30.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 7 –

Dodatek –

Priloga 8 –

Dodatek –

Priloga 9 –

1.1

Ta pravilnik se uporablja za enonadstropna toga ali zgibna vozila, ki spadajo v kategorijo M2 ali M3, razred II ali III ali razred B za prevoz več kot 16 potnikov. (1).

1.2

Na zahtevo proizvajalca se ta pravilnik lahko uporablja tudi za katero koli vozilo M2 ali M3, ki ni vključeno v odstavek 1.1.

2.1

Merske enote

Merske enote so:

Dimenzije in linearne razdalje: metri (m) ali milimetri (mm)

Masa ali obremenitev: kilogrami (kg)

Moč (in teža): newtoni (N)

Navor: newton-metri (Nm)

Energija: džuli (J)

Gravitacijska konstanta: 9,81 (m/s2)

2.2

„Vozilo“ pomeni avtobus, izdelan in opremljen za prevoz potnikov. Vozilo je posamezen predstavnik tipa vozila.

2.3

„Tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, izdelanih z enakimi tehničnimi specifikacijami projektiranja, glavnimi dimenzijami in konstrukcijsko razporeditvijo. Tip vozila opredeli proizvajalec vozil.

2.4

„Skupina tipov vozil“ pomeni vozila, predlagana v prihodnosti, kot tudi trenutno obstoječa, zajeta v homologaciji najslabšega primera glede na ta pravilnik.

2.5

„Dvonivojsko vozilo“ pomeni vozilo, pri katerem je prostor za potnike vsaj v enem delu predviden na dveh nivojih, ki sta drug nad drugim, vendar na zgornjem nivoju ni prostora za prevoz stoječih potnikov.

2.6

„Najslabši primer“ pomeni tip vozila med skupinami tipov vozil, za katerega je najmanj verjetno, da vzdrži zahteve tega pravilnika glede na trdnost nadgradnje. Trije parametri, ki opredeljujejo najslabši primer, so: konstrukcijska trdnost, referenčna energija in prostor za preživetje.

2.7

„Homologacija tipa vozila“ pomeni celoten uradni postopek, v katerem se tip vozila pregleda in preskusi, da se dokaže, da izpolnjuje zahteve, določene v tem pravilniku.

2.8

„Razširitev homologacije“ pomeni uradni postopek, v katerem je spremenjen tip vozila homologiran na podlagi prejšnjega homologiranega tipa vozila s primerjanjem meril konstrukcije, potencialne energije in prostora za preživetje.

2.9

„Zgibno vozilo“ pomeni vozilo, sestavljeno iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj zgibno povezani; prostori za potnike vsakega dela so med seboj povezani tako, da lahko potniki prehajajo iz enega v drug del; togi deli so trajno povezani tako, da se lahko ločijo samo z napravami, ki se običajno dobijo v delavnicah.

2.10

„Prostori za potnike“ pomenijo prostore, ki so namenjeni uporabi potnikov, razen prostora za stacionarne naprave, kot so na primer bari, kuhinje ali stranišča.

2.11

„Vozniški prostor“ pomeni prostor, namenjen izključno uporabi voznika, v katerem so vozniški sedež, volan, upravljalne naprave, instrumenti in druge naprave, potrebne za vožnjo vozila.

2.12

„Zadrževalni sistem“ pomeni napravo, ki potnika, voznika ali člana posadke med prevračanjem zadrži na sedežu.

2.13

„Navpična vzdolžna srednja ravnina“ (NVSR) pomeni navpično ravnino, ki prečka sredino koloteka sprednje osi in koloteka zadnje osi.

2.14

„Prostor za preživetje“ pomeni zavarovan prostor v prostorih za potnike, posadko in voznika, v katerem se v primeru nesreče s prevračanjem zagotovijo boljše možnosti preživetja potnikov, voznika in posadke.

2.15

„Masa neobremenjenega vozila“ (Mk) pomeni maso vozila, pripravljenega na vožnjo, praznega in nenatovorjenega, vendar z dodatnimi 75 kg mase voznika, mase goriva, ki ustreza 90 odstotkom prostornine rezervoarja za gorivo, ki jih je določil proizvajalec, in masami hladilne tekočine, maziv, orodja in rezervnega kolesa, če obstajajo.

2.16

„Skupna masa potnikov“ (Mm) pomeni skupno maso vseh potnikov in posadke, ki sedijo na sedežih, opremljenih z zadrževalnimi sistemi.

2.17

„Skupna efektivna masa vozila“ (Mt) pomeni maso neobremenjenega vozila (Mk), skupaj z deležem (k = 0,5) skupne mase potnikov (Mm), ki naj bi bila togo pritrjena na vozilo.

2.18

„Masa posameznega potnika“ (Mmi) pomeni maso posameznega potnika. Vrednost te mase je 68 kg.

2.19

„Referenčna energija“ (ER) pomeni potencialno energijo tipa vozila v postopku homologacije, izmerjeno glede na spodnjo vodoravno raven jarka v začetnem nestabilnem položaju postopka prevračanja.

2.20

„Preskus s prevračanjem na celotnem vozilu“ pomeni preskus na celotnem, popolnem vozilu, da se dokaže zahtevana trdnost nadgradnje.

2.21

„Nagibna delovna miza“ pomeni tehnično napravo, razporeditev nagibne ploščadi, jarka in betonske talne površine, ki se uporablja za preskus s prevračanjem celotnega vozila ali delov nadgradnje.

2.22

„Nagibna ploščad“ pomeni togo ploskev, ki jo je mogoče vrteti okrog vodoravne osi, da se nagne celotno vozilo ali del nadgradnje.

2.23

„Karoserija“ pomeni celotno konstrukcijo vozila, pripravljenega na vožnjo, vključno z vsemi konstrukcijskimi elementi, ki sestavljajo prostore za potnike, vozniški prostor, prostor za prtljago ter prostore za mehanske enote in sestavne dele.

2.24

„Nadgradnja“ pomeni nosilne sestavne dele karoserije, kot jih je opredelil proizvajalec, ki vključujejo tiste skladne dele in elemente, ki prispevajo k trdnosti in sposobnosti absorpcije energije karoserije ter ščitijo prostor za preživetje med preskusom s prevračanjem.

2.25

„Odprtina“ pomeni konstrukcijski del nadgradnje, ki oblikuje zaprto zanko med dvema ravninama, ki sta pravokotni na navpično vzdolžno srednjo ravnino vozila. Odprtina vsebuje en okenski (ali vratni) stebriček na vsaki strani vozila ter elemente stranske stene, del strešne konstrukcije, talni del in talno konstrukcijo.

2.26

„Del nadgradnje“ pomeni konstrukcijsko enoto, ki predstavlja en del nadgradnje za namene homologacijskega preskusa. Del nadgradnje vsebuje najmanj dve odprtini, povezani z ustreznimi spojnimi elementi (bočne, strešne in talne konstrukcije).

2.27

„Originalni del nadgradnje“ pomeni del nadgradnje, sestavljen iz dveh ali več odprtin popolnoma enake oblike in z relativno lego kot v dejanskem vozilu. Tudi vsi spojni elementi med odprtinami so razporejeni popolnoma enako kot v dejanskem vozilu.

2.28

„Umetni del nadgradnje“ pomeni del nadgradnje, zgrajen iz dveh ali več odprtin, vendar ne v enaki legi niti v enaki medsebojni razdalji kot v dejanskem vozilu. Ni treba, da so spojni elementi med temi odprtinami popolnoma enaki dejanski konstrukciji karoserije, morajo pa biti konstrukcijsko enakovredni.

2.29

„Togi del“ pomeni konstrukcijski del ali element brez večje deformacije ali absorpcije energije med preskusom s prevračanjem.

2.30

„Plastično območje“ (PO) pomeni poseben, geometrijsko omejen del nadgradnje, v katerem se zaradi dinamičnih sil udarca:

2.31

„Plastični zgib“ (PZ) pomeni enostavno plastično območje, oblikovano na elementu, podobnem drogu (enojna cev, okenski stebriček itd.).

2.32

„Vratno krilo“ pomeni vzdolžni konstrukcijski del karoserije nad stranskimi okni, vključno z upognjenim prehodnim delom do strešnih konstrukcij. V preskusu s prevračanjem vratno krilo (pri dvonivojskem avtobusu vratno krilo zgornjega nivoja) najprej udari ob tla.

2.33

„Bočna prečka“ pomeni vzdolžni konstrukcijski del karoserije pod stranskimi okni. V preskusu s prevračanjem je lahko bočna prečka (pri dvonivojskem avtobusu bočna prečka zgornjega nivoja) drugi predel, ki se po začetni deformaciji preseka vozila dotakne tal.

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na trdnost nadgradnje predloži upravnemu organu proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in z naslednjimi podatki:

3.2.2

Vsi podatki in informacije, ki so potrebni za ovrednotenje meril najslabšega primera v skupini tipov vozil: 3.2.2.1 Vrednost referenčne energije (ER), ki je zmnožek mase vozila (M), gravitacijske konstante (g) in višine (h1) težišča vozila v njegovem položaju nestabilnega ravnotežja na začetku preskusa s prevračanjem (glej sliko 3) kjer je: M = Mk masa neobremenjenega tipa vozila brez zadrževalnega sistema ali Mt, skupna efektivna masa vozila pri vgrajenih zadrževalnih sistemih, in Mt = Mk + k · Mm, kjer je k = 0,5 in je Mm skupna masa zadržanih potnikov (glej odstavek 2.16) h0 = višina (v metrih) težišča vozila za izbrano vrednost mase (M) t = pravokotna razdalja (v metrih) težišča vozila od njegove vzdolžne navpične srednje ravnine B = pravokotna razdalja (v metrih) vzdolžne navpične srednje ravnine vozila do osi vrtenja v preskusu s prevračanjem g = gravitacijska konstanta h1 = višina (v metrih) težišča vozila v njegovem začetnem, nestabilnem položaju glede na vodoravno spodnjo raven jarka 3.2.2.2 Risbe in podroben opis nadgradnje tipa vozila ali skupine tipov vozil v skladu s Prilogo 4. 3.2.2.3 Podrobne risbe prostora za preživetje v skladu z odstavkom 5.2 za vsak tip vozila, ki je v postopku homologacije.

3.3

Na zahtevo tehnične službe se celotno vozilo (ali eno vozilo iz vsakega tipa vozila, če se homologacija zahteva za skupino tipov vozil) predloži v pregled njegove mase neobremenjenega vozila, osnih obremenitev, lege težišča ter vseh drugih podatkov in informacij, ki se nanašajo na trdnost nadgradnje.

3.4

Glede na metodo homologacijskega preskusa, ki jo izbere proizvajalec, se na zahtevo tehnične službe predložijo ustrezni vzorci. Razporeditev in število teh vzorcev sta dogovorjena s tehnično službo. Pri vzorcih, ki so bili predhodno testirani, se predložijo poročila o preskusu.

4.1

Če tip vozila ali skupina tipov vozil, predložena v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje pogoje iz spodnjega odstavka 5, se podeli homologacija za ta tip vozila.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu vozila se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 02, ki ustrezata spremembam 02) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa vozila se v skladu s tem pravilnikom predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki Obvestila o homologaciji (glej Prilogo 1) ter risb in diagramov, ki jih zagotovi vlagatelj, v formatu, dogovorjenem med proizvajalcem in tehnično službo. Papirna dokumentacija se zloži v format A4 (210 mm × 297 mm).

4.4

Na vsako vozilo, ki je v skladu s homologiranim tipom vozila na podlagi tega pravilnika, se na vidno mesto, navedeno v certifikatu o homologaciji, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:

4.5

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.6

Homologacijska oznaka je nameščena blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

4.7

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijske oznake.

5.1.1

Noben del vozila, ki je na začetku preskusa izven prostora za preživetje (npr. stebrički, varnostni obroči, prtljažniki), med preskusom ne vdre v prostor za preživetje. Pri ocenjevanju vdora v prostor za preživetje se ne upoštevajo vsi konstrukcijski deli, ki so prvotno v prostoru za preživetje (npr. navpični ročaji, pregrade, kuhinje, stranišča).

5.1.2

Noben del prostora za preživetje ne štrli iz obrisa deformirane konstrukcije. Obris deformirane konstrukcije se določi zaporedno, med vsakim sosednjim okenskim in/ali vratnim stebričkom. Med dvema deformiranima stebričkoma je obris teoretična površina, določena z ravnimi črtami, ki povezujejo točke notranjega obrisa stebričkov, ki so bili pred preskusom s prevračanjem na isti višini nad ravnino poda (glej sliko 1).

5.2.1

Točka SR se nahaja na naslonjalu vsakega zunanjega naprej ali nazaj obrnjenega sedeža (ali predvidenega položaja sedeža), 500 mm nad tlemi pod sedežem, 150 mm od notranje površine stranske stene. Okrovi koles in druge spremembe višine tal se ne upoštevajo. Te dimenzije se uporabljajo tudi v primeru navznoter obrnjenih sedežev na njihovih srednjih ravninah.

5.2.2

Če obe strani vozila nista simetrični glede na talno razporeditev in je zato višina točk SR različna, se za vzdolžno navpično srednjo ravnino (glej sliko 2(c)) upošteva dolžina koraka med obema talnima črtama prostora za preživetje.

5.2.3

Najbolj nazaj pomaknjen položaj prostora za preživetje je navpična ravnina 200 mm za točko SR zunanjega najbolj nazaj pomaknjenega sedeža ali notranja stran zadnje stene vozila, če je to manj kot 200 mm za točko SR.

Skrajni sprednji položaj prostora za preživetje je navpična ravnina 600 mm pred točko SR najbolj naprej pomaknjenega sedeža (potnika, posadke ali voznika) v vozilu, nastavljenega na povsem sprednji položaj.

Če najbolj nazaj pomaknjeni in najbolj naprej pomaknjeni sedež nista na istih prečnih ravninah, bo dolžina prostora za preživetje na obeh straneh različna.

5.2.4

Prostor za preživetje je v prostoru(-ih) za potnike, posadko in voznika med skrajno zadnjo in skrajno sprednjo ravnino nepretrgan in je določen s premikanjem določene navpične prečne ravnine po dolžini vozila po ravnih črtah skozi točke SR na obeh straneh vozila. Za najbolj nazaj pomaknjenim sedežem in pred najbolj naprej pomaknjenim sedežem so ravne črte točke Sr vodoravne.

5.2.5

Proizvajalec lahko določi večji prostor za preživetje, kot je zahtevano za določeno razporeditev sedežev za simulacijo najslabšega primera v skupini tipov vozil, da se upošteva nadaljnji razvoj projektiranja.

5.3.1

Celotno vozilo stoji na nagibni ploščadi z blokiranim vzmetenjem in se počasi nagiba k svojemu položaju nestabilnega ravnotežja. Če tip vozila ni opremljen z zadrževalnimi sistemi, se preskusi pri masi neobremenjenega vozila. Če je tip vozila opremljen z zadrževalnimi sistemi, se preskusi pri skupni efektivni masi vozila.

5.3.2

Preskus s prevračanjem se začne v tem nestabilnem položaju vozila z nično kotno hitrostjo, os vrtenja pa poteka skozi kontaktne točke koles in tal. V tem trenutku vozilo označuje referenčna energija ER (glej odstavek 3.2.2.1 in sliko 3).

5.3.3

Vozilo se prevrne v jarek na vodoravni, suhi in gladki betonski talni površini z nazivno globino 800 mm.

5.3.4

Podrobne tehnične specifikacije preskusa s prevračanjem na celotnem vozilu kot osnovni homologacijski preskus so navedene v Prilogi 5.

5.4.1

Preskus s prevračanjem na delih nadgradnje, ki predstavljajo celotno vozilo, v skladu s specifikacijami iz Priloge 6.

5.4.2

Navidezno statični obremenitveni preskusi delov nadgradnje v skladu s specifikacijami iz Priloge 7.

5.4.3

Navidezno statični izračuni na podlagi rezultatov preskusov sestavnih delov v skladu s specifikacijami iz Priloge 8.

5.4.4

Računalniška simulacija – z dinamičnimi izračuni – osnovnega preskusa s prevračanjem na celotnem vozilu v skladu s specifikacijami iz Priloge 9.

5.4.5

Osnovo načelo je, da je treba enakovredno metodo homologacijskega preskusa izvesti na takšen način, da predstavlja osnovni preskus s prevračanjem, določen v Prilogi 5. Če enakovredna metoda homologacijskega preskusa, ki jo je izbral proizvajalec, ne more upoštevati nekaterih posebnih značilnosti ali konstrukcije vozila (npr. klimatske naprave na strehi, spremenjeno višino bočne prečke, spremenjeno višino strehe), lahko tehnična služba zahteva, da se na celotnem vozilu opravi preskus s prevračanjem, določen v Prilogi 5.

5.6.1

stranske ekscentričnosti težišča in njenega učinka na referenčno energijo v nestabilnem začetnem položaju vozila, glej odstavek 3.2.2.1;

5.6.2

asimetrije prostora za preživetje, glej odstavek 5.2.2;

5.6.3

različnih, asimetričnih konstrukcijskih značilnosti obeh strani vozila in podpore, ki jo dajejo pregrade in notranji predeli (npr. garderoba, stranišče, kuhinja). Slabše podprta stran se izbere kot smer preskusa s prevračanjem.

6.1

Vsaka sprememba homologiranega tipa vozila se sporoči upravnemu organi, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Upravni organ lahko potem:

6.2

Odločitve upravnega organa in tehnične službe temeljijo na trojnih merilih najslabšega primera:

6.3

Če so vsa tri merila, opisana v odstavku 6.2, ugodno spremenjena, se razširitev homologacije podeli brez nadaljnjega preverjanja.

Če so vsi trije odgovori neugodni, se zahteva nov postopek homologacije.

Če so odgovori mešani, se zahteva nadaljnje preverjanje (na primer preskusi, izračun, konstrukcijska analiza). Ta preverjanja določi tehnična služba v sodelovanju s proizvajalcem.

6.4

Potrditev homologacije z opisom sprememb ali zavrnitev homologacije se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, po postopku, določenem v zgornjem odstavku 4.3.

6.5

Upravni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočanje, sestavljenem za takšno razširitev.

7.1

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah.

7.2

Vozila, homologirana v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 5, da so skladna s homologiranim tipom. Preverijo se samo tisti elementi, ki jih je proizvajalec določil kot del nadgradnje.

7.3

Pregledi, ki jih odobri upravni organ, se običajno opravljajo enkrat na dve leti. Če se med enim od teh pregledov odkrije neskladnost, lahko upravni organ poveča pogostost pregledov za čimprejšnje ponovno doseganje skladnosti proizvodnje.

8.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 7.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom certifikata o homologaciji, na koncu katerega je s podpisom in datumom z velikimi črkami napisano „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“.

10.1

Od uradnega datuma veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

10.2

Po 60 mesecih od datuma veljavnosti pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE za nove tipe vozil, kot je določeno v tem pravilniku, samo če je tip vozila, ki je v postopku homologacije, v skladu z zahtevami tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

10.3

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitve homologacije po predhodnih spremembah tega pravilnika.

10.4

Homologacije ECE, podeljene po tem pravilniku v njegovi izvirni obliki manj kot 60 dni od datuma začetka veljavnosti, in vse razširitve takšnih homologacij veljajo za nedoločen čas na podlagi spodnjega odstavka 10.6. Če tip vozila, homologiran po predhodnih spremembah, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, pogodbenica, ki je podelila homologacijo, o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.5

Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne nacionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

10.6

144 mesecev od datuma začetka veljavnosti sprememb 01 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 01 tega pravilnika.

10.7

Od začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

10.8

Do 48 mesecev po začetku veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica ne zavrne nacionalne ali regionalne homologacije vozila, homologiranega v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

10.9

Od 9. novembra 2017 lahko pogodbenice zavrnejo prvo registracijo novega vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 02 tega pravilnika.

10.10

Ne glede na odstavka 10.8 in 10.9 ostanejo veljavne homologacije kategorij in razredov vozil, odobrene za predhodne spremembe pravilnika, na katere spremembe 02 ne vplivajo, in pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, jih še naprej sprejemajo.

10.11

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitve homologacije po predhodnih spremembah tega pravilnika.

30.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/46

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 7 –

Priloga 8 –

Priloga 9 –

2.1

„tip pnevmatike“ pomeni kategorijo pnevmatik, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.2

„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Zlasti razlikujemo naslednje zgradbe pnevmatike:

2.3

„noga“ je del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem (2) ;

2.4

„kord“ pomeni tekstilna vlakna, ki tvorijo tkanino v vložkih pnevmatike (2);

2.5

„vložek“ pomeni plast gumiranih vzporednih kordov (2);

2.6

„karkasa“ pomeni del pnevmatike, ki ni tekalna plast ali gumijasta bočnica in nosi težo, ko je pnevmatika napolnjena (2);

2.7

„tekalna plast“ pomeni tisti del pnevmatike, ki je v stiku s cestiščem ter varuje karkaso pred mehanskimi poškodbami in omogoča oprijem s podlago (2);

2.8

„bočnica“ je tisti del pnevmatike med tekalno plastjo in površino, ki jo pokrije rob platišča (2);

2.9

„kanal v tekalni plasti“ pomeni prostor med sosednjima rebroma ali bloki v vzorcu tekalne plasti (2);

2.10

„glavni kanal“ pomeni širok kanal na sredini tekalne plasti;

2.11

„širina preseka (S)“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (2);

2.12

„celotna širina“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike, vključno z debelino napisov (oznak), dekoracij in zaščitnih trakov ali reber pri pnevmatikah, kjer je tekalna plast širša od širine preseka, je celotna širina enaka širini tekalne plasti (2);

2.13

„višina preseka (H)“ pomeni razdaljo, ki ustreza polovici razlike med zunanjim premerom pnevmatike in nazivnim premerom platišča (2);

2.14

„nazivno presečno razmerje (Ra)“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z delitvijo števila, ki izraža višino preseka (H), s številom, ki izraža nazivno širino preseka (S1), pri čemer sta obe izmeri izraženi v istih enotah;

2.15

„zunanji premer (D)“ pomeni celoten premer nove napolnjene pnevmatike (2);

2.16

„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, ki vsebuje:

2.17

„nazivni premer platišča (d)“ pomeni premer platišča, na katerega se namesti pnevmatika (2);

2.18

„platišče“ pomeni oporo za montažo pnevmatike z zračnico ali pnevmatike brez zračnice, na katero se pritrdijo noge pnevmatike (2);

2.19

„teoretično platišče“ pomeni namišljeno platišče, katerega širina naj bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike. Vrednost x določi proizvajalec pnevmatike;

2.20

„merilno platišče“ pomeni platišče, na katerega je treba namestiti pnevmatiko, da se izmeri njena velikost;

2.21

„preskusno platišče“ pomeni platišče, na katerega je treba namestiti pnevmatiko, da se opravijo preskusi;

2.22

„trganje“ je odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.23

„ločevanje korda“ je ločevanje kordnih nitk od njihove gumijaste prevleke;

2.24

„razslojevanje vložkov“ pomeni ločevanje sosednjih vložkov;

2.25

„ločevanje tekalne plasti“ pomeni trganje tekalne plasti od karkase;

2.26

„indeks nosilnosti“ pomeni število, povezano z največjo dovoljeno obremenitvijo, ki jo lahko prenaša pnevmatika pri hitrosti, ki ustreza simbolu hitrosti v skladu s pogoji uporabe, ki jih določi proizvajalec; Seznam indeksov nosilnosti in ustreznih obremenitev je prikazan v Prilogi 4 k temu pravilniku;

2.27

„preglednica nosilnosti pnevmatike pri različnih hitrostih“ pomeni preglednico v Prilogi 8, v kateri so ob sklicevanju na indekse nosilnosti in zmogljivosti ob nazivni hitrosti navedene spremembe nosilnosti pnevmatike pri hitrostih, ki ne ustrezajo tistim, označenim s simbolom hitrosti;

2.28

„kategorija hitrosti“ pomeni:

2.29

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri sta tekalna plast in zgradba zasnovani tako, da v blatu in svežem ali topečem se snegu zagotavljata boljše vozne lastnosti kot pri navadni (cestni) pnevmatiki. Tekalna plast zimske pnevmatike je na splošno sestavljena iz kanalov (reber) in/ali blokov tekalne površine z večjimi vmesnimi razmiki kot pri navadni (cestni) pnevmatiki;

2.30

„MST (multiservice tyre)“ pomeni večnamensko pnevmatiko, ki je primerna za cestno in terensko uporabo;

2.31

„pnevmatika za kolo z motorjem“ pomeni pnevmatiko za namestitev na kolesa z motorjem (kategoriji L1 in L2);

2.32

„pnevmatika za motorno kolo“ pomeni pnevmatiko, ki je zasnovana predvsem za namestitev na motorna kolesa (kategorije L3, L4 in L5). Vendar pa se lahko namesti tudi na kolesa z motorjem (kategoriji L1 in L2) in lahke priklopnike (kategorija 01);

2.33

„največja dovoljena obremenitev“ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese;

3.1

Pnevmatike, predložene v homologacijo, morajo imeti vsaj na eni bočnici naslednje oznake:

3.2

Pnevmatike morajo zagotavljati dovolj prostora za homologacijsko oznako, kot je prikazano v Prilogi 2 k temu pravilniku.

3.3

Priloga 3 k temu pravilniku prikazuje primere oznak za pnevmatike.

3.4

Oznake iz odstavka 3.1 in homologacijska oznaka, predpisana v odstavku 5.4 tega pravilnika, se ulijejo na pnevmatike oziroma vtisnejo vanje. Oznake morajo biti jasno čitljive.

4.1

Vlogo za homologacijo tipa pnevmatik vloži imetnik blagovne znamke ali njegov pooblaščeni zastopnik. V vlogi se navedejo:

4.2

Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden profil tekalne plasti pnevmatike, ter skico obrisa napihnjene pnevmatike, nameščene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predložene v homologacijo (glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2). Priloženo naj bo tudi poročilo o preskusu, ki ga je izdal pristojni preskuševalni laboratorij, ali en ali dva primerka tipa pnevmatike, po presoji pristojnega organa. Skice in slike bočnice in tekalne plasti pnevmatike se predložijo po vzpostavitvi proizvodnje, najpozneje eno leto po datumu izdaje homologacije.

4.3

Kadar proizvajalec pnevmatike predloži vlogo za homologacijo za serijo pnevmatik, ni treba izvajati preskusov obremenitve/hitrosti za vsak tip pnevmatike v seriji. Najslabši primer lahko izbere homologacijski organ.

5.1

Če pnevmatika, ki je predložena v homologacijo na podlagi tega pravilnika, izpolnjuje zahteve odstavka 6 spodaj, se homologacija podeli.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 00 za pravilnik v prvotni obliki) pomenita serijo sprememb, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije. Tako dodeljene številke ista pogodbenica ne sme dodeliti drugemu tipu pnevmatike.

5.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije tipa pnevmatike v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.3.1

Za pnevmatike, primerne za hitrosti nad 240 km/h, sta najvišja dovoljena hitrost in ustrezna največja obremenitev navedena v Dodatku 10 Priloge 1.

5.4

Na vsaki pnevmatiki, ki je v skladu s tipom pnevmatike, homologiranim po tem pravilniku, mora biti poleg oznake iz zgornjega odstavka 3.1 na vidnem mestu iz odstavka 3.2 nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.6

Primer homologacijske oznake je v Prilogi 2 k temu pravilniku.

6.1.1.1

Širina preseka se izračuna po naslednji enačbi:

S = S1 + K (A – A1)

kjer je:

6.1.1.2

Vendar mora biti pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5 k temu pravilniku, širina preseka takšna, da je nasprotna oznaki pnevmatike v teh preglednicah.

6.1.2.1

Zunanji premer pnevmatike se izračuna po naslednji enačbi:

D = d + 2H

kjer je:

kot je navedeno na bočnici pnevmatike v okviru oznake velikosti pnevmatike v skladu z zahtevami iz odstavka 3.4 zgoraj.

6.1.2.2

Vendar mora biti pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5 k temu pravilniku, zunanji premer takšen, da je nasproten oznaki pnevmatike v teh preglednicah.

6.1.4.1

Skupna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka S, določene v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1.

6.1.4.2

To vrednost lahko presega do vrednosti iz Priloge 5 oziroma pri velikostih, ki niso vključene v Prilogo 5, za naslednje vrednosti:

6.1.5.1

Zunanji premer pnevmatike mora biti v okviru vrednosti Dmin in Dmax iz Priloge 5.

6.1.5.2

Za velikosti, ki niso navedene v Prilogi 5, zunanji premer pnevmatike ne sme biti izven vrednosti Dmin in Dmax, izračunanih po naslednjih enačbah:

kjer sta:

H in d določena v odstavku 6.1.2.1, a in b pa v odstavkih 6.1.5.2.1 in 6.1.5.2.2.

6.2.1

Na pnevmatiki se izvede preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost po postopku, opisanem v Prilogi 7 k temu pravilniku.

6.2.1.1

Če se preskusi opravljajo na pnevmatikah, ki imajo indeks „V“ v oznaki velikosti in so primerne za hitrosti nad 240 km/h, ali na pnevmatikah, ki imajo indeks „Z“ v oznaki velikosti in so primerne za hitrosti nad 270 km/h (glej odstavek 4.1.15), se omenjeni preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost opravi na eni pnevmatiki pri pogojih obremenitve in hitrosti, označenih med oklepajema na pnevmatiki (glej odstavek 3.1.14). Na drugi pnevmatiki iste vrste pa se mora opraviti še en preskus zmogljivosti obremenitev/hitrost pri pogojih obremenitve in hitrosti, ki jih proizvajalec določi kot največje (glej odstavek 4.1.15);

6.2.2

Šteje se, da je pnevmatika, ki po preskusu zmogljivosti obremenitev/hitrost ne kaže znakov ločevanja tekalne plasti, vložka, korda, trganja ali loma korda, uspešno prestala preskus;

6.2.3

Zunanji premer pnevmatike, izmerjen najmanj šest ur po preskusu zmogljivosti obremenitev/hitrosti, ne sme odstopati za več kot ± 3,5 odstotka od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom;

6.2.4

Na koncu preskusa zmogljivosti obremenitev/hitrost izmerjena celotna širina pnevmatike ne sme preseči vrednosti, ki je določena v odstavku 6.1.4.2.

7.1

Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip pnevmatike. Ta organ lahko:

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu za sporočanje, ki se sestavi za takšno razširitev.

8.1

Pnevmatike, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 6, da so skladne s homologiranim tipom.

8.2

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Za vsak proizvodni obrat se ta preverjanja običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.1

Homologacija, podeljena za tip pnevmatike v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 8.1 ali če pnevmatike iz serije ne prestanejo preskusov iz navedenega odstavka.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.1

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.

11.2

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko uporabijo laboratorije proizvajalcev pnevmatik in lahko za pooblaščene preskusne laboratorije imenujejo laboratorije, ki so na njihovem ozemlju ali ozemlju druge pogodbenice Sporazuma, če se s tem postopkom strinja pristojni upravni organ zadevne pogodbenice.

11.3

Kadar pogodbenica Sporazuma uporablja zgornji odstavek 11.2, jo lahko, če to želi, pri preskusih zastopa ena ali več oseb po njenem izboru.