ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.090.slv

Uradni list

Evropske unije

L 90

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
6. april 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2011/213/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 9. marca 2011 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

2

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW ( 1 )

8

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 328/2011 z dne 5. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede statistike vzrokov smrti ( 1 )

22

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 329/2011 z dne 5. aprila 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

25

 

 

SKLEPI

 

 

2011/214/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 1. aprila 2011 o spremembah prilog II do IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2068)  ( 1 )

27

 

 

2011/215/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 4. aprila 2011 o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES v zvezi s pretovarjanjem na mejni kontrolni točki vnosa pošiljk proizvodov, namenjenih za uvoz v Unijo ali za tretje države (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2067)  ( 1 )

50

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

 

2011/216/EU

 

*

Sklep št. 1/2011 Skupnega odbora za kmetijstvo, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi z dne 31. marca 2011 o spremembi Priloge 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

53

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/1


SKLEP SVETA

z dne 9. marca 2011

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

(2011/213/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 186 Pogodbe v povezavi s točko (v) člena 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v imenu Evropske skupnosti s pogajanji dosegla Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

(2)

Predstavniki obeh pogodbenic so v Bruslju dne 30. novembra 2009 podpisali Sporazum, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(3)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)

Sporazum bi bilo treba skleniti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Komisija sprejme stališče Unije v Skupnem odboru, ustanovljenem s členom 6(1) Sporazuma, ob upoštevanju morebitnih sprememb Sporazuma v skladu s členom 13(5) Sporazuma.

Člen 3

Predsednik Sveta poda v imenu Unije uradno obvestilo iz člena 13(1) Sporazuma, in naslednje uradno obvestilo japonski vladi:

„Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in od tega dneva naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma vsa sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘.“

Člen 4

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju, 9. marca 2011

Za Svet

Predsednik

CSÉFALVAY Z.


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

EVROPSKA SKUPNOST (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) in

VLADA JAPONSKE

STA SE –

V ŽELJI, da se še naprej spodbujajo tesni in prijateljski odnosi med Japonsko in Skupnostjo, ter ob zavedanju hitrega razvoja znanstvenih spoznanj in njihovega pozitivnega prispevka k spodbujanju dvostranskega in mednarodnega sodelovanja,

V ŽELJI, da se razširi obseg znanstvenega in tehnološkega sodelovanja na več področjih skupnega interesa z oblikovanjem produktivnega partnerstva v miroljubne namene in obojestransko korist,

V PREPRIČANJU, da bosta tako sodelovanje in uporaba rezultatov tega sodelovanja prispevala h gospodarskemu in družbenemu razvoju Japonske in Skupnosti,

V ŽELJI, da vzpostavita uradni okvir za izvajanje splošnih dejavnosti sodelovanja, ki bodo okrepile znanstveno in tehnološko sodelovanje med pogodbenicama –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Pogodbenici spodbujata, razvijata in omogočata dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma na področjih znanosti in tehnologije v miroljubne namene.

2.   Dejavnosti sodelovanja iz tega sporazuma se izvajajo na podlagi naslednjih načel:

(a)

obojestranski in enakovredni prispevki in koristi;

(b)

vzajemni dostop do raziskovalnih in razvojnih programov in projektov ter zmogljivosti za gostujoče raziskovalce;

(c)

pravočasna izmenjava informacij, ki lahko vplivajo na dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma;

(d)

spodbujanje družbe temelječe na znanju v korist gospodarskega in družbenega razvoja Japonske in Skupnosti.

Člen 2

1.   Dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma zajemajo neposredne in posredne dejavnosti sodelovanja.

2.   V tem sporazumu:

(a)

izraz „pogodbenici“ pomeni Vlado Japonske in Skupnost;

(b)

izraz „neposredne dejavnosti sodelovanja“ pomeni dejavnosti sodelovanja med pogodbenicama ali njunimi agencijami;

(c)

izraz „posredne dejavnosti sodelovanja“ pomeni dejavnosti sodelovanja med osebami z Japonske in iz Skupnosti, ki se izvajajo na podlagi raziskovalnih in razvojnih programov in projektov;

(d)

izraz „raziskovalni in razvojni programi in projekti“ pomeni okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj, ki ga upravlja Skupnost, ali raziskovalne in razvojne programe in projekte s konkurenčnim sistemom financiranja, ki jih upravlja Vlada Japonske, njene agencije ali uradne institucije;

(e)

izraz „osebe“ pomeni:

(i)

v zvezi z Japonsko vsakega državljana Japonske ali pravno osebo, ustanovljeno v skladu z nacionalno zakonodajo Japonske; in

(ii)

v zvezi s Skupnostjo vsakega državljana držav članic Skupnosti ali vsako pravno osebo, ustanovljeno v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic Skupnosti ali zakonodajo Skupnosti;

(f)

izraz „agencije“ pomeni:

(i)

v zvezi z Japonsko njene vladne agencije; in

(ii)

v zvezi s Skupnostjo Evropsko komisijo;

(g)

izraz „uradne institucije“ pomeni uradne institucije, katerih proračune in poslovne načrte odobrijo pristojni ministri Vlade Japonske ter katerih raziskovalni in razvojni programi in projekti s konkurenčnim sistemom financiranja so z njihovim soglasjem vključeni v navedene programe in projekte za posredne dejavnosti sodelovanja;

(h)

izraz „pravice intelektualne lastnine“ pomeni „intelektualno lastnino“ iz člena 2 Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, podpisane v Stockholmu 14. julija 1967.

Člen 3

1.   Oblike neposrednih dejavnosti sodelovanja lahko vključujejo:

(a)

različne oblike sestankov, vključno s sestanki strokovnjakov, ki so namenjeni razpravam in izmenjavi informacij o znanstvenih in tehnoloških vidikih splošnih ali posebnih tem ter opredelitvi raziskovalnih in razvojnih programov in projektov, ki se lahko uspešno izvajajo na podlagi sodelovanja;

(b)

izmenjavo informacij o dejavnostih, politikah, praksah, zakonih in drugih predpisih v zvezi z raziskavami in razvojem;

(c)

obiske in izmenjavo znanstvenikov, tehničnega osebja ali drugih strokovnjakov v zvezi s temami na splošnih ali posebnih področjih;

(d)

izvajanje vseh drugih oblik dejavnosti sodelovanja, ki jih lahko opredeli, predlaga ali določi Skupni odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje iz člena 6 tega sporazuma.

2.   Za razvoj posrednih dejavnosti sodelovanja lahko vsaka oseba iz pogodbenice sodeluje v raziskovalnih in razvojnih programih in projektih, ki jih upravlja druga pogodbenica, njene agencije ali uradne institucije, v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice ter prilogama I in II k temu sporazumu.

Člen 4

O podrobnostih in postopkih posamezne dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma se lahko dogovorita pogodbenici, njune agencije ali uradne institucije, ki so vključene v zadevno dejavnost sodelovanja.

Člen 5

V zvezi z neposrednimi dejavnostmi sodelovanja na podlagi tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica ali njene agencije s soglasjem druge pogodbenice ali njenih agencij dovoli sodelovanje raziskovalcev in organizacij iz vseh sektorjev raziskovalne stroke, vključno z zasebnim sektorjem, če je to primerno.

Člen 6

1.   Da se zagotovi učinkovito izvajanje tega sporazuma, pogodbenici ustanovita Skupni odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor). Skupnemu odboru sopredsedujejo uradniki japonskega Ministrstva za zunanje zadeve in Evropske komisije.

2.   Funkcije Skupnega odbora so:

(a)

izmenjava informacij in stališč o vprašanjih znanstvene in tehnološke politike;

(b)

opredeljevanje in predlaganje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma ter odločanje o njih;

(c)

pregled in obravnava dosežkov dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma;

(d)

zagotavljanje nasvetov in spodbujanje pogodbenic v zvezi z izvajanjem tega sporazuma;

(e)

redno pregledovanje vzajemnega dostopa do raziskovalnih in razvojnih programov in projektov ter dogovorov glede gostujočih raziskovalcev ter proučevanje konkretnih ukrepov za izboljšanje tega dostopa in zagotavljanje uresničevanja načela vzajemnosti iz člena 1 tega sporazuma.

3.   Odločitve Skupnega odbora se sprejmejo na podlagi soglasja.

4.   Skupni odbor se sestane, kadar to ustreza obema pogodbenicama, in sicer po možnosti vsaj enkrat na dve leti.

5.   Vlada Japonske in Skupnost izmenično organizirata sestanke Skupnega odbora, razen če se dogovorita drugače.

6.   Pri sestanku Skupnega odbora potne stroške in stroške nastanitve udeležencev krije pogodbenica, s katero so povezani. Vse druge stroške, povezane s sestankom Skupnega odbora, krije pogodbenica gostiteljica.

7.   Skupni odbor bo sprejel notranji poslovnik.

8.   Skupni odbor lahko odločitve sprejema po diplomatski poti, kadar ne zaseda.

Člen 7

Izvajanje tega sporazuma je odvisno od razpoložljivosti odobrenih sredstev ter veljavnih zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice.

Člen 8

1.   Nelastniške znanstvene in tehnološke informacije, ki so rezultat neposrednih dejavnosti sodelovanja, lahko vsaka pogodbenica da na voljo javnosti po običajnih poteh in v skladu z običajnimi postopki sodelujočih agencij.

2.   Pravice intelektualne lastnine in nerazkrite informacije, ki so rezultat dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma, so bile med njimi predstavljene ali pridobljene, se obravnavajo v skladu z določbami Priloge II k temu sporazumu.

Člen 9

Vsaka pogodbenica si prizadeva, da v okviru svojih zakonov in drugih predpisov osebam, ki izvajajo dejavnosti sodelovanja na podlagi tega sporazuma, zagotovi vse mogoče zmogljivosti, da olajša prosti pretok in bivanje raziskovalcev, ki sodelujejo v teh dejavnostih sodelovanja, ter vstop gradiva, podatkov ali opreme, ki se uporabljajo v teh dejavnostih sodelovanja, na njeno ozemlje in izstop z njega.

Člen 10

Določbe tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti iz obstoječih in prihodnjih sporazumov o sodelovanju med pogodbenicama ali med Vlado Japonske in vlado katere koli države članice Skupnosti.

Člen 11

Vsa vprašanja ali spori, povezani z razlago ali izvajanjem tega sporazuma, se rešujejo z medsebojnim posvetovanjem pogodbenic.

Člen 12

Prilogi I in II k temu sporazumu sta sestavni del tega sporazuma.

Člen 13

1.   Ta sporazum začne veljati na dan, ko pogodbenici izmenjata diplomatski noti, s katerima se obvestita, da sta zaključili svoje notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2.   Ta sporazum velja pet let in ostane v veljavi, razen če ga ena od pogodbenic odpove ob koncu začetnega petletnega obdobja ali kadar koli pozneje s pisnim obvestilom drugi pogodbenici vsaj šest mesecev pred nameravano odpovedjo tega sporazuma.

3.   Prenehanje tega sporazuma ne vpliva na izvajanje dejavnosti sodelovanja, ki so se začele na podlagi tega sporazuma in ob njegovem prenehanju še niso v celoti zaključene, ali na katere koli posebne pravice in obveznosti, ki so nastale v skladu s Prilogo II k temu sporazumu.

4.   Vsaka pogodbenica lahko vsakih pet let ovrednoti učinek tega sporazuma in dejavnosti na podlagi tega sporazuma, pri čemer pogodbenica, ki to stori, obvesti drugo pogodbenico o rezultatih vrednotenja. Vsaka pogodbenica si bo prizadevala olajšati vrednotenje, ki ga izvaja druga pogodbenica.

5.   Ta sporazum se lahko s soglasjem pogodbenic spremeni z izmenjavo diplomatskih not. Spremembe začnejo veljati pod enakimi pogoji, kot so navedeni v odstavku 1 zgoraj, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

Ta sporazum in prilogi I in II k temu sporazumu so sestavljeni v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem, in japonskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno. V primeru različnih razlag japonsko in angleško besedilo prevladata nad besedili ostalih jezikov.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki sta jih za to ustrezno pooblastili Vlada Japonske in Evropska skupnost, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, dne tridesetega novembra 2009

Za Evropsko skupnost

Image

Za Vlado Japonske

Image

PRILOGA I

POGOJI ZA SODELOVANJE OSEB V RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROGRAMIH IN PROJEKTIH

I.

Kadar na podlagi tega sporazuma pogodbenica, njene agencije ali uradne institucije sklenejo pogodbo o raziskovalnih in razvojnih programih in projektih z osebo iz druge pogodbenice, si druga pogodbenica na zahtevo prizadeva zagotoviti kakršno koli primerno in izvedljivo pomoč, ki bi jo lahko prva pogodbenica, njene agencije ali uradne institucije potrebovale ali bi jim koristila pri neprekinjenem izvajanju take pogodbe.

II.

Osebe z Japonske lahko sodelujejo pri okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj, ki ga upravlja Skupnost. Tako sodelovanje oseb z Japonske je v skladu s pravili o sodelovanju pri okvirnem programu ter širjenju in izvajanju tega programa.

III.

Osebe iz Skupnosti lahko sodelujejo v raziskovalnih in razvojnih programih in projektih s konkurenčnim sistemom financiranja, ki jih upravlja Vlada Japonske, njene agencije ali uradne institucije na področjih znanosti in tehnologije ter so podobni programom in projektom iz okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Tako sodelovanje oseb iz Skupnosti je v skladu z zakoni in drugimi predpisi Japonske ter ustreznimi pravili o sodelovanju pri posameznem programu ali projektu ter širjenju in izvajanju posameznega programa ali projekta.

PRILOGA II

PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE IN NERAZKRITE INFORMACIJE

I.   Pravice intelektualne lastnine pogodbenic v neposrednih dejavnostih sodelovanja

1.

Za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz neposrednih dejavnosti sodelovanja, razen za avtorske in sorodne pravice iz odstavka 3 spodaj, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

pravice intelektualne lastnine so v lasti pogodbenice ali njenih agencij, ki ustvarijo intelektualno lastnino. Kadar je intelektualna lastnina rezultat skupnega prizadevanja, se pogodbenici ali njune agencije posvetujejo in dogovorijo o lastništvu ali dodelitvi pravic intelektualne lastnine ob upoštevanju deležev prizadevanja pogodbenic ali njunih agencij;

(b)

pogodbenica ali njene agencije, ki so lastnice pravic intelektualne lastnine, izdajo dovoljenje za uporabo takšnih pravic drugi pogodbenici ali njenim agencijam za izvajanje kakršnih koli neposrednih dejavnosti sodelovanja, ki so potrebne, da lahko druga pogodbenica ali njene agencije opravljajo svoje delo pri posameznem projektu na podlagi tega sporazuma. V primeru patentov in uporabnih modelov se to dovoljenje izda brezplačno. Dovoljenje za uporabo kakršnih koli pravic intelektualne lastnine na podlagi tega pododstavka se dodeli v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice ter pogoji, o katerih sta se dogovorili pogodbenici ali njune agencije pred začetkom projekta.

2.

Pogodbenica ali njene agencije, ki so lastnice pravic intelektualne lastnine, nastalih med neposrednimi dejavnostmi sodelovanja, izdajo dovoljenje za uporabo takšnih pravic drugi pogodbenici ali njenim agencijam za izvajanje kakršnih koli neposrednih dejavnosti sodelovanja, ki so potrebne, da lahko druga pogodbenica ali njene agencije opravljajo svoje delo pri posameznem projektu na podlagi tega sporazuma. Dovoljenje za uporabo kakršnih koli pravic intelektualne lastnine na podlagi tega odstavka se dodeli v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice ter pogoji, o katerih sta se dogovorili pogodbenici ali njune agencije pred začetkom projekta.

3.

Za avtorske in sorodne pravice pogodbenic ali njunih agencij se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

kadar pogodbenica ali njene agencije objavijo znanstvene in tehnične podatke, informacije ter rezultate, ki izhajajo iz neposrednih dejavnosti sodelovanja, v revijah, člankih, poročilih, knjigah, na video posnetkih in elektronskih napravah za shranjevanje, si pogodbenica prizadeva, da za drugo pogodbenico pridobi neizključno, nepreklicno in brezplačno dovoljenje v vseh državah, kjer je na voljo zaščita avtorskih pravic, za prevajanje, kopiranje, prirejanje, prenašanje in javno razširjanje takih del;

(b)

vsi javno distribuirani izvodi avtorskega dela na podlagi določb pododstavka (a) zgoraj navajajo ime(-na) avtorja(-ev) dela, razen če avtor(-ji) izrecno ne odkloni(-jo) objave svojega imena. Na izvodu mora biti tudi jasno razvidna skupna podpora pogodbenic.

II.   Nerazkrite informacije v neposrednih dejavnostih sodelovanja

Za nerazkrite informacije pogodbenic ali njunih agencij se uporabljajo naslednja pravila:

1.

Pri sporočanju informacij, potrebnih za izvajanje neposrednih dejavnosti sodelovanja, drugi pogodbenici ali njenim agencijam vsaka pogodbenica opredeli informacije, ki jih ne želi razkriti.

2.

Pogodbenica ali njene agencije, ki prejmejo nerazkrite informacije, lahko na lastno odgovornost take nerazkrite informacije sporočijo svojim agencijam ali notranjemu osebju ali zaposlenim v agencijah, če je to potrebno, da se navedenim agencijam ali osebam omogoči opravljanje njihovega dela pri posameznem projektu na podlagi tega sporazuma.

3.

S predhodnim pisnim soglasjem pogodbenice ali njenih agencij, ki posredujejo nerazkrite informacije, lahko druga pogodbenica ali njene agencije take nerazkrite informacije razširjajo širše, kot je sicer dovoljeno v odstavku 2 zgoraj. Pogodbenici ali njune agencije sodelujejo pri oblikovanju postopkov za zahtevo in pridobitev predhodnega pisnega soglasja za tako širše razširjanje, vsaka pogodbenica pa izda tako dovoljenje v okviru, ki ga dovoljujejo njeni zakoni in drugi predpisi.

4.

Informacije, pridobljene na seminarjih in drugih sestankih, ter informacije, ki so rezultat napotitev osebja in uporabe zmogljivosti, pripravljenih na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupne, kadar je prejemnik takšnih nerazkritih ali drugih zaupnih ali privilegiranih informacij v skladu z odstavkom 1 zgoraj v času, ko so mu take informacije sporočene, seznanjen z zaupnostjo sporočenih informacij, ter se obravnavajo, kot je navedeno v odstavkih 2 in 3 zgoraj.

5.

Če pogodbenica ugotovi, da ne bo mogla izpolnjevati omejitev in pogojev razširjanja iz odstavkov 2, 3 in 4 zgoraj, ali če utemeljeno pričakuje, da jih ne bo mogla izpolnjevati, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se posvetujeta o določitvi primernega poteka dejavnosti.

III.   Pravice intelektualne lastnine oseb v posrednih dejavnostih sodelovanja

Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pravice intelektualne lastnine oseb druge pogodbenice, ki sodelujejo v raziskovalnih in razvojnih programih in projektih, ki jih upravlja prva pogodbenica, njene agencije ali uradne institucije, ter s tem povezane pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takega sodelovanja, v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, ki so zavezujoče za Vlado Japonske in Skupnost ali vse njene države članice, vključno s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ter Pariškim aktom Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del z dne 24. julija 1971 in Stockholmskim aktom Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 14. julija 1967.


UREDBE

6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/8


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 327/2011

z dne 30. marca 2011

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2009/125/ES Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo v zvezi z energetskimi izdelki, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje ter trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom ustrezno uvedla izvedbeni ukrep za izdelke, ki uporabljajo sisteme elektromotorjev.

(3)

Ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, so pomemben del raznih izdelkov za uravnavanje pretoka plina. Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za električne motorje so bile določene v Uredbi Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev (2), vključno z električnimi motorji, opremljenimi s pogoni s spremenljivo hitrostjo. Veljajo tudi za motorje, ki so del sistema motor-ventilator. Vendar se veliko ventilatorjev, vključenih v to uredbo, uporablja v kombinaciji z motorji, ki niso vključeni v Uredbo (ES) št. 640/2009.

(4)

Skupna poraba električne energije ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je 344 TWh na leto in se bo do leta 2020 povečala na 560 TWh, če se bo trenutni trend trga Evropske unije nadaljeval. Stroškovno učinkovito možno izboljšanje z oblikovanjem je približno 34 TWh na leto v letu 2020, kar ustreza 16 Mt emisij CO2. Posledično so ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, izdelki, za katere je treba vzpostaviti zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(5)

Veliko ventilatorjev je vgrajenih v druge izdelke, ne da bi bili ločeno dani v promet ali uporabo v smislu člena 5 Direktive 2009/125/ES ter Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (3). Za doseganje večine stroškovno učinkovitega energetsko varčnega potenciala in lajšanje izvrševanja ukrepa morajo biti ventilatorji z močjo med 125 W in 500 kW, ki so vgrajeni v druge izdelke, tudi v skladu z določbami te uredbe.

(6)

Veliko ventilatorjev je del prezračevalnih sistemov, vgrajenih v stavbe. Nacionalna zakonodaja, ki temelji na Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (4), lahko s pomočjo metode izračuna in merilne metode, opredeljenih v tej uredbi glede učinkovitosti ventilatorja, za navedene prezračevalne sisteme določi nove strožje zahteve glede energetske učinkovitosti.

(7)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, ki analizira tehnične, okoljske in gospodarske vidike ventilatorjev. Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Unije ter tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni. Nadaljnje delo in posvetovanje sta pokazala, da se lahko področje dodatno razširi ob upoštevanju izjem, navedenih za posebne aplikacije, kjer zahteve ne bi bile primerne.

(8)

Pripravljalna študija je pokazala, da se ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z vhodno močjo med 125 W in 500 kW, dajejo na trg Unije v velikih količinah, pri čemer je njihova poraba energije v fazi uporabe najpomembnejši okoljski vidik vseh faz življenjskega ciklusa.

(9)

Pripravljalna študija kaže, da je poraba električne energije v fazi uporabe edini pomembni parameter okoljsko primerne zasnove, povezane z zasnovo izdelka, kot je določeno v Direktivi 2009/125/ES.

(10)

Izboljšanje energetske učinkovitosti ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je treba doseči z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki zmanjšujejo skupne stroške nakupa in obratovanja teh izdelkov.

(11)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale uskladiti zahteve energetske učinkovitosti ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, v vsej Uniji in s tem prispevati k delovanju notranjega trga ter izboljšanju okoljske učinkovitosti teh izdelkov.

(12)

Majhni ventilatorji, ki jih (posredno) poganja električni motor z močjo med 125 W in 3 kW, ki ima prvotno druge funkcije, niso vključeni v področje uporabe. Na primer, majhen ventilator, ki hladi električni motor verižne žage, ni vključen v področje uporabe, tudi če je sam motor žage (ki poganja tudi ventilator) močnejši od 125 W.

(13)

Proizvajalcem je treba zagotoviti primeren časovni okvir, da spremenijo zasnovo izdelkov in prilagodijo proizvodne linije. Časovno načrtovanje mora biti tako, da se preprečijo negativni vplivi na nabavo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, in se upoštevajo posledice v zvezi s stroški za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, pri čemer se zagotavlja pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(14)

Najkasneje štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe se načrtuje njen pregled. Postopek pregleda se lahko začne prej, če Komisija prejme dokaze, ki to upravičujejo. Pri pregledu bi se morali oceniti zlasti določitev tehnološko neodvisnih zahtev, možnost uporabe pogonov s spremenljivo hitrostjo, število in obseg potrebnih izjem ter vključitev ventilatorjev z električno vhodno močjo, manjšo od 125 W.

(15)

Energetsko učinkovitost ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je treba določiti na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznano stanje tehnike, vključno z usklajenimi standardi, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (5).

(16)

Zaradi te uredbe je treba na trgu bolj uveljaviti tehnologije, ki omejujejo vpliv na okolje tistih ventilatorjev v času njihove uporabe, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, s čimer bi po ocenah do leta 2020 letno prihranili 34 TWh električne energije v primerjavi s stanjem brez ukrepanja.

(17)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke za presojo skladnosti.

(18)

Za pospešitev pregledov skladnosti morajo proizvajalci zagotoviti informacije v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah IV in V k Direktivi 2009/125/ES.

(19)

Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, morajo proizvajalci zagotoviti ustrezne informacije o razstavljanju, recikliranju ali odstranitvi izrabljenih ventilatorjev.

(20)

Opredeliti je treba merila uspešnosti za trenutno dostopne vrste ventilatorjev z visoko energetsko učinkovitostjo. Merila uspešnosti bodo pripomogla k zagotavljanju široke razpoložljivosti in enostavnega dostopa do informacij, zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter zelo majhnim družbam, kar dodatno olajšuje integracijo najboljših razvojnih tehnologij in omogoča razvoj učinkovitejših izdelkov za zmanjšanje porabe energije.

(21)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo pri dajanju v promet ali uporabi ventilatorjev, tudi kadar so vgrajeni v druge izdelke, povezane z energijo, iz Direktive 2009/125/ES.

2.   Ta uredba se ne uporablja za ventilatorje, vgrajene v:

(i)

izdelke z enim samim električnim motorjem z močjo 3 kW ali manj, kjer je ventilator pritrjen na os, ki se uporablja za pogon prvotne funkcije;

(ii)

sušilne in pralno-sušilne stroje z največjo električno vhodno močjo ≤ 3 kW;

(iii)

kuhinjske nape s skupno največjo električno vhodno močjo < 280 W, ki se pripiše ventilatorju.

3.   Ta uredba se ne uporablja za ventilatorje, ki so:

(a)

posebej izdelani za delovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah, opredeljenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES (6);

(b)

namenjeni samo uporabi v sili in kratkotrajni uporabi glede na zahteve požarne varnosti, določene v Direktivi Sveta 89/106/ES (7);

(c)

posebej namenjeni uporabi:

(i)

(a)

ko je delovna temperatura plina, ki se premika, višja od 100 °C;

(b)

ko je delovna temperatura okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka plina, višja od 65 °C;

(ii)

ko je letna povprečna temperatura plina, ki se premika, in/ali delovna temperatura okolja motorja, če je nameščen zunaj toka plina, nižja od – 40 °C;

(iii)

ko je napajalna napetost > 1 000 V AC ali > 1 500 V DC;

(iv)

v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

(d)

dani v promet pred 1. januarjem 2015 in nadomeščajo identične ventilatorje, vgrajene v izdelke, ki so bili dani v promet pred 1. januarjem 2013;

pri čemer mora biti na embalaži, informacijah o izdelku in tehnični dokumentaciji za (a), (b) in (c) jasno navedeno, da se ventilator uporablja le za namen, za katerega je bil izdelan, za (d) pa mora(-jo) biti naveden(-i) izdelek(-ki), za katere je namenjen.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/125/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„ventilator“ je vrtljiv stroj z lopaticami, ki se uporablja za ohranjanje neprekinjenega pretoka plina, običajno zraka, ki gre skozenj, in njegovo delo na enoto mase ne presega 25 kJ/kg, in je:

namenjen uporabi z električnim motorjem, ki poganja propeler z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW (≥ 125 W in ≤ 500 kW) v točki optimalne energetske učinkovitosti, ali je opremljen z njim,

osni ventilator, centrifugalni ventilator, ventilator s križnim pretokom ali mešalni ventilator,

opremljen z motorjem ali pa tudi ne, ko je dan v promet ali uporabo;

2.

„propeler“ je del ventilatorja, ki prenaša energijo na pretok plina in se imenuje tudi kolo ventilatorja;

3.

„osni ventilator“ je ventilator, ki poganja plin v smeri osi glede na rotacijsko os enega ali več propelerjev z vrtinčastim tangencialnim gibanjem, ki ga ustvarijo vrteči se propelerji. Osni ventilator je lahko opremljen z valjastim ohišjem, krili na vstopnih ali izstopnih vodilih ali pa s ploščo ali obročem z odprtino;

4.

„krila na vstopnih vodilih“ so krila, nameščena pred propelerjem, ki usmerjajo tok plina proti propelerju in so nastavljiva ali pa tudi ne;

5.

„krila na izstopnih vodilih“ so krila, nameščena za propelerjem, ki usmerjajo tok plina proč od propelerja in so nastavljiva ali pa tudi ne;

6.

„plošča z odprtino“ je plošča z odprtino, v kateri je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

7.

„obroč z odprtino“ je obroč z odprtino, v katerem je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

8.

„centrifugalni ventilator“ je ventilator, pri katerem plin vstopi v propeler v glavnem v smeri osi in ga zapusti v smeri, ki je pravokotna na to os. Propeler ima lahko en ali dva vhoda, lahko pa ima tudi ohišje;

9.

„centrifugalni radialni ventilator z lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu radialna glede na os vrtenja;

10.

„centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena naprej glede na smer vrtenja;

11.

„centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki nima ohišja;

12.

„ohišje“ je okvir okoli propelerja, ki usmerja tok plina v, skozi in iz propelerja;

13.

„centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki ima ohišje;

14.

„ventilator s križnim pretokom“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler v glavnem pravokotna na njegovo os in ki vstopa ter izstopa iz propelerja na njegovem robu;

15.

„mešalni ventilator“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler nekje vmes med potjo plina centrifugalnih in osnih ventilatorjev;

16.

„kratkotrajna uporaba“ pomeni delovanje motorja pri konstantni obremenitvi, ki ne traja dovolj dolgo, da bi se doseglo temperaturno ravnovesje;

17.

„prezračevalni ventilator“ je ventilator, ki se ne uporablja pri naslednjih izdelkih, povezanih z energijo:

sušilni in pralno-sušilni stroji z največjo električno vhodno močjo > 3kW,

notranje enote za gospodinjske klimatske naprave in notranje gospodinjske klimatske naprave z največjo izhodno močjo klimatske naprave ≤ 12 kW,

izdelki informacijske tehnologije;

18.

„specifično razmerje“ je tlak mirovanja, izmerjen na izhodu iz ventilatorja, deljen s tlakom mirovanja na vhodu v ventilator v točki optimalne energetske učinkovitosti ventilatorja.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za ventilatorje so določene v Prilogi I.

2.   Vsaka zahteva glede energetske učinkovitosti ventilatorja iz oddelka 2 Priloge I se uporablja v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)   prva stopnja: od 1. januarja 2013 prezračevalni ventilatorji ne bodo smeli imeti nižje ciljne energetske učinkovitosti, kot je opredeljeno v tabeli 1 v oddelku 2 Priloge I;

(b)   druga stopnja: od 1. januarja 2015 vsi ventilatorji ne bodo smeli imeti nižje ciljne energetske učinkovitosti, kot je opredeljeno v tabeli 2 v oddelku 2 Priloge I.

3.   Zahteve za zagotavljanje informacij o ventilatorjih in načini njihovega prikaza so navedeni v oddelku 3 Priloge I. Te zahteve se uporabljajo od 1. januarja 2013.

4.   Zahteve glede energetske učinkovitosti ventilatorjev iz oddelka 2 Priloge I se ne uporabljajo za ventilatorje, ki so namenjeni uporabi:

(a)

ko je optimalna energetska učinkovitost 8 000 obratov na minuto ali več;

(b)

ko je „specifično razmerje“ večje od 1,11;

(c)

kot prenosni ventilatorji, ki se uporabljajo za prenos neplinskih snovi v okviru industrijske uporabe.

5.   Za ventilatorje z dvojno rabo, ki so namenjeni tako za prezračevanje v normalnih razmerah kot tudi za uporabo v sili in kratkotrajno uporabo glede na zahteve požarne varnosti iz Direktive 89/106/ES, se bodo vrednosti ustreznih stopenj učinkovitosti iz oddelka 2 Priloge I zmanjšale za 10 % za tabelo 1 in za 5 % za tabelo 2.

6.   Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge II.

Člen 4

Ocena skladnosti

Postopek za oceno skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti iz Priloge V k navedeni direktivi.

Člen 5

Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Okvirna merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše ventilatorje, dostopne na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

Člen 7

Revizija

Komisija to uredbo najpozneje štiri leta po začetku njene veljavnosti pregleda, rezultate tega pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pri pregledu se oceni zlasti izvedljivost zmanjšanja števila vrst ventilatorjev, da bi se okrepila konkurenčnost na podlagi energetske učinkovitosti med ventilatorji, ki lahko opravljajo podobno funkcijo. Poleg tega se oceni tudi, če je mogoče zmanjšati obseg izjem, vključno z ugodnostmi za ventilatorje z dvojno rabo.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. marca 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 191, 23.7.2009, str. 26.

(3)  UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(4)  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

(5)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(6)  UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

(7)  UL L 40, 11.2.1989, str. 12.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO VENTILATORJEV

1.   Opredelitev pojmov za namene Priloge I

(1)

„Merilna kategorija“ je test, merjenje ali način uporabe, ki opredeli vhodne in izhodne pogoje testiranega ventilatorja;

(2)

„merilna kategorija A“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostih pogojih vhoda in izhoda;

(3)

„merilna kategorija B“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostem vhodu in z vodom na izhodu;

(4)

„merilna kategorija C“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in pri prostem izhodu;

(5)

„merilna kategorija D“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in izhodu;

(6)

„kategorija učinkovitosti“ je obrazec za izhodno energijo plina ventilatorja, s katerim se določa energetska učinkovitost ventilatorja, bodisi statična ali skupna učinkovitost, pri čemer velja naslednje:

(a)

„statični tlak ventilatorja“ (psf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za statično učinkovitost ventilatorja in

(b)

„skupni tlak ventilatorja“ (pf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za skupno učinkovitost;

(7)

„statična učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „statičnem tlaku ventilatorja“ (psf);

(8)

„statični tlak ventilatorja“ (psf) je skupni tlak ventilatorja (pf), od katerega se odšteje dinamični tlak ventilatorja, ki se popravi s faktorjem Mach;

(9)

„tlak mirovanja“ je tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

(10)

„dinamični tlak“ je tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu ventilatorja;

(11)

„faktor Mach“ je korekcijski faktor, ki se uporablja za dinamični tlak v točki, opredeljeni kot tlak mirovanja, od katerega se odšteje tlak glede na absolutno ničlo tlaka, ki se pojavi pri točki mirovanja, relativni na plin, ki jo obdaja, in deli z dinamičnim tlakom;

(12)

„skupna učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „skupnem tlaku ventilatorja“ (pf);

(13)

„skupni tlak ventilatorja“ (pf) je razlika med tlakom mirovanja na izhodu ventilatorja in tlakom mirovanja na vhodu ventilatorja;

(14)

„raven učinkovitosti“ je parameter v izračunu ciljne energetske učinkovitosti ventilatorja z določeno električno vhodno močjo v točki optimalne energetske učinkovitosti (v izračunu energetske učinkovitosti ventilatorja izražene kot parameter „N“);

(15)

„ciljna energetska učinkovitost“ (ηtarget) je minimalna energetska učinkovitost, ki jo mora doseči ventilator, da zadosti zahtevam, in temelji na njegovi električni vhodni moči v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti, kjer velja ηtarget kot izhodna vrednost ustrezne enačbe v oddelku 3 Priloge II z uporabo ustreznega celega števila N ravni učinkovitosti (tabeli 1 in 2 v oddelku 2 Priloge I) in vhodni električni moči Pe(d) ventilatorja, izraženi v kW, v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti v ustrezni formuli energetske učinkovitosti;

(16)

„pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ je elektronski pretvornik energije, vgrajen v motor in ventilator, ali pa deluje kot en sistem, ki stalno prilagaja električno energijo za napajanje električnega motorja, da se nadzoruje izhod mehanske energije motorja v skladu z navorom obremenitve, ki jo poganja motor, razen naprav za nadzorovanje napetosti, kjer se spreminja samo napajalna napetost motorja;

(17)

„celotna učinkovitost“ je „statična učinkovitost“ ali „skupna učinkovitost“, kar koli se uporablja.

2.   Zahteve za energetsko učinkovitost ventilatorjev

Minimalne zahteve za energetsko učinkovitost ventilatorjev so določene v tabelah 1 in 2.

Tabela 1

Prva stopnja minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost za ventilatorje od 1. januarja 2013

Vrsta ventilatorja

Merilna kategorija

(A–D)

Kategorija učinkovitosti

(statična ali skupna)

Razpon moči P v kW

Ciljna energetska učinkovitost

Raven učinkovitosti

(N)

Osni ventilator

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

36

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

50

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

37

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

42

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

58

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

58

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

61

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Mešalni ventilator

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

47

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

58

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Ventilator s križnim pretokom

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

13

10 < P ≤ 500

ηtarget = N


Tabela 2

Druga stopnja minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost za ventilatorje od 1. januarja 2015

Vrsta ventilatorja

Merilna kategorija

(A–D)

Kategorija učinkovitosti

(statična ali skupna)

Razpon moči P v kW

Ciljna energetska učinkovitost

Raven učinkovitosti

(N)

Osni ventilator

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

40

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

58

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

44

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

49

10 < P ≤ 500

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

62

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

61

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

64

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Mešalni ventilator

A, C

statična

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

50

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

62

10 < P ≤ 500

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

Ventilator s križnim pretokom

B, D

skupna

0,125 ≤ P ≤ 10

ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

21

10 < P ≤ 500

ηtarget = N

3.   Zahteve za zagotavljanje informacij o ventilatorjih

1.

Informacije o ventilatorjih iz točk 2(1) do 2(14) morajo biti jasno prikazane na:

(a)

tehnični dokumentaciji ventilatorjev;

(b)

prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev ventilatorjev.

2.

Prikazane morajo biti naslednje informacije:

(1)

celotna učinkovitost (η), zaokrožena na eno decimalko;

(2)

merilna kategorija, s katero se določa energetska učinkovitost (A–D);

(3)

kategorija učinkovitosti (statična ali skupna);

(4)

raven učinkovitosti v točki optimalne energetske učinkovitosti;

(5)

ali je pri izračunu učinkovitosti ventilatorja upoštevana uporaba pogona s spremenljivo hitrostjo in če je, ali je pogon s spremenljivo hitrostjo vgrajen v ventilator, ali ga je treba vgraditi v ventilator;

(6)

leto izdelave;

(7)

naziv proizvajalca ali blagovna znamka, številka vpisa v register gospodarskih družb in sedež proizvajalca;

(8)

številka modela izdelka;

(9)

nazivna(-e) vhodna(-e) moč(-i) motorja (kW), stopnja(-e) pretoka in tlak(-i) pri optimalni energetski učinkovitosti;

(10)

obrati na minuto v točki optimalne energetske učinkovitosti;

(11)

„specifično razmerje“;

(12)

informacije, pomembne za lajšanje razgradnje, recikliranja ali odstranitve po koncu življenjske dobe;

(13)

informacije, pomembne za zmanjšanje vpliva na okolje in zagotovitev optimalne pričakovane življenjske dobe, glede namestitve, uporabe in vzdrževanja ventilatorja;

(14)

opis dodatnih izdelkov, ki se uporabljajo za določanje energetske učinkovitosti ventilatorja, kot npr. vodi, ki niso opisani v merilni kategoriji in niso dobavljeni z ventilatorjem.

3.

Informacije v tehnični dokumentaciji morajo biti navedene, kot je predstavljeno v točkah 2(1) do 2(14). Dobesednega besedila s seznama ni treba ponavljati. Namesto z besedilom so informacije lahko prikazane z grafi, številkami ali simboli.

4.

Informacije, navedene v točkah 2(1), 2(2), 2(3), 2(4) in 2(5) morajo biti trajno označene na napisni tablici ventilatorja ali v njeni bližini, pri točki 2(5) pa je treba uporabiti eno od naslednjih oblik, da se ustrezno opiše:

„V ventilator je treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo“,

„V ventilator je vgrajen pogon s spremenljivo hitrostjo“.

5.

Proizvajalci v navodilih za uporabo zagotovijo informacije glede vseh posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, vgradnji ali vzdrževanju ventilatorjev. Če je v skladu z določbo 2(5) zahtev za zagotavljanje informacij o ventilatorjih v ventilator treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo, proizvajalci zagotovijo podrobnosti o značilnostih pogona s spremenljivo hitrostjo, da se zagotovi optimalna uporaba po sestavi.


PRILOGA II

MERITVE IN IZRAČUNI

1.   Opredelitev pojmov za namene Priloge II

(1)

„Prostornina mirovanja vhodnega pretoka“ (q) je prostornina plina, ki gre skozi ventilator na enoto časa (v m3/s) in se izračuna na podlagi mase plina, ki jo premika ventilator (v kg/s), deljeno z gostoto tega plina pri vhodu v ventilator (v kg/m3);

(2)

„faktor stisljivosti“ je številka brez merske enote, ki pomeni količino stisljivosti toka plina med testom, in je izračunana kot razmerje med mehanskim delom, ki ga ventilator opravi za plin, in delom, ki bi se opravilo za nestisnjeno tekočino z istim masnim pretokom, gostoto pri vhodu in stopnjo tlaka, upoštevajoč tlak ventilatorja kot „skupni tlak“ (kp) ali „statični tlak“ (kps);

(3)

kps je koeficient stisljivosti za izračun statične plinske moči ventilatorja;

(4)

kp je koeficient stisljivosti za izračun skupne plinske moči ventilatorja;

(5)

„končna sestava“ so končana ali sestavljena montažna dela ventilatorja na kraju samem z vsemi elementi za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja brez potrebe po dodajanju drugih delov ali komponent;

(6)

„nedokončana sestava“ je sestava delov ventilatorja vsaj s propelerjem, ki za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja potrebuje eno zunanjo komponento ali več;

(7)

„neposredni pogon“ pomeni poganjanje ventilatorja, pri katerem je propeler pritrjen na gred motorja, bodisi neposredno ali z osno povezavo, in hitrost propelerja enaka številu vrtljajev motorja;

(8)

„prenos moči“ pomeni poganjanje ventilatorja brez „neposrednega pogona“, kot je opredeljen zgoraj. Takšno poganjanje lahko vključuje prenos moči prek klinastega jermena, menjalnika ali drsne sklopke;

(9)

„pogon z nizko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je manj kakor trikrat tako širok kakor je dolg, ali z drugo vrsto prenosa moči, razen „pogona z visoko učinkovitostjo“;

(10)

„pogon z visoko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je vsaj trikrat tako širok kakor je dolg, zobničastim jermenom ali z zobniki.

2.   Merilna metoda

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo z zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Metoda izračunavanja

Metodologija izračuna energetske učinkovitosti določenega ventilatorja temelji na razmerju med plinsko močjo in električno vhodno močjo motorja, pri čemer je plinska moč ventilatorja posledica pretoka prostornine plina in tlačne razlike na obeh straneh ventilatorja. Tlak je statični ali skupni, ki je seštevek statičnega in dinamičnega tlaka, odvisno od merilne kategorije in kategorije učinkovitosti.

3.1

Če je ventilator dobavljen v „končni sestavi“, izmerite njegovo plinsko moč in električno vhodno moč v točki optimalne energetske učinkovitosti:

(a)

Če ventilator nima pogona s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

ηe = Pu(s) / Pe

kjer velja:

 

ηe je celotna učinkovitost;

 

Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

 

Pe je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na motorju ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti.

(b)

Če ima ventilator pogon s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

ηe = (Pu(s) / Ped) · Cc

kjer velja:

 

ηe je celotna učinkovitost;

 

Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

 

Ped je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na pogonu s spremenljivo hitrostjo ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

 

Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped ≥ 5 kW, torej velja Cc = 1,04,

za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped < 5 kW, torej velja Cc = – 0,03 ln(Ped) + 1,088.

3.2

Če je ventilator dobavljen v „nedokončani sestavi“, se celotna učinkovitost ventilatorja izračuna v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja z uporabo naslednje enačbe:

ηe = ηr · ηm · ηT · Cm · Cc

kjer velja:

 

ηe je celotna učinkovitost;

 

ηr je učinkovitost propelerja ventilatorja v skladu s Pu(s) / Pa,

kjer velja:

 

Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja in v skladu s točko 3.3 spodaj;

 

Pa je osna moč ventilatorja v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja;

 

ηm je nominalna nazivna učinkovitost motorja v skladu z Uredbo (ES) št. 640/2009, kadar se uporablja. Če motor ni zajet v Uredbi (ES) št. 640/2009 ali če motor ni vgrajen, se privzeta ηm motorja izračuna z naslednjimi vrednostmi:

če je priporočena električna vhodna moč „Pe“ ≥ 0,75 kW,

ηm = 0,000278*(x3) – 0,019247*(x2) + 0,104395*x + 0,809761

kjer velja x = log(Pe)

in Pe, kot je opredeljen v točki 3.1(a),

če je priporočena vhodna moč motorja „Pe“ < 0,75 kW,

ηm = 0,1462*ln(Pe) + 0,8381

in Pe, kot je opredeljen v točki 3.1(a), pri čemer bi morala biti električna vhodna moč Pe, ki jo priporoča proizvajalec ventilatorja, dovolj, da ventilator doseže točko optimalne energetske učinkovitosti, ob upoštevanju morebitnih izgub zaradi prenosnih sistemov;

 

ηT je učinkovitost pogona, za katero je treba uporabljati naslednje privzete vrednosti:

za neposredni pogon ηT = 1,0,

če je prenos moči pogon z nizko učinkovitostjo, kot je opredeljeno v točki 1(9) in

Pa ≥ 5 kW, ηT = 0,96 ali

1 kW < Pa < 5 kW, ηT = 0,0175 * Pa + 0,8725 ali

Pa ≤ 1 kW, ηT = 0,89,

če je prenos moči pogon z visoko učinkovitostjo, kot je opredeljeno v točki 1(10) in

Pa ≥ 5 kW, ηT = 0,98 ali

1 kW < Pa < 5 kW, ηT = 0,01 * Pa + 0,93 ali

Pa ≤ 1 kW, ηT = 0,94;

 

Cm je kompenzacijski faktor, ki izenači skladanje komponent = 0,9;

 

Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

za motor brez pogona s spremenljivo hitrostjo Cc = 1,0,

za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped ≥ 5 kW, torej velja Cc = 1,04,

za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped < 5 kW, torej velja Cc = – 0,03 ln(Ped) + 1,088.

3.3

Plinska moč ventilatorja Pu(s) (kW) se izračuna v skladu z metodo testiranja merilne kategorije, ki jo je izbral dobavitelj:

(a)

če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo A, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

(b)

če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo B, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp;

(c)

če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo C, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

(d)

če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo D, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp.

4.   Metodologija izračuna ciljne energetske učinkovitosti

Ciljna energetska učinkovitost je energetska učinkovitost, ki jo mora doseči ventilator iz dane vrste ventilatorjev, da zadosti zahtevam, določenim v tej uredbi (izraženo v celotnih odstotnih točkah). Ciljna energetska učinkovitost se izračuna po formulah učinkovitosti, ki vključujejo vhodno električno moč Pe(d) in stopnjo minimalne učinkovitosti, opredeljeno v Prilogi I. Celotni razpon moči pokrivata dve formuli: ena za ventilatorje z vhodno električno močjo od 0,125 kW do vključno 10 kW in druga za ventilatorje nad 10 kW do vključno 500 kW.

Obstajajo tri vrste ventilatorjev, za katere so razvite formule energetske učinkovitosti, ki odražajo različne lastnosti več vrst ventilatorjev:

4.1

Ciljna energetska učinkovitost za osne ventilatorje, centrifugalne ventilatorje z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalne radialne ventilatorje z lopaticami (z vgrajenimi osnimi ventilatorji) se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

4.2

Ciljna energetska učinkovitost za centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja, centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem ter mešalne ventilatorje se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

4.3

Ciljna energetska učinkovitost za ventilatorje s križnim pretokom se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

ηtarget = N

pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

5.   Upoštevanje ciljne energetske učinkovitosti

Celotna učinkovitost ventilatorja ηe, izračunana v skladu z ustrezno metodo v oddelku 3 Priloge II, mora biti enaka ali večja kakor ciljna vrednost ηtarget, ki jo določa stopnja učinkovitosti, da zadostuje minimalnim zahtevam energetske učinkovitosti.


PRILOGA III

POSTOPEK PREVERJANJA ZARADI TRŽNEGA NADZORA

Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge I.

1.

Organi države članice testirajo le eno samostojno enoto.

2.

Model je v skladu z določbami, določenimi v tej uredbi, če je celotna učinkovitost ventilatorja (ηe) enaka najmanj ciljni energetski učinkovitosti *0,9, izračunani z uporabo formul iz Priloge II (oddelek 3) in ustreznih stopenj učinkovitosti iz Priloge I.

3.

Če rezultat, določen v točki 2, ni dosežen:

za modele, ki se proizvedejo v količinah, manjših od pet na leto, se šteje, da model ni skladen s to uredbo,

za modele, ki se proizvedejo v količinah enakih ali večjih od pet na leto, organi za nadzor trga naključno testirajo še tri izdelke.

4.

Model je v skladu z določbami, določenimi v tej uredbi, če je povprečna celotna učinkovitost (ηe) treh izdelkov iz točke 3 enaka najmanj ciljni energetski učinkovitosti *0,9, izračunani z uporabo formul iz Priloge II (oddelek 3) in ustreznih stopenj učinkovitosti iz Priloge I.

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, model ni skladen s to uredbo.


PRILOGA IV

OKVIRNA MERILA USPEŠNOSTI IZ ČLENA 6

Ob sprejetju te uredbe je najboljša dostopna tehnologija na trgu za ventilatorje, kot je določeno v tabeli 1. Ta merila uspešnosti niso vedno dosegljiva pri vseh aplikacijah ali za celotni razpon moči, za katerega velja ta uredba.

Tabela 1

Okvirna merila uspešnosti za ventilatorje

Vrsta ventilatorja

Merilna kategorija (A–D)

Kategorija učinkovitosti

(statična ali skupna)

Raven učinkovitosti

Osni ventilator

A, C

statična

65

B, D

skupna

75

Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

A, C

statična

62

B, D

skupna

65

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

A, C

statična

70

Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

A, C

statična

72

B, D

skupna

75

Mešalni ventilator

A, C

statična

61

B, D

skupna

65

Ventilator s križnim pretokom

B, D

skupna

32


6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/22


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 328/2011

z dne 5. aprila 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede statistike vzrokov smrti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (1) in zlasti člena 9(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1338/2008 vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu.

(2)

V skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1338/2008 so potrebni izvedbeni ukrepi za določitev podatkov in metapodatkov, ki morajo biti predloženi glede vzrokov smrti iz Priloge III k navedeni uredbi, ter za določitev referenčnih obdobij in časovnih presledkov za posredovanje omenjenih podatkov.

(3)

Z zaupnimi podatki, ki jih države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu), je treba ravnati v skladu z načelom statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (2) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1338/2008 je bila opravljena analiza stroškov in koristi ter njena ocena.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Evropski statistični podatki na področju „vzrokov smrti“ se nanašajo na vsak registriran primer smrti in mrtvorojenosti v vsaki državi članici posebej, pri čemer je treba razlikovati med rezidenti in nerezidenti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„smrt“ pomeni dokončno izginotje vsakih dokazov obstoja življenja kadar koli po živem rojstvu (poporodno prenehanje življenjskih funkcij brez možnosti oživljanja). Ta opredelitev izključuje mrtvorojenost;

(b)

„mrtvorojenost“ pomeni smrt ploda, namreč smrt, ki nastopi, preden je plod kot posledica zanositve v celoti iztisnjen ali izvlečen iz matere, ne glede na trajanje nosečnosti. Smrt se odraža v dejstvu, da po taki ločitvi od matere plod ne diha in ne kaže znakov življenja, kot so srčni utrip, utripanje popkovine ali premikanje skeletnih mišic;

(c)

„gestacijska starost“ pomeni trajanje nosečnosti, merjeno od prvega dne zadnje običajne menstruacije. Gestacijska starost je izražena v zaključenih dneh ali zaključenih tednih;

(d)

„smrt novorojenčka“ pomeni smrt, ki nastopi med živorojenimi otroki v prvih 28 dneh življenja (dnevih 0–27);

(e)

„pariteta“ pomeni število predhodnih živo- ali mrtvorojenih otrok (0, 1, 2, 3 ali več predhodno živo- ali mrtvorojenih otrok);

(f)

„druge smrti“ pomenijo smrti, ki nastopijo po obdobju smrti novorojenčka od zaključenega 28. dneva življenja;

(g)

„glavni vzrok smrti“ pomeni bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla;

(h)

„rezident“ pomeni osebo, ki ima „običajno prebivališče“ v kraju, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja.

Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki:

(i)

so pred referenčnim datumom najmanj dvanajst mesecev neprekinjeno živele v kraju svojega običajnega prebivališča ali

(ii)

so v zadnjih dvanajstih mesecih pred referenčnim datumom prispele v kraj svojega običajnega prebivališča z namenom, da bodo tam ostale najmanj eno leto.

Če okoliščin iz točk (i) ali (ii) ni mogoče ugotoviti, pomeni „običajno prebivališče“ kraj pravnega ali registriranega prebivališča.

Člen 3

Zahtevani podatki

Države članice morajo Komisiji (Eurostatu) sporočiti seznam spremenljivk iz Priloge. Kadar je mogoče, se vključijo tudi statistični podatki o smrti rezidentov, ki so umrli v tujini.

Za mrtvorojenost je treba vključiti vsaj eno od treh meril poročanja, in sicer v naslednjem vrstnem redu: (1) porodna teža, (2) gestacijska starost in (3) dolžina dojenčka od vrha glave do pet. Podatki se zbirajo za naslednji skupini:

(a)

porodna teža od 500 do 999 g oziroma, kadar se porodna teža ne uporablja, gestacijska starost od 22 do 27 zaključenih tednov oziroma, kadar se ne uporablja nobeno od omenjenih meril, dolžina od vrha glave do pet od 25 do 34 cm (spremenljivka 9) in

(b)

porodna teža 1 000 g in več oziroma, kadar se porodna teža ne uporablja, gestacijska starost več kot 27 zaključenih tednov oziroma, kadar se ne uporablja nobeno od omenjenih meril, dolžina od vrha glave do pet 35 cm in več (spremenljivka 10).

Člen 4

Referenčno obdobje

Referenčno obdobje je koledarsko leto.

Države članice sporočijo podatke iz te uredbe Komisiji (Eurostatu) najkasneje 24 mesecev po koncu referenčnega leta.

Prvo referenčno leto je leto 2011.

Člen 5

Metapodatki

Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo ustrezne informacije, vključno z informacijami o nacionalnih razlikah glede opredelitev, zajetju podatkov, uporabljenih pregledih in posodobitvah Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD) ter samodejnih sistemih označevanja in informacijami o izboru in spremembah glavnega vzroka smrti.

Člen 6

Posredovanje podatkov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu)

Države članice posredujejo agregirane podatke ali mikropodatke (dokončno izoblikovane, potrjene in sprejete) in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v skladu s standardom izmenjave, kot ga je določila Komisija (Eurostat). Podatki in metapodatki se Eurostatu posredujejo skozi enotni portal za vnos podatkov.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. aprila 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 70.

(2)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(3)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


PRILOGA

Seznam spremenljivk, ki jih je treba poslati Komisiji (Eurostatu)

Spremenljivke

Rezidenti

Nerezidenti, ki so umrli v državi poročevalki

Mrtvorojenost

Smrti novorojenčkov

Druge smrti

Mrtvorojenost

Smrti novorojenčkov

Druge smrti

1.

Leto smrti (datum pojava)

C

C

C

C

C

C

2.

Spol

V

C

C

V

C

C

3.

Glavni vzrok smrti ICD (4 števke)

V

C

C

V

C

C

4.

Starost (0 dni, 1, 2, 3, 4, 5, 6 dni, 7–27 dni, 28–365 dni, 1 leto, 2, 3, 4, 5–9, …85–89, …105+)

X

C

C

X

C

C

5.

Država dogodka

V

C

C

V

C

C

6.

Regija dogodka (NUTS 2)

V

C (1)

C (1)

V

C

C

7.

Regija prebivališča (NUTS 2)/regija materinega prebivališča (NUTS 2)

V

C

C

V

V

V

8.

Država prebivališča/država materinega prebivališča

X

X

X

V

C

C

9.

Prva skupina mrtvorojencev

porodna teža od 500 do 999 g oziroma, če se porodna teža ne uporablja,

gestacijska starost od 22 do 27 zaključenih tednov oziroma, če se nobeno od omenjenih meril ne uporablja,

dolžina od vrha glave do pet od 25 do 34 cm

V

X

X

V

X

X

10.

Druga skupina mrtvorojencev

porodna teža 1 000 g ali več oziroma, če se porodna teža ne uporablja,

gestacijska starost od 27. zaključenega tedna naprej oziroma, če se nobeno od omenjenih meril ne uporablja,

dolžina od vrha glave do pet 35 cm ali več

V

X

X

V

X

X

11.

Starost matere po starostni skupini (manj kot 15 let, starostne skupine po 5 let do 49 leta starosti in 50 let ali več)

V

V

X

V

V

X

12.

Pariteta

V

V

X

V

V

X

Opomba: C – obvezno; V – prostovoljno; X – se ne uporablja.


(1)  Prostovoljno za prebivalce, ki umrejo v tujini.


6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/25


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 329/2011

z dne 5. aprila 2011

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. aprila 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

61,9

JO

71,2

MA

51,5

TN

104,8

TR

92,5

ZZ

76,4

0707 00 05

EG

158,2

TR

144,9

ZZ

151,6

0709 90 70

MA

85,6

TR

123,5

ZA

28,9

ZZ

79,3

0805 10 20

EG

63,1

IL

76,5

MA

53,1

TN

47,6

TR

73,3

US

49,1

ZZ

60,5

0805 50 10

TR

52,7

ZZ

52,7

0808 10 80

AR

96,2

BR

81,9

CA

107,4

CL

90,7

CN

104,9

MK

50,2

US

165,6

UY

76,4

ZA

83,9

ZZ

95,2

0808 20 50

AR

96,4

CL

106,2

CN

67,7

US

174,8

ZA

102,3

ZZ

109,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/27


SKLEP KOMISIJE

z dne 1. aprila 2011

o spremembah prilog II do IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2068)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/214/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci (1), in zlasti člena 34 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/158/ES določa pogoje zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Unije za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav. Priloga II k Direktivi določa pravila za odobritev vzrejnih obratov za namene trgovanja z navedenim blagom znotraj Unije. Poglavja II, III in IV navedene priloge določajo pogoje za prostore in delovanje vzrejnih obratov, programe nadzorovanja bolezni in merila za začasni preklic ali preklic odobritve za vzrejni obrat, ki vključujejo testiranje za nekatere mikroorganizme, salmonelo in mikoplazmo, ki jih je treba izvajati v vzrejnih obratih, odobrenih za trgovanje znotraj Unije.

(2)

Izkušnje, pridobljene z izvrševanjem zahtev za prostore in delovanje vzrejnih obratov, določenih v poglavju II Priloge II k Direktivi 2009/158/ES, kažejo, da jih je primerno prilagoditi obstoječim praksam v industriji, zlasti v zvezi z nesnostjo različnih vrst perutnine.

(3)

Poleg tega je treba poglavji III in IV Priloge II k Direktivi 2009/158/ES spremeniti tako, da upoštevata znanstveni napredek na področju diagnostičnih tehnik za mikoplazmo v skladu s poglavjem 2.3.5 Priročnika diagnostičnih testov in cepiv Mednarodne organizacije za zdravje živali in spremembe nomenklature salmonele v skladu s Centrom Svetovne zdravstvene organizacije za sodelovanje pri sklicevanju in raziskavah salmonele v shemi White-Kauffmann-Le Minor za antigenske formule serovarjev salmonele iz leta 2007 in v skladu s poglavjem 2.3.11 Priročnika diagnostičnih testov in cepiv Mednarodne organizacije za zdravje živali.

(4)

Priloga III k Direktivi 2009/158/ES določa pogoje za cepljenje perutnine. Treba jo je spremeniti, da vključuje posebne pogoje za cepljenje proti salmoneli.

(5)

Prav tako je treba spremeniti nekatere sklice glede cepljenja proti aviarni influenci v vzorcih veterinarskih spričeval iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

(6)

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), določa pravila, ki zagotavljajo sprejem ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz. Določa, da je treba izvorne jate in črede nekaterih vrst, naštetih v Prilogi I k navedeni uredbi, pred kakršnim koli razpošiljanjem živih živali ali valilnih jajc iz izvornega živilskega obrata testirati na nekatere zoonoze in povzročitelje zoonoz. Datum in rezultate testiranja je treba vključiti v ustrezna veterinarska spričevala, ki jih predvideva zakonodaja Unije, vključno z Direktivo 2009/158/ES.

(7)

Priloga IV k Direktivi 2009/158/ES določa vzorce veterinarskih spričeval za trgovanje s perutnino in z valilnimi jajci znotraj Unije.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 584/2008 z dne 20. junija 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium pri puranih (3) določa, da se od 1. januarja 2010 zahteve za testiranje uporabljajo tudi za jate puranov, in zato je treba ustrezno spremeniti ustrezna veterinarska spričevala iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

(9)

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 1. aprila 2011

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(3)  UL L 162, 21.6.2008, str. 3.


PRILOGA

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES se spremenijo:

1.

Priloga II se spremeni:

(a)

poglavje II se spremeni:

(i)

v oddelku A se točka 2(e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

Jajca je treba:

(i)

pobirati redno, vsaj enkrat dnevno in čim prej po znesitvi;

(ii)

čim prej očistiti in dezinficirati, razen če se dezinfekcija opravi v valilnici v isti državi članici;

(iii)

položiti v nov ali čist in dezinficiran embalažni material.“;

(ii)

v oddelku B se prva alinea točke 2(e) nadomesti z naslednjim:

„—

jajca med časom njihovega prihoda v valilnico in procesom inkubacije ali v času odpošiljanja za trgovanje v Uniji ali izvoz v tretjo državo, razen če so bile predhodno dezinficirana v izvornem reprodukcijskem centru,“;

(b)

poglavji III in IV se nadomestita z naslednjim:

„POGLAVJE III

PROGRAM NADZOROVANJA BOLEZNI

Brez poseganja v zdravstvene ukrepe in v člena 16 in 17 mora program nadzorovanja bolezni vključevati vsaj nadzorovanje okužb in vrst, ki so navedene v oddelkih A do D.

A.   Okužbe s Salmonello Pullorum (1), Salmonello Gallinarum (2) in Salmonello arizonae  (3)

1.   Zadevne vrste:

(a)

Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum: kokoši, purani, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in race;

(b)

Salmonella arizonae: purani.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Za ugotavljanje prisotnosti okužbe je treba uporabljati serološke in/ali mikrobiološke teste (4).

(b)

Vzorce za laboratorijske teste je treba vzeti iz krvi, neizvaljenih zarodkov (namreč mrtvih zarodkov v jajčni lupini), slabše razvitih enodnevnih piščancev, mekonija, tkiv post mortem, zlasti jeter, vranice, jajčnikov/jajcevodov in ileocekalnega stika (5).

(c)

Uporabiti je treba neposredno obogatitev s selenit-cisteinskim bujonom za fekalne vzorce/vzorce mekonija in črevesne vzorce. Za vzorce (kot so mrtvi zarodki v lupini), pri katerih se pričakuje, da je konkurenčna flora minimalna, se lahko uporablja neselektivna predobogatitev, ki ji sledi selektivna obogatitev z bujonom po Rappaport-Vassiliadisu (RVS) na osnovi soje ali bujonom po Müller-Kauffmannu s tetrationat-novobiocinom (MKTTn) (6)  (7).

(d)

Če so vzorci krvi odvzeti iz jate za serološko testiranje na Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum ali Salmonello arizonae, je pri določanju števila vzorcev, ki bodo odvzeti, treba upoštevati razširjenost okužbe v zadevni državi članici in pretekle pojave okužbe na gospodarstvu. Vendar je za odkrivanje okužbe vedno treba vzeti statistično veljavno število vzorcev za serološke in/ali bakteriološke teste.

(e)

Jate je treba pregledati v vsakem nesnem obdobju ob najprimernejšem času za odkritje zadevne bolezni.

(f)

Vzorcev za bakteriološke teste ni dovoljeno vzeti iz perutnine ali jajc, ki so bila obdelana s protimikrobnimi zdravili v dveh do treh tednih pred opravljanjem preskusov.

(g)

Tehnike odkrivanja morajo razločevati serološke reakcije na okužbo s Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum od seroloških reakcij zaradi uporabe cepiva proti Salmonelli Enteritidis, kadar se cepivo uporabi (8). Tako cepljenje se torej ne sme uporabljati, če se uporablja serološko spremljanje. Če je bilo izvedeno cepljenje, je treba izvesti bakteriološko testiranje, vendar mora biti uporabljena potrditvena metoda zmožna razločevati med živimi cepnimi sevi in sevi s terena.

B.   Okužbe z Mycoplasmo gallisepticum in Mycoplasmo meleagridis

1.   Zadevne vrste:

(a)

Mycoplasma gallisepticum: kokoši in purani;

(b)

Mycoplasma meleagridis: turkeys.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Prisotnost okužbe je treba preskusiti s priznanimi serološkimi in/ali bakteriološkimi in/ali molekularnimi testi. Prisotnost patoloških sprememb na zračnih vrečkah pri enodnevnih piščancih in purančkih kaže na prisotnost okužbe z mikoplazmo in jo je treba preiskati.

(b)

Vzorce za testiranje na prisotnost okužbe z mikoplazmo je, kot je ustrezno, treba odvzeti iz krvi, enodnevnih piščancev in purančkov, sperme ali brisov, vzetih iz sapnika, hoane, kloake ali zračnih vrečk; in zlasti za odkrivanje Mycoplasme meleagridis je treba vzorce odvzeti iz jajcevoda in penisa puranov.

(c)

Teste za odkrivanje Mycoplasme gallisepticum ali Mycoplasme meleagridis je treba izvajati na reprezentativnem vzorcu, da se omogoči trajno nadzorovanje okužbe med rejo in nesnostjo, in sicer tik pred začetkom nesnosti in vsake tri mesece po tem.

C.   Rezultati in ukrepi, ki jih je treba sprejeti

Če ni reaktorjev, se mora šteti, da je test negativen. Drugače je treba šteti, da je jata sumljiva in je treba uporabiti ukrepe iz poglavja IV.

D.   Za gospodarstva, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni veterinarski organ odobri odstopanje od ukrepov iz točke 3(b) poglavja IV, potrebnih za obnovitev odobritve, za zdrave proizvodne enote na gospodarstvu s prisotno okužbo, če je pooblaščeni veterinar potrdil, da sta struktura in velikost navedenih proizvodnih enot in delovnih postopkov taki, da proizvodne enote predstavljajo popolnoma ločene prostore za gojenje, rejo in krmljenje, tako da se zadevna bolezen ne more razširiti iz ene proizvodne enote v drugo.

POGLAVJE IV

MERILA ZA ZAČASNI PREKLIC ALI PREKLIC ODOBRITVE ZA VZREJNI OBRAT

1.

Odobritev, izdana vzrejnemu obratu, se začasno prekliče:

(a)

če pogoji iz poglavja II niso več izpolnjeni;

(b)

dokler se ne zaključi ustrezna preiskava za bolezen,

če:

obstaja sum, da se je v vzrejnem obratu pojavila aviarna influenca ali atipična kokošja kuga,

je vzrejni obrat prejel perutnino ali valilna jajca iz vzrejnega obrata, kjer obstaja sum ali potrjen izbruh aviarne influence ali atipične kokošje kuge,

je prišlo do stika, ki bi lahko prenesel okužbo, med vzrejnim obratom in lokacijo izbruha aviarne influence ali atipične kokošje kuge;

(c)

dokler niso opravljeni novi testi, če rezultati nadzorovanja v skladu s pogoji iz poglavij II in III za okužbe s Salmonello Pullorum, Salmonello Gallinarum, Salmonello arizonae, Mycoplasmo gallisepticum ali Mycoplasmo meleagridis vzbujajo sum na izbruh;

(d)

dokler niso izvedeni ustrezni ukrepi, ki jih zahteva uradni veterinar, če se izkaže, da vzrejni obrat ne izpolnjuje zahtev iz točke 1(a), (b) in (c) poglavja I.

2.

Odobritev se prekliče, če:

(a)

je v vzrejnem obratu potrjen izbruh aviarne influence ali atipične kokošje kuge;

(b)

drugi ustrezni laboratorijski testi potrdijo izbruh okužbe s Salmonello Pullorum, Salmonello Gallinarum, Salmonello arizonae, Mycoplasmo gallisepticum ali Mycoplasmo meleagridis;

(c)

tudi po drugem obvestilu uradnega veterinarja osebi, odgovorni za vzrejni obrat, niso bili izvedeni ukrepi, s pomočjo katerih bi vzrejni obrat izpolnil zahteve točke 1(a), (b) in (c) poglavja I.

3.

Pogoji za obnovitev odobritve:

(a)

če je bila odobritev preklicana zaradi izbruha aviarne influence ali atipične kokošje kuge, se lahko obnovi 21 dni po čiščenju in dezinfekciji, če je bil opravljen sanitarni zakol;

(b)

če je bila odobritev preklicana zaradi izbruha, ki ga povzroča:

Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum ali Salmonella arizonae, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih, ki sta bila v vzrejnem obratu opravljena v razmiku vsaj 21 dni po sanitarnem zakolu okužene jate in po dezinfekciji, učinkovitost katere je bila z ustreznimi testi preverjena na posušenih površinah,

Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih, ki sta bila opravljena na celotni jati v razmiku najmanj 60 dni ali po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih v razmiku vsaj 21 dni na vzrejnem obratu po dezinfekciji po sanitarnem zakolu celotne okužene jate.“

2.

Priloga III se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Cepiva za cepljenje perutnine ali jat, ki proizvajajo valilna jajca, morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga izda pristojni organ katere koli države članice.“;

(b)

doda se naslednja točka 3:

„3.

Glede cepljenja proti kateremu koli serotipu salmonele morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

programi cepljenja proti salmoneli ne smejo vplivati na serološko odkrivanje v okviru preiskave na terenu ali povzročiti lažno pozitivnih testov;

(b)

živih cepiv proti salmoneli se ne sme uporabljati v okviru nacionalnih programov nadzora:

(i)

pri matični ali proizvodni perutnini med reproduktivno dobo ali dobo nesnosti, razen če je bila varnost njene uporabe dokazana in je odobrena za tak namen v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(ii)

kadar proizvajalec ne zagotovi ustrezne metode za bakteriološko razlikovanje med divjimi sevi salmonele in sevi cepiva.

3.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

VETERINARSKA SPRIČEVALA ZA TRGOVINO ZNOTRAJ UNIJE

(Vzorci 1 do 6)

VZOREC 1

Image

Image

Image

VZOREC 2

Image

Image

Image

VZOREC 3

Image

Image

Image

VZOREC 4

Image

Image

Image

VZOREC 5

Image

Image

Image

VZOREC 6

Image

Image


(1)  Salmonella Pullorum pomeni Salmonella enterica podvrsta enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Pullorum.

(2)  Salmonella Gallinarum pomeni Salmonella enterica podvrsta enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Gallinarum.

(3)  Salmonella arizonae pomeni Salmonella enterica podvrsta arizonae seroskupina K (O18) arizonae.

(4)  Upoštevajte, da lahko včasih serološko testiranje pri vrstah ptic, razen pri kokoših, povzroči nesprejemljiv delež lažno pozitivnih reakcij.

(5)  Upoštevajte, da vzorci iz okolja načeloma niso primerni za zanesljivo odkrivanje Salmonelle Pullorum in Salmonelle Gallinarum.

(6)  Upoštevajte, da so za diagnozo koristni tudi razmazi, pripravljeni neposredno iz aseptično odvzetih tkiv na minimalno selektivno gojišče, kot je MacConkeyjevo gojišče.

(7)  Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum se stežka gojita v poltrdem gojišču po Rappaport-Vassiliadisu (MRSV), ki se uporablja za nadzor zoonotske Salmonelle spp. v Uniji.

(8)  Upoštevajte, da trenutno ni preskusov, ki bi razločevali med odgovorom na okužbo s Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum ter cepljenjem proti temu serotipu.

(9)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.“


6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/50


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 4. aprila 2011

o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES v zvezi s pretovarjanjem na mejni kontrolni točki vnosa pošiljk proizvodov, namenjenih za uvoz v Unijo ali za tretje države

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2067)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/215/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (1), ter zlasti člena 9(2) in člena 11(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 97/78/ES določa, da veterinarske preglede proizvodov živalskega izvora in nekaterih rastlinskih proizvodov iz tretjih držav, ki so vnesene v Unijo, opravljajo države članice v skladu z navedeno direktivo. Prav tako določa, da države članice zagotovijo, da so pošiljke takšnih proizvodov vnesene v Unijo prek mejne kontrolne točke.

(2)

Člen 9 Direktive 97/78/ES določa postopke, ki jih je treba opraviti na mejni kontrolni točki vnosa v primeru pošiljk, ki so namenjene za uvoz v Unijo prek druge mejne kontrolne točke, vendar se pretovorijo na mejni kontroli točki vnosa znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča v Uniji.

(3)

Člen 11 Direktive 97/78/ES se nanaša na pošiljke, ki prihajajo iz tretje države in se pretovorijo na mejni kontrolni točki prihoda znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča v Uniji, vendar so namenjene za drugo tretjo državo bodisi prek ozemlja Unije prek druge kontrolne točke bodisi neposredno v tretjo državo brez vnosa na drugi mejni kontrolni točki.

(4)

Člena 9 in 11 Direktive 97/78/ES poleg tega določata več odstopanj od splošnih pravil o veterinarskih pregledih, ki se opravljajo na mejni kontrolni točki vnosa. Navedena odstopanja so različnega obsega, povezana pa so s končnim namembnim krajem pošiljk in trajanjem skladiščenja pošiljk v času postopka pretovarjanja na mejni kontrolni točki prihoda.

(5)

Navedeno trajanje se določi glede na najkrajše in najdaljše obdobje za tako skladiščenje, ki se določita v skladu s postopkom iz Direktive 97/78/ES.

(6)

Odločba Komisije 2000/25/ES z dne 16. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 9 Direktive Sveta 97/78/ES v zvezi s pretovarjanjem izdelkov na mejni kontrolni točki, če so pošiljke namenjene morebitnemu uvozu v Evropsko skupnost in o spremembi Odločbe Komisije 93/14/EGS (2), trenutno določa najkrajša in najdaljša obdobja, ki veljajo v primerih pošiljk, namenjenih za uvoz v Unijo prek druge mejne kontrolne točke na istem ozemlju ali na ozemlju druge države članice.

(7)

Odločba 2000/25/ES ni popolnoma jasna glede področja uporabe pravil v zvezi s pošiljkami, ki se pretovarjajo z enega zrakoplova na drugega ali z enega plovila na drugo znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča in so namenjene za tranzit v tretjo državo bodisi brez nadaljnjega ustavljanja na ozemlju Unije bodisi prek ozemlja Unije. Zato je v tem sklepu treba določiti pravila, da se pojasnijo določbe, ki so že določene v Odločbi 2000/25/ES, vključno s pravili o zadevnih najkrajših obdobjih.

(8)

Za varovanje javnega zdravja in zdravja živali mora uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa prejeti ustrezne podatke v primeru pošiljk iz členov 9 in 11 Direktive 97/78/ES. Zato je primerno določiti pravila o podatkih, ki jih mora zagotoviti oseba, odgovorna za tovor v času prihoda pošiljke na mejno kontrolno točko.

(9)

Najkrajše obdobje, po koncu katerega je treba opraviti veterinarske preglede pošiljk, ki se pretovorijo z enega plovila na drugo v istem pristanišču in so namenjene za uvoz ali za tranzit v tretjo državo, kot je predvideno v členih 9 in 11 Direktive 97/78/ES, je sedem dni.

(10)

Za pošiljke, ki se pretovorijo z enega plovila na drugo v istem pristanišču na mejni kontrolni točki prihoda in so namenjena neposredno v tretjo državo brez nadaljnjega ustavljanja na ozemlju Unije, se tveganja za zdravje živali in javno zdravje za Unijo zmanjšajo, saj je stik pošiljk z ozemljem Unije omejen. V takih primerih je najkrajše obdobje iz členov 9 in 11 Direktive 97/78/ES morda primerno podaljšati.

(11)

Navedeno podaljšanje je predmet ustreznih jamstev države članice mejne kontrolne točke prihoda. Navedena država članica mora zlasti zagotoviti, da je preprečeno premikanje takih pošiljk v drugo pristanišče Unije in da se take pošiljke neposredno odpremijo v tretjo državo. Navedena država članica mora poleg tega Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti ustrezne podatke o navedenih jamstvih, vključno s podatki o sistemu spremljanja, da se zagotovi upoštevanje časovnih obdobij in dogovorov o nadaljnjem transportu na določen namembni kraj, kot je navedeno v obvestilu o pošiljki.

(12)

Pomembno je tudi navesti, da je treba po koncu najdaljšega obdobja iz tega sklepa na pošiljki v celoti opraviti vse veterinarske preglede iz Direktive 97/78/ES.

(13)

Zaradi jasnosti in doslednosti zakonodaje Unije je primerno razveljaviti Odločbo 2000/25/ES in jo nadomestiti s tem sklepom.

(14)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kadar se pošiljke predložijo na mejni kontrolni točki za poznejše pretovarjanje, oseba, ki je odgovorna za tovor, uradnega veterinarja na navedeni mejni kontrolni točki obvesti o:

(a)

predvidenem času za raztovarjanje pošiljke;

(b)

namembni mejni kontrolni točki v Uniji v primeru uvoza ali tranzita prek Unije ali namembni tretji državi v primeru tranzita neposredno v tretjo državo;

(c)

natančni lokaciji pošiljke, če se ne natovori neposredno na zrakoplov ali plovilo za nadaljnji transport na namembni kraj;

(d)

predvidenem času za natovarjanje pošiljke na zrakoplov ali plovilo za nadaljnji transport na namembni kraj.

Navedeno obvestilo se predloži ob času prihoda pošiljke na mejno kontrolno točko na način, ki ga določi pristojni organ.

Člen 2

1.   Najkrajše obdobje iz člena 9(1)(b)(i) Direktive 97/78/ES je:

(a)

12 ur za letališče;

(b)

sedem dni za pristanišče.

2.   Najdaljše obdobje iz člena 9(1)(b)(i) Direktive 97/78/ES je:

(a)

48 ur za letališče;

(b)

20 dni za pristanišče.

Člen 3

1.   Za namene uporabe člena 11 Direktive 97/78/ES je najkrajše obdobje iz člena 9(1)(a) navedene direktive:

(a)

12 ur za letališče;

(b)

sedem dni za pristanišče.

2.   Za namene uporabe člena 11(1) Direktive 97/78/ES in druge alinee člena 11(2)(b) navedene direktive lahko država članica najkrajše obdobje iz odstavka 1(b) tega člena podaljša na 14 dni, če:

(a)

pošiljke prihajajo iz tretje države in so namenjene za drugo tretjo državo brez nadaljnjega ustavljanja na ozemljih iz Priloge I k Direktivi 97/78/ES;

(b)

se pošiljke pretovorijo z enega plovila na drugo na mejni kontrolni točki znotraj carinskega območja istega pristanišča Unije;

(c)

zadevna država članica Komisiji in drugim državam članicam v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali predloži podrobno utemeljitev, v kateri je navedeno, da je sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev, da se take pošiljke premaknejo v drugo pristanišče Unije, namesto da bi se pretovorile neposredno v tretjo državo.

Navedeni ukrepi vključujejo sistem spremljanja, da se zagotovi upoštevanje časovnih obdobij in nadaljnji transport na namembni kraj, kot je navedeno v obvestilu iz člena 1.

Člen 4

V primerih, v katerih je najdaljše obdobje iz člena 2(2) poteklo, se na mejni kontrolni točki vnosa na pošiljki opravita preverjanje identitete in fizični pregled iz člena 4 Direktive 97/78/ES.

Člen 5

Odločba 2000/25/ES se razveljavi.

Člen 6

Ta sklep se uporablja od 1. maja 2011.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 4. aprila 2011

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(2)  UL L 9, 13.1.2000, str. 27.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/53


SKLEP št. 1/2011 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI

z dne 31. marca 2011

o spremembi Priloge 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

(2011/216/EU)

SKUPNI ODBOR ZA KMETIJSTVO JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 11 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum je začel veljati 1. junija 2002.

(2)

Priloga 3 določa koncesije za sire, zlasti postopno liberalizacijo trgovanja s siri v obdobju petih let po začetku veljave Sporazuma.

(3)

Evropska unija in Švicarska konfederacija sta se dogovorili, da bosta v Sporazum dodali novo Prilogo 12 o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, zaradi česar je potrebno zagotoviti doslednost pri specifikacijah, zlasti za sire.

(4)

Posledično je treba Prilogo 3 ponovno pregledati, da bo upoštevala tako popolno liberalizacijo na področju dvostranskega trgovanja s siri z veljavnostjo od 1. junija 2007 kot tudi zaščito geografskih označb, ki bo določena v novi Prilogi 12 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga 3 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi in njeni dodatki se nadomestijo z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan po njegovem sprejetju v Skupnem odboru.

V Bruslju, 31. marca 2011

Za Skupni odbor za kmetijstvo

Predsednik in vodja švicarske delegacije

Jacques CHAVAZ

Vodja delegacije EU

Nicolas VERLET

Sekretarka Odbora

Chantal MOSER


(1)  UL L 114, 30.4.2002, str. 132.


PRILOGA

„PRILOGA 3

1.

Dvostransko trgovanje z vsemi proizvodi, uvrščenimi pod tarifno številko 0406 harmoniziranega sistema, je od 1. junija 2007 popolnoma liberalizirano z odpravo vseh tarif in kvot.

2.

Evropska unija ne uporablja izvoznih nadomestil za sire, izvožene v Švico. Švica ne uporablja izvoznih subvencij (1) za sire, izvožene v Evropsko unijo.

3.

Vsi proizvodi iz oznake KN 0406, ki imajo poreklo v Evropski uniji ali Švici in s katerimi ti dve pogodbenici trgujeta, so oproščeni predložitve uvoznega dovoljenja.

4.

Evropska unija in Švica zagotovita, da koncesij, ki si jih medsebojno dodeljujeta, ne spodkopavajo drugi ukrepi, ki vplivajo na uvoze in izvoze.

5.

Če bi razvoj cen in/ali uvozov povzročil motnje na trgu ene ali druge pogodbenice, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice v okviru Odbora, ustanovljenega s členom 6 Sporazuma, čim prej skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve. V povezavi s tem pogodbenici soglašata, da si bosta redno izmenjavali informacije o cenah in vse druge pomembne informacije o trgu doma proizvedenih in uvoženih sirov.


(1)  Osnovni prispevki, na katerih temelji odprava izvoznih subvencij, so izračunani po skupnem dogovoru pogodbenic na podlagi razlike v institucionalnih cenah za mleko, ki bodo po vsej verjetnosti v veljavi ob uveljavitvi Sporazuma, vključno z dodatnim prispevkom za mleko, predelano v sir, in se določijo na podlagi količine mleka, potrebne za pridelavo zadevnega sira, pri čemer se prispevek, za katerega Skupnost zniža carinsko stopnjo, odbije (razen v primeru sirov, za katere veljajo kvote).“