajo prihranki energije. Referenčna vednost za toploto se uporablja za procese, v katerih se porablja toplota, če se pri njih uporablja prenosnik izmerljive toplote. Če se porablja neizmerljiva toplota, se uporablja referenčna vrednost za gorivo. Višina referenčnih vrednosti za toploto in gorivo je bila oblikovana na podlagi načel preglednosti in enostavnosti z uporabo referenčne učinkovitosti široko dostopnega goriva, ki na področju učinkovitosti glede toplogrednih plinov šteje ja drugega najučinkovitejšega, ob upoštevanju energetsko učinkovitih tehnologij. Za emisije iz proizvodnih procesov je treba pravice dodeljevati na podlagi preteklih emisij. Za zagotovitev, da brezplačna dodelitev pravic do emisije za take emisije dovolj spodbuja zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, in v izogib vsakemu razlikovanju med obravnavanjem emisij iz proizvodnih postopkov, dodeljenih na podlagi preteklih emisij, in tistih v okviru sistema referenčne vrednosti za proizvod, se za določitev števila brezplačnih pravic do emisije pretekla raven dejavnosti posamezne naprave pomnoži s faktorjem 0,9700.

(13)

Vse brezplačne dodelitve v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES morajo od leta 2013 naprej potekati v skladu s temi pravili. Za uveljavitev prehodnega sistema iz člena 10a(11) Direktive 2003/87/ES, v skladu s katerim naj bi se količina brezplačno dodeljenih pravic vsako leto zmanjšala z 80 % količine, ki ustreza dodeljenim pravicam za leto 2013, na 30 % te količine v letu 2020 z namenom, da leta 2027 pravice ne bi bile več dodeljene brezplačno, se uporabljajo faktorji, določeni v Prilogi VI. Če je bil sektor ali del sektorja uvrščen na seznam, določen s Sklepom Komisije 2010/2/EU z dne 24. decembra 2009 o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (4), se ti faktorji ne uporabljajo. Pri določanju prihodnjih seznamov sektorjev ali delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, se bodo upoštevale dodelitve v skladu s tem sklepom.

(14)

Da se olajša zbiranje podatkov od upravljavcev in izračunavanje pravic do emisije, ki jih dodeljujejo države članice, bi bilo treba posamezne naprave po potrebi razdeliti na podnaprave. Države članice morajo zagotoviti, da so emisije pravilno pripisane ustreznim podnapravam in da med podnapravami ne prihaja do prekrivanj.

(15)

Države članice morajo zagotoviti, da so podatki, ki so zbrani od upravljavcev in uporabljeni za namene dodelitve, popolni, skladni in kolikor je mogoče natančni. Za zagotovitev, da brezplačna dodelitev pravic do emisije temelji na trdnih in zanesljivih podatkih, mora podatke preveriti neodvisen preveritelj. Ta sklep bi moral določiti posebne minimalne zahteve za zbiranje podatkov in njihovo preverjanje, da se olajša usklajena in dosledna uporaba predpisov o dodeljevanju.

(16)

Količina pravic, ki se brezplačno dodeli obstoječim napravam, mora temeljiti na podatkih o pretekli proizvodnji. Za zagotovitev, da referenčno obdobje karseda reprezentativno odraža cikle industrije ter da zajema ustrezno obdobje, za katerega so na voljo kakovostni podatki, in zmanjšuje učinke posebnih okoliščin, kot je začasno zaprtje naprav, so bile pretekle ravni dejavnosti določene na podlagi središčne vrednosti proizvodnje v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, oziroma, kjer je ta višja, na podlagi središčne vrednosti proizvodnje v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010. Primerno je tudi upoštevati vse znatne spremembe zmogljivosti, do katerih je prišlo v ustreznem obdobju. Za nove udeležence bi morale biti ravni dejavnosti določene na podlagi standardne uporabe zmogljivosti na temelju za sektor značilnih informacij ali na podlagi za napravo značilne uporabe zmogljivosti.

(17)	Zbrane informacije bi morale pristojnim organom in Komisiji olajšati uporabo tega sklepa.

(18)

V izogib kakršnemu koli izkrivljanju konkurence in za zagotovitev urejenega delovanja trga ogljika morajo države članice zagotoviti, da pri določanju dodelitve za posamezne naprave ne prihaja do dvojnega štetja in dvojnih dodelitev. V tem okviru morajo biti države članice zlasti pozorne pri primerih, kjer se proizvod z referenčno vrednostjo proizvaja v več kot eni napravi, kjer ena naprava proizvaja več proizvodov z referenčnimi vrednostmi in kjer prihaja do izmenjav vmesnih proizvodov prek meja naprave.

(19)

Za zagotovitev, da sistem trgovanja z emisijami sčasoma privede do zmanjšanja emisij, Direktiva 2003/87/ES določa, da se skupne količine pravic za Unijo linearno zmanjšujejo. Ker se ta zmanjšujoča količina za Unijo upošteva pri določanju največje letne količine pravic v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, je treba vse pravice do emisije, ki so napravam, ki niso zajete v tej največji letni količini iz člena 10a(5), brezplačno dodeljene v skladu s tem sklepom, prilagoditi na enak linearni način kot količino pravic za Unijo, pri čemer se kot referenčno leto uporabi leto 2013.

(20)

Enotni medsektorski korekcijski faktor, ki se uporablja v posameznem letu obdobja 2013–2020 za naprave, ki niso opredeljene kot proizvajalci električne energije in niso novi udeleženci v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, je treba določiti na podlagi predhodne skupne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije v obdobju 2013–2020, izračunane za te naprave v skladu s tem sklepom, vključno z napravami, ki bi lahko bile izključene v skladu s členom 27 navedene direktive. To količino brezplačnih pravic do emisije, dodeljeno v posameznem letu obdobja, je treba primerjati z letno količino pravic, izračunano v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, za naprave, ki niso proizvajalci električne energije ali novi udeleženci, ob upoštevanju ustreznega deleža skupne količine za Skupnost, kot je določena v skladu s členom 9 navedene direktive, in ustreznih količin emisij, ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013 naprej.

(21)

Če se med dvema ali več napravami izmenjuje izmerljiva toplota, mora brezplačna dodelitev pravic do emisije temeljiti na porabi toplote s strani naprave ter upoštevati tveganju premestitve emisij CO2. Zato je treba za zagotovitev, da je število pravic, ki se bodo brezplačno dodeljevale, neodvisno od strukture dobave toplote, pravice do emisije dodeliti potrošniku toplote.

(22)

Da se poveča pomen podatkov, ki so na voljo o rezultatih naprav, zajetih v sistem Unije, glede toplogrednih plinov, temeljijo referenčne vrednosti za proizvode za sulfatno celulozo, termomehanično celulozo in mehanično celulozo ter za predelan papir na informacijah iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah glede najboljših razpoložljivih tehnologij, ki odražajo uporabo zagonskih fosilnih goriv, uporabo fosilnih goriv (za sulfatno celulozo, termomehanično in mehanično celulozo) in termalne energije (za predelan papir). Tudi referenčna vrednost za proizvod za časopisni papir temelji na najučinkovitejših tehnologijah in pri oblikovanju reprezentativne višine referenčne vrednosti odraža uporabo termalne energije.

(23)

Da se upošteva dodatne emisije toplogrednih plinov, ki se ne odražajo v podatkih za določanje referenčnih vrednosti za nekatere naprave, zlasti emisije metana, ter da se zagotovi, da dodelitev brezplačnih pravic do emisije na podlagi referenčne vrednosti za proizvod upošteva učinkovitost procesov glede toplogrednih plinov in ne spodbuja povečanja emisij, so bile posamezne podatkovne točke z naprave na krivulji referenčne vrednosti za dušikovo kislino popravljene na podlagi informacij o povprečnih tovrstnih emisijah, ki jih je prispevala industrija, ter informacij, izvedenih iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah. Referenčna vrednost za proizvod za dušikovo kislino odraža ta popravek.

(24)

Da se upošteva razlike v konfiguracijah rafinerij, mora referenčna vrednost za proizvod za sektor rafinerij temeljiti na pristopu „ponderirane tone CO2“ (CO2 weighted tonne – v nadaljevanju: CWT). Tako je CWT edini proizvod rafinerije, njegova proizvodnja pa je bila izračunana na podlagi opredeljenih generičnih procesnih enot, ki so bile ponderirane z faktorjem emisije, ki se uporablja za destilacijo surove nafte, označenim kot faktor CWT, ki je reprezentativen za intenzivnost emisij CO2 na povprečni ravni energetske učinkovitosti, za isti standardni tip goriva za vsako procesno enoto za zgorevanje ter za povprečne emisije iz proizvodnih procesov za procesno enoto. Na tej podlagi so bile podatkovne točke, uporabljene za oblikovanje referenčne vrednosti za proizvod, izvedene s primerjanjem dejanskih emisij s skupnim CWT posamezne rafinerije. Brezplačna dodelitev pravic do emisije rafinerijam je nato popravljena tako, da so izključeni poraba in proizvodnja električne energije, da se zagotovi skladnost s členom 10a(1) Direktive 2003/87/ES.

(25)

Glede na širok spekter možne kakovosti proizvodov se referenčne vrednosti za proizvod za apno in dolomitno apno sklicujejo na standardno sestavo glede kalcijevega oksida in magnezijevega oksida. Glede emisij iz zgorevanja so bili uporabljeni podatki za specifične emisije iz izgorevanja pri proizvodnji teh standardnih proizvodov na podlagi Odločbe 2007/589/ES.

(26)

Ker nekatere referenčne vrednosti, kot so na primer referenčne vrednosti za amonijak in natrijev karbonat, predpostavljajo, da je ves CO2, ki nastaja v proizvodnih procesih, izpuščen v atmosfero, je treba emisije spremljati in o njih poročati v skladu z uredbo za spremljanje in poročanje o emisijah iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, ki mora biti v skladu s členom 14(1) Direktive 2003/78/ES sprejeta do 31. decembra 2011, ob predpostavki, da je bil ves CO2, ki je bil proizveden med temi proizvodnimi procesi izpuščen v atmosfero, ne glede na morebitno uporabo CO2 kot surovino v kemijskih proizvodnih procesih.

(27)

Referenčna vrednost za parni kreking ne zajema tako imenovanih dodatnih surovin, kemikalij visoke vrednosti, ki niso proizvedene v glavnem proizvodnem procesu, ter s tem povezanih emisij, vendar bi morale biti, kjer je primerno, dodatne surovine upoštevane pri brezplačni dodelitvi pravic do emisije ob uporabi specifičnih faktorjev emisij.

(28)	Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za proizvodnjo aromatov v rafinerijah in kemijskih obratih, mora brezplačna dodelitev pravic do emisije za aromate temeljiti na pristopu CWT, uporabljati pa je treba višino referenčne vrednosti za proizvode za rafinerije.

(29)

Glede na to, da se v proizvodnji vinil klorid monomera do določene mere uporablja vodik kot nadomestno gorivo za konvencionalna goriva, kot je zemeljski plin, kar zmanjšuje neposredne emisije postopka zgorevanja, in upoštevaje tudi, da je uporaba vodika kot surovine z vidika skupne učinkovitosti glede toplogrednih plinov primernejša, referenčna vrednost za vinil klorid monomer obravnava uporabo vodika kot gorivo enako, kot bi šlo za zemeljski plin.

(30)

Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za proizvodnjo vodika ter sinteznega plina v rafinerijah in kemijskih obratih, mora referenčna vrednost za te proizvode temeljiti na pristopu CWT in višini referenčne vrednosti za proizvode za rafinerije. Obe referenčni vrednosti se nanašata na volumetrično koncentracijo vodika.

(31)

Ker bi morala prodaja vseh pravic na dražbi od leta 2013 postati pravilo za sektor proizvodnje električne energije, pri čemer se upošteva zmožnosti tega sektorja, da povečane stroške CO2 prenese drugam, ter da se, z izjemo prehodne brezplačne dodelitve, ne bi smele dodeliti brezplačne pravice za nikakršno proizvodnjo električne energije, ta sklep ne sme obravnavati brezplačne dodelitve pravic do emisije v zvezi s proizvodnjo ali porabo električne energije. Vendar se v skladu s členom 10a(6) Direktive 2003/87/ES sektorjem ali delom sektorjev, za katere velja, da so izpostavljeni visokem tveganju premestitve emisij CO2, s finančnimi ukrepi držav članic v skladu z veljavnimi pravili državne pomoči, ki jih mora na tem področju sprejeti Komisija, lahko nadomesti izgube, povezane z emisijami toplogrednih plinov, katerih stroški so bili vključeni v ceno električne energije.

(32)

Primerno je, da referenčne vrednosti za proizvode upoštevajo energetsko učinkovito predelavo odpadnih plinov in emisije, povezane z njihovo rabo. Zato je bil pri oblikovanju višine referenčnih vrednosti za proizvode, pri proizvodnji katerih nastajajo ti odpadni plini, v veliki meri upoštevana vsebnost ogljika v teh odpadnih plinih. Če se odpadni plini odvajajo iz proizvodnih procesov zunaj sistemskih meja zadevne referenčne vrednosti za proizvod ter zgorevajo v proizvodnji toplote zunaj sistemskih meja referenčne vrednosti za proizvod, kot je določena v Prilogi I, je treba s tem povezane emisije upoštevati tako, da se dodelijo dodatne pravice do emisije na podlagi referenčne vrednosti za toploto ali gorivo. V luči splošnega načela, da naj se glede proizvodnje električne energije ne bi brezplačno dodeljevale nobene pravice do emisije, je v izogib neupravičenemu izkrivljanju konkurence na trgih električne energije, namenjene industrijskim napravam, te ob upoštevanju cene ogljika, ki je vsebovana v električni energiji, primerno, da se v primerih, kjer se odpadni plini odvajajo iz proizvodnih procesov zunaj sistemskih meja zadevne referenčne vrednosti za proizvod ter zgorevajo v proizvodnji električne energije, ne dodelijo nobene dodatne pravice preko deleža vsebnosti ogljika v teh plinih, ki je upoštevana v zadevni referenčni vrednosti za proizvod.

(33)

Referenčne vrednosti za proizvode upoštevajo tudi pretekle emisije iz sežiganja odpadnih plinov, povezanega s proizvodnjo določenega proizvoda, tako da je treba gorivo, porabljeno za sežiganje zaradi varnosti, šteti kot gorivo, porabljeno za proizvodnjo neizmerljive toplote, da se upošteva obvezno naravo tega sežiganja.

(34)

Za spopadanje s podnebnimi spremembami in zmanjšanje intenzivnosti emisij CO2 iz gospodarstev so potrebne znatne naložbe. Zato je treba ta sklep uporabljati na način, ki spodbuja naložbe v čiste tehnologije v vseh sektorjih in delih sektorjev. V skladu z Direktivo 2003/87/ES lahko v prihodnosti druge politike in ukrepi dopolnjujejo ta cilj in spodbujajo učinkovito uporabo pravic za ustvarjanje znatnih naložb v energetsko učinkovitejše tehnologije. Zlasti če se končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vse obstoječe naprave, določena v skladu s tem sklepom, zmanjša znatno pod največjo letno količino pravic iz člena 10a(5) Direktive 2003/87/ES, se lahko s spremembo tega sklepa določi spodbude za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 10a(1) Direktive 2003/87/ES z dodeljevanjem pravic napravam, ki so zmožne izvajati inovativne tehnologije, ki nadalje zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.

(35)

Naložbe v znatne razširitve zmogljivosti, ki novim udeležencem omogočajo dostop do rezerv iz člena 10a(7) Direktive 2003/87/ES morajo biti nedvoumne in dovolj velike, da se izogne zgodnji porabi pravic iz rezerve za nove udeležence in nepotrebnim upravnim bremenom, prepreči izkrivljanje konkurence ter zagotovi enako obravnavanje naprav po vseh državah članicah. Zato je primerno določiti prag znatne spremembe zmogljivosti v višini 10 % nastavljene zmogljivosti naprave in pri tem zahtevati, da sprememba nastavljene zmogljivosti povzroči znatno višjo ali nižjo raven dejavnosti zadevne naprave. Vendar je pri ocenjevanju doseganja tega praga treba upoštevati postopne razširitve in zmanjšanja zmogljivosti.

(36)

Glede na omejeno število pravic v rezervi za nove udeležence, je takrat, ko je novim udeležencem izdano znatno število teh pravic, primerno oceniti, ali je zagotovljen pravičen in enak dostop do preostalih pravic iz te rezerve. Glede na rezultate te ocene je mogoče vzpostaviti sistem za čakalno listo. Zasnova in opredelitev meril za upravičenost takega sistema morata upoštevati različne prakse izdajanja dovoljenj v državah članicah, morata se izogibati zlorabam ter ne smeta spodbujati k temu, da bi se pravice v rezervi zadrževale nerazumno dolgo.

(37)

Za zagotovitev, da se napravam, ki so prenehale z dejavnostjo, brezplačno ne dodelijo pravice, mora ta sklep določiti predpise, ki opredeljujejo take naprave in prepovedujejo izdajanje pravic, razen če se ugotovi, da bodo take naprave ponovno začele z dejavnostjo v določenem in razumnem časovnem okviru.

(38)

Za prilagoditev števila pravic do emisije, ki se dodeli napravi, ki je delno prenehala z dejavnostjo, so bili opredeljeni posebni pragi za primerjavo zmanjšane ravni dejavnosti z začetno ravnjo dejavnosti. Število pravic do emisij, ki se dodeli, je treba nato ustrezno prilagoditi od leta, ki sledi tistemu, v katerem je naprava deloma prenehala z dejavnostjo. Če taka naprava ponovno doseže raven dejavnosti, ki presega prag, je treba začetno število pravic do emisije, ki se jih dodeli, glede na raven dejavnosti naprave delno ali celo v celoti obnoviti.

(39)	Kjer je primerno, se je upoštevalo navodila za razlago Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.

(40)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta sklep določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES od leta 2013 dalje.

Člen 2

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s poglavjem III (nepremične naprave) Direktive 2003/87/ES v obdobjih trgovanja od leta 2013 naprej z izjemo prehodne brezplačne dodelitve pravic do emisije za modernizacijo proizvodnje električne energije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„obstoječa naprava“ pomeni vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES ali dejavnost, ki je v skladu s členom 24 navedene direktive prvič vključena v sistem Unije, in ki

(i)	je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov pridobila pred 30. junijem 2011 ali

(ii)

dejansko opravlja dejavnost ter je do 30. junija 2011 pridobila vsa ustrezna okoljska dovoljenja, vključno z dovoljenjem iz Direktive 2008/1/ES, kjer je ustrezno, ter je do 30. junija 2011 izpolnila vsa druga merila, določena z nacionalnim pravnim redom zadevne države članice, na podlagi katerih bi bila naprava upravičena do dovoljenja za emisije toplogrednih plinov;

(b)	„podnaprava z referenčno vrednostjo za proizvode“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije v zvezi s proizvodnjo proizvoda, za katerega je bila v Prilogi I določena referenčna vrednost;

(c)

„podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, ki niso zajeti v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode v zvezi s proizvodnjo, dovod iz naprave ali drugega subjekta, ki je vključen v sistem Unije, ali oboje, izmerljive toplote, ki se

—	porabi znotraj meja naprave za proizvodnjo izdelkov ali mehanske energije, ki ni uporabljena za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, ali

—	odvede napravi ali drugemu subjektu, ki ni zajet v sistem Unije, z izjemo odvajanja za proizvodnjo električne energije;

(d)

„podnaprava z referenčno vrednostjo za gorivo“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, ki niso zajeti v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode v zvezi s proizvodnjo neizmerljive toplote z zgorevanjem goriva, ki se porabi za proizvodnjo izdelkov ali mehanske energije, ki ni uporabljena za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, vključno s sežiganjem zaradi varnosti;

(e)	„izmerljiva toplota“ pomeni čisti toplotni pretok skozi določljive cevovode ali vode z uporabo prenosnika toplote, kot so zlasti para, vroč zrak, voda, olje, utekočinjene kovine in soli, za katere je nameščen merilnik toplotne energije oziroma bi ta lahko bil nameščen;

(f)	„merilnik toplotne energije“ pomeni merilnik toplotne energije v smislu Priloge MI-004 k Direktivi 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali katero koli drugo napravo za merjenje in beleženje proizvedene toplotne energije na podlagi volumnov pretoka in temperatur.

(g)	„neizmerljiva toplota“ pomeni vso toploto, ki ni izmerljiva toplota;

(h)

„podnaprava z emisijami iz proizvodnih procesov“ pomeni emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES razen ogljikovega dioksida, do katerih prihaja izven meja sistema referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge I, ali emisije ogljikovega dioksida, do katerih prihaja izven meja sistema referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge I zaradi ene izmed naslednjih dejavnosti, in emisije, ki izhajajo iz izgorevanja nepopolno oksidiranega ogljika, proizvedenega kot posledica naslednjih dejavnosti zaradi proizvodnje izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije, če bi se emisije, ki bi se pojavile pri izgorevanju količine zemeljskega plina, enakovredne tehnično uporabljivi vsebnosti energije izgorelega nepopolno oksidiranega ogljika, odštele:

(i)	kemijska ali elektrolizna redukcija kovinskih spojin v rudah, koncentratih in sekundarnih snoveh;

(ii)	odstranitev nečistoč iz kovin in kovinskih spojin;

(iii)

razgradnja karbonatov, razen tistih za čiščenje izpušnih plinov;

(iv)	kemična sinteza, pri kateri snov, ki vsebuje ogljik, sodeluje v reakciji, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(v)	uporaba aditivov ali surovin, ki vsebujejo ogljik, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(vi)	kemijska ali elektrolizna redukcija metaloidnih oksidov ali nekovinskih oksidov, kot so silicijevi oksidi in fosfati;

(i)

„bistveno povečanje zmogljivosti“ pomeni znatno razširitev začetne nastavljene zmogljivosti podnaprave, pri čemer pride do vseh spodaj naštetih sprememb:

(i)	ena ali več določljivih fizičnih sprememb pri tehnični nastavitvi in delovanju naprave, pri čemer ne gre za preprosto zamenjavo proizvodne linije, in

(ii)	podnaprava lahko opravlja dejavnost z najmanj 10 % večjo zmogljivostjo od začetne zmogljivosti, ki je bila za podnapravo nastavljena pred spremembo, ali

(iii)

podnaprava, na katero se fizične spremembe nanašajo, dosega znatno višjo raven dejavnosti, zaradi katere se ji dodelijo dodatne pravice do emisije v višini več kot 50 000 pravic na leto, ki predstavljajo vsaj 5 % predhodnega letnega števila pravic do emisij, brezplačno dodeljenih tej podnapravi pred spremembo;

(j)	„bistveno zmanjšanje zmogljivosti“ pomeni eno ali več določljivih fizičnih sprememb, ki vodijo v znatno zmanjšanje začetne nastavljene zmogljivosti podnaprave in ravni njene dejavnosti v obsegu, ki pomeni bistveno povečanje zmogljivosti;

(k)	„bistvena sprememba zmogljivosti“ pomeni bistveno povečanje zmogljivosti ali bistveno zmanjšanje zmogljivosti;

(l)	„dodana zmogljivost“ pomeni razliko med začetno nastavljeno zmogljivostjo podnaprave in nastavljeno zmogljivostjo iste podnaprave po bistvenem povečanju zmogljivosti, določeno na podlagi povprečja dveh največjih mesečnih obsegov proizvodnje v prvih šestih mesecih po začetku spremenjene dejavnosti;

(m)

„zmanjšana zmogljivost“ pomeni razliko med začetno nastavljeno zmogljivostjo podnaprave in nastavljeno zmogljivostjo iste podnaprave po znatnem zmanjšanju zmogljivosti, določeno na podlagi povprečja dveh največjih mesečnih obsegov proizvodnje v prvih šestih mesecih po začetku spremenjene dejavnosti;

(n)

„začetek običajne dejavnosti“ pomeni preverjen in odobren prvi dan neprekinjenega 90-dnevnega obdobja ali, kjer običajen proizvodni cikel v zadevnem sektorju ne predvideva neprekinjene proizvodnje, prvi dan 90-dnevnega obdobja, razdeljenega na proizvodne cikle, ki so za sektor značilni, med katerim naprava opravlja dejavnost vsaj s 40 % svoje zmogljivosti, za katero je oprema zasnovana, da jo sprejme, ob upoštevanju, kjer je ustrezno, za napravo značilne pogoje dejavnosti;

(o)

„začetek spremenjene dejavnosti“ pomeni preverjen in odobren prvi dan neprekinjenega 90-dnevnega obdobja ali, kjer običajen proizvodni cikel v zadevnem sektorju ne predvideva neprekinjene proizvodnje, prvi dan 90-dnevnega obdobja, razdeljenega na proizvodne cikle, ki so za sektor značilni, med katerim spremenjena podnaprava opravlja dejavnost vsaj s 40 % svoje zmogljivosti, za katero je oprema zasnovana, ob upoštevanju, kjer je ustrezno, za podnapravo značilnih pogojev dejavnosti;

(p)	„sežiganje zaradi varnosti“ pomeni zgorevanje pilotnih goriv in zelo spremenljivih količin procesnih ali odpadnih plinov v enoti, ki je izpostavljena atmosferskim motnjam, v skladu z izrecnimi zahtevami zaradi varnostnih razlogov iz ustreznih dovoljenj za napravo;

(q)	„zasebno gospodinjstvo“ pomeni bivalno enoto, v kateri si osebe posamezno ali v skupinah urejajo preskrbo z izmerljivo toploto;

(r)	„preveritelj“ pomeni pristojno, neodvisno osebo ali organ za preverjanje z odgovornostjo za izvajanje in poročanje o postopku preverjanja v skladu z natančnimi zahtevami, ki jih je država članica določila v skladu s Prilogo V Direktive 2003/87/ES;

(s)	„razumno zagotovilo“ pomeni visoko vendar ne absolutno stopnjo zagotovila, pozitivno izraženega v mnenju pri preverjanju, da preverjeni podatki ne vsebujejo napačne navedbe;

(t)	„stopnja zagotovila“ pomeni stopnjo, do katere preveritelj zanesljivo verjame v sklepe preverjanja, da je dokazano, ali podatki, predloženi za napravo, vsebujejo napačno navedbo, ali ne;

(u)

„napačna navedba“ pomeni pomembno napačno navedbo (opustitve, napačna prikazovanja in napake, brez upoštevanja dopustne negotovosti) v predloženih podatkih, ki bi, po strokovnem preudarku preveritelja, lahko vplivala na nadaljnjo uporabo podatkov s strani pristojnega organa pri izračunu dodelitve pravic do emisije.

Člen 4

Pristojni organ in zaokroževanje

1. Države članice sprejmejo ustrezno upravno ureditev, vključno z imenovanjem pristojnega organa ali organov v skladu s členom 18 Direktive 2003/87/ES, za izvajanje določb iz tega sklepa.

2. Vsi izračuni v zvezi s številom pravic, ki se opravljajo v skladu s tem sklepom, se zaokrožijo na najbližjo (celo) pravico.

POGLAVJE II

OBSTOJEČE NAPRAVE

Člen 5

Identifikacija naprav

1. Vsaka država članica identificira vse naprave na svojem ozemlju, ki so upravičene do brezplačne dodelite v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES.

2. Vsaka država članica identificira tudi vse proizvajalce električne energije, ki proizvajajo toploto, in male naprave, ki so iz sistema Unije lahko izključene na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES.

Člen 6

Razdelitev na podnaprave

1. Države članice za namene tega sklepa vsako napravo, ki je upravičena do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, razdelijo na eno ali več navedenih podnaprav, kakor je primerno:

(a)	podnaprava z referenčno vrednostjo za proizvode;

(b)	podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto;

(c)	podnaprava z referenčno vrednostjo za gorivo;

(d)	podnaprava z emisijami iz proizvodnih procesov.

Podnaprave v največji možni meri ustrezajo fizičnim delom naprave.

Države članice morajo za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo in podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov na podlagi oznak NACE in Prodkom jasno razločiti, ali zadevni proces služi sektorju ali delu sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2, kot je določeno v Sklepu Komisije 2010/2/EU, ali ne.

Če je naprava, vključena v sistem Unije, proizvedla in odvedla izmerljivo toploto napravi ali drugemu subjektu, ki ni vključen v sistem Unije, države članice štejejo, da zadevni proces podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto za to toploto ne služi sektorju ali delu sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2, kot je določeno v Sklepu Komisije 2010/2/EU, razen če je pristojni organ prepričan, da potrošnik izmerljive toplote pripada sektorju ali delu sektorja, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU velja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

2. Vsota vhodnih materialov, obsega proizvodnje in emisij iz posameznih podnaprav ne sme presegati skupnih vhodnih materialov, obsega proizvodnje in emisij iz naprave.

Člen 7

Zbiranje izhodiščnih podatkov

1. Države članice za vsako obstoječo napravo, ki je upravičena do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, vključno z napravami, ki opravljajo dejavnost zgolj občasno, zlasti napravami v rezervi ali v pripravljenosti, ter napravami, ki opravljajo dejavnost sezonsko, za vsa leta v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 ali, kjer je primerno, od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010, v katerih je bila naprava dejavna, od upravljavca zbere vse ustrezne informacije in podatke glede vsakega parametra iz Priloge IV.

2. Države članice podatke zbirajo ločeno za vsako podnapravo. Po potrebi lahko države članice od upravljavca zahtevajo dodatne podatke.

Države članice lahko v primerih, ko 95 % vhodnih materialov, obsega proizvodnje in ustreznih emisij podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov služi sektorjem ali delom sektorjev, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, ali ko 95 % vhodnih materialov, obsega proizvodnje in ustreznih emisij podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov služi sektorjem ali delom sektorjev, ki ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, upravljavce izvzamejo od obveznosti predložitve podatkov, ki omogočajo razločevanje glede izpostavljenosti premestitvi emisij CO2.

3. Države članice od upravljavca zahtevajo, da predloži začetno nastavljeno zmogljivost vsake podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode, določeno, kot sledi:

(a)	načeloma je začetna nastavljena zmogljivost povprečje 2 najvišjih mesečnih obsegov proizvodnje v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, če podnaprava s tako obremenitvijo deluje 720 ur mesečno, 12 mesecev na leto;

(b)	če začetne nastavljene zmogljivosti ni mogoče določiti v skladu s točko (a), se izvede poskusno preverjanje zmogljivosti podnaprave pod nadzorom preverjevalca za zagotovitev, da so uporabljeni parametri značilni za zadevni sektor, rezultati poskusnega preverjanja pa reprezentativni.

4. Če je bila zmogljivost podnaprave bistveno spremenjena med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2011, države članice od upravljavca zahtevajo, da poleg začetne nastavljene zmogljivosti navedene podnaprave, določene v skladu z odstavkom 3, do začetka spremenjene dejavnosti predloži dodatno zmogljivost ali, kjer je primerno, zmanjšano zmogljivost ter nastavljeno zmogljivost podnaprave po tem, ko je bila njena zmogljivost bistveno spremenjena, določeno na podlagi povprečja dveh največjih mesečnih obsegov proizvodnje v prvih šestih mesecih po začetku spremenjene dejavnosti. Pri ocenjevanju kakršne koli nadaljnje bistvene spremembe zmogljivosti, države članice kot začetno nastavljeno zmogljivost podnaprave upoštevajo to nastavljeno zmogljivost podnaprave po tem, ko je bila njena zmogljivost bistveno spremenjena.

5. Države članice pridobivajo, beležijo in dokumentirajo podatke na način, ki pristojnemu organu omogoča njihovo ustrezno uporabo.

Države članice od upravljavca lahko zahtevajo, da za predložitev podatkov uporabi elektronsko predlogo, ali pa za to določijo obliko datoteke. Države članice pa s strani upravljavcev sprejmejo uporabo vseh elektronskih predlog ali specifikacij oblike datoteke, ki jih je Komisija objavila za zbiranje podatkov v skladu s tem členom, razen če predloga ali specifikacija oblike datoteke države članice ne zahteva najmanj vnosa istih podatkov.

6. Vhodni materiali, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, za katere so na voljo samo podatki na ravni naprave kot celote, se sorazmerno pripišejo ustreznim podnapravam, kot sledi:

(a)	če se različni proizvodi proizvajajo eden za drugim v isti proizvodni liniji, se vhodni materiali, obseg proizvodnje in ustrezne emisije pripisujejo sekvenčno na podlagi časa uporabe na leto za vsako podnapravo;

(c)

če vhodnih materialov, obsega proizvodnje in ustreznih emisij ni mogoče pripisati v skladu s točko (a), se pripišejo na podlagi mase ali prostornine posameznih proizvodov, ki se proizvajajo, ali ocen, ki temeljijo na razmerju prostih reakcijskih entalpij zadevnih kemijskih reakcij, ali drugega ustreznega ključa za razporeditev, ki se ujema s preudarjeno znanstveno metodologijo.

7. Države članice od upravljavca zahtevajo popolne in dosledne podatke ter zagotovilo, da ne prihaja do prekrivanja med podnapravami in dvojnega štetja. Države članice zagotovijo zlasti, da upravljavci ravnajo s potrebno skrbnostjo in predložijo podatke, ki dosegajo največjo možno raven natančnosti, da se omogoči razumno zagotovilo za celovitost podatkov.

Zato države članice zagotovijo, da vsak upravljavec predloži tudi metodološko poročilo, ki zajema zlasti opis naprave, metodologijo, ki se je uporabljala za zbiranje, različne vire podatkov, stopnje izračunov in, kjer je primerno, predpostavke in metodologijo, ki so bile uporabljene za pripis emisij ustreznim podnapravam v skladu z odstavkom 6. Države članice lahko od upravljavca zahtevajo, da dokaže točnost in popolnost predloženih podatkov.

8. Če podatki manjkajo, države članice od upravljavca zahtevajo, da za to navede upravičene razloge.

Države članice od upravljava zahtevajo, da pred preverjanjem, oziroma najpozneje med preverjanjem s strani preverjevalca, vse manjkajoče podatke nadomestijo z zadržanimi ocenami, ki temeljijo zlasti na najboljši praksi sektorja in najnovejšem znanstvenem in tehničnem znanju.

Če so podatki dostopni delno, zadržana ocena pomeni, da ekstrapolirana vrednost ne sme biti večja kot 90 % vrednosti, ki se pridobi z uporabo dostopnih podatkov.

Če podatki o pretokih izmerljive toplote za podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto niso dostopni, se lahko izpelje približek, ki ustreza vložku energije, pomnoženemu z izmerjeno učinkovitostjo proizvodnje toplote, kot jo je preveril preverjevalec. Če takih podatkov o učinkovitosti ni, se uporabi referenčna učinkovitost 70 % za ustrezni vložek energije proizvodnje izmerljive toplote.

9. Na zahtevo da vsaka država članica podatke, ki jih je zbrala na podlagi odstavkov 1 do 6, na voljo Komisiji.

Člen 8

Preverjanje

1. Države članice v postopku zbiranja podatkov v skladu s členom 7 sprejmejo samo podatke, ki jih je preveritelj preveril in potrdil kot zadovoljive. Postopek preverjanja se nanaša na metodološko poročilo in sporočene parametre iz člena 7 in Priloge IV. Preverjanje obravnava zanesljivost, verodostojnost in točnost podatkov, ki jih je predložil upravljavec, ter vodi k oblikovanju mnenja pri preverjanju, ki z razumnim zagotovilom navaja, ali preverjeni podatki vsebujejo napačno navedbo, ali ne.

2. Države članice zagotovijo, da je preveritelj neodvisen od upravljavca, da svoje dejavnosti izvaja profesionalno in objektivno ter da razume:

(a)	določbe tega sklepa ter ustrezne standarde in navodila;

(b)	zakonodajne, regulatorne in upravne zahteve, pomembne za dejavnosti, ki se preverjajo;

(c)	pridobivanje vseh informacij, povezanih z vsakim parametrom ali virom emisij v napravi, zlasti v zvezi z zbiranjem, merjenjem, izračunavanjem in poročanjem podatkov.

3. Poleg zahtev iz Odločbe Komisije 2007/589/ES države članice zagotovijo, da so izpolnjene vse naslednje minimalne zahteve:

(a)	preveritelj je načrtoval in izvedel preverjanje s strokovnim skepticizmom, pri čemer priznava, da lahko pride do okoliščin, ki povzročijo bistveno napačne navedbe v predloženih informacijah in podatkih;

(b)

preveritelj je potrdil le tiste parametre iz poročila, ki imajo visoko stopnjo gotovosti. Za visoko stopnjo gotovosti mora upravljavec dokazati, da:

(i)	v parametrih v poročilu ni neskladij;

(ii)	so bili parametri zbrani v skladu z veljavnimi standardi ali navodili;

(iii)

so ustrezne evidence naprave popolne in skladne.

(c)	preveritelj je postopek preverjanja začel s strateško analizo vseh zadevnih dejavnosti, ki se izvajajo v napravi, ter ima pregled nad vsemi dejavnostmi in njihovim pomenom za namene dodeljevanja;

(d)	preveritelj je upošteval vse informacije iz dovoljenja za emisije toplogrednih plinov ali drugih ustreznih okoljskih dovoljenj, kot je dovoljenje iz Direktive 2008/1/ES, zlasti pri ocenjevanju začetne nastavljene zmogljivosti podnaprave;

(e)	preveritelj je analiziral vsa vsebovana tveganja ter tveganja pri nadzoru v zvezi s področjem in zahtevnostjo dejavnosti upravljavca ter parametri za dodelitev, ki bi lahko povzročila bistveno napačne navedbe, ter je pripravil načrt preverjanja upoštevaje to analizo tveganja;

(f)

preveritelj je opravil obisk na kraju samem, če je bilo primerno, da bi pregledal delovanje merilnikov in sistemov spremljanja, opravil razgovore ter zbral dovolj informacij in dokazov. Če je preveritelj presodil, da obisk na kraju samem ni primeren, mora svojo odločitev v celoti utemeljiti ustreznemu organu;

(g)

preveritelj je izvedel načrt preverjanja z zbiranjem podatkov v skladu z opredeljenimi metodami vzorčenja, preskusi na podlagi obiskov, pregledi dokumentov, analitskimi postopki in postopki pregledovanja podatkov, vključno z vsemi ustreznimi dodatnimi dokazi, na podlagi katerih bo temeljil sklep preveriteljevega preverjanja;

(h)	preveritelj je od upravljavca zahteval, da zagotovi manjkajoče podatke ali dopolni manjkajoče dele revizijskih sledi, pojasni nihanja v parametrih ali podatkih o emisijah, oziroma revidira izračune ali prilagodi sporočene podatke;

(i)

preveritelj je pripravil notranje poročilo o preverjanju. Poročilo o preverjanju vključuje dokaze, da so bili strateška analiza, analiza tveganja in načrt preverjanja v celoti izvedeni, in zagotavlja dovolj informacij za podporo mnenj pri preverjanju. Notranje poročilo o preverjanju prav tako lajša morebitno oceno revizije s strani pristojnega organa in akreditacijskega organa;

(j)	preveritelj je ocenil, ali sporočeni parametri vsebujejo napačne navedbe ter ali na podlagi ugotovitev iz notranjega poročila o preverjanju obstajajo druga vprašanja, ki so pomembna za mnenje pri preverjanju;

(k)	preveritelj je v poročilu o preverjanju predstavil metodologijo preverjanja, ugotovitve in mnenje pri preverjanju ter poročilo naslovil na upravljavca, ki ga mora predložiti pristojnemu organu skupaj z metodološkim poročilom in sporočenimi parametri.

4. Države članice napravi ne dodelijo brezplačno pravic do emisij, če podatki, ki se nanašajo na to napravo, niso potrjeni kot zadovoljivi.

Države članice se lahko v primeru, da podatki, ki se nanašajo na napravo, niso potrjeni kot zadovoljivi, odločijo brezplačno dodeliti pravice do emisije tej napravi le, če so prepričane, da je do vrzeli v podatkih, ki so privedli do ocene preveritelja, prišlo zaradi izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti niti z izvajanjem potrebne skrbnosti in na katere upravljavec zadevne naprave ne more vplivati, zlasti gre pri tem za okoliščine, kot so naravne nesreče, vojna, vojne grožnje, teroristična dejanja, revolucija, upor, sabotaža ali vandalizem.

5. Pri preverjanju države članice zagotavljajo zlasti, da ne prihaja do prekrivanja med podnapravami in dvojnega štetja.

Člen 9

Pretekla raven dejavnosti

1. Glede obstoječih naprav države članice na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 7, za vsako obstoječo napravo določijo pretekle ravni dejavnosti za uvodno obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 ali, kjer so te višje, za uvodno obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010.

2. Pretekla raven dejavnosti glede posameznih proizvodov se za vsak proizvod, za katerega je bila določena referenčna vrednost iz Priloge I, nanaša na središčno vrednost letne pretekle proizvodnje tega proizvoda v zadevni napravi v uvodnem obdobju.

3. Pretekla raven dejavnosti glede na toploto se nanaša na središčno vrednost letne pretekle v uvodnem obdobju dovedene izmerljive toplote iz naprave, ki jo zajema sistem Unije, v uvodnem obdobju proizvedene, ali v uvodnem obdobju dovedene in proizvedene izmerljive toplote, porabljene v mejah naprave za proizvodnjo izdelkov ali mehanske energije razen tiste, ki se uporabi za proizvodnjo elektrike, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, ali izvožene v napravo ali drug subjekt, ki ga ne zajema sistem Unije, z izjemo odvajanja za proizvodnjo električne energije, izraženo v terajoulih na leto.

4. Pretekla raven dejavnosti glede na gorivo se nanaša na središčno vrednost letne pretekle porabe goriv, porabljenih za proizvodnjo neizmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije, razen tiste, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, vključno s sežiganjem zaradi varnosti, v uvodnem obdobju, izraženo v terajoulih na leto.

5. Za emisije iz proizvodnih procesov, ki so nastale v zvezi s proizvodnjo proizvodov v napravi v uvodnem obdobju iz odstavka 1, se pretekla raven dejavnosti za proizvodni proces nanaša na središčno vrednost letnih preteklih emisij iz proizvodnih procesov, izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

6. Za določitev središčnih vrednosti iz odstavkov 1 do 5 se upoštevajo samo koledarska leta, v katerih je naprava bila dejavna vsaj en dan.

Če je bila naprava v zadevnem uvodnem obdobju dejavna manj kot dve koledarski leti, se pretekla raven dejavnosti izračuna na podlagi začetne nastavljene zmogljivosti, določene v skladu z metodologijo iz člena 7(3), vsake podnaprave, pomnožene z ustreznim faktorjem uporabe zmogljivosti, določenim v skladu s členom 18(2).

7. Ne glede na odstavek 2 države članice določijo preteklo raven dejavnosti po posameznem proizvodu za tiste proizvode, za katere se uporabljajo referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge III, na podlagi središčne vrednosti letne pretekle proizvodnje v skladu s formulami iz navedene priloge.

8. Obstoječe naprave, ki opravljajo dejavnost samo občasno, vključno zlasti z napravami v rezervi ali v pripravljenosti ter napravami, ki opravljajo dejavnost sezonsko, in ki v danem koledarskem letu v uvodnem obdobju niso bile dejavne niti en dan, se pri določitvi središčnih vrednosti iz odstavka 1 upoštevajo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	jasno je prikazano, da se naprava uporablja občasno, zlasti da redno opravlja dejavnost v pripravljenosti ali kot rezerva, ali pa redno opravlja dejavnost sezonsko;

(b)	naprava ima dovoljenje za emisije toplogrednih plinov in vsa druga ustrezna dovoljenja, ki jih za dejavnost naprave zahteva nacionalna pravna ureditev države članice;

(c)	tehnično je mogoče dejavnost začeti v kratkem času, naprava pa se redno vzdržuje.

9. Pretekle ravni dejavnosti za obstoječo napravo, katere zmogljivosti so bile med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2011 bistveno razširjene ali bistveno zmanjšane, se za zadevno napravo določijo kot vsota središčnih vrednosti, določenih v skladu z odstavkom 1 in brez bistvene spremembe zmogljivosti, ter preteklih ravni dejavnosti razširjene ali zmanjšane zmogljivosti.

Pretekle ravni dejavnosti razširjene ali zmanjšane zmogljivosti se določijo kot razlika med začetnimi nastavljenimi zmogljivostmi vsake podnaprave, katere zmogljivost je bila bistveno spremenjena, določeno v skladu s členom 7(3), do začetka spremenjene dejavnosti, in nastavljenimi zmogljivostmi po bistveni spremembi zmogljivosti, določeno v skladu s členom 7(4), pomnožena s povprečno preteklo rabo zmogljivosti zadevne naprave v konfiguraciji brez znatne spremembe zmogljivosti iz let pred začetkom spremenjene dejavnosti.

Člen 10

Dodelitev na ravni naprave

1. Države članice na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 7, za vsako leto v skladu z odstavki 2 do 8 izračunajo število brezplačno dodeljenih pravic do emisije od leta 2013 dalje za vsako posamezno obstoječo napravo na njihovem ozemlju.

2. Za namene tega izračuna države članice najprej na naslednji način določijo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako podnapravo posebej:

(a)	predhodno letno število pravic do emisij, dodeljenih brezplačno za dano leto, za vsako podnapravo z referenčnimi vrednostmi za proizvode ustreza višini referenčne vrednosti za ta proizvod, kot je navedena v Prilogi I, pomnoženi z ustrezno preteklo ravnjo dejavnosti glede proizvoda;

(b)

za:

(i)

podnapravo z referenčnimi vrednostmi za toploto predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij za dano leto ustreza višini referenčne vrednosti za toploto za izmerljivo toploto, kot je navedena v Prilogi I, pomnoženi s preteklo ravnjo dejavnosti glede toplote za porabo izmerljive toplote;

(ii)	podnapravo z referenčnimi vrednostmi za gorivo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij za dano leto ustreza višini referenčne vrednosti za gorivo, kot je navedena v Prilogi I, pomnoženi s preteklo ravnjo dejavnosti glede goriva za porabljeno gorivo;

(iii)

podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij za dano leto ustreza pretekli ravni dejavnosti za proizvodni proces, pomnoženi z 0,9700.

3. Kolikor je izmerljiva toplota odvedena zasebnim gospodinjstvom, predhodno letno število pravic do emisije, določeno v skladu z odstavkom 2(b), točko (i), za leto 2013 pa je nižje od središčne vrednosti letnih preteklih emisij, povezanih s proizvodnjo izmerljive toplote, ki jo je navedena podnaprava v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 odvedla zasebnim gospodinjstvom, se predhodno letno število pravic do emisije za leto 2013 prilagodi za razliko. V vsakem letu od 2014 do 2020 se predhodno letno število pravic do emisije, določeno v skladu z odstavkom 2(b), točko (i), prilagodi, kolikor je predhodno letno število pravic do emisije za navedeno leto manjše od določenega odstotka zgoraj navedene središčne vrednosti letnih preteklih emisij. Ta odstotek je v letu 2014 90 %, vsako naslednje leto pa se zmanjšuje za 10 odstotnih točk.

4. Za namene izvajanja člena 10a(11) Direktive 2003/87/ES se faktorji iz Priloge VI nanesejo na predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za posamezno podnapravo v skladu z odstavkom 2 tega člena za zadevno leto, če procesi v navedenih podnapravah služijo sektorjem ali delom sektorjev, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

Če procesi v navedenih podnapravah služijo sektorjem ali delom sektorjev, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, se za leti 2013 in 2014 nanese faktor 1. Sektorji ali deli sektorjev, za katere velja faktor 1 v letih 2015 do 2020, se določijo v skladu s členom 10a(13) Direktive 2003/87/ES.

5. Če najmanj 95 % pretekle ravni dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov služi sektorjem ali delom sektorjev, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, velja, da je celotna podnaprava izpostavljena visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

Če najmanj 95 % pretekle ravni dejavnosti podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov služi sektorjem ali delom sektorjev, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, velja, da celotna podnaprava ni izpostavljena visokemu tveganju premestitve emisij CO2.

6. Predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij za podnaprave, ki so prejele izmerljivo toploto od podnaprav, ki proizvajajo proizvode, zajete z referenčnimi vrednostmi za dušikovo kislino iz Priloge I, se zmanjša za letno preteklo porabo te toplote v uvodnem obdobju iz člena 9(1), pomnoženo z višino referenčne vrednosti za toploto za to izmerljivo toploto, kot je navedeno v Prilogi I.

7. Predhodna skupna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij za posamezno napravo je enaka vsoti vseh predhodnih letnih števil brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vse podnaprave, izračunanih v skladu z odstavki 2, 3, 4, 5 in 6.

Če naprava zajema podnaprave, ki proizvajajo celulozo (sulfatna celuloza iz kratkih vlaken, sulfatna celuloza iz dolgih vlaken, termo-mehanična celuloza in mehanična celuloza, sulfitna celuloza ali katera koli druga celuloza, ki ni zajeta v referenčni vrednosti za proizvode) in odvajajo izmerljivo toploto drugim tehnično povezanim podnapravam, upošteva predhodna skupna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij ne glede na predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za druge podnaprave zadevne naprave le predhodno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisij v takem obsegu, kot se celulozni proizvodi, ki jih proizvaja ta podnaprava, dajo na trg in se ne predelajo v papir v isti ali drugih tehnično povezanih napravah.

8. Države članice pri določanju predhodnega letnega števila brezplačno dodeljenih pravic do emisije za posamezne naprave zagotovijo, da ne prihaja do dvojnega štetja emisij in da dodeljevanje ni negativno. Zlasti se ne sme, če je vmesni proizvod, ki je zajet z referenčno vrednostjo za proizvod v skladu z opredelitvijo ustreznih meja sistema, določenih v Prilogi I, doveden v napravo, dvojno šteti emisij pri določanju predhodne skupne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisij za obe zadevni napravi.

9. Končna skupna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vsako obstoječo napravo z izjemo naprav, za katere velja člen 10a(3) Direktive 2003/87/ES, je predhodna skupna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vsako napravo, določena v skladu z odstavkom 7, pomnožena z medsektorskim korekcijskim faktorjem, kot je določen v skladu s členom 15(3).

Za naprave, za katere velja člen 10a(3) Direktive 2003/87/ES in ki so upravičene do dodelitve brezplačnih pravic do emisije, končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij ustreza predhodni skupni letni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisij za posamezno napravo, določeni v skladu z odstavkom 7, letno popravljeni z linearnim faktorjem iz člena 10a(4) Direktive 2003/87/ES, kot referenca pa se uporabi predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno napravo v letu 2013.

Člen 11

Dodelitev glede parnega krekinga

Z odstopanjem od člena 10(2)(a) predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnapravo z referenčnimi vrednostmi za proizvode, ki se nanaša na proizvodnjo kemikalij visoke vednosti, ustreza višini referenčne vrednosti za proizvode parnega krekinga iz Priloge I, pomnoženi s preteklo ravnijo dejavnosti, določeno v skladu s Prilogo III in pomnoženo s količnikom skupnih neposrednih emisij, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, izraženimi v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh skupnih neposrednih emisij in zadevnih posrednih emisij v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, izračunanih v skladu s členom 14(2). K rezultatu tega izračuna se doda 1,78 ton ogljikovega dioksida na tono vodika krat središčna vrednost pretekle proizvodnje vodika iz dodatne surovine v tonah vodika, 0,24 ton ogljikovega dioksida na tono etilena krat središčna vrednost pretekle proizvodnje etilena iz dodatne surovine v tonah etilena in 0,16 ton ogljikovega dioksida na tono kemikalij visoke vednosti krat središčna vrednost pretekle proizvodnje drugih kemikalij visoke vrednosti, razen vodika in etilena iz dodatne surovine, v tonah kemikalij visoke vrednosti.

Člen 12

Dodelitev glede vinil klorid monomera

Z odstopanjem od člena 10(2)(a) predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnapravo, ki se nanaša na proizvodnjo vinil klorid monomera, ustreza višini referenčne vrednosti za vinil klorid monomer, pomnoženi s preteklo ravnijo dejavnosti za proizvodnjo vinil klorid monomera, izraženo v tonah, in pomnoženi s količnikom neposrednih emisij za proizvodnjo vinil klorid monomera, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, izračunanimi v skladu s členom 14(2), izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh neposrednih emisij in emisij v zvezi z vodikom za proizvodnjo vinil klorid monomera v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, izračunanih na podlagi pretekle porabe toplote, ki izhaja iz izgorevanja vodika, izražene v terajoulih (TJ) krat 56,1 tone ogljikovega dioksida na TJ.

Člen 13

Toplotni pretoki med napravami

Če podnaprava z referenčnimi vrednostmi za proizvode vsebuje izmerljivo toploto, uvoženo iz naprave ali drugega subjekta, ki ni vključen v sistem Unije, se predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, določeno v skladu s členom 10(2)(a), zmanjša za količino toplote, ki je bila v preteklosti uvožena iz naprave ali drugega subjekta, ki ni vključen v sistem Unije, v zadevnem letu, pomnoženo z referenčno vrednostjo za toploto za izmerljivo toploto, kot je določena v Prilogi I.

Člen 14

Izmenljivost goriva in električne energije

1. Predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode iz Priloge I ob upoštevanju izmenljivosti goriva in električne energije ustreza višini zadevne referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge I, pomnoženi s preteklo ravnijo dejavnosti v zvezi s proizvodom in pomnoženi s količnikom skupnih neposrednih emisij, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, izraženimi v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh skupnih neposrednih emisij in ustreznih posrednih emisij iz proizvodnje v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa.

2. Za namene izračuna v skladu z odstavkom 1 se ustrezne posredne emisije nanašajo na ustrezno porabo električne energije, kot je določena v opredelitvi procesov in emisij iz Priloge I, izraženo v megavatnih urah, za proizvodnjo zadevnega proizvoda v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa krat 0,465 ton ogljikovega dioksida na megavatno uro in izraženo v tonah ogljikovega dioksida.

Za namene izračuna v skladu z odstavkom 1 se emisije iz neto dovedene toplote nanašajo na količino merljive toplote za proizvodnjo zadevnega proizvoda, uvožene iz naprav, ki so zajete v sistemu Unije v uvodnem obdobju iz člena 9(1) tega sklepa, kar se pomnoži z vrednostjo referenčne vrednosti za toploto iz Priloge I.

POGLAVJE III

ODLOČITVE O DODELITVI

Člen 15

Nacionalni izvedbeni ukrepi

1. Države članice v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES Komisiji do 30. septembra 2011 predložijo seznam naprav, ki so na njihovem ozemlju zajete v Direktivi 2003/87/ES, vključno z napravami, identificiranimi v skladu s členom 5; pri tem uporabijo elektronski obrazec, ki ga zagotovi Komisija.

2. Seznam iz odstavka 1 za vsako obstoječo napravo vsebuje zlasti:

(a)	identifikacijo naprave in njenih meja z uporabo identifikacijske oznake naprave v CITL;

(b)	identifikacijo posameznih podnaprav naprave;

(c)	za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode začetno nastavljeno zmogljivost skupaj z letnim obsegom proizvodnje zadevnega proizvoda v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008;

(d)	za vsako napravo in podnapravo informacijo o tem, ali pripada sektorju ali delu sektorja, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU velja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2, ali ne;

(e)	za vsako podnapravo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za obdobje 2013–2020, kot je določeno v skladu s členom 10(2);

(f)

poleg navedenega v točki (d), za podnaprave, ki ne služijo sektorju ali delu sektorja, ki po določbah Sklepa 2010/2/EU velja za izpostavljenega visokemu tveganju premestitve emisij CO2 predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za obdobje 2013–2020, ki se v enakih korakih zmanjšuje od 80 % količine v letu 2013 do 30 % v letu 2020, kot je določeno v skladu s členom 10(4);

(g)	za vsako napravo predhodno skupno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za obdobje 2013–2020, kot je določeno v skladu s členom 10(6).

Seznam identificira tudi vse proizvajalce električne energije, ki proizvajajo toploto, in male naprave, ki so iz sistema Unije lahko izključene na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES.

3. Komisija po prejemu seznama iz odstavka 1 tega člena oceni vključenost posamezne naprave na seznam in zadevne predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije.

Komisija po obvestilih s strani vseh držav članic o predhodnih skupnih letnih količinah brezplačno dodeljenih pravic do emisije v obdobju 2013–2020 določi enoten medsektorski korekcijski faktor, kot je naveden v členu 10a(5) Direktive 2003/87/ES. Določi se s primerjavo vsote predhodnih skupnih letnih količin brezplačno dodeljenih pravic do emisije napravam, ki niso proizvajalci električne energije, za vsako leto v obdobju 2013–2020 brez uporabe faktorjev iz Priloge VI z letno količino pravic, izračunano v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, za naprave, ki niso proizvajalci električne energije ali novi udeleženci, ob upoštevanju ustreznega deleža letne skupne količine za Unijo, kot je določena v skladu s členom 9 navedene direktive, in ustreznih količin emisij, ki so v sistem Unije vključene od leta 2013 naprej.

4. Če Komisija ne zavrne vpisa naprave na ta seznam, vključno z ustrezno predhodno skupno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za to napravo, zadevna država članica začne z določanjem končne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vsako leto v obdobju 2013–2020 v skladu s členom 10(9) tega sklepa.

5. Države članice po določitvi končne letne količine za vse obstoječe naprave na svojem ozemlju Komisiji predložijo seznam končnih letnih količin brezplačno dodeljenih pravic do emisij v obdobju 2013–2020, kakor je določeno v skladu s členom 10(9).

Člen 16

Spremembe izpostavljenosti premestitvi emisij CO2

Vsaka država članica v treh mesecih od sprejetja seznama iz člena 10a(13) Direktive 2003/87/ES za leta 2015–2020 ali sprejetja kakršne koli dopolnitve seznama, kot je določen s Sklepom 2010/2/EU za leti 2013 in 2014, pregleda seznam iz člena 15(1) tega sklepa ter jasno navede spremembe glede tega, ali naprave in podnaprave veljajo za izpostavljene premestitvi emisij CO2, ter, kjer je primerno, ustrezno predhodno letno količino brezplačne dodelitve, število pravic do emisij, in navedeni seznam pošlje Komisiji.

POGLAVJE IV

NOVI UDELEŽENCI IN ZAPRTJA

Člen 17

Vloga za brezplačno dodelitev

1. Pri vlogi novih udeležencev države članice na podlagi teh predpisov določijo količino pravic, ki se dodelijo brezplačno, ko naprava začne z običajno dejavnostjo in ko je določena njena začetna nameščena zmogljivost.

2. Države članice sprejmejo zgolj tiste vloge, ki se pristojnemu organu predložijo v enem letu po začetku običajne dejavnosti naprave ali podnaprave.

3. Države članice zadevno napravo razdelijo v podnaprave v skladu s členom 6 tega sklepa in od upravljavca zahtevajo, da poleg vloge iz odstavka 1 pristojnemu organu predloži vse zadevne informacije in podatke glede posameznih parametrov iz Priloge V, ločeno za vsako podnapravo. Po potrebi države članice od upravljavca zahtevajo, da predloži bolj razčlenjene podatke.

4. Za naprave iz člena 3(h) Direktive 2003/87/ES, z izjemo naprav, ki so bile bistveno povečane po 30. juniju 2011, države članice od upravljavca zahtevajo, da po metodologiji iz člena 7(3) določi začetno nameščeno zmogljivost za vsako podnapravo ob uporabi neprekinjenega 90-dnevnega obdobja, na podlagi katerega se kot osnova določi začetek običajne dejavnosti. Države članice pred izračunom dodelitev pravic napravi odobrijo začetno nastavljeno zmogljivost vsake podnaprave.

5. Države članice sprejmejo samo podatke, ki so predloženi v skladu s tem členom in jih je v skladu z zahtevami iz člena 8 preveritelj potrdil kot zadovoljive, da se zagotovi poročanje zanesljivih in točnih podatkov.

Člen 18

Ravni dejavnosti

1. Za naprave iz člena 3(h) Direktive 2003/87/ES, z izjemo naprav, katerih zmogljivost je bila po 30. juniju 2011 bistveno povečana, države članice določijo ravni dejavnosti za vsako napravo, kot sledi:

(a)	raven dejavnosti po posameznih proizvodih je za vsak proizvod, za katerega je bila določena referenčna vrednost iz Priloge I, enaka začetni nastavljeni proizvodni zmogljivosti zadevne naprave za ta proizvod, pomnoženi s standardnim faktorjem uporabe zmogljivosti.

(b)

raven dejavnosti glede na toploto je enaka začetni nastavljeni proizvodni zmogljivosti za uvoz iz naprav, zajetih v sistemu Unije, proizvodnjo, ali oboje od navedenega, izmerljive toplote, porabljene znotraj meja naprave za proizvodnjo proizvodov, za proizvodnjo mehanske energije, ki ni uporabljena za proizvodnjo elektrike, za segrevanje in hlajenje, z izjemo porabe izmerljive toplote za proizvodnjo elektrike, ali tiste, ki je bila izvožena v napravo ali katero koli drugo enoto, ki ni zajeta v sistemu Unije, z izjemo odvajanja za proizvodnjo električne energije, pomnoženi z zadevnim faktorjem uporabe zmogljivosti;

(c)

raven dejavnosti glede goriva je enaka začetni nastavljeni zmogljivosti za potrošnjo goriva, porabljenega za proizvodnjo neizmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov, za proizvodnjo mehanske energije, razen tiste, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo potrošnje za proizvodnjo elektrike, vključno s sežiganjem zaradi varnosti, zadevne naprave, pomnoženi z zadevnim faktorjem uporabe zmogljivosti;

(d)	raven dejavnosti po emisijah procesa je enaka začetni nastavljeni zmogljivosti za proizvodnjo emisij procesa v procesni enoti, pomnoženi z zadevnim faktorjem uporabe zmogljivosti.

2. Standardni faktor uporabe zmogljivosti iz odstavka 1(a) Komisija določi in objavi na podlagi podatkov, ki so jih v skladu s členom 7 tega sklepa zbrale države članice. Za vsako referenčno vrednost iz Priloge I mora znašati 80. percentil povprečnih letnih vrednosti faktorjev uporabe zmogljivosti vseh naprav, ki proizvajajo zadevni proizvod. Povprečna letna vrednost faktorja uporabe zmogljivosti za vsako napravo, ki proizvaja zadevni proizvod, je enaka povprečni letni proizvodnji med letoma 2005 in 2008, deljeni z začetno nastavljeno zmogljivostjo.

Zadevni faktor uporabe zmogljivosti iz odstavkov 1(b) do (d) določijo države članice na podlagi ustrezno utemeljenih in neodvisno preverjenih informacij v zvezi z načrtovanim običajnim delovanjem naprave ter njenim vzdrževanjem, navadnim proizvodnim ciklom, energetsko učinkovitimi tehnologijami ter običajno uporabo zmogljivosti v zadevnem sektorju v primerjavi z informacijami po posameznem sektorju.

Pri določanju zadevnega faktorja uporabe zmogljivosti iz odstavka 1(d) v skladu z navedenim v prejšnjem stavku države članice upoštevajo tudi ustrezno utemeljene in neodvisno preverjene informacije v zvezi z intenzivnostjo emisij vhodnega materiala in tehnologijami z nizkimi emisijami toplogrednih plinov.

3. Za naprave, katerih zmogljivosti so bile bistveno povečane po 30. juniju 2011, države članice v skladu z odstavkom 1 določijo ravni dejavnosti samo za dodano zmogljivost tistih podnaprav, katere to bistveno povečanje zmogljivosti zadeva.

Za naprave, katerih zmogljivosti so bile bistveno zmanjšane po 30. juniju 2011, države članice v skladu z odstavkom 1 določijo ravni dejavnosti samo za zmanjšano zmogljivost tistih podnaprav, na katere se nanaša to bistveno zmanjšanje zmogljivosti.

Člen 19

Dodelitev pravic novim udeležencem

1. Za namene dodelitve pravic do emisij novim udeležencem, z izjemo dodelitev pravic napravam iz tretje alineje člena 3(h) Direktive 2003/87/ES, države članice izračunajo predhodno letno število pravic do emisij, ki bodo brezplačno dodeljene, z začetkom običajnega delovanja naprave za vsako podnapravo posebej, kot sledi:

(a)	za vsako podnapravo z referenčnimi vrednostmi za proizvode predhodno letno število pravic do emisij, dodeljenih brezplačno za zadevno leto, ustreza referenčni vrednosti posameznega proizvoda, pomnoženi z ravnjo dejavnosti za ustrezni proizvod;

(b)	za vsako podnapravo z referenčnimi vrednostmi za toploto predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij ustreza referenčni vrednosti za toploto za zadevno izmerljivo toploto iz Priloge I, pomnoženi z ravnjo dejavnosti po toploti;

(c)	za vsako podnapravo z referenčnimi vrednostmi za gorivo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij ustreza referenčni vrednosti za gorivo iz Priloge I, pomnoženi z ravnjo dejavnosti po gorivu;

(d)	za vsako podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij za dano leto ustreza ravni dejavnosti po procesu, pomnoženi z 0,9700.

Členi 10(4) do (6) in (8) ter 11, 12, 13 in 14 tega sklepa se smiselno uporabljajo za izračun predhodnega letnega števila brezplačno dodeljenih pravic do emisij.

2. Pri neodvisno preverjenih emisijah novih udeležencev, ki so bile povzročene pred začetkom običajnega delovanja, se dodatne pravice dodelijo na osnovi preteklih emisij izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

3. Predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij je enak vsoti vseh predhodnih letnih števil brezplačno dodeljenih pravic do emisij vsem podnapravam, izračunanih v skladu z odstavkom 1, in dodatnih pravic iz odstavka 2. Uporablja se drugi stavek člena 10(7).

4. Države članice Komisiji nemudoma sporočijo predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij. Pravice do emisij iz rezerve za nove udeležence, ki je bila vzpostavljena v skladu s členom 10a(7) Direktive 2003/87/ES, se dodelijo na osnovi „kdor prej pride, prej melje“, ob upoštevanju datuma prispetja omenjenega sporočila.

Komisija lahko predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno napravo zavrne. Če Komisija tega predhodnega skupnega letnega zneska brezplačno dodeljenih pravic ne zavrne, zadevna država članica začne z določanjem končne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisij.

5. Končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisij ustreza predhodni skupni letni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vsako napravo, določeni v skladu z odstavkom 3 tega člena, letno popravljeni z linearnim faktorjem zmanjšanja iz člena 10a(7) Direktive 2003/87/ES, kot referenca pa se upošteva predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno napravo v letu 2013.

6. Če se do leta 2020 novim udeležencem dodeli ali nameni za dodelitev polovica količine pravic, ki so se odstopile novim udeležencem v skladu s členom 10a(7) Direktive 2003/87/ES, ne glede na količino pravic, dostopno v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES, Komisija oceni, ali je za zagotovitev poštenega upravljanja dostopa do rezerv potrebno vzpostaviti sistem za čakalno listo.

Člen 20

Dodelitev pravic novim udeležencem po bistvenem povečanju zmogljivosti

1. Kadar je bila naprava bistveno povečana po 30. juniju 2011, države članice po tem, ko upravljavec naprave predloži vlogo, in brez poseganja v dodeljevanje pravic napravi v skladu s členom 10, na podlagi metodologije iz člena 19 določijo število brezplačnih pravic do emisij, ki bodo dodeljene v zvezi z zadevnim povečanjem.

2. Države članice od upravljavca zahtevajo, da skupaj z vlogo predloži tudi dokaze o izpolnjevanju meril za bistveno povečanje zmogljivosti in da predloži podatke iz člena 17(3), na podlagi katerih bo sprejeta odločitev v zvezi z dodeljevanjem pravic. Države članice zlasti zahtevajo od upravljavca, da predloži podatke o dodani zmogljivosti in nastavljeni zmogljivosti podnaprave po tem, ko je bilo njeno bistveno povečanje zmogljivosti ocenjeno kot zadovoljivo s strani preveritelja v skladu z zahtevami iz člena 8. Pri navajanju kakršnih koli nadaljnjih sprememb zmogljivosti za določeno podnapravo se kot začetna nastavljena zmogljivost podnaprave upošteva nastavljena zmogljivost po tem bistvenem povečanju zmogljivosti.

Člen 21

Bistveno zmanjšanje zmogljivosti

1. Kadar je bila naprava bistveno zmanjšana po 30. juniju 2011, države članice določijo, v kolikšni meri se bo število pravic, ki bodo dodeljene, zmanjšalo v zvezi z zadevnim zmanjšanjem. Zato države članice zlasti zahtevajo od upravljavca, da predloži podatke o zmanjšanju zmogljivosti in nastavljeni zmogljivosti podnaprave po tem, ko je bilo njeno bistveno zmanjšanje zmogljivosti ocenjeno kot zadovoljivo s strani preveritelja v skladu z zahtevami iz člena 8. Pri navajanju kakršnih koli nadaljnjih sprememb zmogljivosti za določeno podnapravo se kot začetna nastavljena zmogljivost podnaprave upošteva nastavljena zmogljivost po tem bistvenem zmanjšanju zmogljivosti.

2. Države članice od predhodnega letnega zneska brezplačno dodeljenih pravic do emisij za vsako podnapravo odštejejo predhodni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno podnapravo, izračunan v skladu s členom 19(1), kadar gre za bistveno zmanjšanje zmogljivosti.

Države članice določijo predhodni skupni letni znesek za zadevno napravo po metodologiji, ki velja za določitev predhodnega skupnega letnega zneska, pred bistvenim zmanjšanjem zmogljivosti in končni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno napravo v skladu s členom 10(9).

3. Dodelitev pravic napravi se ustrezno prilagodi od leta, ki sledi tistemu, v katerem je prišlo do zmanjšanja zmogljivosti, ali od leta 2013, če je do bistvenega zmanjšanja zmogljivosti prišlo pred 1. januarjem 2013.

Člen 22

Prenehanje opravljanja dejavnosti naprave

1. Kadar je izpolnjen kateri koli izmed naslednjih pogojev, se šteje, da je naprava prenehala opravljati svojo dejavnost:

(a)	dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ali dovoljenje, veljavno v skladu z Direktivo 2008/1/ES, ali katero koli drugo ustrezno okoljsko dovoljenje je prenehalo veljati;

(b)	dovoljenja iz točke (a) so bila preklicana;

(c)	opravljanje dejavnosti naprave tehnično ni mogoče;

(d)	naprava ne opravlja dejavnosti, je pa opravljala dejavnost prej in njen ponovni zagon tehnično ni mogoč;

(e)

naprava ne opravlja dejavnosti, je pa opravljala dejavnost prej in upravljavec ne more zagotoviti, da bo zadevna naprava ponovno zagnana najpozneje 6 mesecev po prenehanju opravljanja dejavnosti. Države članice lahko to obdobje podaljšajo do največ 18 mesecev, če lahko upravljavec dokaže, da naprava v roku 6 mesecev ne more ponovno začeti z delovanjem zaradi izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti niti z izvajanjem potrebne skrbnosti in na katere upravljavec zadevne naprave ne more vplivati, zlasti gre pri tem za okoliščine, kot so naravne nesreče, vojna, vojne grožnje, teroristična dejanja, revolucija, upor, sabotaža ali vandalizem.

2. Odstavek 1(e) se ne uporablja za naprave v rezervi ali v pripravljenosti in naprave, ki svojo dejavnost opravljajo sezonsko, kadar so izpolnjeni vsi izmed naslednjih pogojev:

(a)	upravljavec ima dovoljenje za emisije toplogrednih plinov in vsa druga ustrezna dovoljenja;

(b)	tehnično je mogoče začeti z opravljanjem dejavnosti brez fizičnih sprememb na napravi;

(c)	vzdrževanje se redno izvaja.

3. Kadar naprava preneha opravljati svojo dejavnost, zadevna država članica tej napravi ne izda pravic do emisij od leta, ki sledi tistemu, v katerem je opravljanje dejavnosti prenehalo.

4. Države članice lahko začasno prenehajo dodeljevati pravice do emisij napravam iz odstavka 1(e), dokler se ne zagotovi, da bo naprava ponovno zagnana.

Člen 23

Delno prenehanje opravljanja dejavnosti naprave

1. Da je naprava opravljanje svoje dejavnosti deloma prenehala se šteje, kadar ena izmed podnaprav, ki prispeva najmanj 30 % h končnemu letnemu znesku brezplačno dodeljenih pravic do emisij ali k dodelitvi več kot 50 000 pravic, svojo raven dejavnosti v danem koledarskem letu zmanjša za najmanj 50 % v primerjavi z ravnjo dejavnosti, ki je bila upoštevana, ko so bile podnapravi dodeljene pravice v skladu s členom 9 ali, kjer je primerno, s členom 18 (v nadaljnjem besedilu: začetna raven dejavnosti).

2. Dodelitev pravic do emisij napravi, ki je deloma prenehala opravljati svojo dejavnost, se prilagodi od leta, ki sledi tistemu, v katerem je naprava deloma prenehala opravljati svojo dejavnost, ali od leta 2013, če je do delnega prenehanja prišlo pred 1. januarjem 2013, kot sledi:

Če se je raven dejavnosti podnaprave iz odstavka 1 v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 50 % do 75 %, se podnapravi dodeli le polovica prvotno dodeljenih pravic.

Če se je raven dejavnosti podnaprave iz odstavka 1 v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 75 % do 90 %, se podnapravi dodeli le 25 % prvotno dodeljenih pravic.

Če se je raven dejavnosti podnaprave iz odstavka 1 v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti zmanjšala za 90 % ali več, se zadevni podnapravi ne dodeli brezplačnih pravic.

3. Če raven dejavnosti podnaprave iz odstavka 1 doseže 50 % ali več v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti, se podnapravi, ki je deloma prenehala opravljati svojo dejavnost, dodeli pravice, ki so ji bile prvotno dodeljene, od leta, ki sledi tistemu koledarskemu letu, v katerem je raven dejavnosti presegla prag 50 %.

4. Če raven dejavnosti podnaprave iz odstavka 1 doseže 25 % ali več v primerjavi z začetno ravnjo dejavnosti, se podnapravi, ki je deloma prenehala opravljati svojo dejavnost, dodeli polovica pravic, ki so ji bile prvotno dodeljene, od leta, ki sledi tistemu koledarskemu letu, v katerem je raven dejavnosti presegla prag 25 %.

Člen 24

Spremembe v opravljanju dejavnosti naprave

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec vsako leto do 31. decembra pristojnemu organu predloži vse pomembne podatke v zvezi s kakršnimi koli načrtovanimi ali že izvedenimi spremembami zmogljivosti, ravni dejavnosti in obratovanja naprave.

2. Kadar pride do sprememb zmogljivosti, ravni dejavnosti ali obratovanja, ki vplivajo na dodelitev pravic tej napravi, države članice ob uporabi elektronskega obrazca, ki ga zagotovi Komisija, Komisiji predložijo vse pomembne podatke v zvezi z zadevno napravo, vključno z revidiranim skupnim letnim zneskom brezplačno dodeljenih pravic do emisij, ki so določeni v tem sklepu, nakar se dodeli končni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij. Komisija lahko revidirani predhodni skupni letni znesek brezplačno dodeljenih pravic do emisij za zadevno napravo zavrne.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 27. aprila 2011

Za Komisijo

Connie HEDEGAARD

Članica Komisije

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(3) UL L 229, 31.8.2007, str. 1.

(4) UL L 1, 5.1.2010, str. 10.

(5) UL L 135, 30.4.2004, str. 1.

PRILOGA I

REFERENČNE VREDNOSTI ZA PROIZVODE

1. Opredelitev referenčnih vrednosti za proizvode in meja sistema brez upoštevanja možnosti izmenljivosti goriva in elektrike

Referenčna vrednost za proizvod

Opis zajetih proizvodov

Opis zajetih procesov in emisij (meje sistema)

Izpostavljenost premestitvi emisij CO2, kot jo določa Sklep 2010/2/EU za leti 2013 in 2014

Višina referenčne vrednosti

(pravice/t)

Koks

Koksarniški koks (pridobljen s karbonizacijo koksnega premoga pri visoki temperaturi) ali plinarniški koks (stranski proizvod plinarn) izražen v tonah suhega koksa. Koks iz lignita ni zajet v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s koksarnami, sežiganjem H2SNH3, predgrevanjem premoga (odmrzovanje), ekstraktorjem koksarniškega plina, napravami za razžvepljanje, napravami za destilacijo, obrati za proizvodnjo pare, nadzorovanjem tlaka v akumulatorjih, čiščenjem odpadne vode, raznim segrevanjem stranskih proizvodov in separatorjem vodika. Zajeto je tudi čiščenje koksnega plina.

0,286

Sintrana ruda

Aglomeriran proizvod z vsebnostjo železa, ki vsebuje zmleto rudo, talila in reciklažni materiali z železom, s kemičnimi in fizičnimi lastnostmi, kot so raven bazičnosti, mehanska trdnost, prepustnost, ki so potrebne za izvedbo postopka redukcije železove rude na železu in potrebnih talilnih materialih.

Zajeti so vsi postopki, neposredno in posredno povezani s sintrnim prahom, vžigom, napravami za pripravo surovin, neposredno redukcijo železa, ohlajanjem sintriranih kovinskih delcev, neposredno redukcijo železa s hlajenjem in obrati za proizvodnjo pare.

0,171

Vroča litina

Tekoče železo, nasičeno z ogljikom za nadaljnjo predelavo

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s plavžno pečjo, napravami za obdelovanje tekočega železa, puhali plavžnih peči, ogrevanjem zraka, vpihanega v plavž, martinovko, obrati sekundarne metalurgije, vakuumskimi ponovcami, obrati za litje (in razrez), obrati za obdelavo žlindre, pripravo nosilnosti, obrati za obdelovanje plavžnega plina, napravami za odpraševanje, predgretjem starega železa, sušenjem premoga za vpihovanje premogovega prahu, stojali za predgretje posod, napravami za predgretje litih ingotov, proizvodnjo stisnjenega zraka, obrati za obdelovanje prahu (briketiranje), obrati za obdelovanje mulja (briketiranje), vbrizgavanjem pare v plavžno peč, obrati za proizvodnjo pare, hlajenjem plinov iz kisikovega konverterja in drugo.

1,328

Predhodno žgane anode

Anode za uporabo pri elektrolizi aluminija, sestavljene iz petrolkoksa, katrana in običajno recikliranih anod, ki imajo posebno obliko, namenjeno posebni topilnici, in ki so žgane v pečeh na temperaturi okrog 1 150 °C

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo predhodno žganih anod.

0,324

Aluminij

Surov nelegiran tekoč aluminij iz elektrolize

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodno fazo elektrolize.

1,514

Siv cementni klinker

Siv cementni klinker kot ves proizvedeni klinker

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sivega cementnega klinkerja.

0,766

Bel cementni klinker

Bel cementni klinker za uporabo kot glavna sestavina za vezavo pri formulaciji materialov, kot so sredstva za fugiranje, lepila za keramične ploščice, izolacija in malta za pritrjevanje, malta za industrijski pod, pripravljeni mavec, malta za popravke in vodotesni premazi s povprečnim masnim deležem največ 0,4 % za Fe2O3, 0,003 % za Cr2O3 in 0,03 % za Mn2O3.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo belega cementnega klinkerja.

0,987

Apno

Živo apno: kalcijev oksid (CaO), pridobljen z razkarbonatenjem apnenca (CaCO3), kot „standardno čisto apno“ s prosto vsebnostjo CaO 94,5 %. Apno, ki se proizvaja in uporablja v istem obratu za postopke čiščenja, ni zajeto v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo apna.

0,954

Dolomit

Dolomit ali žgan dolomit kot mešanica kalcijevega in magnezijevega oksida, pridobljen z razkarbonatenjem dolomita (CaCO3.MgCO3), pri čemer odvečni CO2 znaša več kot 0,25 %, vsebnost prostega magnezijevega oksida med 25 % in 40 %, specifična masa tržnega proizvoda pa je manjša od 3,05 g/cm3.

Dolomit je izražen kot dolomit kakovosti „standarden čist dolomit“ z vsebnostjo prostega CaO 57,4 % in vsebnostjo prostega MgO 38,0 %.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo dolomita.

1,072

Sintran dolomit

Mešanica kalcijevega in magnezijevega oksida, uporabljena izključno za proizvodnjo ognjevzdržne opeke in drugih ognjevzdržnih proizvodov s specifično maso najmanj 3,05 g/cm3.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sintranega dolomita.

1,449

Plavljeno steklo

Plavljeno/brušeno/polirano steklo (v tonah stekla, ki izhaja iz hladilne peči).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi fazami topljenja, rafiniranja, obdelovanja, plavajoče taline in hladilne peči.

0,453

Steklenice in kozarci za vlaganje iz brezbarvnega stekla

Steklenice iz brezbarvnega stekla, prostornine < 2,5 l, za pijačo in hrano (razen steklenic, prekritih z usnjem ali umetnim usnjem ter stekleničk za otroško hrano), z izjemo proizvodov iz izredno belega kremena, katerih vsebnost železovega oksida izražena kot masni delež Fe2O3 znaša manj kot 0,03 %, in katerih koordinate barvnega prostora L znašajo med 100 in 87, na osi a med 0 in –5 ter na osi b med 0 in 3 (po barvnem modelu CIELAB, ki ga je definirala Mednarodna komisija za razsvetljavo Commission internationale d‘éclairage), izražene v tonah pakiranega proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s fazami proizvodnje obdelovanja materiala, taljenja, oblikovanja, zaključnega procesa, pakiranja, in stranski procesi.

0,382

Steklenice in kozarci za vlaganje iz barvnega stekla

Steklenice iz barvnega stekla, prostornine < 2,5 l, za pijačo in hrano (razen steklenic, prekritih z usnjem ali umetnim usnjem ter stekleničk za otroško hrano), izražene v tonah pakiranega proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s fazami proizvodnje obdelovanja materiala, taljenja, oblikovanja, zaključnega procesa, pakiranja, in stranski procesi.

0,306

Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken

Staljeno steklo za proizvajanje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, in sicer rezanih niti, rovinga, preje in rezanih steklenih vlaken ter mrež (izraženih v tonah staljenega stekla, ki priteče iz predpečice).

Proizvodi iz mineralne volne, namenjeni za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo, tukaj niso zajeti.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnima procesoma taljenja in rafiniranja stekla v predpečici. Zaključni procesi, s katerimi se vlakna pretvorijo v proizvode, primerne za prodajo, niso zajeti v to referenčno vrednost.

0,406

Fasadne opeke

Fasadne opeke z gostoto > 1 000 kg/m3, uporabljene v zidarstvu v skladu z EN 771-1, razen tlakovcev, klinker opeke in pomodrene fasadne opeke.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi priprave surovin, mešanjem sestavin, oblikovanjem, sušenjem in žganjem izdelkov, zaključnimi procesi in čiščenjem dimnih plinov.

0,139

Tlakovci

Opeka iz gline za tla, v skladu z EN 1344.

0,192

Strešna opeka

Strešna opeka iz gline, kot je opredeljena v EN 1304:2005, razen pomodrenih strešnih opek in dodatkov.

0,144

Prašek, posušen z razprševanjem

Prašek, posušen z razprševanjem, za proizvodnjo stenskih in talnih ploščic s suhim stiskanjem, v tonah proizvedenega praška.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo praška, posušenega z razprševanjem.

0,076

Mavec

Mavec, ki vsebuje žgano sadro ali kalcijev sulfat (vključno s tistim, ki se uporablja v gradbeništvu, za tkanine za oblačila ali za obloge iz papirja, v zobozdravstvu in za obnovo zemljišč), v tonah štuka.

Alfa mavec ni zajet v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi mletja, sušenja in žganja.

0,048

Posušena sekundarna sadra

Posušena sekundarna sadra (sintetična sadra, proizvedena kot reciklirani stranski proizvod elektroindustrije ali material, recikliran iz gradbenih odpadkov) izražena v tonah proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s sušenjem sekundarne sadre.

0,017

Sulfatna celuloza iz kratkih vlaken

Sulfatna celuloza iz kratkih vlaken je lesovina, proizvedena s sulfatnim kemijskim postopkom z uporabo črne lužnice, za katero so značilna vlakna dolžine 1–1,5 mm in ki se večinoma uporablja za proizvode, za katere je potrebna posebna gladkost in masa, kot na primer vpojni papir ali papir za tiskanje, izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT (tonah papirja, sušenega na zraku).

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje celuloze (zlasti v tovarnah sulfatne celuloze, kotlu za predelavo, pri sušenju celuloze, v apneni peči in drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/sočasna proizvodnja toplote in električne energije)). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto izven njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje niso zajete.

0,12

Sulfatna celuloza iz dolgih vlaken

Sulfatna celuloza iz dolgih vlaken je lesovina, proizvedena s sulfatnim kemijskim postopkom z uporabo črne lužnice, za katero so značilna vlakna dolžine 3–3,5 mm in ki se večinoma uporablja za proizvode, za katere je potrebna trpežnost, kot na primer papir za pakiranje, izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT (tonah papirja, sušenega na zraku).

0,06

Sulfitna celuloza, termo-mehanična celuloza in mehanična celuloza

Sulfitna celuloza, proizvedena s posebnim postopkom za pridobivanje celuloze, na primer s kuhanjem kosov lesa v tlačni posodi skupaj s sulfitno lužnico, izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT. Sulfitna celuloza je lahko beljena ali nebeljena.

Vrste mehanične celuloze: TMP (termo-mehanična celuloza) in celuloza iz brušene lesovine, izraženi v neto prodajni proizvodnji v ADT. Mehanična celuloza je lahko beljena ali nebeljena.

V tej skupini niso zajete manjše podvrste polkemične celuloze in CTMP – kemično- termo-mehanična celuloza in topljiva celuloza.

0,02

Celuloza iz predelanega papirja

Celuloza vlaken iz predelanega (odpadnega in neuporabnega) papirja ali kartona ali drugih vlaknastih celuloznih materialov, izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT.

Zajeti so vsi procesi, ki so del proizvodnje celuloze iz predelanega papirja in s tem povezanih obratov za pretvorbo energije (kotli/sočasna proizvodnja toplote in električne energije). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto izven njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje niso zajete.

0,039

Časopisni papir

Posebna vrsta papirja (v rolah ali listih), izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT, ki se uporablja za tiskanje časopisov, proizvedena iz celuloze iz brušene lesovine in/ali mehanične celuloze, ali recikliranih vlaken ali kombinacije katerih koli deležev omenjenih dveh vrst. Masa se običajno giblje med 40 in 52 g/m2, lahko pa doseže tudi 65 g/m2. Časopisni papir je strojno izdelan ali nekoliko kalandriran, bel ali nekoliko obarvan in se uporablja v kolutih za knjigotisk, ofsetni ali flexo tisk.

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje papirja (zlasti v obratih za papir, karton ali drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/sočasna proizvodnja toplote in električne energije) ter neposredna poraba procesnega goriva). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto izven njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje niso zajete.

0,298

Fin nepremazan papir

Fin nepremazan papir, ki zajema tako nepremazan mehanični kot tudi nepremazan brezlesni papir, izražen v neto prodajni proizvodnji v ADT:

Nepremazan brezlesni papir, primeren za tiskanje ali v druge grafične namene, narejen iz različnih, večinoma nepredelanih vhodnih vlaken, z različnimi stopnjami mineralnih polnil in vrsto zaključnih postopkov. Ta vrsta vključuje večino pisarniškega papirja, kot na primer papir za poslovne obrazce, fotokopirni stroj, tiskalnike, pisma in knjige.

2.	Nepremazan mehanični papir zajema posebne vrste papirja, narejenega iz mehanične celuloze, ki se uporablja za pakiranje ali v grafične namene/za revije.

0,318

Fin premazan papir

Fin premazan papir, ki zajema tako premazan mehanični kot tudi premazan brezlesni papir, izražen v neto prodajni proizvodnji v ADT:

1.	Premazan brezlesni papir, narejen iz vlaken, proizvedenih večinoma s kemičnim postopkom, in ki je med samim postopkom premazan, uporaben v več namenov, poznan tudi pod imenom premazan papir brez lesovine. Ta skupina zajema v glavnem papir za tisk.

2.	Premazan mehanični papir iz mehanične celuloze za uporabo v grafične namene/revije. Ta skupina je poznana tudi pod imenom premazana brušena lesovina.

0,318

Vpojni papir

Vpojni papir, izražen v neto prodajni proizvodnji celotnih kolutov, zajema široko paleto vpojnega in drugega higienskega papirja za uporabo v gospodinjstvu ter v tržnih in industrijskih obratih, kot na primer toaletni papir, listi za odstranjevanje ličila, kuhinjske brisače, brisače, industrijske brisače in za proizvodnjo otroških plenic, higienskih vložkov, itd. TAD – na zraku sušen vpojni papir ni zajet v tej skupini.

0,334

Testliner in fluting

Testliner in fluting izražena v neto prodajni proizvodnji v ADT:

1.	Testliner zajema vrste kartona, ki se po različnih testiranjih industrije za pakiranje kvalificirajo za uporabo kot zunanja plast valovite lepenke, iz katere se izdelujejo vsebniki za transport. Testliner je izdelan v prvi vrsti iz vlaken, pridobljenih iz recikliranih vlaken.

2.	Fluting je sredinski del valovitih vsebnikov za transport, ki je na obeh straneh obdan z oblogo (testliner/rjav ovojni papir). Fluting zajema večinoma papir iz recikliranih vlaken, vendar se v to skupino šteje tudi karton iz kemične in polkemične celuloze.

0,248

Nepremazan karton

Ta referenčna vrednost zajema široko paleto nepremazanih proizvodov (izraženih v neto prodajni proizvodnji v ADT), ki lahko nastopajo samostojno ali v več plasteh. Nepremazan karton se uporablja v glavnem za pakiranje, za katero poglavitni značilnosti sta trpežnost in trdota, medtem ko je njegova tržna uporabnost kot papir za tiskanje drugotnega pomena. Karton je narejen iz nepredelanih in/ali predelanih vlaken, lahko se ga prepogiba in žlebi, poleg tega pa je trd. Uporablja se ga v glavnem za kartonaste škatle za potrošniške izdelke, kot na primer za zamrznjeno hrano, kozmetiko in embalažo tekočin; znan je tudi pod imenom kompaktni karton, kartonažna lepenka, karton za pakiranje ali karton za ovijanje.

0,237

Premazan karton

Ta referenčna vrednost zajema široko paleto premazanih proizvodov (izraženih v neto prodajni proizvodnji v ADT), ki lahko nastopajo samostojno ali v več plasteh. Premazan karton se v glavnem uporablja v tržne namene, pri čemer morajo biti podatki o izdelku na prodajnih policah natisnjeni na embalaži na primer živil, farmacevtskih izdelkov, kozmetike in drugih izdelkov. Karton je narejen iz nepredelanih in/ali predelanih vlaken, lahko se ga prepogiba in žlebi, poleg tega pa je trd. Uporablja se ga v glavnem za kartonaste škatle za potrošniške izdelke, kot na primer za zamrznjeno hrano, kozmetiko in embalažo tekočin; znan je tudi pod imenom kompaktni karton, kartonažna lepenka, karton za pakiranje ali karton za ovijanje.

0,273

Dušikova kislina

Dušikova kislina (HNO3), ki se jo beleži po tonah HNO3 (100 %).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo izdelka iz te referenčne vrednosti, vključno s postopkom uničevanja N2O, razen proizvodnje amonijaka.

0,302

Adipinska kislina

Adipinska kislina, ki se jo beleži v tonah suhe rafinirane adipinske kisline, spravljene v silosih ali pakirane v (velikih) vrečah.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo izdelka iz te referenčne vrednosti, vključno s postopkom uničevanja N2O.

2,79

Vinilklorid monomer (VCM)

vinilklorid (kloretilen)

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi neposrednega kloriranja, oksikloriranja in krekinga etilendiklorida (EDC) v vinilklorid monomer (VCM).

0,204

Fenol/aceton

Celotna proizvodnja fenola, acetona in alfametil stirena kot stranskega proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo fenola in acetona, zlasti stiskanje zraka, hidroperoksidacija, predelava kumena iz porabljenega zraka, koncentriranje & cepitev, frakcioniranje & prečiščevanje, kreking katrana, predelava in prečiščevanje acetofenona, predelovanje alfametil stirena za izvoz, hidrogeniranje alfametil stirena za reciklažo, začetno čiščenje odpadne vode (1. odstranjevanje odpadne vode), pridobivanje hladilne vode (npr. s hladilnimi stolpi), uporaba hladilne vode (npr. z obtočnimi črpalkami), sežiganje & sežigalne peči (tudi tiste, ki se nahajajo v samem obratu), in kakršna koli pomožna poraba goriva.

0,266

S-PVC

Polivinilklorid; ki ni mešan z nobeno drugo substanco, ki bi vsebovala delce PVC s povprečno velikostjo med 50 in 200 μm.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo S-PVC, razen proizvodnje VCM.

0,085

E-PVC

Polivinilklorid; ki ni mešan z nobeno drugo substanco, ki bi vsebovala delce PVC s povprečno velikostjo med 0,1 in 3 μm.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo E-PVC, razen proizvodnje VCM.

0,238

Natrijev karbonat

Dinatrijev karbonat kot bruto proizvodnja skupaj, razen gostega natrijevega karbonata, pridobljenega kot stranski proizvod v proizvodni mreži kaprolaktama.

Zajeti so vsi procesi, neposredno in posredno povezani s prečiščevanjem slanice, žganjem apnenca in proizvodnjo apnenega mleka, absorpcijo amonijaka, usedanjem NaHCO3, filtracijo ali ločevanjem NaHCO3 od matične lužine, razgradnjo NaHCO3, v Na2CO3, predelavo amonijaka in zgoščevanjem ali proizvajanjem zgoščenega natrijevega karbonata.

0,843

Če ni navedeno drugače, se vse referenčne vrednosti nanašajo na 1 tono proizvoda, izraženega v neto prodajni proizvodnji, in na 100 % čistost zadevne substance.

Vsi opisi zajetih procesov in emisij (meje sistema) vključujejo sežiganja, kjer se ta izvedejo.

Izpostavljenost premestitvi emisij CO2 navedenih proizvodov je osnovana na Sklepu 2010/2/EU in je veljavna za leti 2013 in 2014. V zvezi z letoma 2013 in 2014 lahko Sklep Komisije k navedenemu seznamu doda še nove sektorje.

2. Opredelitev referenčnih vrednosti za proizvode in meja sistema ob upoštevanju možnosti izmenljivosti goriva in elektrike

Referenčna vrednost za proizvod

Opis zajetih proizvodov

Opis zajetih procesov in emisij (meje sistema)

Izpostavljenost premestitvi emisij CO2, kot jo določa Sklep 2010/2/EU za leti 2013 in 2014

Višina referenčne vrednosti

(pravice/t)

Proizvodi rafinerij

Mešanica proizvodov rafinerij z več kot 40 % lahkih proizvodov (motorni bencin, vključno z letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, drugimi lahkimi naftnimi olji/specialnimi pripravki, kerozinom, vključno s kerozinskim reaktivnim gorivom in plinskimi olji), izraženi v ponderiranih tonah CO2 (CWT)

Zajeti so vsi procesi v določeni rafineriji, ki ustrezajo opredelitvi ene izmed procesnih enot, za katero se uporablja CWT, ter pomožne dejavnosti, ki k tem postopkom ne spadajo, izvajajo pa se znotraj same rafinerije, kot na primer shranjevanje v cisterne, spajanje, čiščenje odpadnih voda itd.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,0295

Ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

Jeklo, ki vsebuje manj kot 8 % kovinskih primešanih elementov in toliko elementov nečistoče, da je njegova uporaba omejena na namene, pri katerih ni potrebna posebna gladkost površine ali sposobnost predelave.

Zajeti so vsi procesi, neposredno in posredno povezani s pečmi z električnim oblokom (EAF), sekundarno metalurgijo, litjem in rezanjem, napravami za naknadno zgorevanje, napravami za odpraševanje, stojali za gretje posod, stojali za predgretje pri odlivanju ingotov ter sušenjem in predgretjem odpadnega materiala.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,283

Visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

Jeklo, ki vsebuje več 8 % ali več kovinskih primešanih elementov ali če se zahtevata visoki kakovost površine in sposobnost obdelovanja

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,352

Litje železa

Lito železo, izraženo v tonah tekočega železa, legirano, ki je brez opilkov in žlindre, in pripravljeno za litje.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s talilnicami, ulivalnicami, jedrarnami in zaključnimi procesi.

Za določitev posrednih emisij se upošteva le poraba elektrike za procese taljenja znotraj meja sistema.

0,325

Mineralna volna

Izolacijski proizvodi z mineralno volno, proizvedeni s steklom, kamninami ali žlindro, za toplotno in zvočno izolacijo ter protipožarno zaščito.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s taljenjem, razvlaknitvijo, vbrizgavanjem veziva, trdenjem in sušenjem ter oblikovanjem.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,682

Mavčna plošča

Ta referenčna vrednost zajema plošče, liste, panele, ploščice in podobne izdelke iz mavca ali mavčnih mešanic, (ne)prevlečene/ojačane s papirjem ali le kartonom, razen proizvodov, aglomeriranih z mavcem, okrašenih (v tonah štuka).

V tej referenčni vrednosti niso zajete mavčne plošče z vlakni z veliko gostoto.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi mletja, sušenja, žganja in sušenja plošče.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike toplotnih črpalk, uporabljenih v fazi sušenja.

0,131

Industrijsko oglje

Industrijsko oglje pečice. V to referenčno vrednost nista zajeta plinasto industrijsko oglje in industrijsko oglje gorenja.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo industrijskega oglja pečice in zaključnimi procesi, pakiranjem in sežiganjem.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

1,954

Amonijak

Amonijak (NH3), zabeležen v proizvedenih tonah.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo amonijaka in njegovega vmesnega proizvoda vodika.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

1,619

Parni kreking

Mešanica kemikalij visoke vrednosti (HVC), izražena kot skupna masa acetilena, etilena, propilena, butadiena, benzena in vodika, izključujoč HVC iz dodatnih surovin (vodik, etilen, druge HVC) z vsebnostjo etilena v skupni mešanici proizvodov najmanj 30 masnih odstotkov in s skupno vsebnostjo HVC, kurilnega plina, butenov in tekočih ogljikovodikov najmanj 50 masnih odstotkov skupne mešanice proizvodov.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo kemikalij visoke vrednosti (HVC), kot očiščenih proizvodov ali kot vmesnih proizvodov, s koncentracijo zadevnih kemikalij v najenostavnejši tržni obliki (surov C4, nehidrogeniran pirolizni plin), razen ekstrakcije C4 (v obratih butadiena), hidrogenizacije C4, obdelave uplinjenega bencina z vodikom & ekstrakcije aromatov ter logističnih postopkov in skladiščenja za vsakodnevno obratovanje.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,702

Aromati

Mešanica aromatov, izražena v ponderiranih tonah CO2 (CWT)

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s procesi z aromati, kot na primer obdelava piroliznega plina z vodikom, ekstrakcija benzena, toluena, ksilena (BTX), disproporcioniranje toluena (TDP), hidrodealkilacija toluena v benzen (HDA), izomerizacija ksilena, obrati s p-ksilenom, ter proizvodnja kumena in cikloheksana.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,0295

Stiren

Stiren monomer (vinil benzen, številka CAS: 100-42-5)

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo stirena in njegovega vmesnega proizvoda etilbenzena (v količini, ki je potrebna za proizvodnjo stirena).

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,527

Vodik

Čisti vodik ter mešanice vodika in ogljikovega monoksida z ≥ 60 % molske frakcije skupne vsebnosti vodika in ogljikovega monoksida, na osnovi seštevka vseh tokov proizvodov z vodikom in ogljikovim monoksidom, ki izhajajo iz zadevne podnaprave, izraženih kot 100 % vodik.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo vodika in ločevanjem vodika od ogljikovega monoksida. Ti elementi ležijo med:

(a)	mesti vstopa ogljikovodikovih surovin in, če so ta ločena, goriv;

(b)	mesti izhoda vseh tokov proizvoda, ki vsebujejo vodik in/ali ogljikov monoksid;

(c)	mesti vstopa ali izhoda dovedene ali odvedene toplote.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

8,85

Sintezni plin

Mešanice vodika in ogljikovega monoksida z vsebnostjo vodika, ki predstavlja manj kot 60 % molske frakcije skupne vsebnosti vodika in ogljikovega monoksida, na osnovi seštevka vseh tokov proizvodov z vodikom in ogljikovim monoksidom, ki izhajajo iz zadevne podnaprave in se nanašajo na vodik z 47-odstotnim volumskim deležem.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sinteznega plina in ločevanjem vodika od ogljikovega monoksida. Ti elementi ležijo med:

(a)	mesti vstopa ogljikovodikovih surovin in, če so ta ločena, goriv;

(b)	mesti izhoda vseh tokov proizvoda, ki vsebujejo vodik1 in/ali ogljikov monoksid1;

(c)	mesti vstopa ali izhoda dovedene ali odvedene toplote.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba elektrike znotraj meja sistema.

0,242

Etilen oksid/etilen glikoli

Referenčna vrednost za etilen oksid/etilen glikol zajema naslednje proizvode: etilen oksid (EO, visoke čistosti), monoetilen glikol (MEG, standardna kvaliteta + vlaknasta kvaliteta visoke čistosti)), dietilen glikol (DEG), trietilen glikol (TEG).

Skupna količina proizvodov je izražena v ekvivalentih EO (EOE), ki so opredeljeni kot količina EO (v masi), ki je vsebovana v eni masni enoti posameznega glikola.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani z obrati proizvodnje EO, prečiščevanja EO in enoto za glikol.

V tej referenčni vrednosti je zajeta skupna poraba električne energije (in povezane neposredne emisije) znotraj meja sistema.

0,512

Če ni navedeno drugače, se vse referenčne vrednosti nanašajo na 1 tono proizvoda, izraženega v neto prodajni proizvodnji, in na 100 % čistost zadevne substance.

Vsi opisi zajetih procesov in emisij (meje sistema) vključujejo sežiganja, kjer se ta izvedejo.

Status izpostavljenosti premestitvi emisij CO2 navedenih proizvodov je osnovan na Sklepu 2010/2/EU in je veljaven za leti 2013 in 2014. S sklepom Komisije se lahko k navedenemu seznamu doda še nove sektorje.

3. Referenčne vrednosti za toploto in gorivo

Referenčna vrednost

Višina referenčne vrednosti

(pravice/TJ)

Ref. vrednost za toploto

62,3

Ref. vrednost za gorivo

56,1

PRILOGA II

POSEBNE REFERENČNE VREDNOSTI

1. Referenčna vrednost za rafinerije: Funkcije CWT

Funkcija CWT	Opis	Osnova (kt/a)	Faktor CWT
Atmosferska destilacija surove nafte	Blaga enota za nafto, standardna enota za nafto	F	1,00
Vakuumska destilacija	Blago frakcioniranje v vakuumu, standardna vakuumska kolona, vakuumska frakcionirna kolona Faktor vakuumske destilacije zajema tudi povprečno energijo in emisije za enoto za HFV (Heavy Feed Vacuum). Ker ta zmeraj sovpada z MVU, se kapaciteta HFV ne šteje ločeno.	F	0,85
Deasfaltiranje v topilu	Konvencionalno topilo, nadkritično topilo	F	2,45
Razcepljanje viskoznosti	Atmosferske odpadne snovi (brez prostora za zadrževanje nafte), atmosferske odpadne snovi (s prostorom za zadrževanje nafte), dodajanje na dnu vakuuma (brez prostora za zadrževanje nafte), dodajanje na dnu vakuuma (s prostorom za zadrževanje nafte) Faktor za razcepljanje viskoznosti zajema tudi povprečno energijo in emisije vakuumske kolone za izparevanje (VAC VFL), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno.	F	1,40
Toplotni kreking	Faktor za toplotni kreking zajema tudi povprečno energijo in emisije vakuumske kolone za izparevanje (VAC VFL), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno.	F	2,70
Prekinjeno koksanje	Prekinjeno koksanje	F	2,20
Neprekinjeno koksanje	Neprekinjeno koksanje	F	7,60
Fleksi koksanje	Fleksi koksanje	F	16,60
Žganje koksa	Kamin z navpično osjo, rotacijska peč z vodoravno osjo	P	12,75
Katalitični kreking tekočin	Katalitični kreking tekočin, blagi katalitični kreking enostavnih odpadnih snovi, preostali katalitični kreking	F	5,50
Drugi katalitični kreking	Katalitični kreking po Houdryjevem postopku, termoformni katalitični kreking.	F	4,10
Hidrokreking destilatov/plinskega olja	Blaga oblika hidrokrekinga, intenziven hidrokreking, hidrokreking nafte	F	2,85
Hidrokreking odpadnih snovi	H-Oil, LC-Fining™ in Hycon	F	3,75
Obdelava nafte/bencina z vodikom	Nasičenje benzena, razžvepljevanje surovin s C4–C6, konvencionalna obdelava nafte z vodikom, nasičenje diolefina do olefina, nasičenje diolefina do olefina surovin za alkiliranje, obdelava z vodikom bencina iz katalitičnega krekinga tekočin – z minimalno izgubo oktanov, olefinsko alkiliranje thio sulfata po postopku S-Zorb™, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte, razžvepljanje piroliznega plina/nafte, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte Faktor obdelave nafte z vodikom zajema energijo in emisije reaktorja za selektivno obdelavo z vodikom (NHYT/RXST), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno.	F	1,10
Obdelovanje kerozina/dizelskega goriva z vodikom	Nasičenje aromatov, konvencionalna obdelava z vodikom, hidrogenacija aromatov kot topil, konvencionalna obdelava destilatov z vodikom, intenzivna obdelava destilatov z vodikom, zelo intenzivna obdelava z vodikom, srednje intenzivno razvoskanje destilatov, postopek S-Zorb™, selektivna obdelava destilatov z vodikom	F	0,90
Obdelava odpadnih snovi z vodikom	Razžvepljanje atmosferskih odpadnih snovi, razžvepljanje vakuumskih odpadnih snovi	F	1,55
Obdelava vakuumskega plinskega olja (VGO) z vodikom	Razžvepljevanje z vodikom/denitrifikacija, razžvepljanje z vodikom	F	0,90
Proizvodnja vodika	Parna reformacija metana, parna reformacija nafte, obrati za delno oksidacijo lahkih surovin Faktor proizvodnje vodika zajema tudi energijo in emisije za čiščenje (H2PURE), vendar kapaciteta ni šteta ločeno.	P	300,00
Katalitična reformacija	Neprekinjena regeneracija, ciklična, pol-regeneracijska, AROMAX	F	4,95
Alkilacija	Alkilacija s fluorovodikovo kislino, alkilacija z žveplovo kislino, polimerizacija C3 olefinov, polimerizacija C3/C4, postopek dimersol za spajanje Faktor alkilacije/polimerizacije zajema tudi energijo in emisije za regeneracijo kisline (ACID), vendar kapaciteta ni šteta ločeno.	P	7,25
Izomerizacija C4	Izomerizacija C4 Faktor zajema tudi energijo in emisije v zvezi s povprečnim posebnim frakcioniranjem EU27 (DIB) v povezavi z izomeracijo C4.	R	3,25
Izomeracija C5/C6	Izomeracija C5/C6 Faktor zajema tudi energijo in emisije v zvezi s povprečnim posebnim frakcioniranjem EU27 (DIH) v povezavi z izomeracijo C5.	R	2,85
Proizvodnja kisikove spojine	Obrati za destilacijo MBTE, obrati za ekstrakcijo MTBE, ETBE, TAME, proizvodnja izooktena	P	5,60
Proizvodnja propilena	Za kemično uporabo, za proizvodnjo polimerov	F	3,45
Izdelava asfalta	Izdelava asfalta & bitumna Število proizvodov zajema s polimeri modificiran asfalt. Faktor CWT zajema pihanje	P	2,10
Mešanje s polimeri modificiranega asfalta	Mešanje s polimeri modificiranega asfalta	P	0,55
Predelava žvepla	Predelava žvepla Faktor predelave žvepla zajema energijo in emisije za predelavo izstopnega plina (TRU) in Springer obrat za H2S (U32), vendar kapaciteta ni šteta ločeno.	P	18,60
Ekstrakcija topil iz aromatov	ASE: ekstrakcijska destilacija, ASE: tekočine/ekstrakcija tekočin, ASE: tekočine/tekočine z ekstrakcijsko destilacijo Faktor CWT zajema vse surovine, vključno s piroliznim plinom po obdelavi z vodikom. Obdelava piroliznega plina z vodikom se obravnava kot obdelava nafte z vodikom.	F	5,25
Hidrodealkilacija	Hidrodealkilacija	F	2,45
TDP/TDA	Disproporcioniranje toluena/dealkilacija	F	1,85
Proizvodnja cikloheksana	Proizvodnja cikloheksana	P	3,00
Izomerizacija ksilena	Izomerizacija ksilena	F	1,85
Proizvodnja paraksilena	Adsorpcija paraksilena, kristalizacija paraksilena Faktor zajema tudi energijo in emisije separatorja ksilena in ponovno zagnanih kolon ortoksilena.	P	6,40
Proizvodnja metaksilena	Proizvodnja metaksilena	P	11,10
Proizvodnja anhidrida ftalične kisline	Proizvodnja anhidrida ftalične kisline	P	14,40
Proizvodnja anhidrida maleinske kisline	Proizvodnja anhidrida maleinske kisline	P	20,80
Proizvodnja etilbenzena	Proizvodnja etilbenzena Faktor zajema tudi energijo in emisije destilacije etilbenzena.	P	1,55
Proizvodnja kumena	Proizvodnja kumena	P	5,00
Proizvodnja fenola	Proizvodnja fenola	P	1,15
Ekstrakcija topil iz mazalnih olj	Ekstrakcija topil iz mazalnih olj: Topilo je furfural, topilo je NMP, topilo je fenol, topilo je SO2	F	2,10
Razvoskanje topil iz mazalnih olj:	Razvoskanje topil iz mazalnih olj: Topilo je klorogljik, topilo je MEK/Toluen, topilo je MEK/MIBK, topilo je propan	F	4,55
Katalitična izomeracija voska	Katalitična izomeracija voska in razvoskanje, selektivni kreking voska	F	1,60
Hidrokreker za mazalna olja	Hidrokreker za mazalna olja z večfrakcionirno destilacijo, hidrokreker za mazalna olja z vakuumskim odstranjevalcem	F	2,50
Razoljenje voska	Razoljenje voska: topilo je klorogljik, topilo je MEK/Toluen, topilo je MEK/MIBK, topilo je propan	P	12,00
Obdelava mazalnih olj/voska z vodikom	H/F mazalnih olj z vakuumskim odstranjevalcem, obdelava mazalnih olj z vodikom z večfrakcionirno destilacijo, obdelava mazalnih olj z vodikom z vakuumskim odstranjevalcem, H/F voska z vakuumskim odstranjevalcem, obdelava voska z vodikom z večfrakcionirno destilacijo, obdelovanje voska z vodikom z vakuumskim odstranjevalcem	F	1,15
Obdelava topil z vodikom	Obdelava topil z vodikom	F	1,25
Frakcioniranje topil	Frakcioniranje topil	F	0,90
Molekulsko sito za parafine C10+	Molekulsko sito za parafine C10+	P	1,85
Delna oksidacija odpadnih surovin (POX) za gorivo	POX sintezni plin za gorivo	SG	8,20
Delna oksidacija odpadnih surovin (POX) za vodik ali metanol	POX sintezni plin za vodik ali metanol, POX sintezni plin za metanol Faktor zajema tudi energijo in emisije pretvorbe CO in čiščenja H2 (U71), vendar kapaciteta ni šteta ločeno.	SG	44,00
Metanol iz sinteznega plina	Metanol	P	–36,20
Separacija zraka	Separacija zraka	P (MNm3 O2)	8,80
Frakcioniranje kupljenega UZP	Frakcioniranje kupljenega UZP	F	1,00
Obdelovanje izpušnih plinov	Razžvepljanje izpušnih plinov in odstranjevanje NOx	F (MNm3)	0,10
Obdelovanje in kompresija kurilnih plinov za prodajo	Obdelovanje in kompresija kurilnih plinov za prodajo	kW	0,15
Razsoljevanje morske vode	Razsoljevanje morske vode	P	1,15

Osnova za faktorje CWT: Neto sveže surovine (F), surovine v reaktorju (R, vključno z recikliranimi), surovine za proizvode (P), proizvodnja sinteznega plina za obrate POX (SG)

2. Referenčna vrednost za aromate: Funkcije CWT

Funkcija CWT	Opis	Osnova (kt/a)	Faktor CWT
Naprava za obdelavo nafte/bencina z vodikom	Nasičenje benzena, razžvepljevanje surovin s C4–C6, konvencionalna obdelava nafte z vodikom, nasičenje diolefina do olefina, nasičenje diolefina do olefina surovin za alkiliranje, obdelava z vodikom bencina iz katalitičnega krekinga tekočin – z minimalno izgubo oktanov, olefinsko alkiliranje thio sulfata po postopku S-Zorb™, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte, razžvepljanje piroliznega plina/nafte, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte Faktor obdelave nafte z vodikom zajema energijo in emisije reaktorja za selektivno obdelavo z vodikom (NHYT/RXST), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno.	F	1,10
Ekstrakcija topil iz aromatov	ASE: ekstrakcijska destilacija, ASE: tekočine/ekstrakcija tekočin, ASE: tekočine/tekočine z ekstrakcijsko destilacijo Faktor CWT zajema vse surovine, vključno s piroliznim plinom po obdelavi z vodikom. Obdelava piroliznega plina z vodikom se obravnava kot obdelava nafte z vodikom.	F	5,25
TDP/TDA	Disproporcioniranje toluena/dealkilacija	F	1,85
Hidrodealkilacija	Hidrodealkilacija	F	2,45
Izomerizacija ksilena	Izomerizacija ksilena	F	1,85
Proizvodnja paraksilena	Adsorpcija paraksilena, kristalizacija paraksilena Faktor zajema tudi energijo in emisije separatorja ksilena in ponovno zagnanih kolon ortoksilena.	P	6,40
Proizvodnja cikloheksana	Proizvodnja cikloheksana	P	3,00
Proizvodnja kumena	Proizvodnja kumena	P	5,00

Osnova za faktorje CWT: Neto sveže surovine (F), surovine za proizvode (P)

PRILOGA III

PRETEKLE RAVNI DEJAVNOSTI ZA DOLOČENE REFERENČNE VREDNOSTI PROIZVODOV IZ ČLENA 9(7)

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za rafinerije iz Priloge I, določijo preteklo raven dejavnosti za uvodno obdobje, in sicer na podlagi različnih funkcij CWT, njihovih opredelitev, osnovi za količino proizvoda na enoto časa in faktorjev CWT, kot so navedeni v Prilogi II, v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALCWT	:	pretekla raven dejavnosti, izražena kot CWT
TPi,k	:	količina proizvodov funkcije CWT i v letu i uvodnega obdobja
CWTi	:	CWT faktor CWT funkcije i
TPAD,k	:	količina proizvodov funkcije CWT „atmosferska destilacija surove nafte“ v letu k uvodnega obdobja

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za apno iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALlime,standard	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo apna, izražena v tonah standardnega čistega apna
mCaO,k	:	vsebnost prostega CaO v proizvedenem apnu v letu k uvodnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega CaO niso na voljo, se uporabi previdna ocena, ki ne sme biti nižja od 85 %.
mMgO,k	:	vsebnost prostega MgO v proizvedenem apnu v letu k uvodnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega MgO niso na voljo, se uporabi previdna ocena, ki ne sme biti nižja od 0,5 %.
HALlime,uncorrected,k	:	nepopravljena pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo apna v letu k uvodnega obdobja, izražena v tonah apna

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za dolomitno apno iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALdolime,standard	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo dolomitnega apna, izražena v tonah standardnega čistega dolomitnega apna
mCaO,k	:	vsebnost prostega CaO v proizvedenem dolomitnem apnu v letu k uvodnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega CaO niso na voljo, se uporabi previdna ocena, ki ne sme biti nižja od 52 %.
mMgO,k	:	vsebnost prostega MgO v proizvedenem dolomitnem apnu v letu k uvodnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega MgO niso na voljo, se uporabi previdna ocena, ki ne sme biti nižja od 33 %.
HALdolime,uncorrected,k	:	nepopravljena pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo dolomitnega apna v letu k uvodnega obdobja, izražena v tonah apna

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za proizvode parnega krekinga iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALHVC,net	:	pretekla raven dejavnosti kemikalij visoke vrednosti (HVC), brez kemikalij visoke vrednosti, ki so proizvedene iz dodatnih surovin, izražena v tonah HVC
HALHVC,total,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo HVC v letu k uvodnega obdobja, izražena v tonah HVC
HSFH,k	:	pretekle dodatne surovine vodika v letu k uvodnega obdobja, izražene v tonah vodika
HSFE,k	:	pretekle dodatne surovine etilena v letu k uvodnega obdobja, izražene v tonah etilena
HSFO,k	:	pretekle dodatne surovine drugih HVC, ki niso vodik niti etilen, v letu k uvodnega obdobja, izražena v tonah HVC

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za proizvode aromatov iz Priloge I, določijo preteklo raven dejavnosti za uvodno obdobje, in sicer na podlagi različnih funkcij CWT, njihovih opredelitev, osnovi za količino proizvoda na enoto časa in faktorjev CWT, kot so navedeni v Prilogi II, v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALCWT	:	pretekla raven dejavnosti, izražena kot CWT
TPi,k	:	količina proizvodov funkcije CWT i v letu i uvodnega obdobja
CWTi	:	CWT faktor CWT funkcije i

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za vodik iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALH2	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo vodika v zvezi s 100 % vodikom
VFH2,k	:	volumski delež pretekle proizvodnje čistega vodika v letu k uvodnega obdobja
HALH2 + CO,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo vodika v zvezi s preteklo vsebnostjo vodika, izražena kot normirani kubični metri na leto in se nanaša na 0 °C in 101,325 kPa v letu k uvodnega obdobja

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za sintezni plin iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALsyngas	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo sinteznega plina v zvezi s 47 % vodikom
VFH2,k	:	volumski delež pretekle proizvodnje čistega vodika v letu k uvodnega obdobja
HALH2 + CO,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo sinteznega plina v zvezi s preteklo vsebnostjo vodika, izražena kot normirani kubični metri na leto in se nanaša na 0 °C in 101,325 kPa v letu k uvodnega obdobja

Države članice za posamezni proizvod, za katerega se uporablja referenčna vrednost za etilen oksid/etilen glikole iz Priloge I, za uvodno obdobje določijo preteklo raven dejavnosti, in sicer v skladu z naslednjo formulo:

Formula

kjer je

HALEO/EG

pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo etilen oksida/etilen glikolov, izražena v tonah ekvivalentov etilen oksida

HALi,k

pretekla raven za proizvodnjo etilen oksida ali glikola i v letu k uvodnega obdobja, izražena v tonah

CFEOE,i

faktor pretvorbe za etilen oksid ali glikol i v primerjavi z etilen oksidom

Uporabljajo se naslednji faktorji pretvorbe:

etilen oksid: 1,000

monoetilen glikol: 0,710

dietilen glikol: 0,830

trietilen glikol: 0,880

PRILOGA IV

PARAMETRI ZA ZBIRANJE IZHODIŠČNIH PODATKOV ZA OBSTOJEČE NAPRAVE

Za namene zbiranja izhodiščnih podatkov iz člena 7(1) države članice od upravljavca zahtevajo predložitev vsaj naslednjih podatkov na ravni naprav in podnaprav za vsa koledarska leta uvodnega obdobja, izbrana v skladu s členom 9(1) (2005–2008) ali 2009–2010). V skladu s členom 7(2) lahko države članice po potrebi zahtevajo dodatne podatke:

Parameter

Opombe

Začetna nastavljena zmogljivost

Samo za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, izražena v enoti, ki je za zadevni proizvod določena v Prilogi I;

Povečana ali zmanjšana zmogljivost in nastavljena zmogljivost podnaprave po bistveni spremembi zmogljivosti, če je bila ta opravljena med 1. januarjem 2009 in 30. junijem 2011

Zmogljivosti se izrazijo

(1)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode v enoti, ki je za zadevni proizvod določena v Prilogi I;

(2)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto v terajoulih izmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije, razen za proizvodnjo elektrike, za segrevanje ali hlajenje zadevne naprave znotraj meja naprave na leto;

(3)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo v terajoulih vložka goriva na leto;

(4)	za proizvodnjo emisij iz proizvodnih procesov v tonah izpuščenega ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto.

Ime proizvoda

NACE koda dejavnosti

Kode PRODCOM proizvoda

Identifikacija kot proizvajalec električne energije

Pretekle ravni dejavnosti

Po vrsti podnaprave; tudi za podnaprave z referenčno vrednostjo, vsa letna proizvodnja, na osnovi katere je bila določena središčna vrednost

Količina proizvodov vseh ustreznih funkcij CWT

Samo za referenčne vrednosti za proizvode rafinerij in aromatov

Podatki, uporabljeni za izračun preteklih ravni dejavnosti

Vsaj za referenčne vrednosti za apno, dolomit, parni kreking, vodik in sintezni plin

Skupne emisije toplogrednih plinov

Samo neposredne emisije; samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Emisije toplogrednih plinov iz goriva

Samo neposredne emisije; samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Emisije toplogrednih plinov iz postopkov

Samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Skupni vložek energije iz goriva v napravi

Samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Vložek energije iz goriva v napravi, ki ni uporabljen za proizvodnjo izmerljive toplote

Samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Vložek energije iz goriva v napravi, uporabljen za proizvodnjo izmerljive toplote

Samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Porabljena izmerljiva toplota

Samo, če ne izvirajo vse emisije naprave iz proizvodov z referenčnimi vrednostmi

Dovedena izmerljiva toplota

Emisije toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo toplote, odvedene zasebnim gospodinjstvom

Odvedena izmerljiva toplota

Samo za potrošnike, ki niso zajeti v sistemu Unije, z jasno navedbo, ali je potrošnik zasebno gospodinjstvo ali ne

Električna energija, porabljena v skladu z opredelitvijo ustreznih meja sistema (Priloga I)

Samo za podnaprave, zajete v referenčnih vrednostih, kjer je izmenjava toplote in električne energije pomembna

Vodik, uporabljen kot gorivo za proizvodnjo vinil klorid monomera

Samo za podnaprave, ki so zajete v referenčni vrednosti za vinil klorid monomer

PRILOGA V

Parametri za zbiranje podatkov za nove udeležence

Parameter

Opombe

Ime proizvoda

NACE koda dejavnosti

Kode PRODCOM proizvoda

Začetna nastavljena zmogljivost pred bistvenim povečanjem

Samo za podnaprave, katerih zmogljivost bo bistveno povečana

Dodana zmogljivost (v primeru bistvenega povečanja)

Samo za podnaprave, katerih zmogljivost bo bistveno povečana

Nastavljena zmogljivost po bistvenem povečanju

Samo za podnaprave, katerih zmogljivost bo bistveno povečana

Začetna nastavljena zmogljivost

Samo za nove udeležence, ki izvajajo eno ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki so dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobili po 30. juniju 2011, ali ki prvič izvajajo dejavnost, vključeno v program Skupnosti v skladu s členom 24(1) ali (2)

izražena

(1)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode v enoti, ki je za zadevni proizvod določena v Prilogi I;

(2)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto v terajoulih izmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije, razen za proizvodnjo elektrike, za segrevanje ali hlajenje zadevne naprave znotraj meja naprave na leto;

(3)	za podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo v terajoulih vložka goriva na leto;

(4)	za proizvodnjo emisij iz proizvodnih procesov v tonah izpuščenega ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto.

Zadevni faktor uporabe zmogljivosti (RCUF)

Za podnaprave, ki ne spadajo med podnaprave z referenčnimi vrednostmi za proizvode

Predvidena dovedena izmerljiva toplota

Predvidena električna energija, porabljena v skladu z opredelitvijo ustreznih meja sistema (Priloga I)

Samo za podnaprave, zajete v referenčnih vrednostih, kjer je izmenjava toplote in električne energije pomembna

Predviden vodik, uporabljen kot gorivo za proizvodnjo vinil klorid monomera

Samo za podnaprave, ki so zajete v referenčni vrednosti za vinil klorid monomer

Začetek običajnega delovanja

Izražen z datumom

Datum zagona

Emisije toplogrednih plinov

Pred začetkom običajnega delovanja, izražene v tonah ekvivalenta CO2

PRILOGA VI

FAKTOR ZA ZAGOTAVLJANJE PREHODNEGA SISTEMA, KI VODI DO ZMANJŠANJA BREZPLAČNIH DODELITEV PRAVIC V SKLADU S ČLENOM 10a(11) DIREKTIVE 2003/87/ES

Leto	Vrednost faktorja
2013	0,8000
2014	0,7286
2015	0,6571
2016	0,5857
2017	0,5143
2018	0,4429
2019	0,3714
2020	0,3000

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.130.slv
Uradni list Evropske unije		L 130

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 17. maj 2011

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
		2011/278/EU
	*	Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2772)	1