29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/1

---

DIREKTIVA 2011/35/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. aprila 2011

o združitvi delniških družb

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50(2)(g) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Uskladitev, določena v členu 50(2)(g) Pogodbe in v Splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja (5), se je začela s Prvo direktivo Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (6).

(3)

Ta uskladitev glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala se je nadaljevala z Drugo direktivo Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (7), in glede letnih računovodskih izkazov za določene oblike družb, s Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (8).

(4)	Varstvo interesov družbenikov in tretjih oseb zahteva, da se zakonodaja držav članic v zvezi z združitvami delniških družb uskladi in da bi zakonodaja vseh držav članic morala vsebovati določbe o združitvah.

(5)

V kontekstu take uskladitve je posebej pomembno, da so delničarji družb, ki se združujejo, primerno obveščeni, in to kar najbolj objektivno, in da so njihove pravice ustrezno zaščitene. Vendar ni razloga, da se zahteva proučitev načrta združitve za delničarje s strani neodvisnega izvedenca, če se vsi delničarji strinjajo, da je ne potrebujejo.

(6)	Varstvo pravic zaposlenih ob prenosu podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov zdaj ureja Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (9).

(7)	Upniki, vključno z imetniki zadolžnic, in osebe, ki imajo druge zahtevke do družb, ki se združujejo, bi morali biti zaščiteni, tako da združitev ne škoduje njihovim interesom.

(8)

Zahteve po objavi iz Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (10) glede objave, bi bilo treba razširiti, tako da bi vključevale tudi združitve, da bodo tretje osebe ustrezno obveščene.

(9)	Zaščitne ukrepe za družbenike in tretje osebe v zvezi z združitvami bi bilo treba razširiti, tako da bodo zajete nekatere pravne prakse, ki so v pomembnih vidikih podobne združitvam, tako da se ne bo mogoče izogniti obveznosti zagotovitve takšne zaščite.

(10)

Da se zagotovi pravna varnost glede odnosov med zadevnimi družbami, med njimi in tretjimi osebami ter med družbeniki, je treba omejiti primere, iz katerih lahko izhaja ničnost, z zagotovitvijo, da se napake odpravijo povsod, kjer je to mogoče, in z omejitvijo obdobja, v katerem se lahko začne postopek za uveljavljanje ničnosti.

(11)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so določeni v delu B Priloge I –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

1.   Usklajevalni ukrepi, določeni s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

—	v Belgiji: — la société anonyme/de naamloze vennootschap,

—	v Bolgariji: — акционерно дружество,

—	na Češkem: — akciová společnost,

—	na Danskem: — aktieselskaber,

—	v Nemčiji: — die Aktiengesellschaft,

—	v Estoniji: — aktsiaselts,

—	na Irskem: — public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital,

—	v Grčiji: — ανώνυμη έταιρία,

—	v Španiji: — la sociedad anónima,

—	v Franciji: — la société anonyme,

—	v Italiji: — la società per azioni,

—	na Cipru: — δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές, δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση που διαθέτουν μετοχικό κεφάλαιο,

—	v Latviji: — akciju sabiedrība,

—	v Litvi: — akcinė bendrovė,

—	v Luksemburgu: — la société anonyme,

—	na Madžarskem: — részvénytársaság,

—	na Malti: — kumpannija pubblika/public limited liability company, kumpannija privata/private limited liability company,

—	na Nizozemskem: — de naamloze vennootschap,

—	v Avstriji: — die Aktiengesellschaft,

—	na Poljskem: — spółka akcyjna,

—	na Portugalskem: — a sociedade anónima,

—	v Romuniji: — societate pe acțiuni,

—	v Sloveniji: — delniška družba,

—	na Slovaškem: — akciová spoločnosť,

—	na Finskem: — julkinen osakeyhtiö/publikt aktiebolag,

—	na Švedskem: — aktiebolag,

—	v Veliki Britaniji: — public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital.

2.   Državam članicam ni treba uporabljati te direktive za zadruge, ki so ustanovljene v eni od oblik družb iz odstavka 1. Če zakonodaje držav članic uporabijo to možnost, od teh družb zahtevajo, da dodajo besedo „zadruga“ v vseh dokumentih, navedenih v členu 5 Direktive 2009/101/ES.

3.   Državam članicam ni treba uporabljati te direktive v primerih, kadar je ena ali več družb, ki so predmet prevzema ali bodo prenehale obstajati, v stečajnem postopku, v postopku v zvezi s prenehanjem insolventnih družb in v podobnih postopkih.

POGLAVJE II

UREDITEV ZDRUŽITVE S PREVZEMOM ENE ALI VEČ DRUŽB S STRANI DRUGE DRUŽBE IN ZA ZDRUŽITEV Z USTANOVITVIJO NOVE DRUŽBE

Člen 2

Države članice določijo za družbe, za katere velja njihova nacionalna zakonodaja, pravila o ureditvi združitve s prevzemom ene ali več družb s strani druge družbe in za združitev z ustanovitvijo nove družbe.

Člen 3

1.   V tej direktivi „združitev s prevzemom“ pomeni postopek, po katerem ena ali več družb preneha brez likvidacije in s katerim se na drugo družbo prenese vsa njihova sredstva in obveznosti, v zameno za delnice prevzemne družbe, ki se izdajo delničarjem prevzete družbe oziroma družb, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2.   Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev s prevzemom izvesti tudi, kadar je ena ali več prevzetih družb v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.

Člen 4

1.   V tej direktivi „združitev z ustanovitvijo nove družbe“ pomeni postopek, po katerem več družb preneha brez likvidacije in s katerim se na družbo, ki jo ustanavljajo, prenese vsa njihova sredstva in obveznosti, v zameno za delnice nove družbe, ki se izdajo njenim delničarjem, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če te nimajo, njihove računovodske vrednosti.

2.   Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev z ustanovitvijo nove družbe izvesti tudi, kadar je ena ali več družb, ki bodo prenehale obstajati, v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati svojim delničarjem.

POGLAVJE III

ZDRUŽITEV S PREVZEMOM

Člen 5

1.   Upravni ali poslovodni organi družb, ki se združujejo, sestavijo pisni načrt združitve.

2.   Načrt združitve mora opredeliti najmanj:

(a)	obliko, ime in sedež vsake od družb, ki se združujejo;

(b)	menjalno razmerje delnic in znesek vseh gotovinskih plačil;

(c)	pogoje v zvezi z dodelitvijo delnic v prevzemni družbi;

(d)	datum, od katerega imajo imetniki takih delnic pravico do udeležbe v dobičku, in vse posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;

(e)	datum, od katerega se transakcije prevzete družbe v računovodske namene obravnavajo kot posli prevzemne družbe;

(f)	pravice, ki jih prevzemna družba prenese na imetnike delnic, katerim pripadajo posebne pravice, in na imetnike vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali ukrepe, ki so predlagani v zvezi z njimi;

(g)	vse posebne prednosti, priznane izvedencem iz člena 10(1), in članom upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo.

Člen 6

Načrt združitve se mora objaviti na način, ki je določen z zakonodajo posamezne države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, za vsako od družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine delničarjev, ki bo o tem odločala.

Katera koli od družb, ki se združujejo, se izvzame od zahteve po objavi iz člena 3 Direktive 2009/101/ES, če za neprekinjeno obdobje z začetkom najmanj en mesec pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu zagotovijo dostop do načrta takšne združitve, ki je javen in brezplačen. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve in omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

Z odstopanjem od drugega odstavka tega člena lahko države članice zahtevajo objavo na osrednji elektronski platformi iz člena 3(5) Direktive 2009/101/ES. Države članice lahko zahtevajo možnost objave na kateri koli drugi spletni strani, ki jo določijo za ta namen. Kadar države članice uporabijo eno od teh možnosti, zagotovijo, da se družbam za to objavo ne zaračuna posebne pristojbine.

Kadar se uporabi spletno mesto, ki ni osrednja elektronska platforma, se sklic, ki omogoča dostop do tega spletnega mesta, objavi na osrednji elektronski platformi najmanj mesec dni pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev. Ta sklic vključuje datum objave načrta združitve na spletnem mestu in je brezplačno dostopen za javnost. Družbam se za tako objavo ne zaračuna posebne pristojbine.

Prepoved zaračunavanja posebne pristojbine za objavo družbam, določena v tretjem in četrtem odstavku, ne vpliva na možnost držav članic, da na družbe prenesejo stroške v zvezi z osrednjo elektronsko platformo.

Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije ohranijo določen čas po generalni skupščini na njihovem spletnem mestu ali po potrebi na osrednji elektronski platformi oziroma drugem spletnem mestu, ki ga določi zadevna država članica. Države članice lahko opredelijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletnega mesta ali osrednje elektronske platforme zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.

Člen 7

1.   Za združitev je potrebna najmanj odobritev skupščine delničarjev vsake od družb, ki se združujejo. Zakonodaje držav članic določijo, da je za sklep o odobritvi potrebna najmanj dvotretjinska večina glasov, ki se nanaša bodisi na delnice bodisi na zastopani vpisani kapital.

Zakonodaja države članice lahko kljub temu določi, da zadošča navadna večina glasov, opredeljenih v prvem pododstavku, kadar je zastopana najmanj polovica vpisanega kapitala. Poleg tega se, kadar je to primerno, uporabljajo pravila, ki urejajo spremembe družbene pogodbe in statuta.

2.   Kadar je več razredov delnic, skupščina delničarjev sprejme sklep v zvezi z združitvijo, tako da glasuje posebej vsaj za vsak razred delničarjev, v pravice katerih ta transakcija posega.

3.   Sklep obsega oboje, odobritev načrta združitve ter vse spremembe družbene pogodbe in statuta, ki so potrebne zaradi združitve.

Člen 8

Za združitev ni potrebno, da je z zakonodajo države članice zahtevana odobritev skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	objava za prevzemno družbo, določena v členu 6, mora biti opravljena najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe oziroma družb, na kateri se odloča o načrtu združitve;

(b)	najmanj en mesec pred datumom, opredeljenim v točki (a), morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu prevzemne družbe natančno pregledajo dokumente iz člena 11(1);

(c)

eden ali več delničarjev prevzemne družbe, ki je imetnik minimalnega odstotka vpisanega kapitala, mora imeti pravico do zahteve, da se skliče skupščina delničarjev prevzemne družbe, ki naj odloči, ali odobrava združitev; ta minimalni odstotek ne sme biti določen na več kakor 5 %. Vendar pa lahko države članice predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna.

Za namene točke (b) prvega odstavka se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 9

1.   Upravni ali poslovodni organi posameznih družb, ki se združujejo, pripravijo podrobno pisno poročilo, v katerem je obrazložen načrt združitve ter ki opredeljuje pravne in ekonomske razloge načrta, zlasti menjalno razmerje delnic.

V tem poročilu so prav tako opisane kakršne koli posebne težave, ki so se pojavile pri vrednotenju.

2.   Upravni ali poslovodni organi posameznih udeleženih družb obvestijo skupščino delničarjev svoje družbe in upravne ali poslovodne organe drugih udeleženih družb, tako da lahko ti obvestijo svoje skupščine delničarjev o kakršnih koli bistvenih spremembah sredstev in obveznosti med datumom izdelave načrta združitve in datumom skupščine delničarjev, ki bo odločila o načrtu združitve.

3.   Države članice lahko določijo, da se poročilo iz odstavka 1 in/ali informacije iz odstavka 2 ne zahtevajo, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

Člen 10

1.   Eden ali več izvedencev, ki jih je imenoval ali odobril sodni ali upravni organ, za vsako od družb, ki se združujejo, vendar neodvisno od njih, preveri načrt združitve in sestavi pisno poročilo delničarjem. Vendar lahko zakonodaja države članice predvidi imenovanje enega ali več neodvisnih izvedencev za vse družbe, ki se združujejo, če sodni ali upravni organ opravi takšno imenovanje na skupno zahtevo teh družb. Ti izvedenci so lahko fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja, odvisno od zakonodaje posamezne države članice.

2.   V poročilu iz odstavka 1 morajo izvedenci v vsakem primeru podati svoje mnenje o tem, ali je menjalno razmerje delnic pošteno in razumno. To mnenje mora najmanj:

(a)	navesti uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja delnic;

(b)	navesti, ali je takšna metoda oziroma so takšne metode primerne za zadevni primer, navesti dobljene vrednosti pri uporabi vsake od teh metod in dati mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takšnim metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča.

V poročilu se opišejo tudi vse morebitne posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.

3.   Vsak izvedenec ima pravico, da dobi od družb, ki se združujejo, vse zadevne informacije in dokumentacijo ter da izpelje vse potrebne poizvedbe.

4.   Niti proučitev načrta združitve niti strokovno poročilo se ne zahtevata, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

Člen 11

1.   Vsi delničarji imajo pravico, da na registriranem sedežu družbe najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev, ki odloča o načrtu združitve, pregledajo najmanj naslednje dokumente:

(a)	načrt združitve;

(b)	letne računovodske izkaze in letna poročila družb, ki se združujejo, za zadnja tri poslovna leta;

(c)	kadar je potrebno, bilanco stanja, sestavljeno na datum, ki ne sme biti starejši od datuma prvega dne treh mesecev, ki so pretekli pred datumom načrta združitve, če se zadnji letni računovodski izkaz nanaša na poslovno leto, ki je preteklo več kakor šest mesecev pred tem datumom;

(d)	kadar je potrebno, poročila upravnih ali poslovodnih organov družb, ki se združujejo, določena v členu 9;

(e)	kadar je potrebno, poročilo iz člena 10(1).

Za namene točke (c) prvega pododstavka se bilanca stanja ne zahteva, če družba objavi polletno računovodsko poročilo v skladu s členom 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (11) in ga da na voljo delničarjem v skladu s tem odstavkom. Poleg tega lahko države članice določijo, da se bilanca stanja ne zahteva, če se s tem strinjajo vsi delničarji in imetniki drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, udeleženih v združitvi.

2.   Bilanca stanja iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se sestavi z uporabo enakih metod in načrta kakor zadnja letna bilanca stanja.

Zakonodaja držav članic lahko kljub temu določi, da:

(a)	ni treba upoštevati najnovejšega popisa fizičnega inventarja;

(b)	se vrednotenja, prikazana v zadnji bilanci stanja, spremenijo le toliko, da izražajo vknjižbe v knjigovodskih evidencah; vsekakor pa je treba upoštevati naslednje: — periodično amortizacijo in rezervacije, — materialne spremembe v dejanski vrednosti, ki niso prikazane v knjigovodstvu.

3.   Vsak delničar ima pravico, da na zahtevo brezplačno dobi celoten ali, če tako želi, delni prepis dokumentov iz odstavka 1.

Če se delničar strinja, da lahko družba posreduje informacije z elektronskimi sredstvi, se lahko take kopije pošljejo po elektronski pošti.

4.   Družba je izvzeta iz zahteve, da dokumente iz odstavka 1 da na voljo na svojem registriranem sedežu, če jih za neprekinjeno obdobje z začetkom vsaj en mesec pred predvidenim dnevom skupščine delničarjev, ki odloča o načrtu združitve in se ne konča pred zaključkom skupščine, objavi na svojem spletnem mestu. Države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so potrebne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov ter le do take mere, da so te zahteve ali omejitve sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

Odstavek 3 se ne uporablja, če spletno mesto delničarjem omogoča, da v celotnem obdobju iz prvega pododstavka tega odstavka prenesejo in natisnejo dokumente iz odstavka 1. Vendar lahko države članice v tem primeru določijo, da mora družba na svojem registriranem sedežu delničarjem omogočiti vpogled v te dokumente.

Države članice lahko od družb zahtevajo, da informacije določen čas po generalni skupščini ohranijo na svojem spletnem mestu. Države članice lahko določijo posledice začasno onemogočenega dostopa do spletnega mesta zaradi tehničnih ali drugih dejavnikov.

Člen 12

Varstvo pravic zaposlenih v vsaki od družb, ki se združujejo, se ureja v skladu z Direktivo 2001/23/ES.

Člen 13

1.   Zakonodaje držav članic morajo določiti ustrezen sistem za varstvo interesov upnikov družb, ki se združujejo, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava načrta združitve in še niso zapadli do dneva te objave.

2.   V ta namen zakonodaje držav članic določijo vsaj to, da imajo ti upniki pravico do ustreznih zaščitnih ukrepov, če je takšna zaščita potrebna zaradi finančnega položaja družb, ki se združujejo, in če ti upniki še niso tako zaščiteni.

Države članice določijo pogoje za zaščito iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka. V vsakem primeru države članice zagotovijo, da lahko upniki pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe, pod pogojem, da lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi združitve ogrožena izpolnitev njihovih zahtevkov in da družba ni zagotovila ustreznih zaščitnih ukrepov.

3.   Takšno varstvo je lahko drugačno za upnike prevzemne družbe kakor za upnike prevzete družbe.

Člen 14

Brez poseganja v pravila, ki urejajo skupinsko uveljavljanje njihovih pravic, se za imetnike zadolžnic družb, ki se združujejo, uporablja člen 13, razen kadar združitev odobri skupščina imetnikov zadolžnic, če je takšna skupščina določena v nacionalni zakonodaji, ali imetniki zadolžnic posamezno.

Člen 15

Imetniki vrednostnih papirjev, ki niso delnice, in katerim pripadajo posebne pravice, morajo imeti v prevzemni družbi najmanj enakovredne pravice tistim, ki so jih imeli v prevzeti družbi, razen kadar spremembo teh pravic odobri skupščina imetnikov takih vrednostnih papirjev, če je takšna skupščina določena v nacionalni zakonodaji, ali imetniki takih vrednostnih papirjev posamezno, ali razen kadar imajo imetniki pravico, da njihove vrednostne papirje ponovno odkupi prevzemna družba.

Člen 16

1.   Kadar zakonodaje držav članic ne predvidevajo sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad zakonitostjo združitev ali kjer tak nadzor ne obsega vseh pravnih dejanj, potrebnih za združitev, se v pravilni pravni obliki sestavijo in overijo zapisniki skupščin delničarjev, ki odločajo o združitvi, in kjer je primerno, pogodba o združitvi, ki sledi takim skupščinam delničarjev. V primerih, ko ni potrebno, da združitev potrdijo skupščine delničarjev vseh družb, ki se združujejo, mora biti načrt združitve overjen in izdelan v pravilni pravni obliki.

2.   Notar ali organ, pristojen za izdelavo in overovitev listine v pravilni pravni obliki, mora preveriti in overiti obstoj in veljavnost pravnih aktov in formalnosti, ki jih potrebuje družba, za katero ta notar ali organ dela, ter načrta združitve.

Člen 17

Zakonodaje držav članic določijo datum, ko začne združitev učinkovati.

Člen 18

1.   Združitev se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES za vsako od družb, ki se združujejo.

2.   Prevzemna družba lahko sama opravi formalnosti v zvezi z objavo za prevzeto družbo oziroma družbe.

Člen 19

1.   Združitev mora imeti ipso iure in sočasno naslednje posledice:

(a)	prenos vseh sredstev in obveznosti prevzete družbe, tako med prevzeto in prevzemno družbo kot glede tretjih oseb na prevzemno družbo;

(b)	delničarji prevzete družbe postanejo delničarji prevzemne družbe;

(c)	prevzeta družba preneha obstajati.

2.   Nobena delnica prevzemne družbe se ne zamenja za delnice prevzete družbe, katere imetnik je bodisi:

(a)	prevzemna družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun prevzemne družbe; ali

(b)	prevzeta družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun prevzete družbe.

3.   Slednje ne vpliva na zakonodaje držav članic, ki zahtevajo izpolnitev posebnih formalnosti, da se lahko opravi prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti prevzete družbe na tretje osebe. Prevzemna družba lahko izpolni te formalnosti sama, vendar lahko zakonodaje držav članic dovoljujejo, da prevzeta družba nadaljuje izvajanje teh formalnosti v omejenem obdobju, ki, razen v izjemnih primerih, ne more biti določeno za več kakor šest mesecev od datuma, ko je združitev začela učinkovati.

Člen 20

Zakonodaje držav članic določijo najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost članov upravnih in poslovodnih organov te družbe do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja članov teh organov pri pripravi in izvajanju združitve.

Člen 21

Zakonodaje držav članic določijo najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost izvedencev, odgovornih za sestavo poročila iz člena 10(1) v imenu te družbe, do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja teh izvedencev pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Člen 22

1.   Zakonodaje držav članic lahko določijo pravila za ničnost združitev samo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	ničnost mora biti izrečena s sodno odločbo;

(b)

združitve, ki so začele učinkovati na podlagi člena 17, so lahko razglašene za nične le, če ni bilo nobenega sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad njihovo zakonitostjo, ali če niso bile sestavljene in overjene v pravilni pravni obliki, ali če se izkaže, da je sklep skupščine po nacionalnem pravu ničen ali izpodbojen;

(c)	ničnostnega postopka ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu, ko je združitev začela učinkovati za osebo, ki se sklicuje na ničnost, ali če so bile napake odpravljene;

(d)	kadar je napako, zaradi katere je združitev neveljavna, mogoče odpraviti, pristojno sodišče odobri obdobje, v katerem morajo udeležene družbe napake odpraviti;

(e)	sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, se objavi na način, določen z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES;

(f)	kadar zakonodaja države članice dovoljuje tretji osebi, da se pritoži zoper tako sodno odločbo, lahko ta oseba to stori le v šestih mesecih od objave sodne odločbe na način, ki je določen z Direktivo 2009/101/ES;

(g)	sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, sama po sebi ne vpliva na veljavnost obveznosti, ki so bile sklenjene v breme ali korist prevzemne družbe, ki so nastale, preden je bila sodna odločba objavljena, in po datumu, ko je združitev začela učinkovati;

(h)	družbe, ki so bile udeležene pri združitvi, so skupno in solidarno odgovorne za obveznosti prevzemne družbe iz točke (g).

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko zakonodaja države članice določi tudi, da ničnost združitve odredi upravni organ, če je zoper takšno odločitev možno vložiti pravno sredstvo na sodišču. Točka (b) in točke (d) do (h) odstavka 1 se uporabljajo po analogiji za upravni organ. Takšnega ničnostnega postopka ni mogoče sprožiti več kot šest mesecev po datumu, ko je združitev začela učinkovati.

3.   Navedeno ne vpliva na zakonodaje držav članic o ničnosti združitve, ki bi bila razglašena po kakršnem koli drugem nadzoru zakonitosti, razen sodnega ali upravnega preventivnega nadzora zakonitosti.

POGLAVJE IV

ZDRUŽITEV Z USTANOVITVIJO NOVE DRUŽBE

Člen 23

1.   Za združitev z ustanovitvijo nove družbe se uporabljajo členi 5, 6 in 7 ter členi 9 do 22 te direktive, vendar to ne posega v člena 12 in 13 Direktive 2009/101/ES. V ta namen „družbe, ki se združujejo“ in „prevzeta družba“ pomenijo družbe, ki bodo prenehale obstajati, „prevzemna družba“ pa pomeni novo družbo.

Točka (a) člena 5(2) te direktive velja tudi za novo družbo.

2.   Načrt združitve, in če je tako določeno v posebnem dokumentu, družbeno pogodbo ali osnutek družbene pogodbe in statut ali osnutek statuta za novo družbo odobri skupščina delničarjev vsake od družb, ki bodo prenehale obstajati.

POGLAVJE V

PREVZEM DRUŽBE S STRANI DRUGE DRUŽBE, KI JE IMETNICA 90 % ALI VEČ NJENIH DELNIC

Člen 24

Države članice določijo za družbe, za katere je zavezujoče njihovo pravo, pravila za postopek, s katerim ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, imetnico vseh njihovih delnic in drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini delničarjev. Take postopke urejajo določbe poglavja III. Vendar države članice ne smejo naložiti zahtev iz točk (b), (c) in (d) člena 5(2), členov 9 in 10, točk (d) in (e) člena 11(1), točke (b) člena 19(1) ter členov 20 in 21.

Člen 25

Države članice ne uporabijo člena 7 za postopke iz člena 24, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	objava, določena v členu 6, mora biti opravljena za vsako v postopku udeleženo družbo najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka;

(b)	najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka morajo vsi delničarji prevzemne družbe imeti pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz točk (a), (b) in (c) člena 11(1);

(c)	uporabiti se mora točka (c) prvega odstavka člena 8.

Za namene točke (b) prvega odstavka tega člena se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 26

Države članice lahko uporabijo člena 24 in 25 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če so vse delnice in drugi vrednostni papirji iz člena 24 prevzete družbe oziroma družb, v posesti prevzemne družbe in/ali oseb, ki so imetnice teh delnic in vrednostnih papirjev v svojem imenu, vendar za račun te družbe.

Člen 27

Kadar združitev s prevzemom izvede družba, ki je imetnica 90 % ali več, ne pa vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev, imetništvo katerih zagotavlja glasovalne pravice na skupščini delničarjev prevzete družbe oziroma družb, države članice ne zahtevajo odobritve združitve s strani skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	objava, določena v členu 6, se mora v zvezi s prevzemno družbo opraviti najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe oziroma družb, ki odločajo o načrtu združitve;

(b)	najmanj en mesec pred datumom iz točke (a) morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz točk (a), (b) ter po potrebi (c), (d) in (e) člena 11(1);

(c)	uporabiti se mora točka (c) prvega odstavka člena 8.

Za namene točke (b) prvega odstavka tega člena se uporablja člen 11(2), (3) in (4).

Člen 28

Države članice ne naložijo zahtev iz členov 9, 10 in 11 za združitev v smislu člena 27, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	manjšinski delničarji prevzete družbe morajo imeti pravico, da njihove delnice prevzame prevzemna družba;

(b)	če uveljavijo to pravico, morajo imeti pravico, da v vrednosti njihovih delnic prejmejo ustrezno plačilo;

(c)	če se glede takšnega plačila ne strinjajo, mora obstajati možnost, da vrednost plačila določi sodišče ali upravni organ, ki ga v ta namen določi država članica.

Državi članici ni treba uporabljati prvega odstavka, če zakonodaja te države članice prevzemni družbi brez predhodne javne ponudbe za prevzem omogoča, da od vseh imetnikov preostalih vrednostnih papirjev prevzete družbe oziroma družb zahteva, da ji te vrednostne papirje po pošteni ceni prodajo pred združitvijo.

Člen 29

Države članice lahko uporabijo člena 27 in 28 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če je 90 % ali več, vendar ne vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev prevzete družbe oziroma družb, navedenih v členu 27, v posesti prevzemne družbe in/ali oseb, ki so imetnice teh delnic in vrednostnih papirjev v lastnem imenu, vendar za račun te družbe.

POGLAVJE VI

DRUGI POSTOPKI, KI SE OBRAVNAVAJO KOT ZDRUŽITVE

Člen 30

Kadar v enem od postopkov iz člena 2 zakonodaja države članice dovoljuje, da gotovinsko plačilo preseže 10 %, se uporabljajo poglavji III in IV ter členi 27, 28 in 29.

Člen 31

Kadar zakonodaja države članice dovoljuje enega od postopkov iz členov 2, 24 in 30, in pri tem vse prenesene družbe ne prenehajo obstajati, se smiselno uporabljajo poglavje III razen točke (c) člena 19(1), poglavje IV ali poglavje V.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Direktiva 78/855/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge I, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 33

Ta direktiva začne veljati 1. julija 2011.

Člen 34

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 51, 17.2.2011, str. 36.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 21. marca 2011.

(3)  UL L 295, 20.10.1978, str. 36.

(4)  Glej del A Priloge I.

(5)  UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.

(6)  UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

(7)  UL L 26, 31.1.1977, str. 1.

(8)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(9)  UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

(10)  UL L 258, 1.10.2009, str. 11.

(11)  UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

---

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/12

---

SKLEP SVETA

z dne 11. aprila 2011

o podpisu Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji v imenu Evropske unije

(2011/255/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)	Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so bila sklenjena in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 7. septembra 2010.

(4)	Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko Unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Evropske unije s pridržkom sklenitve Sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/13

---

SKLEP SVETA

z dne 11. aprila 2011

o podpisu Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji v imenu Evropske unije

(2011/256/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)	Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 22. septembra 2010.

(4)	Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije s pridržkom sklenitve Sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/14

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 413/2011

z dne 28. aprila 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za kumare in češnje, razen višenj

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)	Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2008, 2009 in 2010 je treba spremeniti sprožitvene ravni za kumare in češnje, razen višenj.

(3)	Uredbo (ES) št. 1580/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2011.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/16

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 414/2011

z dne 26. aprila 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Φιρίκι Πηλίου (Firiki Piliou) (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Grčije za registracijo imena „Φιρίκι Πηλίου (Firiki Piliou)“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 222, 17.8.2010, str. 9.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/18

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 415/2011

z dne 26. aprila 2011

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Lapin Poron kylmäsavuliha (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Finske za registracijo imena „Lapin Poron kylmäsavuliha“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 225, 20.8.2010, str. 12.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/20

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 416/2011

z dne 26. aprila 2011

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Valle d'Aosta Lard d'Arnad/Vallée d'Aoste Lard d'Arnad (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Valle d'Aosta Lard d'Arnad/ Vallée d'Aoste Lard d'Arnad“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 163, 2.7.1996, str. 19.

(4)  UL C 222, 17.8.2010, str. 14.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/22

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 417/2011

z dne 28. aprila 2011

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. aprila 2011.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/24

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 418/2011

z dne 28. aprila 2011

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 385/2011 (4).

(2)	Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. aprila 2011.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 259, 1.10.2010, str. 3.

(4)  UL L 103, 19.4.2011, str. 104.

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/26

---

SKLEP SVETA

z dne 7. marca 2011

o spremembi Sklepa 2010/320/EU naslovljenega na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziva Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

(2011/257/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 126(9) in člena 136 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 136(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije PDEU določa možnost sprejetja ukrepov za tiste države članice, katerih valuta je euro, za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline.

(2)

Člen 126 PDEU določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju in v ta namen določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pakt za stabilnost in rast, ki v svojem korektivnem delu izvaja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev stabilnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(3)	Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti odločil, da v Grčiji obstaja čezmerni primanjkljaj.

(4)

Svet je 10. maja 2010 sprejel Sklep 2010/320/EU (1) (v nadaljnjem besedilu: Sklep) naslovljen na Grčijo na podlagi člena 126(9) in člena 136 PDEU za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter pozval Grčijo, naj najpozneje do leta 2014 sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja. Svet je za odpravo primanjkljaja določil naslednji načrt: javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 18 508 milijonov EUR v letu 2010, 17 065 milijonov EUR v letu 2011, 14 916 milijonov EUR v letu 2012, 11 399 milijonov EUR v letu 2013 in 6 385 milijonov EUR v letu 2014.

(5)

Po napovedih, ki so bile na voljo, ko je Svet sprejel Sklep, naj bi se realni BDP po pričakovanjih skrčil za 4 % v letu 2010 in 2,5 % v letu 2011, nato pa naj bi se ponovno vzpel in zrasel za 1,1 % v letu 2012 ter 2,1 % v letih 2013 in 2014. Deflator BDP naj bi v letih 2010 do 2014 po pričakovanjih znašal 1,2 %, – 0,5 %, 1,0 %, 0,7 % oziroma 1,0 %. Glede na gospodarska gibanja se zdaj pričakuje, da se bo realni BDP zmanjšal za 4,5 % v letu 2010 in 3 % v letu 2011, nato pa naj bi se ponovno vzpel in zrasel za 1,1 % v letu 2012 ter za 2,1 % v letih 2013 in 2014. Deflatorji BDP naj bi po zdajšnjih pričakovanjih znašali 3,0 %, 1,6 %, 0,4 %, 0,8 % oziroma 1,2 % v letih 2010 do 2014.

(6)

Grčija je 12. februarja 2011 Svetu in Komisiji predložila poročilo, v katerem so opisani ukrepi politike, ki so bili sprejeti za izpolnitev zahtev iz Sklepa. Komisija je poročilo ocenila in sklenila, da Grčija zadovoljivo ravna v skladu s Sklepom. Vendar se je v letu 2011 treba izogibati prekoračenju ciljnega primanjkljaja, do česar je prišlo v letu 2010.

(7)	Glede na zgoraj navedeno se zdi primerno spremeniti Sklep glede različnih aspektov, obenem pa ohraniti nespremenjen rok za odpravo čezmernega primanjkljaja ter načrt za prilagoditev javnofinančnega primanjkljaja in nominalno povečanje javnega dolga –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2010/320/EU se spremeni:

1.	v členu 2(4) se točka (c) nadomesti z naslednjim: „(c) vlada potrdi zaostala plačila, ki so se nabrala v letu 2010 in zmanjša tista iz prejšnjih let;“;

2.

v členu 2(4) se točka (d) nadomesti z naslednjim: „(d) načrt srednjeročne proračunske strategije, ki opredeljuje trajne ukrepe za fiskalno konsolidacijo v višini najmanj 8 % BDP (nekateri so bili že opredeljeni maja 2010) in varnostno rezervo, ki bo zagotavljal, da se bodo dosegli ciljni primanjkljaji do leta 2014 ter da se bo razmerje med dolgom in BDP trajnostno manjšalo. Načrt strategije bo objavljen za namene javnega posvetovanja pred koncem marca. Načrt srednjeročne strategije vključuje zlasti: preudarne makroekonomske napovedi; osnovne napovedi prihodkov in odhodkov države in drugih vladnih subjektov; opis stalnih fiskalnih ukrepov, njihov časovni razpored in količinsko opredelitev; letne zgornje meje porabe za posamezna ministrstva ter fiskalne cilje za druge vladne subjekte do konca leta 2014; fiskalne napovedi za javno upravo po ukrepih v skladu s ciljnima primanjkljajem in dolgom; dolgoročnejše napovedi dolga na podlagi preudarnih makroekonomskih napovedi, stabilnih primarnih presežkov od leta 2014 naprej ter načrtov privatizacije. Načrt srednjeročne strategije bo povezan z zdravstvenimi in pokojninskimi reformami, ki potekajo, ter s posebnimi sektorskimi načrti. Sektorski načrti (osnutki načrtov bodo na voljo do konca marca) bodo obravnavali predvsem: reforme davčne politike; podjetja v državni lasti; zunajproračunske sklade (pravni subjekti javnega sektorja in namenski računi); plače v javnem sektorju; ter javno upravo; socialne odhodke; javne naložbe in porabo za vojaške namene. Z vsakim sektorskim načrtom bo upravljala medministrska projektna skupina;“;

3.

v členu 2(4) se točka (e) nadomesti z naslednjim: „(e) načrt proti utaji davkov, ki vključuje kvantitativne kazalce uspešnosti za odgovorno upravljanje prihodkov; sprejetje zakonodaje za racionalizacijo postopkov upravnih davčnih sporov in postopkov sodnega varstva ter zahtevanih aktov in postopkov, ki so potrebni za boljše obravnavanje kršitev, korupcije in slabih rezultatov davčnih uradnikov, vključno s pregonom v primerih kršitve dolžnosti; ter objava mesečnih poročil petih projektnih skupin proti utaji davkov, vključno z nizom kazalnikov napredka;“;

4.

v členu 2(4) se točka (f) nadomesti z naslednjim: „(f) podroben akcijski načrt s časovnim okvirom za dokončanje in izvajanje poenostavljenega sistema plačil; priprava srednjeročnega načrta človeških virov za obdobje do leta 2013 v skladu s pravilom 1 zaposlitve na 5 odhodov, ki opredeljuje tudi načrte za prerazporeditev usposobljenega osebja na prednostna področja; ter objava mesečnih poročil o premikih osebja (prihodi, odhodi premestitve med subjekti) za nekatere vladne službe;“;

5.

v členu 2(4) se točka (g) nadomesti z naslednjim: „(g) izvajanje obsežne reforme sistema zdravstvenega varstva, ki se je začela leta 2010, da se javni odhodki za zdravstveno varstvo obdržijo pri ali pod 6 odstotki BDP; ukrepi, ki prinašajo prihranke pri farmacevtskih izdelkih v višini vsaj 2 milijard EUR v primerjavi z letom 2010, pri čemer znaša prihranek v letu 2011 vsaj 1 milijardo EUR; izboljšanje računovodskega sistema in sistema zaračunavanja storitev bolnišnic z: zaključkom uvedbe dvostavnega računovodskega sistema na podlagi nastanka poslovnih dogodkov v vseh bolnišnicah; uporabo enotnega kodnega sistema in skupnega registra za medicinsko opremo; izračunom zalog ter beleženjem pritoka in odtoka medicinske opreme v vseh bolnišnicah, ki uporabljajo enotni kodni sistem za medicinsko opremo; in pravočasnim izdajanjem računov za zdravstvene storitve (najkasneje v 2 mesecih) grškim skladom socialnega zavarovanja, drugim državam članicam in zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam; ter zagotovitvijo, da bodo do konca leta 2011 vsaj 50 odstotkov količine zdravil, ki jo bodo porabile javne bolnišnice, sestavljala generična zdravila in zdravila brez patenta, pri čemer bodo morale vse javne bolnišnice farmacevtske izdelke obvezno nabavljati na podlagi aktivnih snovi;“;

6.

v členu 2(4) se točka (h) nadomesti z naslednjim: „(h) da se prepreči izgube in slabo vodenje podjetij v državni lasti ter ustvari fiskalne prihranke v višini vsaj 800 milijonov EUR, sprejme akt, ki: zmanjšuje primarna plačila v javnih podjetjih za vsaj 10 % na ravni družbe; omejuje sekundarna plačila na 10 % primarnih plačil; določa zgornjo mejo bruto plač v višini 4 000 EUR na mesec (12 plačil na leto); zviša tarife mestnega prevoza za vsaj 30 %; vzpostavi ukrepe, ki bodo zmanjšali odhodke za poslovanje javnih družb za 15 do 25 %; in sprejme akt za prestrukturiranje OASA“;

7.

v členu 2(4) se točka (k) nadomesti z naslednjim: „(k) sprejetje zakona za ustanovitev enotnega organa za javna naročila v skladu z akcijskim načrtom; ter vzpostavitev IT platforme za e-javna naročila in določitev vmesnih ciljev v skladu z akcijskim načrtom, vključno s: testno pilotno različico, dostopnostjo vseh funkcionalnosti za vse pogodbe ter postopnim uvajanjem obvezne uporabe sistema e-javnih naročil za naročila blaga, storitev ali gradenj;“;

8.

v členu 2(4) se doda naslednja točka: „(l) akt, ki določa usposobljenost in odgovornosti računovodij, ki se jih imenuje v vseh resornih ministrstvih in večjih vladnih subjektih in katerih naloga je zagotavljati trden finančni nadzor; imenovanje finančnih računovodij; ter pospešitev postopka uvajanja registrov obveznosti in operativnih registrov, ki zajemajo celotno javno upravo (razen najmanjših subjektov).“;

9.

v členu 2(5) se doda naslednja točka: „(i) objava popisa premoženja v državni lasti, vključno z deleži v podjetjih, ki kotirajo oziroma ne kotirajo na borzi, in komercialno donosnimi nepremičninami in zemljo in oceno vrednosti tega premoženja; ustanovitev generalnega sekretariata za nepremičnine, da se izboljša usklajenost in pospeši program privatizacije in upravljanja s premoženjem; načrti privatizacije se bodo na podlagi tega popisa revidirali in pospešili.“;

10.

členu 2(6) se doda naslednja točka: „(f) izdelava popisa premoženja komercialnih nepremičnin v državni lasti (ki se objavi do junija 2011), priprava srednjeročnega načrta za odprodajo državnega premoženja, popravek prihodkov iz privatizacije, načrtovanih za obdobje 2011–2013 ter podaljšanje načrta do konca leta 2015.“;

11.

v členu 2 se doda naslednji odstavek: „8.   Grčija do konca marca 2012 sprejme naslednje ukrepe: (a) reforma sekundarnih/dopolnilnih pokojninskih sistemov z združitvijo skladov in začetkom izračunavanja nadomestil na podlagi novega pojmovno opredeljenega prispevnega sistema; zamrznitev nominalnih dopolnilnih pokojnin in znižanje nadomestitvene stopnje za pridobljene pravice v skladih, ki imajo primanjkljaj, na podlagi aktuarske študije, ki jo pripravi nacionalni aktuarski organ. Če se aktuarska študija ne pripravi, se nadomestitvene stopnje znižajo s 1. januarjem 2012 z namenom izognitve primanjkljajem.“.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

---

(1)  UL L 145, 11.6.2010, str. 6.

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/29

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 27. aprila 2011

o spremembi Odločbe 89/471/EGS o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Nemčiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2709)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(2011/258/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(m) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Odločbo Komisije 89/471/EGS (2) je bila odobrena uporaba več metod za razvrščanje prašičjih trupov v Nemčiji.

(2)	Nemčija je izjavila, da je zaradi upoštevanja napredka pri vzreji v zadnjih 15 letih nujna posodobitev nacionalne enačbe. Enačba za izračun deleža pustega mesa naprave za razvrščanje in metoda „Zwei-Punkt-Meßverfahren“ (ZP) sta bili nazadnje posodobljeni leta 1995.

(3)

Nemčija je zaprosila Komisijo za odobritev zamenjave enačb, ki se uporabljajo pri metodah za razvrščanje prašičjih trupov „General Electric Logiq 200pro“, „Autofom I“ in „Zwei-Punkt-Meßverfahren“ (ZP), in odobritev dveh novih metod za razvrščanje prašičjih trupov na njenem ozemlju ter je v protokolu v skladu s členom 23(4) Uredbe (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen (3) predložila podroben opis preskusa z razkosanjem, v katerem so navedeni načela, na katerih temelji ta metoda, rezultati preskusa z razkosanjem in enačbe, uporabljene za ocenjevanje deleža pustega mesa.

(4)	Preučitev navedene prošnje je pokazala, da so pogoji za odobritev navedenih metod za razvrščanje izpolnjeni. Zato bi bilo treba te metode za razvrščanje v Nemčiji odobriti.

(5)	Odločbo 89/471/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ob upoštevanju tehničnih okoliščin, povezanih z uvajanjem novih naprav in novih enačb, bi bilo treba metode za razvrščanje prašičjih trupov, odobrene s tem sklepom, uporabljati od 4. oktobra 2011.

(7)	Spremembe naprav ali metod ocenjevanja ne bi smele biti dovoljene, če niso izrecno odobrene s sklepom Komisije.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 89/471/EGS se spremeni:

1.

člen 1a se nadomesti z naslednjim: „Člen 1a Z odstopanjem od člena 1(2) in (3) je v Nemčiji dovoljena uporaba naslednjih metod za razvrščanje prašičjih trupov v skladu s točko 1 oddelka B.IV Priloge V k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 (4): — naprave „Autofom I“ in z njo povezanih metod ocenjevanja, podrobno opredeljenih v delu III Priloge, — naprave „Autofom III“ in z njo povezanih metod ocenjevanja, podrobno opredeljenih v delu IV Priloge, — naprave „CSB Image Meater“ in z njo povezanih metod ocenjevanja, podrobno opredeljenih v delu V Priloge.

2.	Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se uporablja od 4. oktobra 2011.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 233, 10.8.1989, str. 30.

(3)  UL L 337, 16.12.2008, str. 3.

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“;

---

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/34

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 27. aprila 2011

o priznavanju Tunizije glede izobrazbe, usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakov v smislu priznavanja spričeval o usposobljenosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2754)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/259/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (1) in zlasti člena 19(3) Direktive,

ob upoštevanju dopisa francoskih organov z dne 9. marca 2006 z zahtevo po priznavanju Tunizije v smislu priznavanja spričeval o usposobljenosti, ki jih izda ta država,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice se lahko odločijo, da potrdijo spričevala usposobljenosti pomorščakov, ki jih izdajo tretje države, če Komisija zadevni tretji državi priznava, da upošteva zahteve Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (konvencija STCW) (2) iz leta 1978, kakor je bila spremenjena.

(2)

Na podlagi zahteve francoskih organov je Komisija ocenila sisteme pomorskega izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval v Tuniziji, da bi preverila, ali ta država izpolnjuje zahteve konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje goljufij, povezanih s spričevali. Ta ocena je temeljila na rezultatih inšpekcijskega pregleda za ugotavljanje dejstev, ki so ga opravili strokovnjaki Evropske agencije za pomorsko varnost aprila 2007.

(3)	Komisija je državam članicam predložila poročilo o rezultatih ocene skladnosti.

(4)	Nato je Komisija v dopisih z dne 28. januarja 2009 od tunizijskih organov zahtevala, naj predložijo dokaz, s katerim bi prikazali, ali so bile pomanjkljivosti, ugotovljene med ocenjevanjem, ustrezno odpravljene.

(5)	Tunizijski organi so v dopisu z dne 25. novembra 2009 predložili zadevne informacije in dokaze glede izvajanja ustreznih in zadostnih korektivnih ukrepov za odpravljanje vseh pomanjkljivosti, odkritih med ocenjevanjem skladnosti.

(6)	Izid ocenjevanja skladnosti in ocena informacij, ki so jih poslali tunizijski organi, kažeta, da Tunizija upošteva zadevne zahteve konvencije STCW, pri čemer je ta država sprejela primerne ukrepe za preprečevanje goljufij, povezanih s spričevali, in bi jo Unija zato morala priznati.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Glede izobrazbe, usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakov se Tunizija priznava v smislu priznavanja spričeval o usposobljenosti, ki jih izda ta država.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

---

(1)  UL L 323, 3.12.2008, str. 33.

(2)  Sprejela jo je Mednarodna pomorska organizacija.

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/35

---

SKLEP št. 2/2011 ODBORA VELEPOSLANIKOV AKP-EU

z dne 16. marca 2011

o imenovanju članov izvršnega odbora Tehničnega centra za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju (CTA)

(2011/260/EU)

ODBOR VELEPOSLANIKOV AKP-EU JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav („države AKP“) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) dne 23. junija 2000 (1), kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 (2) in kakor je bil revidiran s sporazumom o drugi spremembi navedenega sporazuma o partnerstvu AKP-ES, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010 (3), in zlasti člena 3(5) Priloge III k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odbor veleposlanikov AKP-EU je s Sklepom št. 3/2008 z dne 22. maja 2008 imenoval člane izvršnega odbora Tehničnega centra za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju (tri člane iz držav EU, tri člane iz držav AKP), in sicer za mandat petih let, ki se za člane AKP pregleda po dveh letih in pol.

(2)	S Sklepom št. 5/2010 z dne 26. julija 2010 (4) je bil na prosto mesto imenovan nov član.

(3)	Države AKP so po pregledu sestave skupine izrazile namero, da s 1. februarjem 2011 za preostanek mandata obnovijo število članov iz držav AKP v tem odboru, in imenovale dva nova člana.

(4)	Zato je treba imenovati dva nova člana izvršnega odbora –

SKLENIL:

Člen 1

Za člana izvršnega odbora Tehničnega centra za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju, ki zamenjata dr. Wilsona A. SONGO in prof. Radjiskumara MOHANA, se imenujeta:

—	dr. Daoussa BICHARA CHERIF in dr. Faletoi Suavi TUILAEPA.

Člen 2

Izvršni odbor CTA tako za preostanek mandata, tj. do 21. maja 2013, sestavljajo:

—	Dr. Daoussa BICHARA CHERIF (Čad)

—	Kahijoro KAHUURE (Namibija)

—	dr. Faletoi Suavi TUILAEPA (Samoa)

—	prof. Raul BRUNO DE SOUSA (Portugalska)

—	prof. Eric TOLLENS (Belgija)

—	Edwin Anthony VOS (Nizozemska)

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3)  UL L 287, 4.11.2010, str. 3. Sporazum, ki se začasno uporablja na podlagi Sklepa št. 2/2010 (UL L 287, 4.11.2010, str. 68).

(4)  UL L 263, 6.10.2010, str. 14.

---

29.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/36

---

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili

( Uradni list Evropske unije L 12 z dne 15. januarja 2011 )

V naslovu na naslovnici in strani 1:

besedilo:

se glasi:

---