4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/1

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmni dodatek za kokoši nesnice in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Uporaba Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M je bila brez časovne omejitve dovoljena za piščance za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (2) in za prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2005 (3), za deset let pa za salmonide in kozice z Uredbo Komisije (ES) št. 911/2009 (4) ter za odstavljene pujske z Uredbo Komisije (ES) št. 1120/2010 (5).

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M za kokoši nesnice. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 5. oktobra 2010 (6) navedla, da Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da njegova uporaba občutno povečuje nesnost ciljne živalske vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/4

(1)

Avstrija je zaprosila, da se v Prilogo II k Direktivi 2005/36/ES vključi deset programov usposabljanja za zdravstveno nego. Te programe usposabljanja ureja Odlok o posebnih nalogah v zdravstveni negi in oskrbi (GuK-SV BGBl II št. 452/2005) ter Odlok o nalogah usposabljanja in upravljanja v zdravstveni negi in oskrbi (GuK-LFV BGBl II št. 453/2005).

(2)

Ker ti avstrijski programi ponujajo raven usposabljanja, enakovredno tisti, določeni s členom 11(c)(i) Direktive 2005/36/ES, ki zagotavlja primerljiv poklicni standard in udeleženca usposabljanja pripravi za primerljivo raven odgovornosti in nalog, je na podlagi člena 11(c)(ii) upravičena njihova vključitev v Prilogo II k Direktivi 2005/36/ES.

(3)

Portugalska je poslala utemeljeno zahtevo, da se pod točko 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES vključi specialistično medicinsko usposabljanje za internistično onkologijo.

(4)

Cilj internistične onkologije je zagotoviti sistemsko zdravljenje raka. Zdravljenje bolnikov z rakom se je v zadnjem desetletju zaradi znanstvenega napredka zelo spremenilo. Specialističnega medicinskega usposabljanja za internistično onkologijo ni na seznamu v točki 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES. Vendar se je internistična onkologija v več kot dveh petinah držav članic razvila v področje z ločenim in posebnim specialističnim medicinskim usposabljanjem, kar upravičuje njeno vključitev v točko 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES.

(5)

Da se zagotovi zadovoljivo visoka raven specialističnega medicinskega usposabljanja, mora obdobje usposabljanja, ki je potrebno za avtomatično priznanje medicinske specializacije v internistični onkologiji, trajati najmanj 5 let.

(6)

Francija je poslala utemeljeno zahtevo, da se pod točko 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES vključi specialistično medicinsko usposabljanje za klinično genetiko.

(7)

Klinična genetika je specializirano področje, ki mora spremljati hiter razvoj znanosti na področju genetike in njegove posledice za številna specializirana področja, kot so onkologija, fetalna medicina, pediatrija in kronične bolezni. Vse pomembnejša je tudi vloga klinične genetike pri odkrivanju in preprečevanju številnih patologij. Specialističnega medicinskega usposabljanja za klinično genetiko ni na seznamu v točki 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES. Vendar se je klinična genetika v več kot dveh petinah držav članic razvila v področje z ločenim in posebnim specialističnim medicinskim usposabljanjem, kar upravičuje njeno vključitev v točko 5.1.3 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES.

(8)

Da se zagotovi zadovoljivo visoka raven specialističnega medicinskega usposabljanja, mora obdobje usposabljanja, ki je potrebno za avtomatično priznanje medicinske specializacije v klinični genetiki, trajati najmanj 4 leta.

(9)

Direktivo 2005/36/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za priznavanje poklicnih kvalifikacij –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/8

(1)

Uredba (ES) št. 689/2008 določa izvajanje Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki je bila podpisana 11. septembra 1998 in odobrena v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 2003/106/ES (2).

(2)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 689/2008 je treba spremeniti, da bi se upoštevali ureditveni ukrepi za nekatere kemikalije, sprejeti v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (3), Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (4) in Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (5).

(3)

Prilogo V k Uredbi (ES) št. 689/2008 je treba spremeniti, da se upoštevajo sklepi, ki so bile sprejeti za določene kemikalije v okviru Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (Stockholmska konvencija), podpisana 22. maja 2001 in odobrena s strani Skupnosti s Sklepom Sveta 2006/507/ES (6), in nadaljnji regulativni ukrepi za te kemikalije, ki so bili sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (7). Tudi Prilogo V je treba spremeniti, da bo v njej upoštevan regulativni ukrep o prepovedi izvoza določenih kemikalij razen obstojnih organskih onesnaževal.

(4)

Snovi difenilamin, triazoksid in triflumuron niso bile vključene kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in se tako ne smejo uporabljati kot pesticidi ter jih je treba dodati na seznama kemikalij iz dela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Ker so bili vloženi novi zahtevki, zaradi katerih bo treba sprejeti nove sklepe o vključitvi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se sklep o dodajanju teh aktivnih snovi na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008 ne uporablja, dokler niso sprejeti novi sklepi o statusu teh kemikalij.

(5)

Snovi bifentrin in metilditiokarbaminska kislina nista bili vključeni kot aktivni snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS; kar zadeva Direktivo 98/8/ES sta bili ti dve snovi že opredeljeni in priglašeni za presojo. Kot rezultat sta bifentrin in metilditiokarbaminska kislina strogo omejeni na uporabo kot pesticida, ker je uporaba obeh snovi skoraj popolnoma prepovedana, kljub dejstvu, da ju države članice lahko dovoljujejo dokler ni sprejeta odločitev na podlagi Direktive 98/8/ES. Zato je primerno, da se bifentrin in metilditiokarbaminska kislina dodata na seznam kemikalij iz dela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EC) št. 689/2008. Ker so bili vloženi novi zahtevki, zaradi katerih bo treba sprejeti nove sklepe o vključitvi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se sklep o dodajanju teh aktivnih snovi na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008 ne uporablja, dokler ne bo sprejet nov sklep o statusu teh kemikalij.

(6)

Snov karbosulfan ni bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in se tako ne sme uporabljati kot pesticid ter jo je zato treba dodati na seznam kemikalij iz dela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Vključitev karbosulfan v del 2 Priloge I je bila začasno odložena, zaradi vložitve nove vloge za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS na podlagi člena 13 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (8). Ta novi zahtevek je vlagatelj umaknil, tako da ni več razloga, da snovi ne bi vključili v del 2 Priloge I. Snov karbosulfan je zato treba dodati na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(7)

Snov trifluralin ni bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in se trifluralin ne sme uporabljati kot pesticid ter jo je zato treba dodati na seznama kemikalij izdela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Vključitev trifluralina v del 2 Priloge I je bila odložena, ker je bil v skladu s členom 13 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 vložen nov zahtevek za vklučitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Zaradi tega novega zahtevka je bil ponovno sprejet sklep, s katerim se snov trifluralin v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS ni vključila kot aktivna snov, zaradi česar se ne sme uporabljati kot pesticid ter ni več razloga, da trifluralina ne bi vključili v del 2 Priloge I. Snov trifluralin je zato treba dodati na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(8)

Snov Klortal dimetil ni bila vključena kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS in se tako ne sme uporabljati kot pesticid ter jo je zato treba dodati na seznama kemikalij, ki sta vključena v dela 1 in 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(9)

Kemikalije klordekon, heksabromobifenil, heksaklorocikloheksani, lindan in pentabromodifenil eter se dodajo na seznam kemikalij iz dela 1 Priloge V k Uredbi (ES) št. 689/2008, katerih izvoz je prepovedan. Zato teh kemikalij ni več treba navajati v delih 1 in 2 Priloge I navedene uredbe in jih je treba zato izbrisati.

(10)

Kemikalije heksabromobifenil, heksaklorocikloheksan (HCH) in lindan so že vsebovani v seznamu dela 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 689/2008. Njihovo vključitev v del 1 Priloge V navedene uredbe je zato treba odražati tudi v tem delu 3 Priloge I.

(11)

Uredba Komisije (EU) št. 757/2010 z dne 24. avgusta 2010 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog I in III (9) izvaja odločitve, sprejete v okviru Stockholmske konvencije o vključitvi klordekona, pentaklorobenzena, heksabromobifenila, heksaklorocikloheksanov, lindana, tetrabromodifenil etra, pentabromodifenila etra, heksabromodifenil etra in heptabromodifenil etra v del 1 Priloge A k Stockholmski konvenciji, tako da te kemikalije vključuje v del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 850/2004. Zato je treba te kemikalije vključiti v del 1 Priloge V k Uredbi (ES) št. 689/2008.

(12)

Uredba (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (10) prepoveduje izvoz kovinskega živega srebra ter določenih spojin in zmesi živega srebra iz Evropske unije v tretje države. V skladu s tem je treba te kemikalije dodati na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge V k Uredbi (ES) št. 689/2008. Obenem je treba spremeniti vnos spojin živega srebra v delu 1 Priloge I, da se upošteva prepoved izvoza določenih spojin živega srebra in trenutni status spojin živega srebra na podlagi Direktive 98/8/ES.

(13)

Prilogi I V k Uredbi (ES) št. 689/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Da bi države članice in industrija imele na voljo dovolj časa, da sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe, je treba njeno uporabo odložiti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

1.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.

Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/15

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pecorino Sardo“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/17

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Chianti Classico“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2446/2000 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/19

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Robiola di Roccaverano“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/21

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/23

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 199/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/25

(1)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 447/2010 (2) se začenja postopek javnega razpisa za prodajo posnetega mleka v prahu v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, mora Komisija v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 določiti najnižjo prodajno ceno ali sprejeti odločitev, da se najnižja prodajna cena ne določi.

(3)

Glede na ponudbe, prispele na 17. posamični razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/26

(1)

Italija je 26. februarja 2002 v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS prejela vlogo podjetja Bayer CropScience za vključitev aktivne snovi bispiribaka (ki se imenuje tudi bispiribak natrij glede na obliko vsebnosti aktivne snovi v reprezentativni obliki, na kateri temelji dokumentacija) v Prilogo I Direktive 91/414/EGS. Odločba Komisije 2003/305/ES (2) priznava „popolnost“ dokumentacije, kar pomeni, da bi se lahko štela kot zadovoljiva ali da načeloma izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(2)

Vplivi navedene aktivne snovi na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Imenovana država članica poročevalka je osnutek poročila o oceni predložila 1. avgusta 2003.

(3)

Osnutek poročila o oceni so 12. julija 2010 pregledali strokovnjaki držav članic in Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo bispiribak (3). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. januarja 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu glede bispiribaka.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bispiribak, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile preučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti bispiribak v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(5)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti potrditvene informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vlagatelj predloži dodatne informacije in potrdi oceno tveganja glede možnosti onesnaženja podtalnice z metaboliti M03 (4), M04 (5) in M10 (6).

(6)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bispiribak, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice morajo v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe začasne registracije preoblikovati v dokončne registracije, jih spremeniti ali umakniti. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(7)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje bispiribak kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. januarja 2013 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo ali

(b)

če sredstvo vsebuje bispiribak kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. januarja 2013 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/29

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval triflumuron. Z Odločbo Komisije 2009/241/ES (4) je bilo odločeno, da se triflumuron ne vključi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(2)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5).

(3)

Zahtevek je bil predložen Italiji, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 določena za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi Komisije 2009/241/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(4)

Italija je ocenila nove informacije in podatke, ki jih je predložil vlagatelj, ter pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 5. marca 2010 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(5)

Agencija je dodatno poročilo poslala v pripombe drugim državam članicam in vlagatelju ter Komisiji posredovala prejete pripombe. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije so dodatno poročilo pregledali strokovnjaki držav članic in Agencije. Agencija je nato 9. decembra 2010 (6) svoje sklepe o triflumuronu predložila Komisiji. Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. januarja 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu triflumurona.

(6)

Dodatno poročilo države članice poročevalke in nov sklep Agencije vsebujeta pomisleke, ki so razlog za nevključitev. Zlasti se na podlagi razpoložljivih informacij izpostavljenost potrošnikov ni izkazala za sprejemljivo, ker ni dovolj informacij o učinkih in ravneh nekaterih pomembnih ostankov. Ni bila možna ocena akutnega tveganja za metabolit M07 (7), ker na podlagi podatkov ni bilo mogoče določiti akutnega referenčnega odmerka za ta metabolit. Poleg tega ni bilo podatkov, ki bi omogočali ustrezno opredelitev ostankov in oceno ravni ostankov v proizvodih iz predelanega sadja.

(7)

Nove informacije, ki jih je predložil vlagatelj, so omogočile oceno izpostavljenosti potrošnikov. Po razpoložljivih informacijah je izpostavljenost potrošnikov sprejemljiva.

(8)

Zato se na podlagi dodatnih podatkov in informacij, ki jih je predložil vlagatelj, lahko izločijo posebni pomisleki, ki so bili razlog za nevključitev. Drugih odprtih znanstvenih vprašanj ni bilo.

(9)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo triflumuron, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti pri uporabah, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti triflumuron v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(10)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vlagatelj predloži dodatne informacije o dolgoročnem tveganju za ptice ter tveganju za vodne nevretenčarje in razvoj čebelje zalege.

(11)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/32

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval bupirimat.

(2)

V skladu s členom 11(e) Uredbe (ES) št. 1490/2002 je prijavitelj umaknil svoj zahtevek za vključitev navedene aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS v dveh mesecih od prejema osnutka poročila o oceni. Zato je bila v zvezi z nevključitvijo bupirimata sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi (4).

(3)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del delovnega programa iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5).

(4)

Zahtevek je bil predložen Nizozemski, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Nizozemska je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 26. novembra 2009 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter Komisiji posredovala prejete pripombe. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 20. septembra 2010 Komisiji predstavila svoje sklepe o bupirimatu (6). Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. januarja 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu glede bupirimata.

(6)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bupirimat, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile preučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti bupirimat v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(7)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vlagatelj predloži dodatne informacije in potrdi degradacijo tal, parametre kinetike, parametre adsorpcije in desorpcije za glavni metabolit De-etil-bupirimat (DE-B) v tleh.

(8)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(9)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bupirimat, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(10)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7), so pokazale, da se lahko pojavijo težave pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I.

(11)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(12)

Odločba 2008/934/ES določa nevljučitev bupirimata in preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, do 31. decembra 2011. V Prilogi k navedeni odločbi je treba črtati vrstico, ki zadeva bupirimat.

(13)

Zato je primerno Odločbo 2008/934/ES ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje bupirimat kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. maja 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo ali

(b)

če sredstvo vsebuje bupirimat kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. maja 2015 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/37

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval dietofenkarb.

(2)

V skladu s členom 11e Uredbe (ES) št. 1490/2002 je prijavitelj umaknil svoj zahtevek za vključitev navedene aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS v dveh mesecih od prejema osnutka poročila o oceni. Zato je bila za nevključitev dietofenkarba sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi (4).

(3)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5).

(4)

Zahtevek je bil predložen Franciji, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Francija je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 21. decembra 2009 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v pripombe drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 7. septembra 2010 Komisiji predložila svoje sklepe o dietofenkarbu (6). Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. januarja 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu dietofenkarba.

(6)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dietofenkarb, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti pri uporabah, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti dietofenkarb v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov.

(7)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vlagatelj predloži dodatne informacije, ki potrjujejo morebitno absorpcijo metabolita 6-NO2-DFC v naslednjih posevkih in oceno tveganja za neciljne členonožce.

(8)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba določiti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(9)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo dietofenkarb, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od tega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(10)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7), so pokazale, da se lahko pojavijo težave pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij glede dostopa do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I.

(11)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(12)

Odločba 2008/934/ES določa nevključitev dietofenkarba in preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov, do 31. decembra 2011. V Prilogi k navedeni odločbi je treba črtati vrstico o dietofenkarbu.

(13)

Zato je primerno Odločbo 2008/934/ES ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje dietofenkarb kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. maja 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo, ali

(b)

če sredstvo vsebuje dietofenkarb kot eno od več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. maja 2015 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/41

(1)

Člen 15(7) Sklepa Sveta 2003/479/ES (1) in člen 15(6) Sklepa Sveta 2007/829/ES (2) določata, da se dnevna in mesečna nadomestila nacionalnih strokovnjakov in vojaških uslužbencev, dodeljenih generalnemu sekretariatu Sveta, vsako leto uskladijo brez učinka za nazaj na podlagi prilagoditve osnovnih plač uradnikov Unije v Bruslju in Luxembourgu.

(2)

V Sklepu Sveta 2010/248/EU (3) so bile uporabljene stopnje iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009 (4), in sicer z učinkom od 1. maja 2010.

(3)

Sodišče je v sodbi z dne 24. novembra 2010 v zadevi C-40/10 razveljavilo člen 2 in člene 4 do 18 Uredbe (EU, Euratom) št. 1296/2009, ki so določali stopnjo letne prilagoditve za leto 2009 v višini + 1,85 %. Svet je z Uredbo (EU, Euratom) št. 1190/2010 (5) spremenil Uredbo (ES, Euratom) št. 1296/2009, z določitvijo stopnje letne prilagoditve za leto 2009 v višini + 3,7 %.

(4)

Sklep 2010/248/EU bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V členu 15(1) Sklepa 2003/479/ES in členu 15(1) Sklepa 2007/829/ES se zneska 30,75 EUR in 122,97 EUR nadomestita z zneskoma 31,89 EUR oziroma 127,52 EUR.“;

2.

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   V členu 15(2) Sklepa 2003/479/ES in členu 15(2) Sklepa 2007/829/ES se tabela nadomesti z naslednjim:

3.

v členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   V členu 15(4) Sklepa 2003/479/ES se znesek 30,75 EUR nadomesti z zneskom 31,89 EUR.“.

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/43

(1)

Člen 15(6) Sklepa 2007/829/ES določa, da se dnevna in mesečna nadomestila nacionalnih strokovnjakov in vojaških uslužbencev, dodeljenih generalnemu sekretariatu Sveta, vsako leto uskladijo brez učinka za nazaj na podlagi prilagoditve osnovnih plač uradnikov Unije v Bruslju in Luxembourgu.

(2)

Svet je z Uredbo (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2010 (2) sprejel prilagoditev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v višini 0,1 % –

1.

v členu 15(1) se zneska 31,89 EUR oziroma 127,52 EUR nadomestita z naslednjim:

„31,92 EUR in 127,65 EUR“;

2.

tabela v členu 15(2) se nadomesti z naslednjim:

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/44

(1)

Francoska republika je z dopisom z dne 23. januarja 2009 Komisijo uradno obvestila, da namerava skupini France Télévisions za leto 2009 dodeliti proračunsko pomoč v višini 450 milijonov EUR, že določeno v zakonu o javnih financah. Komisija je 13. marca 2009 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Francoska republika predložila 25. maja 2009. V tem dopisu je Francoska republika razširila predmet priglasitve in navedla, da namerava vzpostaviti trajni in večletni mehanizem javnega financiranja skupine France Télévisions, v katerega bo vključena letna pomoč.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 1. septembra 2009 po eni strani menila, da je proračunska pomoč, izglasovana za leto 2009, združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), in po drugi strani obvestila Francosko republiko o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi z novim mehanizmom javnega financiranja skupine France Télévisions za prihodnja leta.

(3)

Francoska republika je pripombe predložila 7. oktobra 2009.

(4)

Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevni pomoči.

(5)

Komisija je v zvezi s tem prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Francoski republiki, da bi ta lahko odgovorila nanje; pripombe Francoske republike je prejela z dopisom z dne 15. januarja 2010.

(6)

Francoska republika je 23. aprila, 19. maja in 22. junija 2010 Komisiji predložila pojasnila in dodatne informacije.

(7)

Večletni mehanizem financiranja, ki je predmet tega sklepa, spada v okvir financiranja nalog javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, ki ga je Komisija proučila v odločbah z dne 10. decembra 2003 (3), 20. aprila 2005 (4), 16. julija 2008 (5) in 1. septembra 2009 (6). Vendar se ta ukrep razlikuje od ukrepov, ki so bili predmet odločb iz let 2003, 2005 in 2008. S proračunskimi pomočmi, podrobneje opisanimi v nadaljevanju, se bodo zlasti povečala javna sredstva, dodeljena skupini France Télévisions iz naslova televizijske naročnine (redevance audiovisuelle, zdaj contribution à l’audiovisuel public), ki je bila predmet odločbe Komisije z dne 20. aprila 2005 in ki kot veljavna pomoč ni bila spremenjena z novimi določbami. Namen teh dveh javnih virov je pokrivati stroške naloge javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, od katerih se odštejejo ustvarjeni čisti komercialni prihodki.

(8)

Glavne določbe o novem mehanizmu javnega financiranja vsebuje zakon št. 2009-258 z dne 5. marca 2009 o avdiovizualni komunikaciji in novi storitvi javne televizije. Priglašena pomoč je del širše, zakonsko predvidene reforme struktur in nalog splošnega gospodarskega pomena na področju javnih avdiovizualnih medijev. Z zakonom so tako spremenjene zakonske določbe, ki urejajo naloge javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, in zlasti zakon št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 o svobodi komunikacij. Te naloge so natančneje opredeljene v specifikaciji in pogodbi o ciljih in sredstvih skupine France Télévisions, ki sta odobreni s predpisi za izvajanje zakona o svobodi komunikacij. Zakon št. 2009-258 z dne 5. marca 2009 vsebuje tudi finančne določbe, s katerimi se po eni strani spreminja davčni zakonik in po drugi strani potrjuje načelo dodelitve proračunskih sredstev skupini France Télévisions, določene v zakonu o javnih financah.

(9)

Skupina France Télévisions je delniška družba, ustanovljena na podlagi člena 44-I zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 o svobodi komunikacij. S tem zakonom, kakor je bil spremenjen, je bilo ustanovljeno eno samo podjetje, skupina France Télévisions, v katerem so povezani različni pravni subjekti prej različnih radiotelevizij. To podjetje je pod ekonomskim in finančnim nadzorom francoske države. Kapital podjetja je razdeljen v imenske delnice, katerih lastnica je lahko samo država. V upravnem odboru je poleg predsednika še štirinajst članov s petletnim mandatom, in sicer dva poslanca, ki ju imenujeta odbora za kulturne zadeve v narodni skupščini in senatu, pet predstavnikov države, pet oseb, ki jih imenuje Conseil Supérieur de l’Audiovisuel (vrhovni svet za avdiovizualno politiko), in dva predstavnika zaposlenih.

(10)

France Télévisions je prva francoska radiotelevizijska skupina. Zaposluje približno 11 000 oseb in vključuje televizije France 2, France 3, France 4, France 5 in France Ô, ki oddajajo na ozemlju metropolitanske Francije, ter družbo RFO, ki povezuje javne radie in televizije, ki oddajajo v čezmorskih departmajih in ozemljih. V skupini so tudi služba za trženje oglaševalskega prostora, čeprav se proučuje njena ukinitev, in družbe za dejavnosti diverzifikacije. Nekatere televizije skupine France Télévisions pokrivajo več držav članic, zlasti Belgijo in Luksemburg.

(11)

Promet skupine France Télévisions je v letu 2007, zadnjem poslovnem letu pred napovedjo reforme javnih avdiovizualnih medijev, znašal 2 927 milijonov EUR, od katerih 64,2 % izvira iz naročnin, 28,1 % iz prihodkov od oglaševanja (oglaševanje in sponzoriranje) in 7,7 % iz drugih prihodkov. V letih 2003 do 2007 je delež različnih delov prometa ostal sorazmerno nespremenjen, pri čemer je delež prihodkov od oglaševanja in sponzoriranja nihal v razponu 30 % do 28 %. Celotna skupina je v letih od 2003 do 2007 vsako leto dosegla zmerno pozitiven čisti poslovni izid, katerega skupni znesek za to obdobje je 99 milijonov EUR.

(12)

Ta trend se je obrnil po napovedi reforme javnih avdiovizualnih medijev januarja 2008, ki je vključevala zlasti dokončno odpravo prihodkov od oglaševanja. V poslovnem letu 2008 je skupina France Télévisions ustvarila izgubo, imela je negativen čisti poslovni izid v višini [50–100] (7) milijonov EUR (od tega –[50–100] milijonov EUR za dejavnost javne službe) zlasti zaradi velikega upada prihodkov od oglaševanja, ki ga izjemna dodelitev kapitala v višini 150 milijonov EUR, ki jo je Komisija potrdila v odločbi z dne 16. julija 2008, ni mogla popolnoma omejiti. Po začetku veljavnosti reforme javnih avdiovizualnih medijev je izplačana proračunska pomoč za leto 2009 v višini 415 milijonov EUR, ki jo je Komisija potrdila v odločbi z dne 1. septembra 2009, skoraj omilila posledice znižanja prihodkov od oglaševanja, skupina France Télévisions pa je ustvarila zmerno presežen čisti poslovni izid ([10–20] milijonov EUR). Kljub temu je dejavnost javne službe ustvarila manjšo izgubo v višini [0–5] milijonov EUR, pri čemer je treba pozitivni poslovni izid pripisati komercialnim družbam te skupine.

(13)

Dejavnosti in vodenje skupine France Télévisions v letih 2004–2008 ter položaj podjetja pred reformo javnih avdiovizualnih medijev so bili predmet sorazmerno kritičnega poročila francoskega računskega sodišča z naslovom „France Télévisions in nova javna televizija“. To poročilo, na katero se v pripombah sklicujejo nekatere zainteresirane tretje strani, je bilo sprejeto po posvetovanju in objavljeno 14. oktobra 2009, to je po odločitvi o začetku postopka. V poročilu je navedeno, da obstajajo neizkoriščene možnosti za napredek pri vodenju in ustvarjanju rezultatov skupine France Télévisions, poročilo pa vsebuje tudi priporočila za prihodnje izboljšanje v novem okviru reforme.

(14)

Člen 43-11 spremenjenega zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986, v katerem so navedene naloge javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, določa, da javne televizije „opravljajo naloge javne službe v splošnem interesu. Vsem delom javnosti ponujajo nabor programov in storitev, ki so raznoliki in pluralistični, si prizadevajo za kakovost in inovativnost ter spoštujejo človekove pravice in ustavno opredeljena demokratična načela. Njihova ponudba programov v analogni in digitalni tehniki na informativnem, kulturnem, izobraževalnem, razvedrilnem in športnem področju je raznolika. Spodbujajo demokratično razpravo, izmenjavo mnenj med različnimi deli prebivalstva ter socialno vključenost in državljanstvo. Izvajajo dejavnosti za spodbujanje socialne kohezije, kulturne raznolikosti in boja proti diskriminacijam ter predlagajo programe, v katerih se odraža raznolikost francoske družbe. Spodbujajo uporabo francoskega jezika in, če je smiselno, regionalnih jezikov ter poudarjajo raznolikost kulturne in jezikovne dediščine Francije. Prispevajo k razvoju in razširjanju intelektualnih in umetniških stvaritev ter državljanskega, ekonomskega, socialnega, znanstvenega in tehničnega znanja ter izobraževanju o avdiovizualnih in drugih medijih. Spodbujajo učenje tujih jezikov. Prispevajo k okoljskemu izobraževanju in izobraževanju za trajnostni razvoj. S prilagojenimi orodji spodbujajo dostop gluhih in naglušnih oseb do programov, ki jih oddajajo. Zagotavljajo poštenost, neodvisnost in pluralizem informacij ter pluralistično izražanje miselnih in mnenjskih usmeritev ob spoštovanju načela enakega obravnavanja in priporočil vrhovnega sveta za avdiovizualne medije. Organizacije v javnem avdiovizualnem sektorju pri opravljanju svojih nalog prispevajo k zunanjemu avdiovizualnemu delovanju, širjenju frankofonije in razširjanju francoske kulture in jezika po svetu. Prizadevajo si za razvijanje novih storitev, ki lahko obogatijo ali izpopolnijo njihovo ponudbo programov, ter novih tehnik produkcije in oddajanja programov in storitev avdiovizualne komunikacije. Parlamentu se vsako leto predloži poročilo o izvajanju določb tega člena.“

(15)

V zvezi s konkretnim prenosom teh nalog točka I člena 44 zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 določa, da mora skupina France Télévisions zasnovati in vključiti v program televizijske oddaje in storitve avdiovizualne komunikacije, ki ustrezajo nalogam javne službe, opredeljenim v členu 43-11 in specifikaciji iz člena 48 tega zakona.

(16)

V odloku št. 2009-796 z dne 23. junija 2009 je določena odslej enotna specifikacija za skupino France Télévisions. V specifikaciji je določen okvir dejavnosti televizij skupine France Télévisions z zavezujočimi programskimi obveznostmi predvajanja – pogosto v času največje gledanosti – dnevnih kulturnih oddaj, glasbenih oddaj, zlasti oddaj s klasično glasbo v izvedbi različnih evropskih in regionalnih orkestrov, oddaj z gledališkimi predstavami ali poljudnoznanstvenih oddaj (členi 4 do 7 specifikacije). Poleg tega mora skupina France Télévisions v vse svoje programe vključiti evropsko razsežnost, zlasti tako, da predvaja reportaže o načinih življenja ali kulturnih praksah v drugih državah članicah in oddaje z verskimi vsebinami o glavnih veroizpovedih, ki so razširjene v Franciji (člena 14 in 15 specifikacije). Navedeno je tudi, da mora pritegniti široko in uravnoteženo gledalstvo iz vseh skupin javnosti (člen 18).

(17)

Poleg tega država in skupina France Télévisions na podlagi člena 53 zakona št. 86-1067 o svobodi komunikacij skleneta večletne pogodbe o ciljih in sredstvih za obdobje od treh do petih let. V pogodbah o ciljih in sredstvih so ob upoštevanju nalog javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, določeni zlasti:

(18)

Trenutno so obveznosti javne službe skupine France Télévisions predmet pogodbe o ciljih in sredstvih za obdobje 2007–2010 „France Télévisions, prvi paket brezplačnih televizij digitalne dobe“ z dne 24. aprila 2007, ki so jo podpisali pristojni ministri in predsednik skupine France Télévisions. V pogodbi so v rubriki cilj I.2 „Spodbujanje vrednot identitete javne službe“ določeni cilji, razdeljeni na konkretne dejavnosti, ter kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki jih je treba doseči pri:

(19)

V pogodbi je tudi večletni finančni del, ki vsebuje določbo o prilagajanju, ki določa, da se država in skupina glede na gibanje prihodkov od oglaševanja dogovorita o prilagoditvi potrebe po javnih sredstvih, pri čemer se razume, da bodo presežki, ki ne bodo namenjeni znižanju teh potreb po javnih sredstvih, prednostno namenjeni za pokrivanje izdatkov za avdiovizualno ustvarjanje.

(20)

Po reformi je bil k veljavni pogodbi o ciljih podpisan dodatek za obdobje 2009–2012. S tem dodatkom, katerega finančni del je natančneje opisan v nadaljevanju, so okrepljene vrednote identitete javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, in določeni novi kvantitativni kazalniki, ki jih je treba doseči vsako leto na nekaterih področjih, navedenih v uvodni izjavi 18.

(21)

V novi specifikaciji za skupino France Télévisions je predvidena uvedba vrste inovativnih storitev, katerih namen je obogatiti uredniško ponudbo, kot so spletni dostop do komunikacijskih storitev, avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ali dopolnilne vsebine za obogatitev njenih programov. Prav tako je v dodatku k pogodbi o ciljih in sredstvih predvidena uvedba inovativnih storitev, zlasti brezplačnega ali plačljivega videa na zahtevo, mobilne televizije, internetnega predvajanja, mobilnih aplikacij in regionalnih ali tematskih spletnih televizij.

(22)

V skladu s členom 53 zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 upravni odbor skupine France Télévisions odobri osnutek pogodbe o ciljih in sredstvih te družbe, se posvetuje o letnem izvajanju te pogodbe in objavi izid posvetovanj. Pogodbe o ciljih in sredstvih ter morebitni dodatki k tem pogodbam se pred podpisom predložijo odborom za kulturne zadeve in finance v narodni skupščini in senatu ter vrhovnemu svetu za avdiovizualne medije. Odbori lahko v šestih tednih izdajo mnenje.

(23)

Poleg tega predsednik skupine France Télévisions odborom za kulturne zadeve in finance v narodni skupščini in senatu predstavi letno poročilo o izvajanju pogodbe o ciljih in sredstvih skupine France Télévisions. Ko predsednik skupine France Télévisions pristojnim odborom v narodni skupščini in senatu predstavi poročilo o izvajanju pogodbe o ciljih in sredstvih, poroča tudi o dejavnosti in delu posvetovalnega programskega sveta, ustanovljenega v tej skupini, ki ga sestavljajo gledalci in ki izdaja mnenja in priporočila o programih.

(24)

O predhodnem osnutku specifikacije, določene z odlokom, za skupino France Télévisions je od 10. do 24. novembra 2008 potekala tudi javna razprava, v kateri je približno petnajst subjektov predložilo prispevke, na podlagi katerih je bilo spremenjeno prvotno besedilo, razpravi pa je sledilo mnenje vrhovnega sveta za avdiovizualne medije. Člen 48 zakona z dne 30. septembra 1986 v zvezi z zunanjim nadzorom izvajanja določa, da vrhovni svet za avdiovizualne medije odboroma za kulturne zadeve v narodni skupščini in senatu predloži letno poročilo. Poročilo predloži tudi ministrstvu za kulturo in komunikacije.

(25)

Parlamentarna odbora in vrhovni svet za avdiovizualne medije lahko zaslišijo tretje osebe. Ti organi se namreč redno posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, ki predstavijo svoja mnenja o vprašanjih, povezanih z javnimi avdiovizualnimi mediji.

(26)

Da bi bil javni televizijski program svobodnejši in manj odvisen od tržnih omejitev, sta v točki VI člena 53 spremenjenega zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 o svobodi komunikacij predvidena omejevanje in ukinitev oglasnih sporočil: „Programi, ki jih televizije iz točke I člena 44 oddajajo v okviru nacionalnih storitev med dvajseto in šesto uro, razen njihovih regionalnih in lokalnih programov, vsebujejo le oglasna sporočila za splošno poimenovano blago ali storitve. Ta določba se uporablja tudi za programe, ki jih te televizije oddajajo med šesto in dvajseto uro, po ukinitvi analognega oddajanja na prizemni herčni način televizijskih storitev iz te točke I na celotnem ozemlju metropolitanske Francije. Ta določba se ne uporablja za kampanje v splošnem interesu.“

(27)

Ukinitev analognega oddajanja televizijskih storitev na prizemni herčni način je predvidena najpozneje za 30. november 2011. Poleg izjeme za oglaševanje blaga in storitev brez blagovne znamke so predvidena odstopanja za predvajanje oglasnih sporočil v čezmorskih departmajih in skupnostih ali na Novi Kaledoniji, če ni zasebne televizijske ponudbe, ki se oddaja v nekodirani obliki na prizemni herčni način.

(28)

Kot določa člen 53 spremenjenega zakona št. 86-1067 o svobodi komunikacij, država zaradi omejitve in nato ukinitve oglasnih sporočil, ki sta posledica izvajanja zakona, skupini France Télévisions dodeli finančno nadomestilo v skladu s pogoji, določenimi v vsakem zakonu o javnih financah. V ta namen je francoska država v oddelku „Mediji“ splošnega državnega proračuna ustvarila nov program z naslovom „Contribution au financement de l’audiovisuel public“ (prispevek k financiranju javnih avdiovizualnih medijev). Francoski organi zgolj informativno ocenjujejo, da bo javna pomoč, ki bo dopolnila prihodke iz televizijske naročnine, znašala približno 460 milijonov EUR v letu 2010, 500 milijonov EUR v letu 2011 in 650 milijonov EUR v letu 2012.

(29)

Francoska republika izjavlja, da se bo javno financiranje v obliki proračunske pomoči vsako leto določilo glede na stroške izvajanja nalog javne službe, ki jih opravlja skupina France Télévisions, in prištelo k prihodkom iz televizijske naročnine, pri čemer se bodo odšteli ustvarjeni komercialni prihodki. V zvezi s tem so francoski organi predložili napoved stroškov in prihodkov javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, na podlagi poslovnega načrta za obdobje 2009–2012, ki je povzeta v nadaljevanju:

Preglednica 1

Napoved prihodkov in stroškov javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, za obdobje 2010–2012

(30)

V zgornji preglednici je prikazana napoved primanjkljaja, ki ustreza nepokritim neto stroškom javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, za leti 2010 in 2011. Ta primanjkljaj bi moral biti delno odpravljen leta 2012 s predvidenim manjšim presežkom v višini [30–50] milijonov EUR oziroma [0–5] % neto stroškov javne službe. Napovedani presežek za leto 2012 bo, če bi se napoved uresničila, kar pomeni, da bi se morali prihodki in stroški gibati natančno po predvidevanjih, nižji od skupnega primanjkljaja, predvidenega za leti 2010 in 2011. Na podlagi veljavne pogodbe o ciljih in sredstvih se morajo presežki, ki niso namenjeni znižanju potreb po javnih sredstvih, prednostno nameniti za pokrivanje izdatkov za avdiovizualno ustvarjanje. Ker je to ustvarjanje običajno namenjeno ustvarjanju programa, se z morebitnim presežkom torej ne bi smele financirati komercialne dejavnosti.

(31)

Treba je opozoriti, da je zaradi novega okvira, ki je nastal z reformo in njenimi finančnimi posledicami, poslovni načrt 2009–2012, povzet v poglavju V dodatka k veljavni pogodbi o ciljih in sredstvih, nadomestil finančni del pogodbe, sklenjene aprila 2007. V poslovnem načrtu je predvideno znižanje skupnih bruto stroškov opravljanja javne službe za obdobje 2010–2012 z nižjimi operativnimi stroški v primerjavi s prvotno pogodbo, nižjimi stroški oddajanja in izkoriščanjem sinergij, ki so posledica enotnega podjetja, čeprav so z reformo nastali novi stroškovni elementi.

(32)

Na ravni prihodkov predvidena javna sredstva, kljub temu, da se povečujejo, računov za obdobje 2010–2012 ne izravnavajo popolnoma in so, kot je navedeno v preglednici 1, nižja od bruto stroškov javne službe, tako da je finančno ravnovesje v napovedih odvisno od komercialnih prihodkov, ustvarjenih vsako leto. Tako je v poslovnem načrtu zapisano, da je v interesu podjetja in države, da se ravnovesje vzpostavi prej, kot je predvideno, in pojasnjeno, da je potrebno natančno in redno spremljanje zaradi nepredvidenih pozitivnih ali negativnih gibanj.

(33)

V členu 44 spremenjenega zakona št. 86-1067 o svobodi komunikacij je tudi navedeno, da „javna sredstva, dodeljena organizacijam v javnem avdiovizualnem sektorju kot nadomestilo za obveznosti javne službe, ki jo opravljajo, ne presegajo zneska stroškov izvajanja teh obveznosti“. Ta določba izhaja iz zavez Francoske republike, da bo izrecno uzakonila načelo prepovedi prekomernih nadomestil za obveznosti javne službe, ki jih je sprejela v okviru postopka, v katerem je Komisija 20. aprila 2005 izdala odločbo o združljivosti uporabe sredstev iz naročnine (8).

(34)

V skladu s to zavezo je v členu 2 odloka št. 2007-958 z dne 15. maja 2007 o finančnih odnosih med državo in organizacijami v javnem avdiovizualnem sektorju povzeto besedilo člena 53 zakona z dne 30. septembra 1986, pri čemer se upoštevajo „neposredni in posredni prihodki iz opravljanja nalog javne službe“, in pojasnjeno, da se stroški izvajanja obveznosti javne službe določijo na podlagi ločenih računov. Člen 3 odloka določa, da morajo skupina France Télévisions in njene odvisne družbe spoštovati tržne pogoje pri vseh svojih komercialnih dejavnostih in da zunanja organizacija pripravi letno poročilo o izvajanju te obveznosti, ki ga predloži pristojnemu ministru, narodni skupščini in senatu.

(35)

Komisija je prejela in proučila poročili o izvajanju členov 2 in 3 odloka za poslovni leti 2007 in 2008 (poročili, sestavljeni na podlagi člena 3 odloka, so za leto 2007 potrdili revizorji družb PriceWaterhouseCoopers in KPMG in za leto 2008 revizorji družbe Cabinet Rise) ter osnutek poročila na podlagi člena 2 za leto 2009.

(36)

Z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009 je bil spremenjen tudi davčni zakonik, saj sta bila uvedena nova davka na oglaševanje in elektronske komunikacije.

(37)

V naslovu II prvega dela knjige I splošnega davčnega zakonika je odslej poglavje VIIf, ki uvaja davek, za katerega so zavezani vsi izdajatelji televizijskih storitev s sedežem v Franciji. Davek se plača od vsote zneskov brez davka na dodano vrednost, ki jih zadevnim zavezancem ali službam za trženje oglasnega prostora plačajo oglaševalci za predvajanje njihovih oglasnih sporočil, od katere se odštejejo zneski davka, plačanega na podlagi člena 302a KC splošnega davčnega zakonika, za katerega so zavezani izdajatelji ali distributerji, ki predvajajo avdiovizualna dela, upravičena do pomoči Centre National de la Cinématographie (nacionalni kinematografski center). Ti zneski so predmet štiriodstotnega pavšalnega znižanja. Davek se izračuna tako, da se uporabi triodstotna stopnja za tisti del letnega zneska plačil brez davka na dodano vrednost, ki presega 11 milijonov EUR za vsako televizijsko storitev.

(38)

Vendar je za televizijske storitve, ki se ne oddajajo analogno na prizemni herčni način, ta stopnja 1,5 % za leto 2009, 2 % za leto 2010 in 2,5 % za leto 2011. Prehodno je za vse zavezance do leta ukinitve analognega oddajanja televizijskih storitev na prizemni herčni način v metropolitanski Franciji ta davek omejen na 50 % povečanja davčne osnove, ugotovljenega v koledarskem letu, za katero je treba plačati davek, v primerjavi z letom 2008. Vsekakor znesek davka ne more biti nižji od 1,5 % davčne osnove. Vendar se izdajateljem televizijskih storitev, ki imajo več kot 90 % vseh vsakodnevnih gledalcev zunaj metropolitanske Francije, znesek, ki se uporabi za izračun davka, zniža za zneske, plačane za predvajanje oglasnih sporočil, namenjenih evropskemu ali svetovnemu trgu, pomnožene z deležem gledalcev zunaj metropolitanske Francije glede na vse gledalce na letni ravni.

(39)

V naslovu II prvega dela knjige I splošnega davčnega zakonika je odslej poglavje VIIg, ki uvaja davek, za katerega so zavezani vsi operaterji elektronskih komunikacij, ki opravljajo storitev v Franciji in so oddali predhodno izjavo pri Autorité de régulation des communications électroniques (regulativni organ za elektronske komunikacije). Davek se plača od vsote naročnin in drugih zneskov brez davka na dodano vrednost, ki jih plačajo uporabniki za elektronske komunikacijske storitve, ki jih zagotavljajo operaterji elektronskih komunikacij, od katere se odšteje znesek amortizacije, knjižene v zaključenem poslovnem letu, za leto, v katerem davek zapade v plačilo, če se nanaša na material in opremo, ki so ju operaterji kupili po začetku veljavnosti zakona za potrebe infrastrukture in elektronskih komunikacijskih omrežij na nacionalnem ozemlju in za katera je amortizacijska doba vsaj deset let. Davek se izračuna tako, da se uporabi 0,9-odstotna stopnja za tisti del davčne osnove, ki presega 5 milijonov EUR.

(40)

Komisija je v sklepu o začetku formalnega postopka preiskave menila, da bi lahko bilo nadomestilo, predvideno od leta 2010 dalje, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, katere združljivost z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU je treba proučiti v skladu z načeli in pravili o uporabi, določenimi za storitve javne radiotelevizije.

(41)

Komisija je v zvezi z obstojem dejavnosti javne službe, katere naloge so jasno opredeljene v uradnem aktu in za katero obstajajo ustrezni mehanizmi nadzora, ne da bi izrazila dvom, ugotovila tako kot v odločbah iz decembra 2003, aprila 2005, julija 2008 in septembra 2009, da so naloge javne službe skupine France Télévisions jasno opredeljene v uradnih aktih, ki jih je izdala ali sprejela Francoska republika, v skladu s pravili, ki določajo neodvisen nadzor nad skupino France Télévisions.

(42)

Vendar je Komisija pri proučitvi sorazmernosti predvidenega finančnega nadomestila glede na neto stroške dejavnosti javne službe, pri čemer je upoštevala učinke pomoči, izrazila dvom o dveh vprašanjih:

(43)

Poleg tega je Komisija francoske organe opozorila na sporočilo, ki ga je sprejela 2. julija 2009, o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije (9) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o radioteleviziji), ki se od objave dalje uporablja za priglašeno pomoč, in jih pozvala, naj to revidirano sporočilo upoštevajo v svojih pripombah.

(44)

Société des auteurs et compositeurs dramatiques (SACD) (društvo dramskih ustvarjalcev) v pripombah z dne 2. novembra 2009 Komisijo opozarja na pomen obveznosti, ki jo ima skupina France Télévisions, da podpira ustvarjanje avdiovizualne dediščine. Ta pomen se je konec leta 2008 utrdil z medpanožnim sporazumom, ki naj bi bil vključen v prihodnjo pogodbo o ciljih. Tako bo leta 2010 skupina France Télévisions ustvarjanju avdiovizualne dediščine morala nameniti 19 % prometa, vključenega v davčno osnovo za leto 2009, ta delež pa se bo v letu 2012 povečal na 20 %, to je na 420 milijonov EUR. Nasprotno je enakovredni delež TF1 omejen na 12,5 %, delež M6 in digitalnih zemeljskih televizij pa na 11 %. Tudi obveznosti do kinematografije bodo do leta 2012 naraščale v povprečju za več kot 1,2 % na leto. Vzporedno z ukinitvijo oglaševanja naj bi se povečali stroški programske sheme na področju lastne in ne uvožene produkcije, ki pričajo o zavezah za inovativno in kakovostno javno službo.

(45)

Fédération Française des Télécommunications et des Communications Électroniques (FFTCE) (francoska zveza za telekomunikacije in elektronske komunikacije) v pripombah z dne 30. oktobra 2009, ki se jim pridružuje družba Iliad, ki ni članica FFTCE, meni, da ukinitev komercialnega oglaševanja sama po sebi ne prispeva k nalogi javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions. Ker oglaševanje ni sestavni del te naloge, bi bila kakršna koli pomoč, katere namen bi bil samo nadomestiti izpad prihodka ne glede na resničnost naloge, per se državna pomoč v nasprotju s členom 106(2) in členom 107 PDEU. To nadomestilo mora pokrivati stroške javne službe, ki morajo biti prikazani v ločenih računih. Vendar se zdi, da je znesek pomoči za prihodnja leta določen na podlagi ocene izgube komercialnih prihodkov, kar na izkrivljenem trgu resno izkrivlja konkurenco z zasebnimi radiotelevizijami. Čeprav skupni prihodki od oglaševanja skupine France Télévisions na izkrivljenem trgu gotovo ne bi dosegli 500 milijonov EUR, so se francoski organi zavezali izplačati 450 milijonov EUR v letu 2009 samo kot nadomestilo za ukinitev oglaševanja po dvajseti uri. V prihodnosti naj bi bili prihodki iz pomoči dosti višji od prihodkov iz oglaševanja, ki bi bili ustvarjeni, če reforme ne bi bilo.

(46)

FFTCE v zvezi z opravljanjem storitve splošnega gospodarskega pomena opozarja, da so obveznosti, ki jih ima skupina France Télévisions kot članica Evropske zveze za radiodifuzijo (EBU) na podlagi statuta te zveze, obstajale pred obveznostmi iz francoskega zakona in naj bi se uporabljale ne glede na slednje. Omejitve, ki jih nalaga zakon in so poleg tega nejasne, naj ne bi bile bistveno drugačne od omejitev, ki izhajajo iz statuta EBU in ki jih morata TF1 in Canal + kot članici spoštovati, tako da je treba pomoč v obliki nadomestila na podlagi zakona opredeliti kot državno pomoč.

(47)

FTTCE nazadnje meni, da je novi davek na promet operaterjev elektronskih komunikacij, uveden z reformo javnih avdiovizualnih medijev, namenjen financiranju skupine France Télévisions. Poleg vsebinske povezave, ki jo potrjujejo izjave organov, bodo nihanja v davčni osnovi in spremembe njegove stopnje povzročili, da se bo spreminjal znesek pomoči. Vendar je uvedba takega davka v nasprotju s členom 12 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (10), ker države članice operaterjem ne morejo naložiti drugih davkov na promet, razen tistih, ki so določeni v tem členu.

(48)

Association des chaînes privées (združenje zasebnih televizij) v pripombah z dne 2. novembra 2009 meni, da je slabo vodenje skupine France Télévisions, katerega številne primere je navedlo računsko sodišče, še poslabšalo inflacijski učinek, ugotovljen na trgu produkcije programov in odkupa pravic. Brez stroškovnega računovodstva neobvladovanje stroškov povzroči negotovost glede določitve stroškov nalog javne službe, ki jih je treba financirati, z resnim tveganjem za prekomerno nadomestilo. Ker več indicev kaže, da bo novi avdiovizualni davek dodeljen skupini France Télévisions, so ta sredstva dodeljena v državni proračun samo zato, da se izognejo nadzoru Komisije. To zavezuje konkurente skupine France Télévisions, da financirajo pomoč, kar ustvarja izkrivljanje, ki poslabšuje nezadostno razliko med različnimi programi prvotnih televizij.

(49)

Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) v pripombah z dne 2. novembra 2009 poudarja, da so vse večletne ocene stroškov in prihodkov javne radiotelevizije, ki jih je predložila Francija, nujno usmerjene v prihodnost. Te ocene morajo zagotoviti dolgoročen finančni pregled, ki ga operater potrebuje za neodvisno zagotavljanje kontinuitete storitve. Naknadni mehanizmi morajo zagotoviti popravek morebitnih odstopanj od napovedi. Odločba Komisije se mora nanašati na parametre za predhodni izračun in na te mehanizme, ne da bi dejanski znesek prihodnjega nadomestila omejila tako, da bi potrdila samo zneske ocenjenih stroškov in prihodkov, brez česar bi Komisija določala in nadzorovala letne zneske sistema pomoči, ne pa samega sistema. EBU tudi skrbi, da želi Komisija izvedeti, kakšen je ocenjeni znesek sinergij in večje učinkovitosti za prihodnja leta, ker ne nadzoruje učinkovitosti opravljanja storitve splošnega gospodarskega pomena na podlagi člena 106(2) PDEU.

(50)

Združenje komercialnih televizij (ACT) v pripombah z dne 2. novembra 2009 izjavlja, da podpira odločitev Francoske republike, da znatno zmanjša komercialno oglaševanje na svoji javni radioteleviziji. ACT opozarja, da pogoja, določena v sodni praksi Altmark (11), v tem primeru nista izpolnjena, tako da je predvideni proračunski prispevek državna pomoč. Vendar ACT ocenjuje, da če bi se sistem financiranja pomoči iz davka od prihodkov iz oglaševanja konkurentov štel za skladnega s pravom Unije, bi se koristi umika s trga zelo zmanjšale, ker bi tak sistem z nekaterih vidikov lahko uvedel več izkrivljanja kot tradicionalni sistemi z dvojnim, javnim in komercialnim, financiranjem.

(51)

ACT meni, da se obveznosti javne službe, ki jo opravlja France Télévisions, niso bistveno spremenile od leta 1994 in so ostale podobne obveznostim drugih zasebnih televizij. Poleg tega so ocene nadomestila za izgubo prihodkov iz oglaševanja do leta 2012 nejasne in ne upoštevajo ne zmanjšanja z njimi povezanih investicijskih stroškov, ne mogočega znižanja stroškov pripravljanja programov, manj podvrženega zahtevam oglaševalcev, ne pričakovanih koristi od sinergij. Mehanizem prilagajanja javnih in komercialnih prihodkov stroškom, predviden v pogodbi o ciljih in sredstvih, bi bilo treba preverjati zlasti glede ne gibanje komercialnih prihodkov, brez česar Komisija ne bi imela zanesljivih podatkov za ugotavljanje dejanskih stroškov opravljene storitve in obstoja morebitnega prekomernega nadomestila. To preverjanje naj bi se izvajalo, ne da bi podjetje imelo stroškovno računovodstvo, kot navaja računsko sodišče.

(52)

Nazadnje ACT meni, da se pomoč dejansko financira iz novih davkov, uvedenih z reformo, in da je z davkom na avdiovizualno oglaševanje v Franciji uveden model, po katerem javno storitev financirajo konkurenti, kar je bilo drugje opuščeno. Mehanizem pomoči pa ohranja sredstva skupine France Télévisions, čeprav naj bi bilo vse bolj očitno, da oglaševalci ne preusmerjajo celotnega povpraševanja h konkurenčnim televizijam. Poleg tega naj bi tak mehanizem okrepil omejitve za dostop do francoskega trga.

(53)

Skupina France Télévisions v pripombah z dne 2. novembra 2009 meni, da ji priglašeni mehanizem ne daje nobene gospodarske prednosti v primerjavi s konkurenti, kajti če je zaščitena pred izgubo komercialnih prihodkov, je to v zameno za omejitev, ki ji jo je naložila država in ki ne velja za nobenega zasebnega operaterja na trgu, to je za ukinitev oglaševanja. Ko bodo oglasna sporočila dejansko ukinjena, bo izginilo vsakršno izkrivljanje konkurence na tem trgu, njenega pritiska na konkurente za sponzoriranje pa glede na njeno omejeno prisotnost tudi ne bo. V zvezi s tako imenovanimi „premium“ avdiovizualnimi pravicami: medtem ko naj bi TF1 dosegla največjo gledanost v 96 primerih od 100 in v 18 primerih od 20 v letu 2008, naj skupina France Télévisions ne bi imela nobene ekskluzivne pogodbe s pomembnejšimi ameriškimi produkcijskimi hišami. Poleg tega mora vlagati v avdiovizualno ustvarjanje, katerega zahteve po kakovosti niso združljive s cilji gledanosti komercialnih televizij. Po njenem mnenju je njena prisotnost na področju prodaje programov le obrobna.

(54)

Poleg tega skupina France Télévisions meni, da priglašeni mehanizem izpolnjuje drugi pogoj iz sodne prakse Altmark, ker bo znesek, ki ji bo dodeljen, vsako leto predhodno, natančno in objektivno odvisen od stroškov njenih nalog in naknadno popravljen v primeru odstopanja od dejanskih stroškov. Izpolnjen naj bi bil tudi četrti pogoj iz te sodne prakse, saj bodo sinergije, ki v preteklosti niso mogle biti izkoriščene, izkoriščene s prenovo pravne oblike in statuta, ker ta četrti pogoj ne zahteva, da se mora storitev opravljati na najnižji možni ravni stroškov, ampak da stroški ustrezajo stroškom povprečnega, dobro vodenega podjetja.

(55)

Skupina France Télévisions v zvezi s pogoji združljivosti priglašenega mehanizma z notranjim trgom, ki bi moral trajati več let, meni, da neto stroškov javne storitve ne bo mogoče dovolj zanesljivo poznati, da bi Komisija lahko predhodno preverila, da ni prekomernega nadomestila. Medtem ko informativne ocene za leta od 2010 do 2012 niso nezdružljive z možnostjo, da se ustvarita razumen dobiček ali rezerva v višini do 10 % letnih izdatkov javne storitve, bodo zakoni in drugi predpisi, s katerimi se uvaja naknadni nadzor, vsekakor omogočili, da se zagotovi sorazmernost financiranja. Nasprotno, ker so spremembe v njenih programskih stroških odvisne od uredniških odločitev, skupina France Télévisions meni, da mora spoštovati le obveznosti javne službe, ki jih nalaga zakon, pri čemer Francoska republika svobodno določa njihovo vsebino. Poleg tega se te obveznosti kažejo tudi v zahtevi po gledanosti, ki zaradi ukinitve oglasnih sporočil ni nič manjša. Nasprotno, treba bo ustvariti večje število programov.

(56)

Métropole Télévisions (M6) v pripombah z dne 2. novembra 2009 meni, da je predvideni mehanizem financiranja državna pomoč v smislu člena 107 PDEU, zlasti ker nista izpolnjena drugi in četrti pogoj iz sodne prakse Altmark: nadomestila na podlagi ocenjene izgube komercialnih prihodkov, ki po naravi in tudi dejansko nihajo, ni mogoče šteti za nadomestilo na podlagi objektivnih in preglednih parametrov za izračun stroškov javne storitve. Poleg tega osnova za izračun niso stroški povprečnega, dobro vodenega podjetja v tem sektorju, ampak stroški skupine France Télévisions, za katero številne navedbe kažejo, da ni učinkovito vodena, kar povečuje stroške javne storitve, ki jih nosi skupnost.

(57)

M6 v zvezi z združljivostjo ukrepa z notranjim trgom meni, da je predvideni mehanizem financiranja nezakonit, ker povzroča strukturno prekomerno nadomestilo za stroške javne storitve. Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (12) določa, da mora Francija stroške in prihodke storitve splošnega pomena dodeliti na podlagi dosledno uporabljanih načel stroškovnega računovodstva. Kot je poudarilo računsko sodišče, skupina France Télévisions nima takih računovodskih orodij. Zato naj za izračun zneska nadomestila ne bi bilo mogoče uporabiti nobenega objektivnega elementa. Prekomerno nadomestilo naj bi bilo neizogibno, kajti pomoč se izračuna na podlagi komercialnih prihodkov, ki ne spadajo v opravljanje nalog javne službe in jih ni treba upoštevati v njenih stroških. Ker so napovedi izgubljenih prihodkov naključne in ker ni analize stroškov, je tudi prekomerno nadomestilo neizogibno.

(58)

Vključitev novih davkov v mehanizem financiranja še poslabša negativne učinke pomoči na trge nakupa avdiovizualnih pravic – kjer slabo vodenje skupine France Télévisions, ki jo varujejo državne pomoči, povečuje stroške konkurentov – in na oglaševalsko dejavnost, ki jo bo skupina France Télévisions preusmerila v sponzoriranje, ne da bi M6, ki ima drugačen profil gledalcev, prevzela prostor, ki se je sprostil z odhodom skupine France Télévisions. V teh okoliščinah bi lahko bilo upravičeno le naknadno financiranje. Zato naj bi bil mehanizem strukturno nezakonit, ker niso vzpostavljeni mehanizmi neodvisnega naknadnega nadzora, ki dejansko in na podlagi resničnih številk zagotavljajo, da ni prekomernega nadomestila, in katerih izvajanje je v Franciji po mnenju M6 neučinkovito.

(59)

Télévision Française 1 (TF1) v pripombah z dne 2. novembra 2009 reformo financiranja skupine France Télévisions umešča v kontekst strukturnih sprememb, ki zadevajo oglaševalski trg, kjer je internet v izrazitem vzponu. Televizija naj bi leta 2008 predstavljala le približno 11 % od 33 milijard EUR izdatkov oglaševalcev za komunikacije. Od januarja do septembra 2009 so se prihodki iz oglaševanja digitalnih prizemnih televizij povečali za 60 %, prihodki treh prvotnih zasebnih herčnih televizij pa so se zmanjšali za 8 %. Za leto 2008 so davki in dajatve, ki jih je plačala TF1, predstavljali 60 % njenega poslovnega izida. Vendar večletne pogodbe o pridobitvi pravic, inflacija cen in togost stroškov, med katerimi so programski stroški, v katerih prevladujejo zakonske obveznosti, da morata produkcija in predvajanje francoskih in evropskih del predstavljati 30 %, po mnenju TF1 zmanjšujejo njen manevrski prostor. Vzporedno naj bi to, da je zavezana za plačilo novega avdiovizualnega davka, še bolj izkrivilo konkurenco na trgu.

(60)

Morebitna preusmeritev povpraševanja oglaševalcev na TF1 je javno razglašeni predmet davka na avdiovizualno oglaševanje. Ne le, da pričakovanega prenosa 350 milijonov EUR prometa na tri herčne televizije v letu 2009 ni bilo, te televizije v primerjavi z napovedmi ugotavljajo celo upad za 450 milijonov EUR. Poleg tega naj bi obseg te preusmeritve na vsak način omejevali zakoni in drugi predpisi, s katerimi je preneseno pravo Unije in ki omejujejo čas, namenjen oglaševanju, na največ dvanajst minut na uro oddajanja, če ni preseženo dnevno povprečje šest minut na uro.

(61)

TF1 meni, da je ta davek državna pomoč zaradi dveh razlogov: ker ga skupini France Télévisions po 30. novembru 2011 (ko bo morala ukiniti oglasna sporočila, katerih plačila spadajo v davčno osnovo) dejansko ne bo več treba plačevati in ker bo skupina France Télévisions prejela sredstva, zbrana iz tega naslova, saj iz številnih vladnih in parlamentarnih izjav na razpravah o osnutku zakona izhaja, da je ta davek namenjen financiranju pomoči. Torej je pri presoji pomoči treba upoštevati sistem obdavčenja, s katerim se financira ta pomoč, neodvisno od njegove bistvene zakonitosti.

(62)

TF1 meni, da zanjo veljajo obveznosti, primerljive z obveznostmi skupine France Télévisions, katere programi niso dosti drugačni od njenih. Čeprav je TF1 naklonjena spremembi pogodbe o ciljih in sredstvih ter specifikacije po reformi javnih avdiovizualnih medijev, na podlagi mnenja računskega sodišča meni, da ponudba storitve javne radiotelevizije ni dovolj individualizirana. Poudarja, da so v starih specifikacijah kvantitativne obveznosti oddajanja predstavljale 10 % programske sheme.

(63)

Prav tako naj bi bila nezadostna obvladovanje stroškov in vodenje skupine France Télévisions, zaradi česar stroški javne storitve za skupnost niso najnižji in nastane tveganje za prekomerno nadomestilo. Zato bi Komisija s tega vidika morala preveriti rast dobička iz komercialnih dejavnosti, sinergije, ki bi morale nastati po letu 2009 zaradi ustanovitve enotnega podjetja France Télévisions, in manjši pritisk na stroške programske sheme, ki je posledica manjše odvisnosti od oglaševalcev.

(64)

Francoska republika se v zvezi z uporabo člena 106(2) PDEU v pripombah, predloženih 7. oktobra 2009, in nato v pojasnilih med drugim sklicuje na dvome, ki jih je izrazila Komisija po eni strani v zvezi s sorazmernostjo javnega financiranja in tveganjem za prekomerno nadomestilo ter po drugi strani v zvezi z upoštevanjem novih davkov, uvedenih z reformo javnih avdiovizualnih medijev, pri oceni združljivosti priglašenega ukrepa z notranjim trgom.

(65)

Francoska republika pojasnjuje, da priglašeni ukrep ni nadomestilo za izgubo prihodkov iz oglaševanja v skupini France Télévisions, čeprav je ta izguba upoštevana v predvidenih okvirnih zneskih, ampak financiranje, namenjeno pokrivanju stroškov opravljanja nalog javne službe. Potrebe po financiranju se bodo namreč morale razvijati glede na spremembe v programski shemi, nihanja komercialnih prihodkov ali sredstva razširjanja.

(66)

Francoska republika poudarja, da je treba neobstoj tveganja za prekomerno nadomestilo predhodno potrditi s preverjanjem obstoja zakonskih in regulativnih mehanizmov nadzora v skladu s sodno prakso in prakso Komisije, ne pa glede na predvidene okvirne zneske pomoči in stroškov v prihodnosti. Okvirni zneski so le informativni glede na poslovni načrt, ki so ga odobrili pristojni organi in skupina France Télévisions. Metoda za izračun pomoči ne temelji na ocenjenem znižanju prihodkov iz oglaševanja v skupini France Télévisions. Izračun bo temeljil na taki splošni formuli, da bo za vsako leto skupni znesek televizijske naročnine in dodeljenih proračunskih sredstev ob spoštovanju zavez Francoske republike in mehanizmov naknadnega nadzora, določenih z zakoni in drugimi predpisi, sorazmeren s stroški naloge javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, od katerega se odštejejo komercialni prihodki.

(67)

Poleg tega Francoska republika v zvezi z novimi inovativnimi avdiovizualnimi storitvami, omenjenimi v sporočilu o radioteleviziji, poudarja, da je določeno število takih storitev, že predvidenih v novi specifikaciji za skupino France Télévisions in dopolnjeni pogodbi o ciljih in sredstvih, bilo in bo predmet zgoraj opisanih predhodnih in rednih nadzorov in posvetovanj. Francija meni, da bo v prihodnosti zagon vsake pomembne nove storitve moral biti obravnavan v pogodbi o ciljih in sredstvih in predmet enakega nadzora.

(68)

Poleg tega se Francoska republika ob upoštevanju dejstva, da je sporočilo o radioteleviziji začelo veljati po začetku tega postopka, zavezuje, da bo izpopolnila mehanizem naknadnega finančnega nadzora, da bo ustrezal na novo pojasnjenim pravilom za mehanizme finančnega nadzora iz tega sporočila. Predvidena je sprememba člena 2 odloka št. 2007-958 z dne 15. maja 2007. Namen te spremembe je:

(69)

Prav tako se francoski organi, da bi izpopolnili obveščanje Komisije v prvih letih reforme, uvedene z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009, zavezujejo, da bodo Komisiji za leta od 2010 do 2013 posredovali:

(70)

Francoska republika trdi, da v priglasitvi ni upoštevala novih davkov na oglaševanje in elektronske komunikacije. Čeprav sta ta davka uvedena z istim zakonskim aktom kot reforma, ne spadata v priglašeni ukrep.

(71)

Francoska republika pojasnjuje, da javne izjave iz časa pred glasovanjem o zakonu, navedene v sklepu o začetku postopka, ki so jih določbe tega zakona kasneje zanikale, ne zadoščajo za ugotovitev, da so davka in financiranje pomoči neločljivo vsebinsko povezani po pravu Unije. Po francoskem pravu se ta davka pobirata za splošni državni proračun, prispevata k financiranju vseh javnih izdatkov in sta skladna z načeloma univerzalnosti in enotnosti proračuna, ki sta del ustavnosti javnih financ. V skladu s členom 36 sistemskega zakona z dne 1. avgusta 2001 o zakonu o javnih financah je delna ali popolna dodelitev sredstev, ustvarjenih v korist države, pravni osebi mogoča le na podlagi izrecne določbe zakona o javnih financah, ki v tem primeru ne obstaja.

(72)

Poleg tega Francoska republika poudarja, da osnutek, s katerim bi bila vzpostavljena vsebinska povezava med davkoma in financiranjem skupine France Télévisions, ne obstaja. Pojasnjuje, da bi francoski organi, če bi bilo treba predvideti spremembo strukture sistema, Komisiji poslali novo uradno obvestilo v skladu z določbami člena 108(3) PDEU.

(73)

Člen 107(1) PDEU določa: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Ti pogoji za uporabo so proučeni v nadaljevanju.

(74)

Proračunska sredstva, ki so predmet te priglasitve, bodo vsako leto določena z zakonom o javnih financah, s katerim se sprejme proračun francoske države. Zato gre za ukrepe, dodeljene iz državnih sredstev.

(75)

Mehanizem proračunske pomoči, s katerim se bodo povečala javna sredstva za skupino France Télévisions, je selektiven, ker bo do njega upravičena samo skupina France Télévisions. Letna proračunska pomoč za delovanje, katere namen je podjetju zlasti omogočiti, da še naprej opravlja svoje dejavnosti, bo to podjetje zaščitila pred izgubo komercialnih prihodkov iz oglaševanja, s katerimi je do sedaj delno financiralo svoje izdatke in naložbe. Tako bo skupina France Télévisions lahko dosegla delež občinstva, kakršnega brez proračunskih sredstev ne bi mogla. Zato ima gospodarsko prednost, kakršne ne bi mogla dobiti drugače ali – če je smiselno, ker gre za pomoč – v drugačnih tržnih razmerah, v katerih delujejo zasebni konkurenti.

(76)

Poleg tega Komisija opozarja, da Francoska republika ni predložila pripomb, ki bi ovrgle presojo iz sklepa o začetku postopka, da predvidena dodeljena sredstva ne izpolnjujejo vseh pogojev iz sodne prakse Altmark in da zato dajejo gospodarsko prednost, ki je državna pomoč (13). Poleg tega opozarja, ne da bi to vplivalo na nadaljnje vodenje in poslovne izide skupine France Télévisions v prihodnjih letih, da poročilo francoskega računskega sodišča – objavljeno oktobra 2009, to je po sklepu o začetku postopka – trenutno potrjuje njeno trditev, da četrti pogoj ni izpolnjen.

(77)

Skratka, iz navedenega izhaja, da bodo proračunske pomoči iz finančnih sredstev francoske države, dodeljene samo skupini France Télévisions, temu podjetju dale selektivno prednost.

(78)

Skupina France Télévisions deluje na področju komercialne produkcije in razširjanja programov, med drugim v svojem programu predvaja plačljive oglase za oglaševalce ali sponzorirane programe, preprodaja svoje programske pravice ali jih kupuje. Te komercialne dejavnosti opravlja v konkurenci z drugimi televizijami, kot so TF1, M6 in Canal +, zlasti v Franciji, kjer je skupina France Télévisions, kot poudarjajo francoski organi, prva radiotelevizijska skupina. Leta 2010 naj bi skupina France Télévisions imela približno 10-odstoten delež, tako da bi še vedno bila tretji največji ponudnik na francoskem trgu.

(79)

Do ukinitve komercialnega oglaševanja konec leta 2011 bo skupina France Télévisions, čeprav z omejitvami časovnih intervalov, dejavna na francoskem trgu komercialnega televizijskega oglaševanja v konkurenci z drugimi radiotelevizijami. Skupina France Télévisions bo lahko celo po letu 2011 oglaševalcem ponujala svoje storitve za oglaševanje splošno poimenovanega blaga ali za sponzoriranje oddaj v konkurenci z drugimi aktivnimi radiotelevizijami v Franciji. Tudi če bodo konkurenti skupine France Télévisions po reformi v celoti izkoristili skoraj popoln umik skupine France Télévisions z oglaševalskega trga, bo skupina France Télévisions ostala prisotna na njem. Pri nespremenjenih obsegih in tržnih deležih konkurentov v primerjavi z letom 2007 bi skupina France Télévisions na podlagi ocen prihodkov iz oglaševanja in sponzoriranja, ki so jih predložili francoski organi, še imela 3,3-odstotni tržni delež v letu 2012, TF1 in M6 pa 50-odstotnega oziroma 20-odstotnega.

(80)

Skupina France Télévisions bo lahko dosegla delež občinstva, kakršnega brez zadevnih proračunskih sredstev ne bi mogla pričakovati, kar lahko vpliva na gledanost drugih radiotelevizij in torej na njihove komercialne dejavnosti, tako da bi bili konkurenčni pogoji izkrivljeni. Vsekakor bo skupina France Télévisions ostala dejavna na trgih nakupa in prodaje avdiovizualnih pravic, kjer bo zaradi omenjene podpore ohranila svojo pogajalsko moč. Ohranjanje naložb v programske vsebine, ki jih omogočajo proračunska sredstva, torej vpliva na kupno in prodajno moč skupine France Télévisions na teh trgih.

(81)

Iz navedenega izhaja, da proračunska sredstva, dodeljena samo skupini France Télévisions iz finančnih sredstev francoske države, izkrivljajo ali bi vsaj lahko izkrivljala konkurenco, ki obstaja na področju komercialne uporabe radiotelevizije v Franciji in v določeni meri v drugih državah članicah, kjer skupina France Télévisions predvaja svoje programe.

(82)

Trgi prodaje in nakupa avdiovizualnih programov in programskih pravic, na katerih je dejavna skupina France Télévisions, imajo mednarodno razsežnost, čeprav je nakup običajno ozemeljsko omejen na eno državo članico. Poleg tega je programe skupine France Télévisions, katerih razširjanje se lahko ohrani zaradi državne podpore, mogoče gledati v drugih državah članicah, na primer v Belgiji in Luksemburgu. Nazadnje, skupina France Télévisions programe razširja tudi preko interneta, ki je dostopen tudi zunaj Francije.

(83)

V teh okoliščinah predvidene proračunske pomoči lahko izkrivljajo konkurenčne pogoje in vplivajo na trgovino med državami članicami.

(84)

Ob upoštevanju navedenega so proračunske pomoči, ki jih Francoska republika namerava izplačati skupini France Télévisions, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, katere združljivost z notranjim trgom je treba proučiti.

(85)

Člen 106(2) PDEU določa, da „podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.“

(86)

Komisija v sporočilu o radioteleviziji navaja načela, ki jih spoštuje pri uporabi člena 107 in člena 106(2) PDEU za državno financiranje javnih radiotelevizij. V zvezi s tem se presoja Komisije nanaša na dva vidika:

(87)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, Komisija v sklepu o začetku postopka zaradi razlogov, navedenih v tej odločitvi, ni izrazila dvoma ne o ustreznosti opredelitve naloge javne službe, ki je skupini France Télévisions dodeljena z uradnimi akti, in pooblastila za njeno opravljanje ne o ustreznosti zunanjih nadzorov nad tem, kako skupina France Télévisions izvaja obveznosti, ki so ji naložene, kot so opisane zgoraj. Zato je Komisija menila, da so upoštevne določbe spremenjenega zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 (člen 43-11 ter členi 44, 48 in 53) in odlokov ali uradnih aktov o njegovem izvajanju, zlasti v zvezi s specifikacijo (odlok št. 2009-796 z dne 23. junija 2009) in pogodbo o ciljih in sredstvih, skladne s pravili za uporabo člena 106(2) PDEU v zvezi z oceno pomoči storitvam javne radiotelevizije iz sporočila o radioteleviziji.

(88)

Ta ugotovitev je podobna ugotovitvam Komisije v zvezi s to temo na podlagi takrat veljavnega sporočila v odločbah Komisije iz let 2003 in 2005 za France 2 in France 3 ter iz let 2008 in 2009 za skupino France Télévisions.

(89)

Zato je treba dodatno proučiti sicer splošne pripombe nekaterih zainteresiranih strani o domnevno podobnem programu javnih televizij in njihovih konkurentov, čemur dejansko nasprotujejo pripombe drugih strani, in ki ne morejo spremeniti te presoje.

(90)

Spremenjeni zakon št. 86-1067 o svobodi komunikacij široko, kvalitativno, vendar natančno opredeljuje obveznosti javne službe skupine France Télévisions. Ta mora doseči širšo javnost in zagotavljati raznoliko ponudbo v skladu s ciljem, da ob spoštovanju pluralizma odgovarja na demokratične, socialne, državljanske in kulturne potrebe družbe. Čeprav morajo nekateri konkurenti zaradi članstva v EBU spoštovati njen statut, kot poudarja FFTCE, to ni ovira za obstoj posebnih obveznosti javne službe, opredeljenih v uradnih aktih Francoske republike, ki v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v EBU, veljajo samo za skupino France Télévisions.

(91)

Poleg tega so obveznosti skupine France Télévisions, kakršne ne veljajo za konkurenčne radiotelevizije, po potrebi opredeljene še v specifikaciji in pogodbi o ciljih in sredstvih, skupaj z natančnimi kvantitativnimi kazalniki za programsko shemo. Skupini France Télévisions so javna sredstva dodeljena, da bi dosegla cilje in izpolnila obveznosti javne službe splošnega pomena, opredeljene z zakoni in drugimi predpisi, medtem ko so konkurenčnim radiotelevizijam zasebna sredstva dodeljena z izključno profitnim ciljem. Prav tako obstoj predpisanih ali prostovoljnih omejitev, ki jih operaterji upoštevajo pri dejavnosti razširjanja programov, ne pomeni, da je ponudba javnih in zasebnih televizij dejansko nediferencirana. Poleg tega se nad uresničevanjem teh obveznosti javne službe, ki izhajajo iz zakona, v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v EBU, izvaja reden zunanji, zlasti parlamentarni nadzor.

(92)

Poleg tega SACD poudarja, da ima skupina France Télévisions največje obveznosti na področju izvirnega francoskega avdiovizualnega in kinematografskega ustvarjanja v primerjavi s konkurenti, katerih obveznosti so precej manjše. Seveda pripombe SACD niso podprte in ponazorjene z razlogi, zakaj naj bi bila nefrancoska dela, ki so lahko uvožena iz drugih držav članic, slabše kakovosti kot dela, ki jih bo financirala skupina France Télévisions. Res je, da zavezujoča obveznost izvirnega ustvarjanja, ki je absolutno in glede na konkurente večja, prispeva k socialnim in kulturnim potrebam francoske družbe in je z njimi neposredno povezana, saj mora program skupine France Télévisions zaradi obveznosti javne službe splošnega pomena zadostiti tem potrebam.

(93)

Ob upoštevanju podatkov, ki jih je predložila Francoska republika, je treba to pozitivno presojo opredelitve in nadzora naloge javne službe, ki jo opravlja skupina France Télévisions, razširiti na mehanizme, ki se uporabljajo za zagon pomembnih novih storitev v smislu sporočila o radioteleviziji, ki je začelo veljati po sklepu o začetku tega postopka. Te storitve, s katerimi se radiotelevizijska programska ponudba širi na novih nosilcih ali v novih formatih, so vključene v specifikacije in pogodbe o ciljih in sredstvih s skupino France Télévisions, v katerih so navedene in natančneje opredeljene zakonsko določene naloge javne službe splošnega gospodarskega pomena. Ti dokumenti so, kot je navedeno zgoraj, sprejeti z odlokom, tako da za predvidene in morebitne druge nove storitve veljajo isti posebni postopki predhodnega posvetovanja in naknadnega nadzora letnega izvajanja kot za te naloge.

(94)

Zato je očitno, da so opredelitev naloge javne službe, ki je prenesena na skupino France Télévisions, in povezani mehanizmi nadzora skladni s pravili in načeli iz sporočila o radioteleviziji, ki izhajajo iz sodne prakse sodišč Unije.

(95)

Mehanizem financiranja, ki ga je priglasila Francoska republika in katerega del je letna pomoč kot nadomestilo za omejitev in nato ukinitev oglasnih sporočil, je lahko trajen in lahko obstaja po datumu ukinitve oglasnih sporočil, predvidenem v zakonu, ki je novembra 2011.

(96)

Letno javno financiranje bo vključevalo dodelitev dela sredstev iz televizijske naročnine (contribution à l’audiovisuel public, prej redevance) in letno pomoč, določeno z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009. Veljavni pomoči, ki jo je Komisija potrdila v odločbi z dne 20. aprila 2005 in ki je predvideni mehanizem ne spreminja, bo torej dodana proračunska pomoč, katere natančni znesek bo vsako leto za tekoče leto določen v zakonu o javnih financah. Francoska republika v pripombah pojasnjuje, da bo znesek letne pomoči pred vsakim poslovnim letom predhodno določen na podlagi predvidenih neto stroškov javne storitve.

(97)

Prav to izhaja iz okvirnih ocen, ki so jih francoski organi predložili v odgovoru na dvome, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka. Komisija ugotavlja, da francoski organi trdijo, da so napovedi iz poslovnega načrta okvirne, in se strinja, da je za podjetje, ki opravlja nalogo javne službe in mora zanjo predvideti večletne izdatke, koristno imeti finančni okvir, določen v poslovnem načrtu, ki je vključen v dodatek k pogodbi o ciljih in sredstvih. Skupna okvirna javna sredstva, ki so v njem navedena, kljub temu ostajajo povezana z zneski bruto stroškov opravljanja te storitve, predvidenimi za obdobje 2010–2012, čeprav so nižja od teh stroškov.

(98)

Ob upoštevanju sorazmerne predvidljivosti bruto stroškov, ki nihajo manj kot komercialni prihodki, na podlagi katerih se določijo neto stroški, okvirne številke iz poslovnega načrta a priori potrjujejo trditev Francoske republike, da je merilo neto stroškov javne storitve odločilno za določitev letnega zneska pomoči v prihodnosti. Tako bo obveznost državnega finančnega nadomestila, uvedena z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009, operativni dogodek za priglašeno proračunsko pomoč brez pogojevanja njenega zneska glede na morebitno oceno, kakšni bi bili prihodki iz oglaševanja, izgubljeni zaradi ukinitve oglasnih sporočil.

(99)

Zdi se, da je tak pristop objektivno upravičen. Zaradi trajne narave pomoči bi namreč določitev zneska pomoči glede na to, kakšni bi bili prihodki iz oglaševanja, če oglasna sporočila ne bi bila ukinjena z zakonom, na primer tako da se znesek pomoči določi glede na prihodke pred napovedjo in uvedbo reforme, morebiti prilagojene v skladu z razvojem trga televizijskega oglaševanja, postala vse bolj samovoljna. Če bi se tako znesek pomoči izračunaval glede na domnevne prihodke, bi znižanje bruto stroškov javne storitve, ki bi bilo večje od predvidenega in bi bilo na primer posledica sinergij, ki bi jih prinesla ustanovitev enotnega podjetja France Télévisions, lahko povzročilo tveganje za prekomerno nadomestilo iz javnih sredstev.

(100)

Način izračunavanja letne pomoči glede na strošek naloge javne službe, od katerega se odštejejo ustvarjeni neto komercialni prihodki, je poleg tega skladen z zavezo Francoske republike, odslej zapisano v členu 44 spremenjenega zakona št. 86-1067 o svobodi komunikacij in členu 2 odloka o finančnih odnosih med francosko državo in organizacijami v javnem avdiovizualnem sektorju, da javna sredstva, dodeljena skupini France Télévisions, ne bodo presegla neto stroškov obveznosti javne službe, ki jo ta opravlja. Kot opozarjajo francoski organi, se ta zaveza in omenjeni določbi polno uporabljajo za priglašeno proračunsko pomoč in mehanizem letnega javnega financiranja, katerega del bo ta pomoč.

(101)

Zato je način izračunavanja letne pomoči glede na neto stroške naloge javne službe – in od katerega se torej odštejejo ustvarjeni neto komercialni prihodki – sorazmeren v smislu sporočila Komisije o radioteleviziji.

(102)

V zvezi s tem nasprotne pripombe nekaterih zainteresiranih tretjih strani ne morejo ovreči te ugotovitve:

(103)

Te pripombe, ki v zvezi s predhodno določitvijo zneska letnih pomoči niso utemeljene, pa ne upoštevajo obstoja mehanizmov naknadnega nadzora. Kot bo namreč podrobno prikazano spodaj, bodo predhodni letni določitvi zneska pomoči v zakonu o javnih financah za proračunsko leto sledili mehanizmi za naknadni nadzor in, če bo potrebno, za vračilo.

(104)

V sporočilu o radioteleviziji je določeno, da morajo države članice zagotoviti ustrezne mehanizme, da ne bi prihajalo do plačevanja prekomernih nadomestil, tako da izvajajo redne nadzore porabe javnih sredstev. Učinkovitost nadzora, kot je pojasnjena v sporočilu, mora izhajati iz rednega izvajanja in tega, da ga izvaja neodvisni subjekt, v povezavi z mehanizmi za vračilo morebitnih prekomernih nadomestil ali pravilno dodelitev morebitnih rezerv, ki ne presegajo 10 % letnih stroškov javne storitve, v naslednjem letu na eni strani in morebitnega navzkrižnega subvencioniranja na drugi strani.

(105)

V členu 44 zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 je navedeno, da „javna sredstva, dodeljena organizacijam v javnem avdiovizualnem sektorju kot nadomestilo za obveznosti javne službe, ki jo opravljajo, ne presegajo zneska stroškov izvajanja teh obveznosti.“ Ta določba izhaja iz zavez Francoske republike, da bo izrecno uzakonila načelo prepovedi prekomernih nadomestil za obveznosti javne službe, v okviru postopka, v katerem je Komisija 20. aprila 2005 izdala odločbo o združljivosti uporabe sredstev iz naročnine (14).

(106)

V členu 2 odloka št. 2007-958 z dne 15. maja 2007 o finančnih odnosih med državo in organizacijami v javnem avdiovizualnem sektorju je vključeno besedilo člena 53 zakona z dne 30. septembra 1986, pri čemer se upoštevajo „neposredni in posredni prihodki iz opravljanja obveznosti javne službe“, in pojasnjeno, da se stroški izvajanja naloge javne službe določijo na podlagi ločenih računov. Člen 3 odloka določa, da morajo skupina France Télévisions in njene odvisne družbe spoštovati običajne tržne pogoje pri vseh svojih komercialnih dejavnostih in da zunanja organizacija pripravi letno poročilo o izvajanju te obveznosti, ki ga predloži pristojnemu ministru, narodni skupščini in senatu. Na to določbo so se nanašale tudi zaveze Francoske republike, povzete v odločbi Komisije z dne 20. aprila 2005, navedeni v uvodni izjavi 7.

(107)

Splošno sodišče Unije je odločilo, da določbe, s katerimi je uzakonjena prepoved prekomernega nadomestila, ter nadzor in preverjanje pogojev, pod katerimi skupina France Télévisions opravlja komercialne dejavnosti, popolnoma odgovarjajo na pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v postopku, v katerem je bila sprejeta odločba z dne 20. aprila 2005 (15). Poleg tega je Splošno sodišče potrdilo, da so naknadni nadzori spoštovanja teh zavez ustrezni (16).

(108)

Komisija je prejela in proučila poročili o izvajanju členov 2 in 3 odloka za poslovni leti 2007 in 2008 (poročili, pripravljeni na podlagi člena 3 odloka, so za leto 2007 potrdili revizorji družb PriceWaterhouseCoopers in KPMG in za leto 2008 revizorji družbe Cabinet Rise) ter osnutek poročila iz člena 2 za leto 2009. Iz razpoložljivih poročil je razvidno, da javna sredstva, dodeljena skupini France Télévisions, niso presegla neto stroškov izvajanja obveznosti javne službe, ki jo opravlja, in da je skupina France Télévisions spoštovala običajne tržne pogoje pri vseh svojih komercialnih dejavnostih. To torej izključuje morebitno navzkrižno subvencioniranje med komercialnimi dejavnostmi in dejavnostmi javne službe. Priprava zadevnih poročil poleg tega kaže, da je z obstoječimi računovodskimi orodji možno voditi evidence stroškov in virov javne službe za različne televizije skupine France Télévisions v nasprotju s tem, kar trdi zlasti M6.

(109)

Pravila o naknadnem nadzoru javnih sredstev, določena z odlokom št. 2007-958, se bodo uporabljala za priglašeno proračunsko pomoč. Skupna javna sredstva, dodeljena skupini France Télévisions, od vzpostavitve nadzora niso zadoščala za pokritje neto stroškov izvajanja obveznosti javne službe, tako da se vprašanje morebitne dodelitve prekomernega nadomestila ni postavilo. Zdi se, da je v srednjeročnih napovedih stroškov in prihodkov, povzetih v poslovnem načrtu in navedenih v preglednici 1 zgoraj, za leto 2012 predviden majhen presežek, ki bi praviloma, če bi se uresničil in ne bi bil potreben za pokritje primanjkljajev, predvidenih za leti 2010 in 2011, moral biti prednostno dodeljen za stroške avdiovizualnega ustvarjanja.

(110)

Vsekakor se Francoska republika, da bi obstoječi mehanizem uskladila z novimi pojasnili, uvedenimi leta 2009 s sporočilom o radioteleviziji, zavezuje, da bo spremenila člen 2 odloka št. 2007-958 z dne 15. maja 2007, tako da bo:

(111)

V teh okoliščinah je očitno, da bo Francoska republika vzpostavila ustrezne mehanizme za izvajanje rednih in učinkovitih nadzorov porabe javnih sredstev, da bi preprečila prekomerna nadomestila ali navzkrižno subvencioniranje, kot je določeno v sporočilu o radioteleviziji.

(112)

Ob upoštevanju navedenega je očitno, da bodo morebitne omejitve konkurence zaradi prisotnosti skupine France Télévisions na komercialnih trgih, kjer bo dejavna še po dokončanju reforme, navsezadnje omejene. Verjetno bo ta prisotnost zelo omejena, reforma pa bo predvidoma vsaj delno učinkovala tako, da se bo povpraševanje po oglaševanju na televiziji preneslo na konkurente skupine France Télévisions.

(113)

Kot je navedeno v pismu, ki ga je objavilo sedem zasebnih radiev oziroma televizij, bi dokončanje reforme z ukinitvijo oglasnih sporočil na France Télévisions „zasebnim medijem dalo zagon, ki ga potrebujejo“, medtem ko bi ohranitev oglasnih sporočil „imela škodljive posledice za vse francoske medije in bi bistveno spremenila gospodarske možnosti akterjev…“ (17).

(114)

Z drugimi besedami, delni umik skupine France Télévisions in osredotočenje na ravni strukture prihodkov – komercialnih prihodkov ali javnih nadomestil – na razširjanje programov, ki ustrezajo njeni nalogi splošnega pomena, in to brez neposrednega finančnega prispevka za gledalstvo, zmanjšujeta morebitne omejitve konkurence na konkurenčnih trgih, na katerih deluje skupina France Télévisions. S tem umikom se odpira prostor, ki bi ga lahko prevzeli novi udeleženci ali akterji, ki so trenutno manj prisotni na oglaševalskem trgu, in dolgoročno razgibali konkurenco.

(115)

Iz tega izhaja, da bo glede na predložene podatke in zaveze, ki jih je sprejela Francoska republika, cilj javnega financiranja skupini France Télévisions omogočiti, da krije neto stroške, nastale zaradi izvajanja njenih obveznosti, financiranje pa bo moralo biti omejeno na te stroške in bo predmet naknadnih nadzorov, ki izpolnjujejo merila iz veljavnega sporočila o radioteleviziji. Ker bo skupina France Télévisions poleg tega manj prisotna na konkurenčnih trgih, predvidena pomoč ne bo mogla tako vplivati na razvoj trgovine, da bi to bilo v nasprotju z interesom Unije, s čimer so izpolnjeni pogoji uporabe člena 106(2) PDEU.

(116)

Poleg tega se Francoska republika zavezuje, da bo Komisiji predložila letna poročila do leta 2013, ko bo končana reforma javnih avdiovizualnih medijev, kar bo omogočilo spremljanje vidikov izvajanja reforme, ki so najpomembnejši z vidika pravila o državnih pomočeh, to so letna nadomestila in mehanizmi naknadnega nadzora, pogoji, pod katerimi skupina France Télévisions opravlja komercialne dejavnosti, razvoj njenega položaja na trgu in letno izvajanje pogodbe o ciljih in sredstvih.

(117)

Ta zaveza lahko ob upoštevanju obsežnosti reforme, inovacij, ki jih uvaja v financiranje storitve, ki jo opravlja skupina France Télévisions, njenih posledic za gibanje stroškov in prihodkov skupine France Télévisions ter negotovega gospodarskega okolja na trgih, ki vpliva na komercialne prihodke skupine France Télévisions in njenih konkurentov, Komisiji omogoči, da preverja in pozorno spremlja izvajanje reforme ter zavez, ki jih je Francoska republika sprejela v tem postopku.

(118)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede morebitnega obstoja vsebinske povezave med prihodki iz novih davkov na oglaševanje in elektronske komunikacije in letno pomočjo, ki se od leta 2010 izplačuje skupini France Télévisions. Taka povezava, če bi jo bilo mogoče dokazati, bi povzročila, da bi bilo treba ta davka šteti za sestavni del pomoči in da zanju velja proučitev združljivosti te pomoči z notranjim trgom. Čeprav je zlasti ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti in izvajanja zakona št. 2009-258 z dne 5. marca 2009 o javnih avdiovizualnih medijih mogoče izključiti obstoj take povezave za leto 2009, bi glede na izjave najvišjih francoskih organov ostal dvom glede prihodnosti.

(119)

Iz sodne prakse Sodišča, ki je bila potrjena s sodbo z dne 22. decembra 2008 v postopku za predhodno odločanje v zadevi Régie Networks (C-333/07, točka 99), izhaja da „za to, da bi bila dajatev lahko sestavni del ukrepa pomoči, mora na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje med takso in pomočjo obstajati stvarna zveza v takem smislu, da so prihodki od dajatve nujno namenjeni financiranju pomoči in nanjo neposredno vplivajo ter posledično neposredno vplivajo na presojo združljivosti s skupnim trgom“ (18). Pogoja uporabe, ki ju je določilo Sodišče, to sta upoštevna nacionalna zakonodaja in neposreden vpliv na znesek pomoči, sta proučena v nadaljevanju.

(120)

Po francoskem pravu je v skladu s členom 36 sistemskega zakona z dne 1. avgusta 2001 o zakonu o javnih financah dodelitev francoskih državnih sredstev drugi pravni osebi mogoča le na podlagi določbe zakona o javnih financah. Zakon o javnih financah bi torej moral izrecno določati, da bo prihodek od davkov na oglaševanje in elektronske komunikacije, ki sta bila uvedena z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009, delno ali v celoti dodeljen za financiranje skupine France Télévisions. Do sedaj taka določba ni bila sprejeta. Francoska republika se zavezuje, da bo v prihodnosti v skladu z določbami člena 108(3) PDEU Komisiji poslala novo uradno obvestilo o kakršni koli načrtovani spremembi strukture pomoči. V teh okoliščinah ni mogoče dokazati zavezujoče vsebinske povezave med priglašeno pomočjo in novima davkoma na podlagi nacionalnega prava v smislu sodne prakse Sodišča.

(121)

Še več, očitno je, da bo prevladujoče merilo za določitev letnega zneska proračunske pomoči, ki bo dopolnil predvideni znesek sredstev, dodeljenih iz televizijske naročnine, merilo zneska neto stroškov obveznosti javne službe, ki jih nosi skupina France Télévisions, in ne merilo prihodkov iz novih davkov. Predvideni stroški javne storitve so in bodo ocenjeni v pogodbi o ciljih in sredstvih na podlagi člena 53 spremenjenega zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 o svobodi komunikacij, letna pomoč, predvidena v osnutku zakona o javnih financah, bo usklajena s predvidenimi neto stroški, treba pa bo ugotoviti skladnost napovedi in poslovnih izidov, in če je smiselno, to naknadno popraviti v okviru poročila, predvidenega za izvajanje člena 2 odloka št. 2007-958 z dne 15. maja 2007 o finančnih odnosih med državo in organizacijami v javnem avdiovizualnem sektorju. Ker stroški nastanejo neodvisno od sredstev, zbranih z davkoma, prihodek iz davkov ne more neposredno vplivati na znesek pomoči. Poleg tega je očitno, da so davčne stopnje v zakonu, ki ga je izglasoval parlament, nižje od davčnih stopenj, ki jih je sprva predvidela francoska vlada, ne da bi se to kazalo kot istočasno in sorazmerno znižanje pomoči, ki se izplačuje skupini France Télévisions.

(122)

Ob upoštevanju navedenega davka na oglaševanje in elektronske komunikacije, uvedena z zakonom št. 2009-258 z dne 5. marca 2009, nista sestavni del pomoči in zato ne smeta biti vključena v presojo združljivosti te pomoči z notranjim trgom v nasprotju s trditvami nekaterih zainteresiranih tretjih strani, to je ACT, FFTCE, združenja zasebnih televizij, M6 in TF1.

(123)

Ta ugotovitev ne posega v združljivost teh davkov in njunih posebnih določb kot ločenih ukrepov s pravom Unije, zlasti – kar zadeva davek na elektronske komunikacije – v zvezi z vprašanji, ki so bila proučena v okviru postopka za ugotavljanje kršitev št. N 2009/5061, ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES ali Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (19).

(124)

Poleg tega je Komisija seznanjena z izjavo Francije o izključitvi teh davkov s področja priglasitve, ki je predmet tega sklepa.

(125)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da se letna proračunska pomoč skupini France Télévisions, ki se izvaja v skladu z zgornjimi navedbami, lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU v skladu z načeli in pravili, določenimi za storitve javne radiotelevizije –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/63

(1)

Komisija je 22. decembra 2006 sprejela Odločbo 2007/76/ES o izvajanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, v zvezi z medsebojno pomočjo (2).

(2)

Odločba 2007/76/ES je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2008/282/ES (3), da se določijo načela za obvestilo o izvršilnih ukrepih, informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih po poslanem opozorilu, in usklajevanje tržnega nadzora ter izvršilne dejavnosti.

(3)

Zahteve iz Odločbe 2007/76/ES glede izbrisov v podatkovni zbirki iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 2006/2004 glede rednih obvestil je treba pregledati na podlagi pridobljenih izkušenj pri mrežah za sodelovanje pri izvrševanju.

(4)

Prav tako je primerno pojasniti pravila, ki urejajo obveznosti usklajevalnega pristojnega organa, sodelovanje pri usklajenih izvršilnih dejavnostih in minimalne informacije, ki jih je treba predložiti v okviru teh dejavnosti.

(5)

Uskladiti je treba Odločbo 2007/76/ES z mnenjem 6/2007 (4) Delovne skupine o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov iz člena 29 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) in mnenjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (6).

(6)

Odločbo 2007/76/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 2006/2004 –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/66

(1)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi Odločbe Komisije 97/80/ES z dne 18. decembra 1996 o določbah za izvajanje Direktive Sveta 96/16/ES o statističnih raziskovanjih mleka in mlečnih proizvodov (2), so pokazale, da je potrebna podrobnejša razčlenitev največjih mlečnopredelovalnih podjetij.

(2)

Zato je treba Odločbo 97/80/ES ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko –

4.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/71

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 1112/2002 (2) in (ES) št. 2229/2004 (3) določata podrobna pravila za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval etoksikvin.

(2)

V skladu s členom 24e Uredbe (ES) št. 2229/2004 je prijavitelj umaknil svojo podporo vključitvi aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS v dveh mesecih od prejema osnutka ocenjevalnega poročila. Zato je bila v zvezi z nevključitvijo etoksikvina sprejeta Odločba Komisije 2008/941/ES z dne 8. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi (4).

(3)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del delovnega programa iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5).

(4)

Zahtevek je bil predložen Nemčiji, ki je bila kot država članica poročevalka imenovana z Uredbo (ES) št. 2229/2004. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/941/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Nemčija je ocenila dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 16. oktobra 2009 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter Komisiji posredovala prejete pripombe. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 20. avgusta 2010 Komisiji predstavila svoje sklepe o etoksikvinu (6). Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. januarja 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu glede etoksikvina.

(6)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Zaradi omejenega obsega toksikoloških podatkov ni bilo mogoče izvesti zlasti zanesljive ocene izpostavljenosti potrošnikov, izvajalcev in delavcev, saj podatki niso zadostovali za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI), akutnega referenčnega odmerka (ARfD) in dopustne izpostavljenosti izvajalca tretiranja (AOEL). Predloženi podatki niso zadostovali tudi za določitev opredelitve ostankov za etoksikvin in njegove metabolite. Poleg tega ni bilo na voljo podatkov, s katerimi bi se v tehničnih specifikacijah potrdili možnost genotoksičnosti in ekotoksičnost nečistoče, ki je zaradi zaupnosti poimenovana kot nečistoča 7. Razpoložljivi podatki tako niso zadostovali za celovito oceno tveganj za okolje in neciljne organizme. Zato etoksikvin na podlagi razpoložljivih informacij ne izpolnjuje pogojev za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(7)

Komisija je vlagatelja pozvala, da predloži pripombe k rezultatom pregleda strokovnjakov. Poleg tega je Komisija vlagatelja v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 pozvala, da predloži pripombe na osnutek poročila o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(8)