ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2011.077.slv

Uradni list

Evropske unije

L 77

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 54
23. marec 2011


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 283/2011 z dne 22. marca 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 633/2007 glede prehodne ureditve iz člena 7 ( 1 )

23

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 284/2011 z dne 22. marca 2011 o posebnih pogojih in podrobnih postopkih za uvoz polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong

25

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 285/2011 z dne 22. marca 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

30

 

 

SKLEPI

 

 

2011/177/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 2. marca 2011 o spremembi Odločbe 2008/458/ES o določitvi pravil za izvajanje Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov glede sistemov upravljanja in nadzora držav članic, pravil za upravno in finančno upravljanje ter upravičenosti izdatkov za projekte, ki jih sofinancira Sklad (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 1159)

32

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/1


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 282/2011

z dne 15. marca 2011

o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/EC z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1), zlasti člena 397 Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Direktiva 2006/112/ES vsebuje pravila glede davka na dodano vrednost (DDV), ki pa jih v nekaterih primerih države članice lahko prosto razlagajo. S sprejetjem skupnih določb za izvajanje Direktive 2006/112/ES naj bi bila zagotovljena večja skladnost med uporabo sistema DDV in ciljem notranjega trga v primeru nastalih razlik ali razlik, ki bi lahko nastale pri uporabi, ki niso združljive z ustreznim delovanjem takšnega notranjega trga. Ti izvedbeni ukrepi postanejo pravno zavezujoči šele z začetkom veljavnosti te uredbe in ne posegajo v veljavnost zakonodaje in razlage, ki so jih predhodno sprejele države članice.

(3)

V tej uredbi bi se morale odražati spremembe zaradi sprejetja Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev (3).

(4)

Cilj te uredbe je zagotoviti bolj enotno uporabo sedanjega sistema DDV z določitvijo pravil izvajanja Direktive 2006/112/ES, zlasti glede davčnih zavezancev, dobav blaga in opravljanja storitev ter kraja obdavčljivih transakcij. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego zastavljenih ciljev. Enotnost uporabe se najbolje zagotovi z zavezujočo uredbo, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

(5)

Ti izvedbeni ukrepi vsebujejo posebna pravila kot odziv na določena vprašanja uporabe in so oblikovani s ciljem enotnega obravnavanja v vsej Uniji le v teh posebnih okoliščinah. Zato se ti ukrepi ne uporabljajo za druge primere in se jih glede na njihovo formulacijo uporablja omejeno.

(6)

Pojasniti je treba, da kadar oseba, ki ni davčni zavezanec, spremeni stalno prebivališče in prenese novo prevozno sredstvo ali pa ga ponovno prenese v državo članico, iz katere ji je novo prevozno sredstvo bilo prvotno dobavljeno z oproščenim DDV, se takšen prenos novega prevoznega sredstva ne šteje za pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti.

(7)

Da bi določene storitve bile izvzete od uporabe DDV, zadostuje izkaz izvajalca o tem, da se za namene prejemanja teh storitev njihov prejemnik, ne glede na to ali je davčni zavezanec ali ne, nahaja izven Skupnosti.

(8)

Določiti je treba, da dodelitev identifikacijske številke DDV davčnemu zavezancu, ki opravlja storitve v drugi državi članici ali prejema storitve iz druge države članice in za katere plača DDV izključno prejemnik, ne vpliva na pravico tega davčnega zavezanca, da mu za pridobitev blaga znotraj Skupnosti ni treba obračunati davka. Vendar pa, kadar davčni zavezanec svojo identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti, se v vsakem primeru šteje, da se je odločil za obračun DDV za te transakcije.

(9)

Nadaljnje združevanje notranjega trga je okrepilo potrebo po čezmejnem sodelovanju med gospodarskimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah in potrebo po nastajanju evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ), ustanovljenih skladno z Uredbo (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 o Evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ) (4). Zato je treba pojasniti, da so EGIZ davčni zavezanci, kadar dobavljajo blago ali opravljajo storitve proti plačilu.

(10)

Potrebno je jasno opredeliti restavracijske storitve in storitve cateringa, razliko med obema in ustrezno obravnavo teh storitev.

(11)

Za večjo jasnost je treba navesti sezname transakcij, ki štejejo za elektronsko opravljene storitve, ti seznami pa niso niti dokončni niti izčrpni.

(12)

Treba je določiti, da se transakcija, ki zajema le sestavitev različnih delov naprave, ki jih je zagotovil naročnik, mora obravnavati kot opravljanje storitev in določiti kraj opravljanja te storitve, kadar se opravi za osebo, ki ni davčni zavezanec.

(13)

Prodaja opcije kot finančnega instrumenta bi se morala obravnavati kot opravljanje storitev, ločeno od osnovnih transakcij, na katere se opcija nanaša.

(14)

Za zagotovitev enotne uporabe pravil v zvezi s krajem obdavčljivih transakcij je treba pojasniti pojme, kot so kraj, v katerem ima davčni zavezanec sedež dejavnosti, stalna poslovna enota, stalno prebivališče ali običajno prebivališče. Ob upoštevanju prakse Sodišča je treba z uporabo kar se da jasnih in objektivnih meril omogočati lažjo dejansko uporabo teh pojmov.

(15)

Treba je določiti pravila za zagotovitev enotnega obravnavanja dobav blaga v primeru, ko je dobavitelj presegel prag prodaje na daljavo, določen za dobave v drugo državo članico.

(16)

Pojasniti je treba, da se delež opravljenega prevoza potnikov v Skupnosti določi s potovanjem prevoznega sredstva in ne s potovanjem njegovih potnikov.

(17)

Glede pridobitve blaga znotraj Skupnosti bi morala biti pravica države članice pridobitve, da pridobitev obdavči, popolna, ne glede na obravnavo DDV, ki se uporablja za transakcijo v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano.

(18)

Pravilna uporaba pravil o kraju opravljanja storitev je predvsem odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne in v kakšni funkciji deluje. Za določitev prejemnikovega statusa davčnega zavezanca je treba določiti, katera dokazila bi od prejemnika moral pridobiti izvajalec.

(19)

Treba je pojasniti, da kadar so storitve namenjene zasebni rabi davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih, se ne more šteti, da ta davčni zavezanec deluje v funkciji davčnega zavezanca. Ali prejemnik deluje v funkciji davčnega zavezanca, je razvidno že iz posredovanja njegove identifikacijske številke DDV izvajalcu, razen če ima izvajalec nasprotne informacije. Treba je tudi zagotoviti, da je posamezna storitev, pridobljena za dejavnost, ki pa se uporablja tudi za zasebne namene, obdavčena samo v enem kraju.

(20)

Od dobavitelja storitve se zahteva, da preveri informacije, ki jih je pridobil od prejemnika, da bi se natančno določil prejemnikov sedež.

(21)

Brez poseganja v splošno pravilo o kraju dobave storitev davčnemu zavezancu, kadar se storitve opravljajo za prejemnika s sedežem v več kot v enem kraju, bi morala obstajati pravila, ki bi izvajalcu storitev pomagala določiti kraj stalnega sedeža prejemnika storitev, za katerega se opravlja storitev, ob upoštevanju okoliščin. Če izvajalec storitev tega kraja ne more določiti, bi morala obstajati pravila za pojasnitev obveznosti izvajalca storitev. Ta pravila ne bi smela posegati v obveznosti prejemnika storitev ali jih spreminjati.

(22)

Prav tako je treba določiti, kdaj mora izvajalec storitev določiti status, funkcijo in kraj sedeža prejemnika, ne glede na to, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne.

(23)

Brez poseganja v splošno uporabo načela o dejanjih zlorabe določb te uredbe pa je primerno zlasti opozoriti, da se še posebej uporablja pri nekaterih določbah te uredbe.

(24)

Nekatere posebne storitve, kot so podelitev pravic za televizijsko predvajanje nogometnih tekem, prevodi besedil, storitve v zvezi z vložitvijo zahtevkov za vračilo DDV in storitve posrednikov, ki se opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, vključujejo čezmejne transakcije ali celo gospodarske subjekte s sedežem zunaj Skupnosti. Kraj opravljanja teh storitev mora biti jasno določen, da se ustvari večja pravna varnost.

(25)

Treba je pojasniti, da storitve posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, v zvezi z nastanitvijo v hotelskem sektorju ne ureja posebno pravilo o opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami.

(26)

Kadar različne storitve, opravljene v okviru organiziranja pogreba, tvorijo del ene storitve, je prav tako treba opredeliti pravilo o določanju kraja opravljanja storitve.

(27)

Za zagotovitev enotne obravnave opravljanja storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja in razvedrila ter podobnih prireditev je treba opredeliti dostop do takih prireditev in pomožne storitve, povezane s tem dostopom.

(28)

Treba je pojasniti obravnavo restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznem sredstvu, če prevoz potnikov poteka na ozemlju več držav.

(29)

Glede na to, da so posebna pravila za najem prevoznega sredstva odvisna od trajanja najema ali uporabe, je treba določiti, katera vozila je treba šteti za „prevozno sredstvo“, ter pojasniti obravnavo te dobave, kadar si neposredno sledita dve pogodbi. Določiti je treba tudi kraj, v katerem je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.

(30)

V nekaterih posebnih okoliščinah plačilo provizije za uporabo kreditne ali debetne plačilne kartice v povezavi s transakcijo ne bi smelo zmanjšati davčne osnove za navedeno transakcijo.

(31)

Pojasniti je treba, da se nižja stopnja uporablja za najem šotorov, bivalnih prikolic in avtodomov, ki so nameščeni v kampih in se uporabljajo kot počitniška namestitev.

(32)

Dejavnosti poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja bi morale vključevati pouk, ki je v neposredni povezavi s stroko ali poklicem, pa tudi pouk, usmerjen v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene, ne glede na dolžino usposabljanja.

(33)

„Platinaste zlatnike“ je treba obravnavati tako, da so izključeni iz oprostitev davka, ki veljajo za denar, bankovce in kovance.

(34)

Oprostitev opravljanja storitev v zvezi z uvozom blaga, katerih vrednost je vključena v davčno osnovo navedenega blaga, bi morala zajemati prevozne storitve, opravljene pri spremembi stalnega prebivališča.

(35)

Blago, ki ga kupec odpelje iz Skupnosti in ki ga osebe, ki niso fizične osebe, kot so osebe javnega prava in združenja, uporabljajo za opremljanje ali oskrbovanje prevoznih sredstev, ki služijo v namene, ki niso nameni dejavnosti, bi moralo biti izključeno iz oprostitve davka na izvozne transakcije.

(36)

Da se zagotovi enotna upravna praksa za izračun minimalne vrednosti oprostitve za izvoz blaga v osebni prtljagi potnikov, bi bilo treba uskladiti določbe o takšnih izračunih.

(37)

Določiti je treba, da se oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo za izvoz, uporabljajo tudi za storitve, ki jih zajema posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve.

(38)

Organ, ki bo ustanovljen na podlagi pravnega okvira za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC), bi se za namene oprostitve DDV moral šteti za mednarodni organ, kadar izpolnjuje nekatere pogoje. Zato je treba opredeliti dejavnike, ki bi mu omogočali to oprostitev.

(39)

Dobava blaga in opravljanje storitev v okviru diplomatske in konzularne ureditve, za priznane mednarodne organe ali nekatere oborožene sile je oproščeno DDV, ob upoštevanju določenih omejitev in pogojev. Da bi davčni zavezanec, ki opravlja takšne dobave iz druge države članice, lahko ugotovil, da so pogoji in omejitve za to oprostitev izpolnjeni, je treba uvesti potrdilo o oprostitvi.

(40)

Za uveljavljanje pravice do odbitka bi morali biti sprejemljivi elektronski uvozni dokumenti, če izpolnjujejo iste zahteve kot dokumenti v papirni obliki.

(41)

Če ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev stalni sedež na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi morale biti določene okoliščine, ko bi za plačilo davka moral biti odgovoren sedež.

(42)

Pojasniti je treba, da kadar ima davčni zavezanec sedež dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi se moral za namene davčne odgovornosti šteti za davčnega zavezanca s sedežem v tej državi članici, tudi če kraj sedeža ni povezan z dobavo blaga ali opravljanjem storitev.

(43)

Treba je pojasniti, da bi vsak davčni zavezanec zaradi pravičnejše obračunave davka moral pri nekaterih obdavčljivih transakcijah sporočiti svojo identifikacijsko številko DDV, takoj ko jo pridobi.

(44)

Treba je navesti teže investicijskega zlata, ki jih je trg plemenitih kovin dokončno sprejel, in določiti skupen datum za določitev vrednosti zlatih kovancev, da se zagotovi enaka obravnava gospodarskih subjektov.

(45)

Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti in ki opravljajo storitve elektronsko za osebe, ki niso davčni zavezanci ter imajo sedež ali prebivališče v Skupnosti, se uporablja pod določenimi pogoji. Če ti pogoji niso več izpolnjeni, je treba zlasti posledice tega jasno opredeliti.

(46)

Nekatere spremembe so posledica sprejetja Direktive 2008/8/ES. Te spremembe se nanašajo na obdavčitev dajanja prevoznega sredstva v dolgoročni najem od 1. januarja 2013 ter na obdavčitev elektronsko opravljenih storitev od 1. januarja 2015 in je zato treba pojasniti, da se ustrezne določbe členov te uredbe uporabljajo le od teh datumov.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA

Člen 1

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje nekaterih določb iz naslovov I do V ter VII do XII Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

(NASLOV I DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 2

Za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v smislu točke (b) člena 2(1) Direktive 2006/112/ES se ne štejejo:

(a)

prenosi novih prevoznih sredstev oseb, ki niso davčni zavezanci in spremenijo stalno prebivališče, če v času dobave ni bilo možno uporabiti oprostitve iz točke (a) člena 138(2) Direktive 2006/112/ES;

(b)

vračilo novih prevoznih sredstev osebe, ki ni davčni zavezanec, v državo članico, iz katere so ji bila prvotno dobavljena v skladu z oprostitvijo iz točke (a) člena 138(2) Direktive 2006/112/ES.

Člen 3

Brez poseganja v točko (b) prvega odstavka člena 59a Direktive 2006/112/ES opravljanje naslednjih storitev ni predmet DDV, če izvajalec izkaže, da je kraj opravljanja storitve, določen v skladu s pododdelki 3 in 4 oddelka 4 poglavja V te uredbe, izven Skupnosti:

(a)

od 1. januarja 2013, storitve iz prvega pododstavka člena 56(2) Direktive 2006/112/ES;

(b)

od 1. januarja 2015, storitve iz člena 58 Direktive 2006/112/ES;

(c)

storitve iz člena 59 Direktive 2006/112/ES.

Člen 4

Vsak davčni zavezanec, ki je upravičen do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 3 Direktive 2006/112/ES, to upravičenje ohrani, tudi če mu je bila v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV za prejete storitve, za katere bi moral plačati DDV, ali za storitve, ki jih je opravljal na ozemlju druge države članice, za katere bi moral DDV plačati izključno prejemnik.

Vendar če ta davčni zavezanec identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Skupnosti, se šteje, da uveljavlja možnost iz člena 3(3) navedene direktive.

POGLAVJE III

DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV III DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 5

Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ), ustanovljeno v skladu z Uredbo (EGS) št. 2137/85, ki za plačilo dobavlja blago svojim članom ali tretjim osebam ali zanje opravlja storitve, je davčni zavezanec v smislu člena 9(1) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE IV

OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

(ČLENI 24 DO 29 DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 6

1.   Restavracijske storitve in storitve cateringa so storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega za prehrano ljudi, spremljajo pa jih zadostne podporne storitve, ki omogočajo takojšno potrošnjo. Zagotavljanje hrane ali pijače ali obojega je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo storitve. Restavracijske storitve pomenijo opravljanje takšnih storitev v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca storitev.

2.   Dobava pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega, vključno s prevozom ali brez njega, vendar brez drugih podpornih storitev, se ne šteje za restavracijske storitve ali storitve cateringa v smislu odstavka 1.

Člen 7

1.   „Elektronsko opravljene storitve“ iz Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, ki se opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem in v odsotnosti informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati.

2.   Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:

(a)

dobava digitaliziranih proizvodov na splošno, vključno s programsko opremo ter njenimi spremembami oziroma nadgradnjami;

(b)

storitve, ki omogočajo ali podpirajo navzočnost podjetij ali posameznikov na elektronskem omrežju, kot je na primer spletišče ali spletna stran;

(c)

storitve, ki jih računalnik avtomatsko ustvari s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja kot odziv na prejemnikov posamičen vnos podatkov;

(d)

prenos, proti plačilu, pravice do prodaje blaga ali storitve na spletni strani, ki deluje kot spletni trg, kjer potencialni kupci s pomočjo avtomatiziranega postopka posredujejo ponudbe in kjer sta stranki z elektronsko pošto, ki jo samodejno ureja računalnik, uradno obveščeni o prodaji;

(e)

internetni paketi informacijskih storitev (ISP), v katerih telekomunikacijska sestavina predstavlja pomožen in podrejen del (torej paketi, ki ponujajo več od samega dostopa do medmrežja in zajemajo druge elemente, kot so vsebinske strani z dostopom do novic, vremenskih napovedi ali turističnih informacij; spletne igre; posredovanje spletišč; dostop do spletnih razprav in podobno);

(f)

storitve, navedene v Prilogi I.

3.   Z odstavkom 1 ni zajeto zlasti naslednje:

(a)

storitve radijskega in televizijskega oddajanja;

(b)

telekomunikacijske storitve;

(c)

blago, ko se naročilo in obdelava opravita elektronsko;

(d)

CD-ROM-i, diskete in podobni fizični nosilci zapisa;

(e)

tiskani material, kot so knjige, glasila, časopisi in revije;

(f)

zgoščenke in avdio kasete;

(g)

video kasete in DVD-ji;

(h)

igre na CD-ROM-ih;

(i)

storitve strokovnjakov, kot so odvetniki in finančni svetovalci, ki strankam svetujejo po elektronski pošti;

(j)

storitve interaktivnega učenja, kjer učitelj posreduje vsebino programa preko interneta ali elektronskega omrežja, kot je na primer povezava z daljinskim dostopom;

(k)

storitve fizičnega „off-line“ popravila računalniške opreme;

(l)

storitve skladiščenja podatkov „off-line“;

(m)

oglaševalske storitve, zlasti v časopisih, na plakatih in na televiziji;

(n)

storitve telefonske pomoči uporabnikom;

(o)

storitve poučevanja, ki vključujejo le učenje na daljavo, na primer tečaji po pošti;

(p)

klasične dražbene storitve, odvisne od neposrednega človeškega posredovanja, ne glede na način podajanja ponudb;

(q)

telefonske storitve z video komponento, znane tudi kot videofonske storitve;

(r)

dostop do interneta in svetovnega spleta;

(s)

telefonske storitve preko interneta.

Člen 8

Kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil naročnik, se ta transakcija šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) Direktive 2006/112/ES.

Člen 9

Prodaja opcije, če gre za transakcijo, ki spada v področje uporabe točke (f) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES, se šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) navedene direktive. To opravljanje storitev je ločeno od osnovnih transakcij, na katere se storitve nanašajo.

POGLAVJE V

KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

ODDELEK 1

Pojmi

Člen 10

1.   Za uporabo členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES je kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja.

2.   Za določitev kraja iz odstavka 1 se upoštevajo kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja, kraj registriranega sedeža podjetja in kraj srečevanja vodstva podjetja.

Če se s temi merili ne more zagotovo določiti kraja sedeža dejavnosti, se kot glavno merilo upošteva kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja.

3.   Sama prisotnost poštnega naslova se ne more šteti za kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca.

Člen 11

1.   Za uporabo člena 44 Direktive 2006/112/ES je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.

2.   Za uporabo naslednjih členov je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko opravlja storitve, ki jih zagotavlja:

(a)

člen 45 Direktive 2006/1127ES;

(b)

od 1. januarja 2013, drugi pododstavek člena 56(2) Direktive 2006/112/ES;

(c)

do 31. decembra 2014, člen 58 Direktive 2006/112/ES;

(d)

člen 192a Direktive 2006/112/ES.

3.   Razpolaganje z identifikacijsko številko DDV samo po sebi ni zadostno, da bi poslovna enota veljala za stalno poslovno enoto.

Člen 12

Za namene uporabe Direktive 2006/112/ES je „stalno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, prebivališče, vneseno v register prebivalstva ali v podoben register, ali naslov, ki ga ta oseba navede ustreznim davčnim organom, razen če obstajajo dokazi, da ta naslov ne ustreza realnosti.

Člen 13

„Običajno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, iz Direktive 2006/112/ES je kraj, kjer ta fizična oseba običajno prebiva zaradi zasebnih ali poklicnih vezi.

Če so poklicne vezi v državi, ki ni država osebnih vezi, ali če poklicne vezi ne obstajajo, se kraj običajnega prebivališča določi na podlagi zasebnih vezi, ki kažejo na tesno povezavo med fizično osebo in krajem, v katerem ta prebiva.

ODDELEK 2

Kraj dobave blaga

(Členi 31 do 39 Direktive 2006/112/ES)

Člen 14

Kadar je v koledarskem letu presežen prag, ki ga v skladu s členom 34 Direktive 2006/112/ES uporablja država članica, člen 33 navedene direktive ne spremeni kraja dobav blaga, razen trošarinskih izdelkov, ki so bile opravljene v istem koledarskem letu, preden je bil presežen prag, ki ga uporablja država članica v tekočem koledarskem letu, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

dobavitelj ni uporabil opcije iz člena 34(4) navedene direktive;

(b)

vrednost njegovih dobav blaga v predhodnem koledarskem letu ni presegla praga.

Vendar pa člen 33 Direktive 2006/112/ES spremeni kraj naslednjih dobav v državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča:

(a)

dobava blaga, s katero je bil v tekočem koledarskem letu presežen prag, ki ga uporablja država članica v taistem tekočem koledarskem letu;

(b)

vse nadaljnje dobave blaga v to državo članico v navedenem koledarskem letu;

(c)

dobave blaga v to državo članico v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se je zgodil dogodek iz točke (a).

Člen 15

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 37 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

ODDELEK 3

Kraj pridobitve blaga znotraj skupnosti

(Členi 40, 41 in 42 Direktive 2006/112/ES)

Člen 16

Država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti v smislu člena 20 Direktive 2006/112/ES, izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.

Kakršen koli zahtevek dobavitelja blaga za popravek DDV, ki ga je zaračunal in ga prijavil v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, se v tej državi članici obravnava v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.

ODDELEK 4

Kraj opravljanja storitev

(Členi 43 do 59 Direktive 2006/112/ES)

Pododdelek 1

Status prejemnika

Člen 17

1.   Če je določitev kraja opravljanja storitev odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec, se status prejemnika določi na podlagi členov 9 do 13 in člena 43 Direktive 2006/112/ES.

2.   Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in je v skladu s točko (b) člena 214(1) Direktive 2006/112/ES identificirana oziroma mora biti identificirana za DDV, ker so njene pridobitve blaga znotraj Skupnosti predmet DDV oziroma je uporabila možnost, da so te dejavnosti postale predmet DDV, je davčni zavezanec v smislu člena 43 navedene direktive.

Člen 18

1.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem v Skupnosti status davčnega zavezanca:

(a)

če mu je prejemnik sporočil svojo osebno identifikacijsko številko DDV in izvajalec pridobi potrditev iz člena 31 Uredbe Sveta (ES) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (5);

(b)

če prejemnik še ni prejel osebne identifikacijske številke DDV, vendar je seznanil izvajalca, da je zanjo zaprosil in izvajalec pridobi katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je le-ta davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki je lahko identificiran(-a) za DDV, in če z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.

2.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da prejemnik s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.

3.   Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem zunaj Skupnosti status davčnega zavezanca:

(a)

če od prejemnika pridobi potrdilo pristojnih davčnih organov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (6);

(b)

če prejemnik nima potrdila, dobavitelj pa ima DDV številko ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, ter če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.

Pododdelek 2

Funkcija prejemnika

Člen 19

Za namene pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev iz členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES se davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, ki prejme storitve izključno za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo svojih zaposlenih, šteje za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Če razpolaga z nasprotnimi informacijami, kot je narava opravljenih storitev, lahko izvajalec šteje, da so storitve namenjene za gospodarsko dejavnost prejemnika, če mu je prejemnik za to transakcijo sporočil posamično identifikacijsko številko DDV.

Kadar je ena sama in ista storitev namenjena obenem za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo zaposlenih prejemnika, in za gospodarsko dejavnost, opravljanje te storitve ureja izključno člen 44 Direktive 2006/112/ES, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 3

Kraj sedeža prejemnika

Člen 20

Kadar storitev, opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, spada v člen 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v eni sami državi oziroma, če nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, ima stalno in običajno prebivališče v eni sami državi, se navedeno opravljanje storitev obdavči v tej državi.

Izvajalec storitev na podlagi informacij prejemnika določi ta kraj in z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, preveri navedene informacije.

Informacije lahko vključujejo identifikacijsko številko DDV, ki jo je dodelila država članica, kjer je sedež prejemnika.

Člen 21

Kadar storitve, opravljene za davčnega zavezanca ali osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca, spadajo v okvir člena 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v več kot eni državi, se opravljanje teh storitev obdavči v državi, v kateri ima prejemnik sedež dejavnosti.

Vendar pa, kadar se storitev opravlja za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki ni v istem kraju kot sedež njegove dejavnosti, se opravljanje te storitve obdavči v kraju stalne poslovne enote, ki uporablja to storitev.

Če davčni zavezanec nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, se storitev obdavči v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča.

Člen 22

1.   Za identifikacijo stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, izvajalec preuči naravo in uporabo opravljene storitve.

Kadar zaradi narave in uporabe opravljene storitve ni mogoče identificirati stalne poslovne enote, za katero se opravlja storitev, je izvajalec storitev pri identificiranju te stalne poslovne enote še posebej pozoren na to, ali pogodba, naročilnica in identifikacijska številka DDV, ki jo je dodelila država članica prejemnika in mu jo je sporočil prejemnik, identificirajo stalno poslovno enoto kot prejemnika storitve in ali je stalna poslovna enota subjekt, ki plačuje za storitev.

Kadar stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, ni mogoče določiti na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali kadar se storitve iz člena 44 Direktive 2006/112/ES opravljajo za davčnega zavezanca po pogodbi, ki zajema eno ali več storitev, ki se uporabijo na način, ki ga ni mogoče identificirati ali količinsko izmeriti, izvajalec upravičeno šteje, da se storitve upravljajo v kraju, v katerem ima prejemnik sedež dejavnosti.

2.   Uporaba tega člena ne vpliva na obveznosti prejemnika.

Člen 23

1.   S 1. januarjem 2013 se opravljanje storitev v skladu s prvim pododstavkom člena 56(2) Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

2.   Kadar se opravljanje storitev v skladu s členoma 58 in 59 Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

Člen 24

1.   S 1. januarjem 2013 se za opravljanje storitev iz prvega pododstavka člena 56(2) Direktive 2006/112/ES, kadar se opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, s sedežem v več državah ali s stalnim prebivališčem v eni državi in običajnim prebivališčem v drugi, pri določanju kraja opravljanja navedenih storitev, da prednost kraju, ki najboljše zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

2.   Kadar se storitve iz členov 58 in 59 Direktive 2006/112/ES opravljajo osebi, ki ni davčni zavezanec, s sedežem v več državah ali s stalnim s stalnim prebivališčem v eni državi in običajnim prebivališčem v drugi, ima pri določanju kraja opravljanja navedenih storitev prednost kraj, ki najboljše zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

Pododdelek 4

Skupne določbe za določitev statusa, funkcije in kraja sedeža prejemnika

Člen 25

Pri uporabi pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev se upoštevajo zgolj razmere v trenutku obdavčljivega dogodka. Kakršne koli naknadne spremembe uporabe prejete storitve ne vplivajo na določitev kraja opravljanja storitve, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 5

Opravljanje storitev, ki jih urejajo splošna pravila

Člen 26

Transakcija, pri kateri organ odstopi pravice za televizijsko predvajanje nogometnih tekem davčnim zavezancem, je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 27

Storitev vložitve zahtevka za vračilo DDV ali prejema vračila DDV iz Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (7), je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 28

Če opravljanje storitev v okviru organiziranja pogrebov predstavlja eno samo storitev, spada v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Člen 29

Brez poseganja v uporabo člena 41 te uredbe spada opravljanje storitev prevajanja besedil v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Pododdelek 6

Storitve, ki jih opravijo posredniki

Člen 30

Storitve posrednikov iz člena 46 Direktive 2006/112/ES zajemajo tako storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun prejemnika opravljene storitve, kot tudi storitve posrednikov, ki delujejo v imenu izvajalca opravljenih storitev.

Člen 31

Storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun tretje osebe, v smislu posredovanja pri nastanitvah v hotelskem sektorju ali sektorjih s podobno funkcijo, spadajo v:

(a)

člen 44 Direktive 2006/112/ES, če so opravljene za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, ali za pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca;

(b)

člen 46 navedene direktive, če so opravljene za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Pododdelek 7

Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev

Člen 32

1.   Storitve v zvezi z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev iz člena 53 Direktive 2006/112/ES zajemajo opravljanje storitev, katerih bistvena značilnost je odobritev pravice dostopa do prireditev na podlagi vstopnice ali plačila, vključno s plačilom v obliki abonmaja ali letne kotizacije.

2.   Odstavek 1 ureja predvsem naslednje primere:

(a)

pravico dostopa na predstave, gledališke igre, cirkuške predstave, sejme, v zabaviščne parke, na koncerte, razstave in druge podobne kulturne prireditve;

(b)

pravico dostopa na športne prireditve, kot so tekme ali tekmovanja;

(c)

pravico dostopa na izobraževalne in znanstvene prireditve, kot so konference in seminarji.

3.   Odstavek 1 ne zajema uporabe objektov, kot so telovadnice ali drugi objekti, na podlagi plačila kotizacije.

Člen 33

Pomožne dejavnosti iz člena 53 Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, neposredno povezane z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev, ki se proti ločenemu plačilu nudijo osebi, udeleženi na prireditvi.

Te pomožne storitve zajemajo predvsem uporabo garderob ali sanitarnih prostorov, ne vključujejo pa samih posredniških storitev, povezanih s prodajo vstopnic.

Pododdelek 8

Opravljanje pomožnih prevoznih storitev ter cenitev in delo na premičninah

Člen 34

Kraj opravljanja storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil njegov naročnik, se določi v skladu s členom 54 Direktive 2006/112/ES, razen če blago, ki se sestavlja, postane del nepremičnine.

Pododdelek 9

Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznih sredstvih

Člen 35

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 57 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

Člen 36

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 57 Direktive 2006/112/ES.

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice ali tretje države ali tretjega ozemlja, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 55 navedene direktive.

Člen 37

Kraj opravljanja restavracijske storitve oziroma storitve cateringa, ki se izvaja v Skupnosti ter deloma na delu prevoza potnikov v Skupnosti in deloma zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice, se v celoti določi glede na veljavna pravila za določanje kraja opravljanja na začetku opravljanja restavracijske storitve ali storitve cateringa.

Pododdelek 10

Dajanje prevoznega sredstva v najem

Člen 38

1.   „Prevozno sredstvo“ iz člena 56 in točke (g) prvega odstavka člena 59 Direktive 2006/112/ES vključuje vozila z motorjem ali brez njega ter drugo opremo in naprave, namenjene prevozu oseb ali predmetov iz enega kraja v drugega, ki jih lahko vlečejo ali potiskajo vozila ter so običajno narejeni in dejansko pripravljeni, da se uporabijo za prevoz.

2.   Prevozna sredstva iz odstavka 1 so zlasti naslednja vozila:

(a)

kopenska vozila, kot so avtomobili, motorji, kolesa, tricikli in bivalne prikolice;

(b)

prikolice in polprikolice;

(c)

železniški vagoni;

(d)

plovila;

(e)

letala;

(f)

vozila, posebej narejena za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb;

(g)

kmetijski traktorji in druga kmetijska vozila;

(h)

invalidski vozički na lastni ali elektronski pogon.

3.   Prevozna sredstva iz odstavka 1 niso vozila, namenjena za stacionarno uporabo, in zabojniki.

Člen 39

1.   Za namene uporabe člena 56 Direktive 206/112/ES se trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva, ki je predmet najema, določi s pogodbo med sodelujočima strankama.

Pogodba služi kot domneva, ki jo lahko ovrže vsako dejstvo ali zakonodaja, da se določi dejansko trajanje stalne posesti ali uporabe.

Prekoračitev pogodbenega obdobja kratkoročnega najema v smislu člena 56 Direktive 2006/112/ES zaradi višje sile ne vpliva na določitev trajanja stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva.

2.   Če je isto prevozno sredstvo bilo najeto z zaporednimi pogodbami med istimi strankami, je trajanje teh pogodb trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva v okviru vseh pogodb skupaj.

Za namene prvega pododstavka se pogodba in njena podaljšanja štejejo za zaporedne pogodbe.

Vendar trajanje kratkoročne oziroma kratkoročnih najemnih pogodb, sklenjenih pred pogodbo, ki se šteje za dolgoročno, ni vprašljivo, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

3.   Zaporedne najemne pogodbe med istimi strankami za različna prevozna sredstva se, razen v primeru zlorab, ne štejejo za zaporedne pogodbe za namene odstavka 2.

Člen 40

Kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago prejemniku iz člena 56(1) Direktive 2006/112/ES, je kraj, kjer preide v fizično posest prejemniku ali tretji osebi na njegov račun.

Pododdelek 11

Storitve, opravljene za osebe, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti

Člen 41

Opravljanje storitev prevajanja besedil je zajeto v prvem odstavku člena 59(c) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE VI

DAVČNA OSNOVA

(NASLOV VII DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 42

Kadar dobavitelj blaga ali storitev kot pogoj za sprejetje plačila s kreditno ali debetno plačilno kartico zahteva, da naročnik njemu ali drugemu podjetju izplača določeno vsoto, in kadar skupni znesek, ki ga izplača naročnik, ostane nespremenjen ne glede na način plačila, je ta znesek sestavni del davčne osnove za dobavo blago ali storitev, skladno s členi 73 do 80 Direktive 2006/112/EC.

POGLAVJE VII

STOPNJE

Člen 43

„Počitniške nastanitve“ iz točke 12 Priloge III k Direktivi 2006/112/ES vključujejo šotore, bivalne prikolice ali avtodome, ki se nahajajo v kampih in se uporabljajo za bivanje.

POGLAVJE VIII

OPROSTITVE

ODDELEK 1

Oprostitve za nekatere dejavnosti, ki so v javnem interesu

(Členi 132,133 in 134 Direktive 2006/112/ES)

Člen 44

Storitve poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja, ki se izvajajo pod pogoji iz točke (i) člena 132(1) Direktive 2006/112/ES, vključujejo izobraževanje, ki je neposredno povezano s poklicem ali stroko, pa tudi izobraževanje, usmerjeno v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene. Trajanje poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja je za ta namen brez pomena.

ODDELEK 2

Oprostitve za druge dejavnosti

(Členi 135, 136 in 137 Direktive 2006/112/ES)

Člen 45

Oprostitev iz točke (e) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES ne velja za platinaste zlatnike.

ODDELEK 3

Oprostitve pri uvozu

(Členi 143, 144 in 145 Direktive 2006/112/ES)

Člen 46

Oprostitev iz člena 144 Direktive 2006/112/EC se uporablja za storitve prevoza, povezane z uvozom premičnin pri spremembi stalnega prebivališča.

ODDELEK 4

Oprostitve pri izvozu

(Člena 146 in 147 Direktive 2006/112/ES)

Člen 47

„Prevozna sredstva za zasebno rabo“ iz točke (b) člena 146(1) Direktive 2006/112/ES zajemajo prevozna sredstva, ki jih za neposlovne namene uporabljajo osebe, ki niso fizične osebe, kot na primer osebe javnega prava v smislu člena 13 navedene direktive in združenja.

Člen 48

Da se ugotovi, ali je bil prag, ki ga je država članica določila v skladu s prvim pododstavkom točke (c) člena 147(1) Direktive 2006/112/ES, presežen, kar je pogoj za oprostitev dobave blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se izračun opravi na podlagi fakturirane vrednosti. Skupna vrednost različnega blaga se lahko uporablja le, če je vse to blago vključeno na istem računu, ki ga je istemu kupcu izdal isti davčni zavezanec, ki dobavlja to blago.

ODDELEK 5

Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot izvoz

(Člena 151 in 152 Direktive 2006/112/ES)

Člen 49

Oprostitev iz člena 151 Direktive 2006/112/ES se uporablja tudi za elektronske storitve, kadar jih opravlja davčni zavezanec, za katerega velja posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve iz členov 357 do 369 navedene direktive.

Člen 50

1.   Da bi bil priznan kot mednarodni organ za namene uporabe točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES, organ, ki bo ustanovljen kot Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) iz Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (8), izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

je ločena pravna oseba in v celoti pravno sposoben;

(b)

je ustanovljen na podlagi zakonodaje Evropske unije in zanj velja ta zakonodaja;

(c)

njegovo članstvo vključuje države članice ter po potrebi tretje države in medvladne organizacije, ne pa zasebnih organov;

(d)

ima posebne in zakonite cilje, ki se uresničujejo skupaj in ki v bistvu niso gospodarskega značaja.

2.   Oprostitev iz točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES se za ERIC iz odstavka 1 uporablja, kadar ga država članica gostiteljica priznava kot mednarodni organ.

Omejitve in pogoji takšne oprostitve se določijo s sporazumom med članicami ERIC v skladu s točko (d) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 732/2009. Kadar se blago ne odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri se opravi dobava tega blaga, in pri storitvah se lahko oprostitev izvaja na način vračila DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES.

Člen 51

1.   Kadar ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici dobave blaga ali opravljanja storitve, se potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine iz Priloge II te uredbe ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb iz priloge k temu potrdilu uporabi kot potrdilo, da je prejemnik lahko upravičen do takšne oprostitve v skladu s členom 151 Direktive 2006/112/ES.

Država članica, v kateri ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež, lahko odloči, ali bo za DDV in trošarine uporabljala skupno potrdilo ali dve ločeni potrdili.

2.   Potrdilo iz odstavka 1 ima žig pristojnih organov države članice gostiteljice. Če je blago ali storitev namenjena uradni uporabi, lahko države članice odstopijo od zahteve, da mora dati prejemnik potrdilo žigosati, v skladu s pogoji, ki jih lahko določijo države članice.

Države članice obvestijo Komisijo o službi, ki je odgovorna za žigosanje potrdila, ter do katere mere opuščajo zahtevo o žigosanju potrdila. Komisija o prejetih informacijah iz držav članic obvesti druge države članice.

3.   Kadar se v državi članici, kjer se dobavi blago ali opravi storitev, uporabi neposredna oprostitev, dobavitelj ali izvajalec storitve od prejemnika blaga ali storitev pridobi potrdilo iz odstavka 1 tega člena in ga hrani kot del svoje evidence. Če pa je oprostitev dodeljena kot vračilo DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES, se potrdilo priloži zahtevi za povračilo, predloženi zadevni državi članici.

POGLAVJE IX

ODBITKI

(NASLOV X DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 52

Če je država članica uvoza uvedla elektronski sistem za izpolnjevanje carinskih formalnosti, izraz „uvozni dokument“ iz točke (e) člena 178 Direktive 2006/112/ES zajema elektronske različice teh dokumentov, pod pogojem, da omogočajo nadzor nad izvrševanjem pravice do odbitka.

POGLAVJE X

OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV XI DIREKTIVE 2006/112/ES)

ODDELEK 1

Osebe, ki so dolžne plačati ddv davčnim organom

(Členi 192a do 205 Direktive 2006/112/ES)

Člen 53

1.   Pri uporabi člena 192a Direktive 2006/112/ES se upošteva le stalna poslovna enota davčnega zavezanca z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko dobavi blago ali storitve, pri katerih sodeluje.

2.   Kadar ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, se šteje, da ta poslovna enota ne sodeluje pri dobavi blaga ali storitev v smislu točke (b) člena 192a Direktive 2006/112/ES, razen če davčni zavezanec uporablja tehnične in človeške vire navedene stalne poslovne enote za transakcije, povezane z dobavo tega blaga ali teh storitev pred ali med obdavčljivim dobavljanjem blaga ali opravljanjem storitev v navedeni državi članici.

Kadar se viri stalne poslovne enote uporabljajo samo za administrativno podporo, kot so računovodstvo, izdajanje računov in pobiranje dolgov, se ne šteje, da se uporabljajo za dobavljanje blaga ali storitev, razen če se dokaže nasprotno.

Če je izdan račun z identifikacijsko številko DDV, ki jo dodeli država članica stalne poslovne enote, se šteje, da je navedena stalna poslovna enota sodelovala pri dobavi blaga ali storitev v navedeni državi članici, razen če se dokaže nasprotno.

Člen 54

Člen 192a Direktive 2006/112/ES se ne uporablja za davčnega zavezanca, ki ima sedež svoje dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, ne glede na to ali navedeni sedež dejavnosti vpliva na dobavo blaga ali opravljanje storitev tega davčnega zavezanca v navedeni državi članici.

ODDELEK 2

Razne določbe

(Člena 272 in 273 Direktive 2006/112/ES)

Člen 55

Pri transakcijah iz člena 262 Direktive 2006/112/ES davčni zavezanci, ki jim je bila v skladu s členom 214 omenjene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV, in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, identificirani za DDV, kadar delujejo kot taki, sporočijo svojo osebno identifikacijsko številko DDV dobaviteljem blaga ali storitev, takoj ko jo pridobijo.

Davčnim zavezancem iz člena 3(1)(b) Direktive 2006/112/ES, ki so v skladu s prvim odstavkom člena 4 te uredbe upravičeni do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ni treba sporočiti njihove identifikacijske številke DDV dobaviteljem blaga, so identificirani za DDV v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive.

POGLAVJE XI

POSEBNE UREDITVE

ODDELEK 1

Posebna ureditev za investicijsko zlato

(Členi 344 do 356 Direktive 2006/112/ES)

Člen 56

Sklicevanje na „teže, sprejete na trgu plemenitih kovin“ iz točke (l) člena 344(1) Direktive 2006/112/ES zajema vsaj enote in teže, s katerimi se trguje, kot je določeno v Prilogi III te uredbe.

Člen 57

Za vzpostavitev seznama zlatih kovancev iz člena 345 Direktive 2006/112/ES, „cena“ in „tržna vrednost na odprtem trgu“ iz točke 2 člena 344(1) navedene direktive štejeta za ceno in tržno vrednost na odprtem trgu 1. aprila vsako leto. Če 1. april ne sovpade z dnem, ko se te vrednosti določijo, se uporabijo vrednosti prvega naslednjega dne, ko se le-te določijo.

ODDELEK 2

Posebna ureditev za davčne zavezance brez sedeža, ki opravljajo elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci

(Členi 357 do 369 Direktive 2006/112/ES)

Člen 58

Če tekom koledarskega četrtletja davčni zavezanec, ki nima sedeža in uporablja posebno ureditev za elektronsko opravljene storitve iz členov 357 do 369 Direktive 2006/112/ES, izpolni vsaj eno od meril za izključitev, določeno v členu 363 navedene direktive, država članica identifikacije izključi tega davčnega zavezanca, ki nima sedeža, iz posebne ureditve. V takšnih primerih se davčni zavezanec, ki nima sedeža, lahko izključi iz posebne ureditve kadar koli v navedenem četrtletju.

Glede elektronsko opravljenih storitev pred izključitvijo, a tekom koledarskega četrtletja, v katerem pride do izključitve, predloži davčni zavezanec, ki nima sedeža, obračun DDV za celotno četrtletje, v skladu s členom 364 Direktive 2006/112/ES. Zahteva po predložitvi tega obračuna ne vpliva na morebitno zahtevo po identifikaciji za namene DDV v državi članici v skladu z običajnimi pravili.

Člen 59

Vsako obračunsko obdobje (koledarsko četrtletje) v smislu člena 364 Direktive 2006/112/ES je ločeno obračunsko obdobje.

Člen 60

Po predložitvi obračuna DDV, kakor je določeno v členu 364 Direktive 2006/112/ES, se nadaljnje spremembe v njem vsebovanih zneskov lahko izvedejo le kot spremembe in dopolnitve obračuna in ne s prilagoditvijo glede na naslednji obračun.

Člen 61

Zneski v obračunih DDV, vneseni po posebni ureditvi za elektronsko opravljane storitve iz členov 357 do 369 Direktive 2006/112/ES, se ne zaokrožujejo navzgor ali navzdol k najbližji celi denarni enoti. Prijavi in nakaže se točen znesek DDV.

Člen 62

Država članica identifikacije, ki prejme višji znesek od zneska iz obračuna DDV, vloženega za elektronsko opravljane storitve v skladu s členom 364 Direktive 2006/112/ES, preplačani znesek povrne neposredno zadevnemu davčnemu zavezancu.

Če je država članica identifikacije prejela znesek v skladu z obračunom DDV, ki se kasneje izkaže za netočnega, in je ta država članica znesek že porazdelila med države članice končne potrošnje, te države članice nemudoma povrnejo preplačan znesek davčnemu zavezancu, ki nima sedeža, in državo članico identifikacije obvestijo o izvedenem popravku.

Člen 63

Zneski DDV, plačani v skladu s členom 367 Direktive 2006/112/ES, so specifični za obračun DDV, predložen v skladu s členom 364 navedene direktive. Naknadne spremembe in dopolnitve plačanih zneskov se lahko izvedejo le glede na ta obračun in se ne smejo razporediti v drug obračun ali prilagoditi v naslednjem obračunu.

POGLAVJE XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 64

Uredba (ES) št. 1777/2005 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 65

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Vendar se:

točka (a) člena 3, točka (b) člena 11(2), člen 23(1) in člen 24(1) uporabljajo od 1. januarja 2013,

točka (b) člena 3 uporablja od 1. januarja 2015 in

točka (c) člena 11(2) uporablja do 31. decembra 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. marca 2011

Za Svet

Predsednik

MATOLCSY Gy.


(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 288, 29.10.2005, str. 1.

(3)  UL L 44, 20.2.2008, str. 11.

(4)  UL L 199, 31.7.1985, str. 1.

(5)  UL L 268, 12.10.2010, str. 1.

(6)  UL L 326, 21.11.1986, str. 40.

(7)  UL L 44, 20.2.2008, str. 23.

(8)  UL L 206, 8.8.2009, str. 1.


PRILOGA I

Člen 7 te uredbe

1.

Točka 1 Priloge II k Direktivi 2006/112/ES:

(a)

posredovanje spletišč in spletnih strani;

(b)

avtomatizirano spletno vzdrževanje programov na daljavo;

(c)

upravljanje sistemov na daljavo;

(d)

spletno skladiščenje podatkov, pri katerem so posamezni podatki shranjeni in iskani elektronsko;

(e)

spletna dobava prostora na disku na zahtevo.

2.

Točka 2 Priloge II k Direktivi 2006/112/ES:

(a)

dostop do spletne programske opreme ali prenos spletne programske opreme (vključno s programi za javna naročila/računovodstvo in protivirusnimi programi) ter njihove posodobitve;

(b)

„preprečevalci prikaza oglasov“ (programska oprema za onemogočanje prikazovanja oglasov s pasico);

(c)

gonilniki za prenos podatkov, kot je programska oprema, ki deluje kot vmesnik med računalniki in zunanjo opremo (na primer tiskalniki);

(d)

avtomatizirana spletna namestitev filtrov na spletiščih;

(e)

avtomatizirana spletna namestitev požarnih zidov.

3.

Točka 3 Priloge II k Direktivi 2006/112/ES:

(a)

dostop do ali prenos namiznih tem;

(b)

dostop do ali prenos fotografskih ali slikovnih podob ali ohranjevalnikov zaslona;

(c)

digitalizirana vsebina knjig in drugih elektronskih publikacij;

(d)

naročnina na spletne časopise in revije;

(e)

spletni dnevniki in statistike spletišč;

(f)

spletne novice, prometna obvestila in vremenske napovedi;

(g)

spletni podatki, ki jih programska oprema avtomatično ustvari na osnovi določenega vnosa kupca, kot na primer pravni ali finančni podatki (zlasti stalno posodobljeni podatki o stanju na borzi);

(h)

nudenje oglasnega prostora, vključno z oglasi s pasico na spletiščih in spletnih straneh;

(i)

uporaba iskalnikov in internetnih imenikov.

4.

Točka 4 Priloge II k Direktivi 2006/112/ES:

(a)

dostop do ali prenos glasbe na računalnike in mobilne telefone;

(b)

dostop do ali prenos „jinglov“, odlomkov, melodij zvonjenja ali drugih zvokov;

(c)

dostop do ali prenos filmov;

(d)

prenos iger na računalnike in mobilne telefone;

(e)

dostop do avtomatiziranih spletnih iger, ki so odvisne od interneta ali podobnih elektronskih omrežij, kjer so igralci na različnih geografskih lokacijah.

5.

Točka 5 Priloge II k Direktivi 2006/112/ES:

(a)

avtomatizirano učenje na daljavo, ki je odvisno od interneta ali podobnega elektronskega omrežja in katerega ponudba zahteva omejeno človeško posredovanje, ali nikakršnega, vključno z virtualnimi učilnicami, razen kjer se internet ali podobno elektronsko omrežje uporablja le kot orodje za komunikacijo med učiteljem in učencem;

(b)

delovni zvezki, ki jih učenci izpolnijo na spletu in so ocenjeni avtomatično, brez človeškega posredovanja.


PRILOGA II

Člen 51 te uredbe

Image

Image

Pojasnila

1.

Izvajalcu in/ali pooblaščenemu imetniku skladišča služi to potrdilo kot dokazilo za oprostitev plačila davka za dobavo blaga in izvedbo storitev ali za pošiljke blaga upravičenim ustanovam/posameznikom iz člena 151 Direktive 2006/112/ES in člena 13 Direktive 2008/118/ES. Zato se za vsakega izvajalca/imetnika skladišča izda eno potrdilo. Poleg tega mora izvajalec/imetnik skladišča hraniti to potrdilo v svojih evidencah v skladu s pravili, ki veljajo v njegovi državi članici.

2.

(a)

Splošna specifikacija papirja, ki ga je treba uporabljati, je predpisana v Uradnem listu Evropskih skupnosti št. C 164 z dne 1.7.1989, str. 3.

Papir za vse izvode mora biti bel, velikosti 210 × 297 mm z največjim odstopanjem dolžine 5 mm manj ali 8 mm več.

Potrdilo o oprostitvi plačila trošarine in/ali DDV se izdaja v dveh izvodih:

en izvod zadrži pošiljatelj,

en izvod spremlja pretok trošarinskih izdelkov.

(b)

Neuporabljen prostor v polju 5.B je treba prečrtati, tako da ni možno ničesar več dodati.

(c)

Dokument mora biti izpolnjen čitljivo in na način, da so vsi vpisi neizbrisni. Brisanje ali popravljanje napisanega ni dovoljeno. Izpolnjen mora biti v jeziku, ki ga priznava država članica gostiteljica.

(d)

Če se opis blaga (polje 5.B potrdila) nanaša na obrazec naročilnice, ki je sestavljena v jeziku, ki ni jezik, ki ga priznava država članica gostiteljica, mora upravičena ustanova/posameznik priložiti prevod.

(e)

Po drugi strani, če je potrdilo sestavljeno v jeziku, ki ni jezik, ki ga priznava država članica dobavitelja/imetnika skladišča, mora upravičena ustanova/posameznik priložiti prevod informacij glede blaga in storitev v polju 5.B.

(f)

Priznani jezik pomeni enega od jezikov, ki se uradno uporabljajo v državi članici ali drug uradni jezik Skupnosti, za katerega država članica izjavi, da se lahko uporablja za ta namen.

3.

Upravičena ustanova/posameznik s svojo izjavo v polju 3 potrdila zagotovi informacije, ki so potrebne za oceno prošnje/zahteve za oprostitev v državi članici gostiteljici.

4.

Ustanova s svojo izjavo v polju 4 potrdila potrdi podatke iz polj 1 in 3(a) dokumenta in zagotovi, da je upravičeni posameznik član osebja ustanove.

5.

(a)

Sklicevanje na naročilnico (polje 5.B potrdila) mora vsebovati vsaj datum in številko naročilnice. Naročilnica mora vsebovati vse podatke iz polja 5 potrdila. Če mora potrdilo žigosati pristojni organ države članice gostiteljice, mora biti žigosana tudi naročilnica.

(b)

Navedba trošarinske identifikacijske številke, kakor je opredeljena v členu 22(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin, ni obvezna; identifikacijska številka DDV ali davčna sklicna številka mora biti navedena.

(c)

Valute se označijo s trimestno šifro v skladu s standardom ISO 4217, ki ga je uvedla Mednarodna organizacija za standarde (1).

6.

Zgoraj navedene izjave upravičene ustanove/posameznika overi pristojni organ države članice gostiteljice s svojim žigom v polju 6. Ta organ lahko določi, da je odobritev odvisna od soglasja drugega organa v njegovi državi članici. Takšno soglasje mora pridobiti pristojni davčni organ.

7.

Zaradi poenostavitve postopka lahko pristojni organ odpravi obveznost upravičene ustanove, da mora prositi za žig v primeru oprostitve za uradno uporabo. Upravičena ustanova mora tovrstno oprostitev navesti v polju 7 potrdila.


(1)  Kot oznake se uporabljajo šifre trenutno uporabljenih valut: EUR (euro), BGN (bolgarski lev), CZK (češka krona), DKK (danska krona), GBP (funt šterling), HUF (madžarski forint), LTL (litovski litas), PLN (poljski zlot), RON (romunski lej), SEK (švedska krona), USD (ameriški dolar).


PRILOGA III

Člen 56 te uredbe

Enota

Teže, s katerimi se trguje

Kg

12,5/1

Gram

500/250/100/50/20/10/5/2,5/2

Unča (1 oz = 31,1035 g)

100/10/5/1/1/2/1/4

Tael (1 tael = 1,193 oz.) (1)

10/5/1

Tola (10 tol = 3,75 oz.) (2)

10


(1)  Tael = tradicionalna kitajska utežna enota. Običajna kakovost hongkonške tael ploščice je 990, toda na Tajvanu imajo taelske ploščice 5 in 10 lahko kakovost 999,9.

(2)  Tola = tradicionalna indijska utežna enota za zlato. Najpogostejša velikost ploščice je 10-tolska, kakovost 999.


PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1777/2005

Ta uredba

Poglavje I

Poglavje I

Člen 1

Člen 1

Poglavje II

Poglavji III in IV

Oddelek 1 poglavja II

Poglavje III

Člen 2

Člen 5

Oddelek 2 poglavja II

Poglavje IV

Člen 3(1)

Člen 9

Člen 3(2)

Člen 8

Poglavje III

Poglavje V

Oddelek 1 poglavja III

Oddelek 4 poglavja V

Člen 4

Člen 28

Oddelek 2 poglavja III

Oddelek 4 poglavja V

Člen 5

Člen 34

Člen 6

Člena 29 in 41

Člen 7

Člen 26

Člen 8

Člen 27

Člen 9

Člen 30

Člen 10

Člen 38(2)(b) in (c)

Člen 11(1) in (2)

Člen 7(1) in (2)

Člen 12

Člen 7(3)

Poglavje IV

Poglavje VI

Člen 13

Člen 42

Poglavje V

Poglavje VIII

Oddelek 1 poglavja V

Oddelek 1 poglavja VIII

Člen 14

Člen 44

Člen 15

Člen 45

Oddelek 2 poglavja V

Oddelek 4 poglavja VIII

Člen 16

Člen 47

Člen 17

Člen 48

Poglavje VI

Poglavje IX

Člen 18

Člen 52

Poglavje VII

Poglavje XI

Člen 19(1)

Člen 56

Člen 19(2)

Člen 57

Člen 20(1)

Člen 58

Člen 20(2)

Člen 62

Člen 20(3), prvi pododstavek

Člen 59

Člen 20(3), drugi pododstavek

Člen 60

Člen 20(3), tretji pododstavek

Člen 63

Člen 20(4)

Člen 61

Poglavje VIII

Oddelek 3 poglavja V

Člen 21

Člen 16

Člen 22

Člen 14

Poglavje IX

Poglavje XII

Člen 23

Člen 65

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga III


23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/23


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 283/2011

z dne 22. marca 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 633/2007 glede prehodne ureditve iz člena 7

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) (1) in zlasti člena 3(5) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) in zlasti člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvajanje protokola prenosa sporočila o letu je namenjeno izmenjavi podatkov o letih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1032/2006 z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja (3).

(2)

Za izpolnjevanje zahtev iz točke 6 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 633/2007 z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja (4), morajo nekatere države članice oziroma izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa posodobiti tako svoje omrežje internetnih protokolov (IP) kot številne izmed svojih sistemov podatkov o letih in omrežno infrastrukturo. Posodobitev teh sistemov pred 20. aprilom 2011 bi lahko imela na zadevne države članice oziroma izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa občuten finančni vpliv, zato bi morala ustrezna prehodna ureditev prispevati h karseda velikemu zmanjšanju stroškov.

(3)

Države članice oziroma izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo med obdobjem veljavnosti te prehodne ureditve uvesti potrebne ukrepe za zagotovitev interoperabilnosti v okviru evropske mreže za upravljanje zračnega prometa.

(4)

Uredbo (ES) št. 633/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Uredbi (ES) št. 633/2007 se v členu 7 prva dva odstavka oštevilčita in dodajo se naslednji odstavki 3, 4 in 5:

„3.   Če država članica ali izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa v povezavi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1032/2006 razvija protokol prenosa sporočila o letu med svojimi sistemi, morajo sistemi iz člena 1(2)(a) in (b) najpozneje do 31. decembra 2012 izpolnjevati zahteve iz Priloge I.

4.   Če država članica ali izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa v ta namen naroči ali podpiše zavezujočo pogodbo oziroma razvije protokol prenosa sporočila o letu za sisteme iz člena 1(2)(a) in (b) pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, zaradi česar izpolnjevanje zahtev iz točke 6 Priloge I ne more biti zagotovljeno, lahko izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali vojaška enota za nadzor zračnega prostora za komunikacije med strokovnjaki med svojimi sistemi do 31. decembra 2014 uporablja druge različice internetnega protokola.

Navedene države članice ali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo, da vse komunikacije med strokovnjaki iz njihovih sistemov v sisteme drugih držav članic izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa izpolnjujejo zahteve iz Priloge I, razen če je z dvostranskim sporazumom, sklenjenim pred 20. aprilom 2011, dovoljena uporaba drugih različic internetnega protokola za prehodno obdobje, ki se mora končati najpozneje 31. decembra 2014.

5.   Države članice iz odstavkov 3 in 4 Komisiji pred 20. aprilom 2011 sporočijo podrobne informacije o ukrepih, ki jih izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali vojaška enota za nadzor zračnega prostora izvaja za zagotovitev interoperabilnosti sistemov iz člena 1(2)(a) in (b) v okviru evropske mreže za upravljanje zračnega prometa.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 26.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 186, 7.7.2006, str. 27.

(4)  UL L 146, 8.6.2007, str. 7.


23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/25


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 284/2011

z dne 22. marca 2011

o posebnih pogojih in podrobnih postopkih za uvoz polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in zlasti člena 48(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2002/72/ES (2) določa posebne določbe v zvezi s polimernimi materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, vključno z zahtevami glede sestave ter omejitvami in zahtevami za snovi, ki se lahko uporabijo v njih.

(2)

Prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo je bilo v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3) prejetih več obvestil in opozoril, da materiali, ki so namenjeni za stik z živili in so bili v Unijo uvoženi iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong (v nadaljnjem besedilu: Hongkong), v živila ali modelne raztopine živil izločajo količine kemikalij, ki niso v skladu z zakonodajo Unije.

(3)

Ta obvestila in opozorila se nanašajo predvsem na polimerno kuhinjsko posodo iz poliamida in melamina, ki ne ustreza zahtevam v zvezi z izločanjem primarnih aromatskih aminov in formaldehida v živila, kot je določeno v delu A Priloge V oziroma delu A Priloge II k Direktivi 2002/72/ES.

(4)

Primarni aromatski amini (v nadaljnjem besedilu: PAA) so skupina spojin, izmed katerih so nekatere rakotvorne, medtem ko se za druge sumi, da so rakotvorne. PAA lahko v materialih, namenjenih za stik z živili, nastanejo zaradi prisotnosti nečistoč ali kot razgradni produkti.

(5)

Glede na poročila se iz kuhinjske posode iz poliamida, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, v živila izločajo visoke vrednosti PAA.

(6)

V skladu z Direktivo 2002/72/ES je uporaba formaldehida v proizvodnji polimerov dovoljena, če se iz teh polimerov v živila ne izloča več kot 15 mg/kg formaldehida (mejna vrednost specifične migracije (SML), izražena kot celotna količina formaldehida in heksametilentetramina).

(7)

Glede na poročila se iz kuhinjske posode iz melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, v živila izločajo višje vrednosti formaldehida od dovoljenih.

(8)

Komisija je v zadnjih nekaj letih skušala povečati seznanjenost z zahtevami v zakonodaji Unije o materialih, ki so v stiku z živili in se uvažajo v Unijo, z več pobudami, med katere sodijo usposabljanja za kitajske nadzorne organe in zadevno industrijo.

(9)

Kljub tem pobudam je bilo med misijami Urada za prehrano in veterinarstvo v Kitajsko in Hongkong v letu 2009 ugotovljeno, da obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemu uradnega nadzora v zvezi s polimernimi materiali, ki so namenjeni za stik z živili in so namenjeni za izvoz v Unijo, ter da visok delež pregledane polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, še vedno ne ustreza zahtevam zakonodaje Unije.

(10)

V Uredbi (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so določena posebna pravila za materiale in izdelke, namenjene za neposreden ali posreden stik z živili, vključno z nekaterimi splošnimi in posebnimi zahtevami, ki bi jim morali ustrezati ti materiali in izdelki. V skladu s členom 24 navedene uredbe države članice izvajajo uradni nadzor za uveljavljanje skladnosti z navedeno uredbo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, vezanimi na uradni nadzor živil in krme. Navedene določbe so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004.

(11)

Natančneje, člen 48(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da če zakonodaja Unije ne določa pogojev in podrobnih postopkov, ki jih je treba spoštovati pri uvozu blaga iz tretjih držav, jih lahko po potrebi določi Komisija.

(12)

Člen 48(2) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa možnost za uvedbo posebnih uvoznih pogojev za določene proizvode, ki prihajajo iz nekaterih tretjih držav, pri čemer se upoštevajo tveganja, povezana s temi proizvodi.

(13)

Za zmanjšanje morebitnega tveganja za zdravje ljudi zaradi polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, je treba vsaki pošiljki takih proizvodov priložiti ustrezno dokumentacijo, vključno z rezultati analiz, ki kažejo, da pošiljka ustreza zahtevam v zvezi z izločanjem PAA oziroma formaldehida iz Direktive 2002/72/ES.

(14)

Za zagotovitev učinkovitejše organizacije nadzora polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske ali Hongkonga, morajo uvozniki ali njihovi predstavniki poslati predhodno obvestilo o prihodu pošiljk in njihovi naravi. Prav tako morajo države članice imeti možnost, da določijo posebna mesta prvega vnosa, na katerih lahko pošiljke teh izdelkov vstopijo v Unijo. Te informacije morajo biti javno dostopne.

(15)

Da se na ravni Unije zagotovi stopnja enotnosti v zvezi z nadzorom polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske ali Hongkonga, je treba v tej uredbi določiti postopek uradnega nadzora, kot je opredeljen v členu 2 Uredbe (ES) št. 882/2004. Ta uradni nadzor mora vključevati dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(16)

Če se na podlagi fizičnih pregledov ugotovi neskladnost, morajo države članice nemudoma obvestiti Komisijo prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo.

(17)

Države članice morajo v posebnih primerih imeti možnost, da dovolijo nadaljnji prevoz pošiljk polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske ali Hongkonga, z mesta prvega vnosa, če je v sodelovanju s pristojnim organom na namembnem kraju poskrbljeno, da je zagotovljena sledljivost pošiljk, dokler niso znani rezultati fizičnih pregledov, s čimer se pristojnemu organu omogoči učinkovit postopek uvoza takšnih pošiljk.

(18)

Sprostitev polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske ali Hongkonga, v prosti promet mora biti mogoča šele, ko so opravljeni vsi pregledi in so znani njihovi rezultati. Zato morajo biti rezultati pregledov na voljo carinskim organom, preden se blago sprosti v prosti promet.

(19)

Določiti je treba postopek za beleženje pridobljenih informacij. Te informacije je treba redno pošiljati Komisiji.

(20)

Določbe te uredbe je treba redno pregledovati in pri tem upoštevati informacije, ki so jih poslale države članice.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa posebne pogoje in podrobne postopke za uvoz polimerne posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong (v nadaljnjem besedilu: Hongkong).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„polimerna kuhinjska posoda“ pomeni polimerne materiale, kot so opisani v odstavkih 1 in 2 člena 1 Direktive 2002/72/ES in ki se uvrščajo pod oznako KN ex 3924 10 00;

(b)

„pošiljka“ pomeni določeno količino polimerne kuhinjske posode iz poliamida ali melamina, ki je zajeta v istih dokumentih, se dostavi z istim prevoznim sredstvom in prihaja iz iste tretje države;

(c)

„pristojni organi“ pomenijo pristojne organe držav članic, imenovane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 882/2004;

(d)

„mesto prvega vnosa“ pomeni točko, kjer pošiljka vstopi v Unijo;

(e)

„dokumentacijski pregled“ pomeni pregled dokumentacije iz člena 3 te uredbe;

(f)

„identifikacijski pregled“ pomeni vizualen pregled, s katerim se preveri, ali se spremna dokumentacija pošiljke ujema z vsebino pošiljke;

(g)

„fizični pregled“ pomeni odvzem vzorca za analizo in laboratorijsko testiranje ter morebiten drugi pregled, s katerim se potrdi skladnost z zahtevami o izločanju PAA in formaldehida iz Direktive 2002/72/ES.

Člen 3

Uvozni pogoji

1.   Polimerna kuhinjska posoda iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, se uvozi v države članice, samo če uvoznik za vsako pošiljko predloži pristojnemu organu ustrezno izpolnjeno deklaracijo, s katero potrjuje, da ustreza zahtevam v zvezi z izločanjem primarnih aromatskih aminov in formaldehida iz dela A Priloge V oziroma oddelka A Priloge II k Direktivi 2002/72/ES.

2.   Vzorec deklaracije iz odstavka 1 je določen v Prilogi k tej uredbi. Deklaracija se sestavi v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v katero se pošiljka uvozi.

3.   Deklaraciji iz odstavka 1 se priloži laboratorijsko potrdilo, v katerem se navede:

(a)

za kuhinjsko posodo iz poliamida, rezultate analize, ki dokazujejo, da se v živila ali modelne raztopine živil ne izločajo PAA v zaznavni količini. Zaznavna količina se uporablja za vsoto PAA. Za namene analize je zaznavna količina PAA določena pri 0,01 mg/kg živil ali modelnih raztopin živil;

(b)

za kuhinjsko posodo iz melamina, rezultate analize, ki dokazujejo, da se v živila ali modelne raztopine živil ne izloča formaldehid v količini, ki presega 15 mg/kg živil.

4.   Pristojni organ v deklaraciji, kot je opisana v Prilogi k tej uredbi, navede, ali je blago sprejemljivo za sprostitev v prosti promet, tj. če izpolnjuje zahteve in pogoje iz Direktive 2002/72/ES, določene v odstavku 1.

Člen 4

Predhodno obvestilo o pošiljkah

Uvozniki ali njihovi predstavniki vsaj dva delovna dneva vnaprej obvestijo pristojni organ na mestu prvega vnosa o predvidenem datumu in uri fizičnega prihoda pošiljk, ki so po poreklu ali so bile poslane iz Kitajske in Hongkonga.

Člen 5

Obvestilo o mestu prvega vnosa

Kadar se države članice odločijo, da bodo določile posebna mesta prvega vnosa za pošiljke, ki so po poreklu ali so bile poslane iz Kitajske in Hongkonga, objavijo na spletu posodobljen seznam teh mest in spletni naslov sporočijo Komisiji.

Komisija na svoji spletni strani v informativne namene objavi povezave na nacionalne sezname posebnih mest prvega vnosa.

Člen 6

Nadzor na mestu prvega vnosa

1.   Pristojni organ na mestu prvega vnosa izvede:

(a)

dokumentacijske preglede vseh pošiljk v dveh delovnih dneh po prihodu;

(b)

identifikacijske in fizične preglede, vključno z laboratorijsko analizo 10 % pošiljk, ki se izvedejo tako, da uvozniki ali njihovi predstavniki ne morejo predvideti, ali bodo takšni pregledi opravljeni na določeni pošiljki; rezultati fizičnih pregledov morajo biti na voljo, takoj ko je to tehnično mogoče.

2.   Če se med laboratorijsko analizo iz odstavka 1(b) ugotovi neskladnost, pristojni organi nemudoma obvestijo Komisijo prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, vzpostavljenega v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Člen 7

Nadaljnji prevoz

Pristojni organ na mestu prvega vnosa lahko izda dovoljenje za nadaljnji prevoz pošiljk, ki so po poreklu ali so bile poslane iz Kitajske in Hongkonga, preden so znani rezultati pregledov iz člena 6(1)(b).

Če pristojni organ izda dovoljenje iz prvega odstavka, o tem obvesti pristojni organ na namembnem kraju in predloži izvod ustrezno izpolnjene deklaracije iz člena 3, kot je opisana v Prilogi, ter rezultatov pregledov iz člena 6(1)(b), takoj ko so na voljo.

Države članice zagotovijo vse potrebno, da pošiljke ostanejo pod stalnim nadzorom pristojnih organov in ni mogoče nikakor posegati vanje pred objavo rezultatov pregledov iz člena 6(1)(b).

Člen 8

Sprostitev v prosti promet

Polimerna kuhinjska posoda iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana iz Kitajske in Hongkonga, se sprosti v prosti promet, če se carinskim organom predloži ustrezno izpolnjena deklaracija iz Priloge, kot je določeno v členu 3.

Člen 9

Poročanje Komisiji

1.   Pri opravljanju pregledov iz člena 6(1) pristojni organi vodijo evidence o naslednjih informacijah:

(a)

podatkih o vsaki pregledani pošiljki, vključno z:

(i)

velikostjo v smislu števila izdelkov;

(ii)

državo porekla;

(b)

številu pošiljk, na katerih sta bila opravljena vzorčenje in analiza;

(c)

rezultatih pregledov iz člena 6.

2.   Države članice vsako četrtletje pošljejo Komisiji poročilo, vključno z informacijami iz odstavka 1, in sicer do konca meseca, ki sledi vsakemu četrtletju.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. julija 2011.

Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 220, 15.8.2002, str. 18.

(3)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(4)  UL L 338, 13.11.2004, str. 4.


PRILOGA

Deklaracija, ki se priloži vsaki pošiljki polimerne kuhinjske posode iz poliamida in melamina, ki je po poreklu ali je bila poslana in Ljudske republike Kitajske in Kitajskega posebnega upravnega območja Hongkong

Image


23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/30


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 285/2011

z dne 22. marca 2011

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

ET

73,9

IL

82,8

JO

71,2

MA

53,4

TN

115,9

TR

90,5

ZZ

81,3

0707 00 05

EG

170,1

JO

110,6

TR

149,2

ZZ

143,3

0709 90 70

MA

38,2

TR

114,2

ZZ

76,2

0805 10 20

EG

54,3

IL

76,5

MA

51,2

TN

56,9

TR

73,7

ZZ

62,5

0805 50 10

EG

66,4

MA

45,2

TR

49,2

ZZ

53,6

0808 10 80

AR

91,7

BR

92,1

CA

88,7

CL

98,0

CN

99,3

MK

50,2

US

137,9

UY

66,1

ZZ

90,5

0808 20 50

AR

91,9

CL

80,1

CN

58,3

US

79,9

ZA

97,1

ZZ

81,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

23.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/32


SKLEP KOMISIJE

z dne 2. marca 2011

o spremembi Odločbe 2008/458/ES o določitvi pravil za izvajanje Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ glede sistemov upravljanja in nadzora držav članic, pravil za upravno in finančno upravljanje ter upravičenosti izdatkov za projekte, ki jih sofinancira Sklad

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 1159)

(Besedilo v angleškem, bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2011/177/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (1) ter zlasti člena 23 in člena 35(4) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih od začetka delovanja Evropskega sklada za vračanje, je primerno pojasniti obveznosti iz Odločbe Komisije 2008/458/ES (2) v zvezi s preglednostjo, enakim obravnavanjem in nediskriminacijo pri izvajanju projektov.

(2)

Države članice morajo poročati o izvajanju letnih programov. Zato je primerno pojasniti, katere informacije morajo zagotoviti.

(3)

Da bi zmanjšali upravna bremena držav članic in zagotovili večjo pravno varnost, je treba poenostaviti in pojasniti pravila o upravičenosti izdatkov za projekte, sofinancirane iz Evropskega sklada za vračanje.

(4)

Večina sprememb, uvedenih s tem sklepom, začne veljati takoj. Ker pa se letna programa za leti 2009 in 2010 še izvajata, bi se morala spremenjena pravila o upravičenosti izdatkov ukrepov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za vračanje, uporabljati od letnega programa za leto 2011 naprej. Vendar pa bi moralo biti državam članicam pod določenimi pogoji že prej omogočeno uporabiti navedena pravila.

(5)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je temeljni akt za Združeno kraljestvo zavezujoč, zato je posledično zanj zavezujoč tudi ta sklep.

(6)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je temeljni akt za Irsko zavezujoč, zato je posledično zanjo zavezujoč tudi ta sklep.

(7)

Za Dansko v skladu s členom 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ta sklep ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(8)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem skupnega odbora „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljenim z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (3).

(9)

Odločbo 2008/458/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 2008/458/ES se spremeni:

1.

v členu 9(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kakršna koli bistvena sprememba vsebine razpisov za zbiranje predlogov se objavi pod enakimi pogoji.“;

2.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Pogodbe o izvajanju

Pri sklepanju pogodb za izvajanje projektov država, organi regionalne ali lokalne uprave, druge osebe javnega prava ter združenja enega ali več navedenih organov ali ene ali več drugih oseb javnega prava ravnajo v skladu z veljavnimi predpisi o javnih naročilih ter načeli Unije in držav članic.

Pravne osebe, ki niso navedene v prvem odstavku, sklepajo pogodbe za izvajanje projektov na podlagi ustrezne javne objave, da se zagotovi skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja. Pogodbe v vrednosti manj kot 100 000 EUR se lahko sklenejo, če zadevna pravna oseba pozove k predložitvi najmanj treh ponudb. Brez poseganja v nacionalna pravila za pogodbe v vrednosti manj kot 5 000 EUR ne veljajo nikakršne postopkovne obveznosti.“;

3.

v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Odgovorni organ z uradnim dopisom obvesti Komisijo o kakršni koli bistveni spremembi v sistemu upravljanja in nadzora ter ji pošlje spremenjeni opis sistema upravljanja in nadzora takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa ob začetku veljavnosti takšne spremembe.“;

4.

v členu 24 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   V finančnih razpredelnicah, povezanih s poročili o napredku in končnimi poročili, je prikazana razdelitev zneskov po prednostnih nalogah in posebnih prednostnih nalogah, kakor je določeno v strateških smernicah.“;

5.

člen 25 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodajo naslednji stavki:

„Vse spremembe revizijske strategije, ki je bila predložena v skladu s členom 30(1)(c) temeljnega akta in jo je Komisija sprejela, se brez odlašanja pošljejo Komisiji. Spremenjena revizijska strategija se oblikuje v skladu z vzorcem v Prilogi VI, in sicer z oznako uvedenih sprememb.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Razen kadar je letni prispevek Skupnosti za vsakega od zadnjih dveh letnih programov, ki jih je sprejela Komisija, nižji od 1 milijona EUR, revizijski organ od leta 2010 naprej predloži načrt za letni revizijski načrt pred 15. februarjem vsako leto. Revizijski načrt se oblikuje v skladu z vzorcem v Prilogi VI. Državam članicam skupaj z letnimi revizijskimi načrti ni treba ponovno predložiti revizijske strategije. V primeru združene revizijske strategije, kakor je določeno v členu 30(2) temeljnega akta, se lahko predloži združeni letni revizijski načrt.“;

6.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Dokumenti, ki jih izda organ za potrjevanje

1.   Potrdilo v zvezi z zahtevkom za drugo plačilo iz naslova predfinanciranja iz člena 39(4) temeljnega akta oblikuje organ za potrjevanje, odgovorni organ pa ga posreduje Komisiji na vzorcu iz Priloge VIII.

2.   Potrdilo v zvezi z zahtevkom za končno plačilo iz člena 40(1)(a) temeljnega akta oblikuje organ za potrjevanje, odgovorni organ pa ga posreduje Komisiji na vzorcu iz Priloge IX.“;

7.

člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37

Elektronska izmenjava dokumentov

Poleg pravilno podpisanih dokumentov iz poglavja 3 v papirni obliki se informacije pošljejo tudi elektronsko.“;

8.

priloge se spremenijo v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

1.   Točke 1 do 7 člena 1 in točke 1 do 5 Priloge se uporabljajo od dne sprejetja tega sklepa.

2.   Točka 6 Priloge se začne uporabljati najpozneje z začetkom izvajanja letnih programov za leto 2011.

3.   Države članice se lahko odločijo uporabiti točko 6 Priloge v zvezi s projekti, ki se že izvajajo ali se bodo začeli izvajati v okviru letnih programov za leti 2009 in 2010 ob popolnem spoštovanju načel enakega obravnavanja, preglednosti in nediskriminacije. V navedenem primeru države članice uporabijo nova pravila v celoti za zadevni projekt in po potrebi spremenijo sporazum o donaciji. Izključno za izdatke za tehnično pomoč se lahko države članice odločijo, da točko 6 Priloge uporabijo od letnega programa za leto 2008 naprej.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 2. marca 2011

Za Komisijo

Cecilia MALMSTRÖM

Članica Komisije


(1)  UL L 144, 6.6.2007, str. 45.

(2)  UL L 167, 27.6.2008, str. 135.

(3)  UL L 144, 6.6.2007, str. 22.


PRILOGA

Priloge k Odločbi 2008/458/ES se spremenijo:

1.

Priloga III se spremeni:

1.1

točka 2 se črta;

1.2

točka 4.2 se črta.

2.

Priloga IV se spremeni:

2.1

v delu A se točka 1.2 nadomesti z naslednjim:

„1.2

Opis postopka v zvezi z izbiro projektov (na ravni odgovornega organa/pooblaščenega organa ali z njim povezanih organov) in njihovimi rezultati“;

2.2

v točki 2 dela A se v zadnjem stolpcu razpredelnice 1 črta beseda „upravičeni“.

3.

Del A Priloge V se spremeni:

3.1

točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„1.2

Posodobljena različica iz poročila o napredku o opisu organizacije izbire projektov (na ravni odgovornega organa/pooblaščenega organa ali z njim povezanih organov) in njihovih rezultatov, če je to primerno“;

3.2

doda se naslednja točka 1.8:

„1.8

Izjava o tem, da sistem upravljanja in nadzora ni bil bistveno spremenjen od zadnje spremembe, uradno sporočene Komisiji dne …“;

3.3

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   FINANČNO IZVAJANJE

Končno poročilo o izvajanju letnega programa

Razpredelnica 1

Podrobno finančno poročilo

 

Država članica: […]

 

Zadevni letni program: […]

 

Stanje dne: [dan/mesec/leto]


(vsi zneski so v EUR)

Predvideno s strani DČ (navedeno v letnem programu, ki ga je odobrila Komisija)

Obveznosti na ravni DČ

Dejanski zneski, ki jih sprejme odgovorni organ

(izdatki upravičencev in končni prispevek ES)

Dejavnosti

Projekti

Ref. prednostna naloga

Sklic posebne pred. naloge (1)

Skupaj predvideni stroški

Prispevek ES

% prispeva ES

Skupaj upravičeni stroški

Prispev k ES

% prispeva ES

Skupaj upraviči stroški

Prispevk ES

% prispeva ES

Prispevki tretjih oseb

Prejemki, ki nastanejo zaradi projekta

Plačilo/izterjavo mora izvršiti: RA

(a)

(b)

(c = b/a)

(d)

(e)

(f = e/d)

(g)

(h)

(i = h/g)

(j)

(k)

(l)

Ukrep 1: […]

Projekt 1: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt N: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj ukrep 1:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ukrep … […]

Projekt 1: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt N: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj ukrep …: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ukrep N: […]

Projekt 1: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt N: […]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj ukrep N

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tehnična pomoč

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge operacije (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ

0

0

0 %

0

0

0 %

0

0

0 %

0

 

 

3.4

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   PRILOGE

Upravičeni izdatki in prejemki projekta, usklajenost z načelom nepridobitnosti in kratek opis projekta.

Končno poročilo o izvajanju letnega programa

Razpredelnica 6 A

Upravičeni stroški in viri prihodkov projekta. Usklajenost z načelom nepridobitnosti iz točke I.3.3 Priloge XI

Stanje dne: dan/mesec/leto


 

Upravičeni stroški

Viri prihodkov

 

Neposredni stroški

Posredni stroški

Skupni upravičeni stroški

Prispevek EU

Prispevek tretjih oseb

Prejemki, ki nastanejo zaradi projekta

Skupni prihodki

(kot so določeni v točki I.3.3 Priloge XI)

 

(a)

(b)

(c) = (a) + (b)

(e)

(f)

(g)

(h) = (e) + (f) + (g)

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

itn.

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ UKREP 1

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

itn.

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ UKREP 2

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

Sklic projekta

 

 

 

 

 

 

 

itn.

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ UKREP N

 

 

 

 

 

 

 

TEHNIČNA POMOČ

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ LETNI PROGRAM

 

 

 

 

 

 

 

Image

4.

Priloga VIII se spremeni:

4.1

naslov se nadomesti z naslednjim:

4.2

v opombi 1 se črta beseda „upravičenih“;

4.3

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

so prijavljeni izdatki nastali v povezavi z ukrepi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za letni program;“.

5.

Priloga IX se spremeni:

naslov se nadomesti z naslednjim:

6.

Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XI

PRAVILA O UPRAVIČENOSTI IZDATKOV EVROPSKEGA SKLADA ZA VRAČANJE

I.   Splošna načela

I.1   Temeljna načela

1.

V skladu s temeljnim aktom morajo izdatki, da so upravičeni:

(a)

spadati na področje uporabe Sklada in njegovih ciljev iz členov 1, 2 in 3 temeljnega akta;

(b)

biti v okviru upravičenih ukrepov iz členov 4 in 5 temeljnega akta;

(c)

biti potrebni za izvajanje dejavnosti, zajetih v projektu, ki je del večletnih in letnih programov, kot jih odobri Komisija;

(d)

biti razumni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti;

(e)

nastati končnemu upravičencu in/ali partnerjem v projektu, ki imajo sedež in so registrirani v državi članici, razen v primeru mednarodnih organizacij javnega sektorja, ustanovljenih z medvladnimi sporazumi, in specializiranih agencij, ki jih ustanovijo takšne organizacije, Mednarodnega odbora Rdečega križa in Mednarodne federacije državnih organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V zvezi s členom 39(2) te odločbe se pravila, ki se uporabljajo za končnega upravičenca, smiselno uporabljajo za vse partnerje v projektu;

(f)

biti povezani s ciljnimi skupinami iz člena 7 temeljnega akta;

(g)

nastati v skladu s posebnimi določbami v sporazumu o donaciji.

2.

V primeru večletnih ukrepov v smislu člena 15(6) temeljnega akta se za uporabo teh pravil o upravičenosti kot projekt šteje samo tisti del ukrepa, ki se sofinancira iz letnega programa.

3.

Projekti, ki jih podpira Sklad, se ne financirajo iz drugih virov, ki jih zajema proračun Skupnosti. Projekti, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov.

I.2   Proračun projekta

Proračun projekta se predstavi na naslednji način:

Izdatki

Prihodki

+

neposredni stroški (NS)

+

posredni stroški (določen odstotek NS, opredeljen v sporazumu o donaciji)

+

prispevek ES (opredeljen kot najnižji izmed treh zneskov, navedenih v členu 12 te odločbe)

+

prispevek končnega upravičenca in partnerjev v projektu

+

prispevek tretjih oseb

+

prejemki, ki nastanejo zaradi projekta

=

skupni upravičeni stroški (SUS)

=

skupni prihodki

Proračun je uravnotežen: skupni upravičeni stroški so enaki skupnim prihodkom.

I.3   Prihodki in načelo nepridobitnosti

1.

Projekti, ki jih podpira Sklad, morajo biti nepridobitne narave. Če na koncu projekta viri prihodkov, vključno s prejemki, presegajo izdatke, se prispevek iz Sklada za projekt ustrezno zmanjša. Vsi viri prihodkov za projekt morajo biti zabeleženi v računovodski evidenci ali davčni dokumentaciji upravičenca ter biti določljivi in nadzorovani.

2.

Prihodke projekta sestavljajo finančni prispevki, ki jih projektu odobri Sklad, javni ali zasebni viri, vključno z lastnimi prispevki končnega upravičenca, kot tudi vsi prejemki, ki nastanejo zaradi projekta. Za namene tega pravila ‚prejemki‘ zajemajo prihodke, ki jih projekt prejme v obdobju upravičenosti iz točke I.4, od prodaje, najemnin, storitev, vpisnin ali drugih enakovrednih prihodkov.

3.

Prispevek Skupnosti, ki izhaja iz uporabe načela nepridobitnosti, kot je opredeljeno v členu 12(c) Odločbe, bodo ‚skupni upravičeni stroški‘, zmanjšani za ‚prispevke tretjih oseb‘ in ‚prejemke, ki nastanejo zaradi projekta‘.

I.4   Obdobje upravičenosti

1.

Stroški, povezani s projektom, morajo nastati in ustrezna plačila (razen za amortizacijo) morajo biti izvršena po 1. januarju tistega leta, ki je navedeno v sklepu o financiranju, s katerim se odobrijo letni programi držav članic. Obdobje upravičenosti traja do 30. junija leta N (2) + 2, kar pomeni, da morajo stroški, povezani s projektom, nastati pred tem datumom.

2.

Izjema od obdobja upravičenosti iz odstavka 1 velja le za tehnično pomoč državam članicam (glej točko IV.3).

I.5   Evidenca o izdatkih

1.

Izdatki ustrezajo plačilom, ki jih je izvršil končni upravičenec. Plačila morajo imeti obliko finančnih (gotovinskih) transakcij z izjemo amortizacije.

2.

Izdatki se praviloma izkazujejo z uradnimi računi. Kadar to ni mogoče, se izdatki izkažejo z računovodskimi listinami ali dokazili enakovredne dokazne vrednosti.

3.

Izdatki morajo biti opredeljivi in preverljivi. Zlasti morajo biti:

(a)

zabeleženi v računovodskih evidencah končnega upravičenca;

(b)

določeni v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi države, v kateri ima končni upravičenec sedež, ter v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva končnega upravičenca; ter

(c)

prijavljeni v skladu z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.

4.

Po potrebi morajo končni upravičenci hraniti overjene kopije računovodskih listin, ki izkazujejo prihodke in izdatke, ki nastanejo partnerjem v zvezi z zadevnim projektom.

5.

Hramba in obdelava evidenc iz odstavkov 2 do 4 morata biti v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov.

I.6   Ozemeljska veljavnost

1.

Izdatki za ukrepe, opisane v členih 4 in 5 temeljnega akta, morajo:

(a)

nastati končnim uporabnikom, opredeljenim v točki I.1.1(e); ter

(b)

nastati na ozemlju držav članic ali tretjih držav.

2.

Partnerji v projektu, ki so registrirani in imajo sedež v tretjih državah, lahko sodelujejo v projektih, če s tem ne nastanejo dodatni stroški, razen v primeru mednarodnih organizacij javnega sektorja, ustanovljenih z medvladnimi sporazumi, in specializiranih agencij, ki jih ustanovijo takšne organizacije, Mednarodnega odbora Rdečega križa ter Mednarodne federacije državnih organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

II.   Kategorije upravičenih stroškov (na ravni projekta)

II.1   Neposredni upravičeni stroški

Neposredni upravičeni stroški projekta so tisti stroški, ki so ob ustreznem upoštevanju splošnih pogojev upravičenosti, določenih v delu I, določljivi kot posebni stroški, neposredno povezani z izvajanjem projekta. Neposredni stroški so vključeni v oceno celotnega proračuna projekta.

Upravičeni so naslednji neposredni stroški:

II.1.1   Stroški za osebje

1.

Stroški za osebje, dodeljeno projektu, tj. plače, prispevki za socialno varnost in drugi predpisani stroški, so upravičeni, če se ujemajo z običajno politiko plač upravičenca.

2.

Za mednarodne organizacije lahko upravičeni stroški osebja vključujejo sredstva za kritje stroškov predpisanih obveznosti in drugih upravičenih stroškov v zvezi s plačo.

3.

Ustrezni stroški plač osebja javnih organov so upravičeni, če so povezani s stroški dejavnosti, ki jih pristojni javni organi ne bi izvedli, če se zadevni projekt ne bi izvajal; to osebje se začasno napoti ali dodeli za izvajanje projekta s pisnim sklepom končnega upravičenca.

4.

Stroški osebja se podrobno opredelijo v načrtovanem proračunu, pri čemer je treba navesti naloge in število osebja.

II.1.2   Potni stroški in stroški bivanja

1.

Za neposredne upravičene stroške veljajo potni stroški in stroški bivanja za osebje ali druge osebe, ki sodelujejo v dejavnostih projekta in ki morajo potovati zaradi izvajanja projekta.

2.

Potni stroški so upravičeni na podlagi dejansko nastalih stroškov. Stopnje povračila temeljijo na najcenejši obliki javnega prevoza in letalski prevozi se praviloma dovolijo samo za potovanja, daljša od 800 km (povratno potovanje), ali ko geografska oddaljenost namembnega kraja upravičuje potovanje z letalom. V primeru prevoza z lastnim vozilom se stroški običajno povrnejo na podlagi cen uporabe javnega prevoza ali na podlagi stopenj kilometrine v skladu z objavljenimi uradnimi pravili v zadevni državi članici ali stopenj kilometrine, ki jih uporablja končni upravičenec.

3.

Stroški bivanja so upravičeni na podlagi dejansko nastalih stroškov ali dnevnic. Kadar ima organizacija lastne dnevne stopnje (dnevnice), se te uporabljajo v okviru zgornjih mej, ki jih država članica določi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Za dnevnice običajno velja, da pokrivajo stroške za lokalni prevoz (vključno s taksiji), nastanitev, prehrano, lokalne telefonske pogovore in druge manjše izdatke.

II.1.3   Oprema

II.1.3.1   Splošna pravila

1.

Stroški, povezani z nakupom opreme, so upravičeni samo, če so bistveni za izvajanje projekta. Oprema ima tehnične značilnosti, ki jih zahteva projekt, in je skladna z veljavnimi merili in standardi.

2.

Izbira med zakupom, najemom ali nakupom mora vedno temeljiti na najcenejši možnosti. Če pa zakup ali najem nista možna zaradi kratkotrajnosti projekta ali hitre amortizacije opreme, je nakup sprejemljiv.

II.1.3.2   Najem in zakup

Izdatki, povezani s posli najema in zakupa, so upravičeni do sofinanciranja ob upoštevanju pravil, določenih v državi članici, nacionalne zakonodaje in prakse ter trajanja najema ali zakupa za namene projekta.

II.1.3.3   Nakup

1.

Kadar je oprema kupljena med trajanjem projekta, mora biti v proračunu določeno, ali so upravičeni in vključeni vsi stroški ali samo delež amortizacije opreme, ki ustreza trajanju uporabe za namene projekta in stopnji dejanske uporabe za namene projekta. Delež amortizacije opreme se izračuna v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.

2.

Oprema, ki je bila kupljena pred začetkom projekta, vendar se uporablja za namene projekta, je upravičena na podlagi amortizacije. Ti stroški pa niso upravičeni, če je bila oprema prvotno kupljena z donacijo Skupnosti.

3.

Za posamezne predmete, ki stanejo manj kot 20 000 EUR, so celotni stroški nakupa upravičeni, če je oprema kupljena pred zadnjimi tremi meseci trajanja projekta. Za posamezne predmete, ki stanejo 20 000 EUR ali več, so celotni stroški nakupa upravičeni le na podlagi amortizacije.

II.1.4   Nepremičnine

II.1.4.1   Splošna pravila

V primeru nakupa, gradnje, prenove ali najema nepremičnin imajo nepremičnine tehnične značilnosti, ki jih zahteva projekt, in so skladne z veljavnimi merili in standardi.

II.1.4.2   Nakup, gradnja ali prenova

1.

Kadar je pridobitev nepremičnin bistvena za izvajanje projekta in jasno povezana z njegovimi cilji, sta nakup nepremičnin, tj. že zgrajenih zgradb, ali gradnja nepremičnin upravičena do sofinanciranja pod spodaj navedenimi pogoji in brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov:

(a)

pridobi se potrdilo neodvisnega pooblaščenega cenilca ali ustrezno pooblaščenega uradnega organa, ki ugotovi, da nakupna cena ne presega tržne vrednosti, in bodisi potrdi, da so nepremičnine v skladu z nacionalnimi predpisi, bodisi natančno navede točke, ki niso skladne in jih končni upravičenec namerava odpraviti v okviru projekta;

(b)

nepremičnine niso bile kupljene z donacijo Skupnosti kadar koli pred izvajanjem projekta;

(c)

nepremičnine se morajo uporabljati izključno za namen, naveden v projektu, za obdobje najmanj petih let po datumu zaključka projekta;

(d)

upravičen je le tisti delež amortizacije teh sredstev, ki ustreza trajanju uporabe za namene projekta in stopnji dejanske uporabe za namene projekta; amortizacija se izračuna v skladu z nacionalnimi računovodskimi pravili.

2.

Pod zgoraj navedenim pogojem (c) odstavka 1 so celotni stroški prenove, posodobitve ali popravljanja zgradb upravičeni do najvišjega zneska 100 000 EUR. Nad tem pragom se uporabljata pogoja (c) in (d) iz odstavka 1.

II.1.4.3   Najem

Najem nepremičnin je upravičen do sofinanciranja, če obstaja jasna povezava med najemom in cilji zadevnega projekta, pod spodaj navedenimi pogoji in brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih predpisov:

(a)

nepremičnine niso bile kupljene z donacijo Skupnosti;

(b)

nepremičnine se uporabljajo samo za izvajanje projekta. V nasprotnem primeru je upravičen samo tisti delež stroškov, ki ustreza uporabi za namene projekta.

II.1.5   Potrošni material, zaloge in splošne storitve

Stroški za potrošni material, zaloge in splošne storitve so upravičeni, če so opredeljivi in neposredno potrebni za izvajanje projekta.

II.1.6   Sklepanje pogodb s podizvajalci

1.

Na splošno morajo biti končni upravičenci sposobni sami upravljati projekte. Znesek za naloge, oddane v podizvajanje v okviru projekta, mora biti jasno naveden v sporazumu o donaciji.

2.

Izdatki, povezani z naslednjimi podizvajalskimi pogodbami, niso upravičeni do sofinanciranja Sklada:

(a)

oddajanje v podizvajanje nalog, povezanih s splošnim upravljanjem projekta;

(b)

oddajanje del podizvajalcem, ki povečuje stroške projekta, ne da bi se povečala njegova sorazmerna vrednost;

(c)

podizvajalske pogodbe, sklenjene s posredniki ali svetovalci, v katerih je plačilo določeno kot odstotek skupnega stroška projekta, razen če takega plačila ne utemelji končni upravičenec s sklicevanjem na dejansko vrednost opravljenega dela ali storitev.

3.

Podizvajalci se v zvezi z vsemi podizvajalskimi pogodbami zavežejo, da revizijskim in nadzornim organom zagotovijo vse potrebne podatke, povezane z dejavnostmi podizvajalca.

II.1.7   Stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev, povezanih s sofinanciranjem Unije

Stroški, potrebni za izpolnjevanje zahtev, povezanih s sofinanciranjem Unije, kot so oglaševanje, preglednost, vrednotenje projekta, zunanja revizija, bančne garancije, stroški prevajanja itd., so upravičeni kot neposredni stroški.

II.1.8   Stroški za strokovnjake

Upravičeni so stroški pravnega svetovanja, notarski stroški ter stroški za tehnične in finančne strokovnjake.

II.1.9   Posebni stroški v zvezi s ciljnimi skupinami

1.

Posebni stroški za ciljne skupine v skladu z ukrepi, navedenimi v členu 5 temeljnega akta, bodo predstavljali podporo v celoti ali delno podporo v obliki:

(a)

stroškov, ki jih ima upravičenec s ciljnimi skupinami;

(b)

stroškov, ki jih imajo povratniki in ki jih povrne končni upravičenec; ali

(c)

pavšalnih zneskov, ki se ne povrnejo (kot v primeru manjše začetne podpore za gospodarske dejavnosti in denarne spodbude za povratnike, kakor je opisano v členu 5(8) in (9) temeljnega akta).

2.

Navedeni stroški so upravičeni pod naslednjimi pogoji:

(a)

končni upravičenec hrani vse potrebne podatke in dokaze, da osebe ustrezajo posebnim ciljnim skupinam in razmeram, določenim v členu 5 temeljnega akta, ter so tako upravičene do prejema take pomoči;

(b)

končni upravičenec hrani potrebne informacije o povratnikih, ki prejemajo to pomoč, da se omogoči pravilna identifikacija teh oseb, datumu njihove vrnitve v matično državo, ter dokazila, da so navedene osebe prejele to pomoč;

(c)

končni upravičenec hrani dokazila o zagotovljeni podpori (kot so računi in potrdila o prejemkih), v primeru pavšalnega zneska pa je treba hraniti dokazila o tem, da so navedene osebe prejele to podporo.

Hramba in obdelava zgoraj navedenih podatkov morata biti v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov.

3.

Ukrepi pomoči po vrnitvi v tretjo državo, kot so pomoč za usposabljanje in zaposlovanje, kratkoročni ukrepi za ponovno vključevanje in pomoč po vrnitvi, kot so opisani v členu 5(5), (8) oziroma (9) temeljnega akta, se ne izvajajo dlje od 12 mesecev po datumu vrnitve državljana tretje države.

II.2   Posredni upravičeni stroški

1.

Posredni upravičeni stroški ukrepa so stroški, ki jih ob upoštevanju pogojev upravičenosti iz točke I.1.1 ni mogoče opredeliti kot posebnih stroškov ukrepa, neposredno povezanih z njegovim izvajanjem.

2.

Z odstopanjem od točke I.1.1.(e) in točke 1.5 so lahko posredni stroški, ki nastanejo pri izvajanju ukrepa, upravičeni do financiranja v pavšalnem znesku ne več kot 7 % vseh neposrednih upravičenih stroškov.

3.

Organizacije, ki prejemajo donacijo za poslovanje iz proračuna Unije, ne morejo vključiti posrednih stroškov v svoj načrtovani proračun.

III.   Neupravičeni izdatki

Naslednji stroški niso upravičeni:

(a)

DDV, razen če končni upravičenec lahko dokaže, da ga ne more dobiti povrnjenega;

(b)

donos kapitala, dolgovi in stroški dolžniške obveznosti, negativne obresti, devizne provizije in izgube, rezervacije za izgube ali morebitne bodoče obveznosti, plačilo dolgovanih obresti, dvomljivi dolgovi, globe, denarne kazni, stroški sodnih postopkov in prekomerni ali nepotrebni izdatki;

(c)

stroški za reprezentanco izključno za projektno osebje; razumni stroški za gostoljubje na družabnih dogodkih, ki jih upravičuje projekt, kot je srečanje ob koncu projekta ali srečanja usmerjevalne skupine projekta, so dovoljeni;

(d)

stroški, ki jih je prijavil končni upravičenec in so bili kriti v okviru drugega projekta ali delovnega programa, ki prejema donacijo Skupnosti;

(e)

nakup zemljišč;

(f)

prispevki v naravi.

IV.   Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.

Vsi stroški, potrebni za izvajanje Sklada, ki nastanejo odgovornemu organu, pooblaščenemu organu, revizijskemu organu, organu za potrjevanje ali drugemu organu, ki pomaga pri nalogah, navedenih v odstavku 2, so upravičeni v okviru tehnične pomoči v mejah, določenih v členu 17 temeljnega akta.

2.

To vključuje naslednje izdatke:

(a)

izdatke, povezane s pripravo, izbiro, ocenjevanjem, upravljanjem in spremljanjem ukrepov;

(b)

izdatke, povezane z revizijami in pregledi ukrepov ali projektov na kraju samem;

(c)

izdatke, povezane z ocenjevanjem ukrepov ali projektov;

(d)

izdatke, povezane z informacijami, razširjanjem in preglednostjo v zvezi z ukrepi;

(e)

izdatke za pridobitev, namestitev in vzdrževanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje skladov;

(f)

izdatke za seje nadzornih odborov in pododborov v zvezi z izvajanjem ukrepov; ti izdatki lahko vključujejo tudi stroške strokovnjakov in drugih udeležencev teh odborov, vključno z udeleženci iz tretjih držav, če je njihova navzočnost bistvena za učinkovito izvajanje ukrepov;

(g)

izdatke za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje Sklada.

3.

Opraviti je treba dejavnosti, povezane s tehnično pomočjo, in izvršiti ustrezna plačila po 1. januarju tistega leta, ki je navedeno v sklepu o financiranju, s katerim se odobrijo letni programi držav članic. Obdobje upravičenosti traja do roka za predložitev končnega poročila o izvajanju letnega programa.

4.

Vsa javna naročila je treba izvesti v skladu z nacionalnimi pravili o javnih naročilih, ki so določena v državi članici.

5.

Države članice lahko izvedejo ukrepe tehnične pomoči za ta sklad skupaj z ukrepi tehnične pomoči za nekatere ali vse štiri sklade. Vendar je v tem primeru samo tisti delež stroškov, uporabljen za izvajanje skupnega ukrepa, ki ustreza temu skladu, upravičen do financiranja iz tega sklada, države članice pa zagotovijo, da:

(a)

se delež stroškov za skupni ukrep razumno in preverljivo pripiše ustreznemu skladu ter

(b)

ne pride do dvojnega financiranja stroškov.“


(1)  Če je to primerno.“

(2)  Pri čemer je ‚N‘ leto, navedeno v sklepu o financiranju, s katerim se odobrijo letni programi držav članic.