9.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/1

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. novembra 2010

o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke

(prenovitev)

(ECB/2010/21)

(2011/65/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) in zlasti člena 26.2 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (1) je bil večkrat bistveno spremenjen. Ker so potrebne še dodatne spremembe, zlasti v zvezi z varovanjem pred obrestnim tveganjem, bi ga bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(2)

Smernica ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (2), na katero se sklicuje Sklep ECB/2006/17, je bila prenovljena in razveljavljena s Smernico ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (3) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   Pojmi, opredeljeni v členu 1 Smernice ECB/2010/20, imajo enak pomen, kadar se uporabljajo v tem sklepu.

2.   Drugi tehnični pojmi, ki se uporabljajo v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Prilogi II k Smernici ECB/2010/20.

Člen 2

Področje uporabe

Pravila iz tega sklepa se uporabljajo za letne računovodske izkaze Evropske centralne banke (ECB), ki zajemajo bilanco stanja, postavke, evidentirane v poslovnih knjigah zabilančnih računov ECB, izkaz poslovnega izida in pojasnila k letnim računovodskim izkazom ECB.

Člen 3

Temeljne računovodske predpostavke

Temeljne računovodske predpostavke, opredeljene v členu 3 Smernice ECB/2010/20, se uporabljajo tudi za potrebe tega sklepa.

Člen 4

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja ECB samo v skladu s členom 4 Smernice ECB/2010/20.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave

Pravila iz člena 5 Smernice ECB/2010/20 se uporabljajo za ta sklep.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 6

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja temelji na strukturi, ki je določena v Prilogi I.

Člen 7

Rezervacije za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje in tveganje cene zlata

Svet ECB lahko ob upoštevanju narave dejavnosti ECB oblikuje v bilanci stanja ECB rezervacije za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje in tveganje cene zlata. Svet ECB odloči o velikosti in uporabi rezervacij na podlagi obrazložene ocene izpostavljenosti ECB tem tveganjem.

Člen 8

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi I določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev, razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede ob koncu leta po srednjih tržnih tečajih in cenah.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno za bilančne in zabilančne transakcije, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip. Vrednostni papirji, ki so v imetju za potrebe denarne politike ali so vključeni v postavko „Druga finančna sredstva“ ali „Razno“, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;

(b)	če se vrednostni papirji prodajo v mesecu datuma zapadlosti;

(c)	v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti, ali zaradi izrecne odločitve Sveta ECB glede denarne politike.

Člen 9

Povratne transakcije

Povratne transakcije se evidentirajo v skladu s členom 8 Smernice ECB/2010/20.

Člen 10

Tržni lastniški instrumenti

Tržni lastniški instrumenti se evidentirajo v skladu s členom 9 Smernice ECB/2010/20.

Člen 11

Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnih papirjih z izvedenimi finančnimi instrumenti

Varovanje obrestnega tveganja se evidentira v skladu s členom 10 Smernice ECB/2010/20.

Člen 12

Sintetični instrumenti

Sintetični instrumenti se evidentirajo v skladu s členom 11 Smernice ECB/2010/20.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 13

Priznavanje prihodkov

1.   Za priznavanje prihodkov se uporablja člen 13(1), (2), (3), (5) in (7) Smernice ECB/2010/20.

2.   Imetja na posebnih računih prevrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena, se uporabi za pokritje nerealizirane izgube, kadar presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem standardnem računu prevrednotenja, kakor je določeno v členu 13(1)(c) Smernice ECB/2010/20, pred pokritjem takih izgub v skladu s členom 33.2 Statuta ESCB. Imetja na posebnih računih prevrednotenja za zlato, tuje valute in vrednostne papirje se ob zmanjšanju imetij ustreznih sredstev sorazmerno zmanjša.

Člen 14

Stroški transakcij

Za ta sklep se uporablja člen 14 Smernice ECB/2010/20.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZA BILANČNE INSTRUMENTE

Člen 15

Splošna pravila

Za ta sklep se uporablja člen 15 Smernice ECB/2010/20.

Člen 16

Terminske transakcije v tuji valuti

Terminske transakcije v tuji valuti se evidentirajo v skladu s členom 16 Smernice ECB/2010/20.

Člen 17

Valutne zamenjave

Valutne zamenjave se evidentirajo v skladu s členom 17 Smernice ECB/2010/20.

Člen 18

Terminske pogodbe na obrestno mero

Terminske pogodbe na obrestno mero se evidentirajo v skladu s členom 18 Smernice ECB/2010/20.

Člen 19

Obrestne zamenjave

Obrestne zamenjave se evidentirajo v skladu s členom 19 Smernice ECB/2010/20. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se amortizira v naslednjih letih v skladu z linearno metodo. Amortizacija se za terminske obrestne zamenjave začne od datuma valute transakcije.

Člen 20

Dogovori o terminski obrestni meri

Dogovori o terminski obrestni meri se evidentirajo v skladu s členom 20 Smernice ECB/2010/20.

Člen 21

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z metodo A v členu 21(1) Smernice ECB/2010/20.

Člen 22

Opcije

Opcije se evidentirajo v skladu s členom 22 Smernice ECB/2010/20.

POGLAVJE V

LETNA OBJAVLJENA BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Člen 23

Oblike

1.   Oblika objavljene letne bilance stanja ECB sledi obliki v Prilogi II.

2.   Oblika objavljenega izkaza poslovnega izida ECB mora biti skladna s Prilogo III.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Razvoj, uporaba in razlaga pravil

1.   Pri razlagi tega sklepa se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, usklajena s pravom Unije, in splošno priznani mednarodni računovodski standardi.

2.   Če določena računovodska obravnava v tem sklepu ni opredeljena in če Svet ECB ne sprejme drugačne odločitve, ECB upošteva načela vrednotenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi, kot jih sprejme Evropska unija in ki so pomembni za dejavnosti in računovodske izkaze ECB.

Člen 25

Razveljavitev

Sklep ECB/2006/17 se s tem sklepom razveljavi. Sklicevanja na razveljavljen sklep se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.

---

(1)  UL L 348, 11.12.2006, str. 38.

(2)  UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

(3)  Glej stran 31 tega Uradnega lista.

---

---

---

---

---

---

9.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/17

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. novembra 2010

o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro

(prenovitev)

(ECB/2010/23)

(2011/66/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 32 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2001/16 z dne 6. decembra 2001 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic za poslovno leto 2002 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nove spremembe, bi ga bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s členom 32.1 Statuta ESCB so denarni prihodki tisti prihodki, ki jih ustvarjajo NCB pri izvajanju nalog monetarne politike. V skladu s členom 32.2 Statuta ESCB je višina denarnih prihodkov vsake NCB enaka njenemu letnemu prihodku, ustvarjenemu iz sredstev, ki jih ima nasproti bankovcem v obtoku in depozitom kreditnih institucij. Ta sredstva bi morale NCB posebej označiti v skladu s smernicami Sveta ECB. NCB določijo sredstva, ki izhajajo iz opravljanja nalog denarne politike, kot sredstva, ki jih imajo nasproti bankovcem v obtoku in obveznosti iz naslova depozitov do kreditnih institucij. V skladu s členom 32.4 Statuta ESCB se znesek denarnih prihodkov vsake NCB zmanjša za znesek obresti, ki jih ta NCB plača za depozite, prejete od kreditnih institucij v skladu s členom 19.

(3)	V skladu s členom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu Evropske centralne banke (ECB).

(4)	V skladu s členoma 32.6 in 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pooblaščen za določitev smernic, po katerih ECB izvede obračun in poravnavo zneskov, ki so posledica razporeditve denarnih prihodkov, in za sprejemanje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32.

(5)

V skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3) ECB in NCB dajo v obtok eurobankovce. Člen 15 te uredbe določa, da ostanejo bankovci, izraženi v enoti nacionalne valute, zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja največ šest mesecev po zadevnem datumu prehoda na eurogotovino. Tako bi se moralo leto prehoda na eurogotovino obravnavati kot posebno leto, ker bankovci v obtoku, denominirani v enoti nacionalne valute, še vedno lahko predstavljajo znaten delež bankovcev v obtoku.

(6)

Člen 15(1) Smernice ECB/2006/9 z dne 14. julija 2006 nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja (4) določa, da se eurobankovci, ki so bili preddobavljeni primernim nasprotnim strankam, knjižijo v breme računov teh nasprotnih strank pri njihovi NCB po njihovi nominalni vrednosti v skladu z naslednjim „linearnim debetnim modelom“: skupni znesek preddobavljenih eurobankovcev se knjiži v breme v treh enakih obrokih, na datum poravnave prve, četrte in pete operacije glavnega refinanciranja Eurosistema po datumu prehoda na eurogotovino. Pri izračunu denarnega prihodka za leto prehoda na eurogotovino je treba upoštevati ta „linearni debetni model“.

(7)

Ta sklep je povezan s Sklepom ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (5), ki določa, da eurobankovce izdajajo ECB in NCB. Sklep ECB/2010/29 določa razdelitev eurobankovcev v obtoku nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Poleg tega dodeljuje Evropski centralni banki 8 % celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Razdelitev eurobankovcev med članice Eurosistema povzroči nastanek saldov znotraj Eurosistema. Obrestovanje teh saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku neposredno vpliva na prihodek vsake članice Eurosistema, zato ga je treba urediti s tem sklepom. Prihodek, ki ga ustvarja ECB zaradi obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB v zvezi z njenim deležem eurobankovcev v obtoku, bi se načeloma moral razdeliti nacionalnim centralnim bankam v skladu s Sklepom ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu za trge vrednostnih papirjev (prenovitev) (6), sorazmerno z deleži v ključu vpisanega kapitala v poslovnem letu, v katerem nastane.

(8)

Neto saldo terjatev in obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se mora obrestovati z uporabo objektivnega merila, ki opredeljuje strošek denarja. V tem smislu se obrestna mera glavnega refinanciranja, ki jo uporablja Eurosistem v svojih ponudbah za operacije glavnega refinanciranja, šteje kot ustrezna.

(9)

Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bi morale biti vključene v obveznostno osnovo za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov NCB v skladu s členom 32.2 Statuta ESCB, saj so enakovredne bankovcem v obtoku. Poravnava obresti na salde znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bo zato povzročila porazdelitev znatnega zneska denarnih prihodkov Eurosistema med nacionalne centralne banke, sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Te salde znotraj Eurosistema bi bilo treba prilagoditi, da se omogoči postopna prilagoditev bilanc stanja in izkazov poslovnega izida nacionalnih centralnih bank. Prilagoditve bi morale temeljiti na vrednosti bankovcev v obtoku vsake NCB v obdobju pred uvedbo eurobankovcev. Te prilagoditve bi se morale uporabljati vsako leto v skladu z ustaljeno formulo največ pet let od tedaj.

(10)	Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku so bile izračunane zato, da se izravnajo kakršne koli znatne spremembe v prihodkovnem položaju NCB zaradi uvedbe eurobankovcev in naknadne razporeditve denarnih prihodkov.

(11)	Splošna pravila, določena v členu 32 Statuta ESCB, se uporabljajo tudi za prihodek, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev.

(12)

Člen 32.5 Statuta ESCB določa, da se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. V skladu s členom 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pristojen za sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32. To vključuje pristojnost Sveta ECB, da pri odločanju o razporeditvi prihodka, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev, upošteva druge dejavnike. V tem okviru je treba v skladu z načeli enake obravnave in pravičnosti upoštevati obdobje, v katerem so bili izdani iz obtoka vzeti eurobankovci. Ključ za razporeditev tega posebnega prihodka mora zato odražati tako ustrezni delež v kapitalu ECB kakor tudi dolžino faze izdajanja.

(13)	Jemanje eurobankovcev iz obtoka morajo urediti posebni sklepi, sprejeti na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (7) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(a)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)	„obveznostna osnova“ pomeni znesek ustreznih obveznosti v bilanci stanja vsake NCB, določen v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(c)	„sredstva za posebno označitev“ pomenijo znesek sredstev, ki jih ima posamezna NCB v bilanci stanja nasproti obveznostni osnovi, določen v skladu s Prilogo II k temu sklepu;

(d)	„saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastanejo med posamezno NCB in ECB ter med posamezno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2010/29;

(e)	„ključ vpisanega kapitala“ pomeni v odstotkih izražene deleže NCB v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v upoštevnem poslovnem letu;

(f)

„kreditna institucija“ pomeni bodisi (a) kreditno institucijo v smislu člena 2 in člena 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (8), kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je pod nadzorom pristojnega organa; bodisi (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega organa;

(g)	„HBS“ pomeni harmonizirano bilanco stanja, kakor je določena v Prilogi VIII k Smernici ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (9);

(h)

„referenčna obrestna mera“ pomeni zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero, ki jo uporabi Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (10). Kadar se za poravnavo na isti dan vodi več kakor ena operacija glavnega refinanciranja, se uporabi navadno povprečje mejnih obrestnih mer operacij, ki se vodijo vzporedno;

(i)	„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;

(j)	„referenčno obdobje“ pomeni obdobje 24 mesecev, ki začne teči 30 mesecev pred datumom prehoda na eurogotovino;

(k)	„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki začne teči na datum prehoda na eurogotovino;

(l)	„referenčni dnevni devizni tečaj“ pomeni referenčni dnevni devizni tečaj, ki temelji na rednem dnevnem postopku usklajevanja med centralnimi bankami znotraj in zunaj Evropskega sistema centralnih bank, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času;

(m)	„iz obtoka vzeti eurobankovci“ pomenijo eurobankovce katerega koli tipa ali serije, ki so bili vzeti iz obtoka s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4;

(n)	„ključ za izdajanje“ pomeni povprečni ključ vpisanega kapitala v fazi izdajanja določenega tipa ali serije iz obtoka vzetih eurobankovcev;

(o)	„faza izdajanja“ pomeni v zvezi z določenim tipom ali serijo eurobankovcev obdobje, ki se začne na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži prva izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije, in konča na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži zadnja izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije;

(p)	„odpisati“ pomeni odstraniti iz obtoka vzete eurobankovce iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“.

Člen 2

Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku

1.   Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se izračunavajo mesečno in knjižijo v poslovne knjige ECB in NCB prvi delovni dan v mesecu z valuto zadnjega delovnega dne predhodnega meseca.

Ko država članica sprejme euro, se saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, izračunani skladno s prvim pododstavkom, knjižijo v poslovne knjige ECB in NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino.

Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se za obdobje od 1. januarja do 31. januarja prvega leta, v katerem se uporabi posamezna petletna uskladitev v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB, izračunajo iz saldov iz naslova vseh eurobankovcev v obtoku na 31. december predhodnega leta z uporabo spremenjenega ključa vpisanega kapitala.

2.   Saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku, vključno s saldi, ki izhajajo iz uporabe člena 4 tega sklepa, se obrestujejo po referenčni obrestni meri.

3.   Obresti iz odstavka 2 se poravnajo četrtletno s plačili prek sistema TARGET2.

Člen 3

Metoda merjenja denarnih prihodkov

1.   Znesek denarnih prihodkov se za vsako NCB določi z merjenjem dejanskega prihodka, ki izvira iz sredstev za posebno označitev, knjiženih v njenih poslovnih knjigah. Izjema od tega so zlato, za katero se šteje, da ne ustvarja prihodka, in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (11), za katere se šteje, da ustvarjajo prihodek po referenčni obrestni meri.

2.   Kadar je vrednost sredstev NCB za posebno označitev višja ali nižja od vrednosti njene obveznostne osnove, se razlika poravna tako, da se vrednost razlike obrestuje po referenčni obrestni meri.

Člen 4

Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema

1.   Za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov se saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo s kompenzacijskim zneskom, ki se določi po naslednji formuli:

C = (K – A) × S

kjer velja:

C	je kompenzacijski znesek;
K	je znesek v eurih za vsako NCB, ki se izračuna iz povprečne vrednosti bankovcev v obtoku med referenčnim obdobjem z uporabo ključa vpisanega kapitala, pri čemer se znesek bankovcev v obtoku, denominiranih v nacionalni valuti države članice, ki uvaja euro, pretvori v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;
A	je za vsako NCB povprečna vrednost v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku med referenčnim obdobjem, pretvorjena v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;
S	je naslednji koeficient za vsako poslovno leto, z začetkom na datum prehoda na eurogotovino: Poslovno leto Koeficient Leto prehoda na eurogotovino 1 Leto prehoda na eurogotovino plus eno leto 0,8606735 Leto prehoda na eurogotovino plus dve leti 0,7013472 Leto prehoda na eurogotovino plus tri leta 0,5334835 Leto prehoda na eurogotovino plus štiri leta 0,3598237 Leto prehoda na eurogotovino plus pet let 0,1817225

2.   Vsota kompenzacijskih zneskov nacionalnih centralnih bank mora biti enaka nič.

3.   Kompenzacijski zneski se izračunajo vsakokrat, ko država članica sprejme euro ali se spremeni ključ vpisanega kapitala ECB.

4.   Ko NCB vstopi v Eurosistem, se njen kompenzacijski znesek razporedi drugim NCB sorazmerno z njihovimi deleži v ključu vpisanega kapitala in z obrnjenim predznakom (+/–) ter se doda vsem kompenzacijskim zneskom, ki zanje že veljajo.

5.   Kompenzacijski zneski in računovodske vknjižbe za izenačitev teh kompenzacijskih zneskov se knjižijo na posebne račune za transakcije znotraj Eurosistema v poslovnih knjigah vsake NCB z valuto na datum prehoda na eurogotovino in enakim datumom valute v vsakem naslednjem letu obdobja prilagoditve. Računovodske vknjižbe za izenačitev kompenzacijskih zneskov se ne obrestujejo.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ob pojavu posebnih primerov, povezanih s spremembami v obtoku bankovcev, kakor so določeni v Prilogi III k temu sklepu, saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku za vsako NCB prilagodijo skladno z določbami navedene priloge.

7.   Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema, določene v tem členu, se prenehajo uporabljati prvi dan šestega leta po upoštevnem letu prehoda na eurogotovino.

Člen 5

Izračun in razporeditev denarnega prihodka

1.   ECB dnevno izračuna denarne prihodke za vsako NCB. Izračun temelji na računovodskih podatkih, ki jih NCB sporočajo ECB. ECB obvešča NCB o kumulativnih zneskih na četrtletni osnovi.

2.   Znesek denarnih prihodkov vsake NCB se zniža za znesek, enak natečenim oziroma plačanim obrestim za obveznosti, ki so vključene v obveznostno osnovo, in v skladu s katerim koli sklepom Sveta ECB na podlagi drugega pododstavka člena 32.4 Statuta ESCB.

3.   Razporeditev vsote denarnih prihodkov vsake NCB v sorazmerju s ključem vpisanega kapitala se opravi na koncu vsakega poslovnega leta.

Člen 6

Izračun in razporeditev prihodka, ki izhaja iz odpisa eurobankovcev

1.   Iz obtoka vzeti eurobankovci ostanejo del obveznostne osnove, dokler se ne zamenjajo ali odpišejo, kar od tega se zgodi prej.

2.   Svet ECB se lahko odloči, da odpiše iz obtoka vzete eurobankovce, pri čemer mora določiti datum odpisa in skupni znesek rezervacij, ki jih je treba oblikovati za tiste iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani.

3.   Iz obtoka vzeti eurobankovci se odpišejo, kakor sledi:

(a)

Na datum odpisa se postavka „Bankovci v obtoku“ v bilancah stanja ECB in NCB zmanjša za skupni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so še vedno v obtoku. Za ta namen se dejanski zneski iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so bili dani v obtok, prilagodijo na sorazmerne zneske, izračunane v skladu s ključem za izdajanje, razlike pa se poravnajo med ECB in NCB.

(b)	Prilagojeni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev se odpiše iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“ v izkaz poslovnega izida NCB.

(c)	Vsaka NCB oblikuje rezervacije za iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani. Te rezervacije morajo biti enake deležu zadevne NCB v skupnem znesku rezervacij, izračunanem z uporabo ključa za izdajanje.

4.   Iz obtoka vzeti eurobankovci, ki se zamenjajo po datumu odpisa, se knjižijo v poslovnih knjigah tiste NCB, ki jih je sprejela. Pritok iz obtoka vzetih eurobankovcev se prerazdeli med NCB najmanj enkrat letno ob uporabi ključa za izdajanje, razlike pa se poravnajo med njimi. Vsaka NCB pobota sorazmerni znesek s svojimi rezervacijami ali, če pritok presega rezervacije, knjiži odgovarjajoč odhodek v svojem izkazu poslovnega izida.

5.   Svet ECB letno pregleduje skupni znesek rezervacij.

Člen 7

Razveljavitev

S tem sklepom se razveljavi Sklep ECB/2001/16. Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.

---

(1)  UL L 337, 20.12.2001, str. 55.

(2)  Glej Prilogo IV.

(3)  UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

(4)  UL L 207, 28.7.2006, str. 39.

(5)  Glej stran 26 tega Uradnega lista. Sklep ECB/2010/29 je bil sprejet pred objavo Sklepa ECB/2010/23.

(6)  Še ni objavljen v Uradnem listu. Sklep ECB/2010/24 je bil sprejet pred objavo Sklepa ECB/2010/23.

(7)  UL L 78, 25.3.2003, str. 16.

(8)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(9)  Glej stran 31 tega Uradnega lista.

(10)  UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(11)  UL L 175, 4.7.2009, str. 18.

---

---

---

---

---

---

9.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/26

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 13. decembra 2010

o izdajanju eurobankovcev

(prenovitev)

(ECB/2010/29)

(2011/67/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 16 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 128(1) Pogodbe in členom 16 Statuta ESCB ima Svet Evropske centralne banke (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. V skladu s tema določbama lahko ECB in nacionalne centralne banke (NCB) izdajajo eurobankovce, ki so edini bankovci s statusom zakonitega plačilnega sredstva v državah članicah, katerih valuta je euro. Pravo Unije predvideva sistem pluralnosti izdajateljev bankovcev. Eurobankovce izdajajo ECB in NCB.

(2)	Na podlagi člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (1) so ECB in NCB 1. januarja 2002 dale v obtok bankovce, denominirane v eurih. Eurobankovci so izraz iste in enotne valute in zanje velja enoten pravni režim.

(3)	Za izdajanje bankovcev niso potrebne količinske ali druge omejitve, saj je dajanje bankovcev v obtok proces, ki ga uravnava povpraševanje.

(4)

Sklep ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (2) vsebuje skupna pravila o eurobankovcih. ECB je uvedla skupne tehnične specifikacije za eurobankovce in ukrepe za nadzor kakovosti, da bi zagotovila skladnost eurobankovcev s temi specifikacijami. Zato so vsi eurobankovci enakega izgleda in ravni kakovosti, med bankovci istega apoena pa ni nobenih razlik.

(5)

Za vse eurobankovce bi morale veljati enake zahteve članic Eurosistema glede sprejemanja in obdelovanja, ne glede na to, katera od njih jih je dala v obtok. Postopek repatriacije bankovcev, denominiranih v enotah nacionalnih valut, centralni banki izdajateljici za eurobankovce ne velja. Ureditev izdajanja eurobankovcev temelji na načelu ne-repatriacije eurobankovcev.

(6)

Na podlagi člena 29.1 Statuta ESCB se za vsako centralno banko, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, določi ponder v ključu za vpis kapitala ECB, kakor določa Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (3); ta ponder temelji na prebivalstvu in bruto domačemu proizvodu vsake države članice ter velja za vložke v kapital ECB, prenose deviznih rezerv NCB na ECB, razporeditev denarnih prihodkov NCB ter razdeljevanje dobička in delitev izgub ECB.

(7)

Eurobankovci so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, prosto krožijo v euroobmočju, članice Eurosistema jih ponovno izdajajo in se smejo hraniti ali uporabljati tudi zunaj euroobmočja. Obveznosti glede izdajanja celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku je zato treba razdeliti med članice Eurosistema v skladu z objektivnim merilom. Ustrezno merilo je delež vsake NCB v vplačanem kapitalu ECB. Ta delež se dobi tako, da se za nacionalne centralne banke sorazmerno uporabi kapitalski ključ iz člena 29.1 Statuta ESCB. Ker za ECB tega merila ni mogoče uporabiti, Svet ECB določi odstotni delež eurobankovcev, ki jih izda ECB.

(8)

V skladu s členoma 9.2 in 12.1 Statuta ESCB, ki vzpostavljata načelo decentralizacije pri delovanju Eurosistema, so NCB pooblaščene za dajanje eurobankovcev v obtok in njihovo jemanje iz obtoka, vključno z bankovci, ki jih je izdala ECB. Skladno s tem načelom NCB izvajajo tudi fizično obdelavo eurobankovcev.

(9)

Razlika med vrednostjo eurobankovcev, dodeljeno posamezni NCB v skladu s ključem za razdelitev bankovcev, in vrednostjo eurobankovcev, ki jih ta NCB da v obtok, povzroči saldo znotraj Eurosistema. Ker ECB ne daje eurobankovcev v obtok, ima do nacionalnih centralnih bank terjatve znotraj Eurosistema v vrednosti, ki ustreza deležu eurobankovcev, ki jih izda. Obrestovanje tega salda znotraj Eurosistema vpliva na stanje prihodkov NCB in je zato predmet Sklepa ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (4), na podlagi člena 32 Statuta ESCB.

(10)

V skladu s členom 1 Sklepa Sveta 2010/416/EU z dne 13. julija 2010 v skladu s členom 140(2) Pogodbe o uvedbi eura v Estoniji 1. januarja 2011 (5) Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, zato se bo odstopanje, ki ji je bilo odobreno v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (6), razveljavilo s 1. januarjem 2011.

(11)

Glede na to, da bo Estonija 1. januarja 2011 uvedla euro, je treba Sklep ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev (7) spremeniti tako, da se določi ključ za razdelitev bankovcev, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2011. Ker je bil Sklep ECB2001/15 že večkrat spremenjen, ga je treba zaradi jasnosti prenoviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

(a)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)	„eurobankovci“ pomenijo bankovce, ki izpolnjujejo zahteve Sklepa ECB/2003/4 in tehnične specifikacije, ki jih določi Svet ECB;

(c)	„ključ za vpis kapitala“ pomeni deleže NCB (izražene v odstotkih) v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v ustreznem poslovnem letu;

(d)

„ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, dobljene tako, da se upošteva delež ECB v celotni izdaji eurobankovcev in pomnoži delež nacionalnih centralnih bank v tej celoti s ključem za vpis kapitala (zaokroženo na najbližji mnogokratnik 0,0005 odstotne točke). Če vsota dobljenih odstotkov ne znaša 100 %, se razlika izravna: (i) če je vsota manjša od 100 %, s prištevanjem 0,0005 odstotne točke najmanjšim deležem v naraščajočem zaporedju, dokler ni doseženo natančno 100 %, ali (ii) če je vsota večja od 100 %, z odštevanjem 0,0005 odstotne točke od največjih deležev v padajočem zaporedju, dokler ni doseženo natančno 100 %. Priloga I k temu sklepu podrobneje določa ključ za razdelitev bankovcev, ki se uporablja od 1. januarja 2011.

Člen 2

Izdajanje eurobankovcev

Eurobankovce izdajajo ECB in NCB.

Člen 3

Obveznosti izdajateljev

1.   NCB dajejo eurobankovce v obtok in jih jemljejo iz obtoka ter opravljajo vso fizično obdelavo vseh eurobankovcev, vključno s tistimi, ki jih izda ECB.

2.   NCB na zahtevo imetnika sprejmejo vse eurobankovce v zamenjavo za eurobankovce v isti vrednosti ali, v primeru imetnika računa, za knjiženje v dobro računa, ki ga ima pri NCB prejemnici.

3.   NCB obravnavajo vse sprejete eurobankovce kot obveznosti in jih obdelujejo na enak način.

4.   NCB ne prenesejo sprejetih eurobankovcev na druge NCB in take eurobankovce hranijo na voljo za ponovno izdajo. Veljata naslednji izjemi, v skladu s pravili, ki jih določi Svet ECB:

(a)	NCB prejemnica sme uničiti okrnjene, poškodovane, obrabljene ali iz obtoka vzete eurobankovce; in

(b)	eurobankovci, ki jih hranijo NCB, se smejo iz logističnih razlogov v večjih količinah prerazdeliti znotraj Eurosistema.

Člen 4

Razdelitev eurobankovcev znotraj Eurosistema

1.   Celotna vrednost eurobankovcev v obtoku se razdeli med članice Eurosistema z uporabo ključa za razdelitev bankovcev.

2.   Razlika med vrednostjo eurobankovcev, dodeljeno posamezni NCB v skladu s ključem za razdelitev bankovcev, in vrednostjo eurobankovcev, ki jih ta NCB da v obtok, povzroči saldo znotraj Eurosistema. ECB ima za vrednost, enako vrednosti eurobankovcev, ki jih izda, terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v sorazmerju z njihovimi deleži v ključu za vpis kapitala.

Člen 5

Razveljavitev

Sklep ECB/2001/15 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2011.

---

(1)  UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

(2)  UL L 78, 25.3.2003, str. 16.

(3)  UL L 21, 24.1.2009, str. 66.

(4)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(5)  UL L 196, 28.7.2010, str. 24.

(6)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(7)  UL L 337, 20.12.2001, str. 52.

---

---

---

9.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/31

---

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. novembra 2010

o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank

(prenovitev)

(ECB/2010/20)

(2011/68/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) in zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta ESCB,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v skladu z drugo in tretjo alineo člena 46.2 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (1) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne še dodatne spremembe, zlasti v zvezi z varovanjem pred obrestnim tveganjem in prevrednotenjem imetij posebnih pravic črpanja, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(2)	Za Evropski sistem centralnih bank (ESCB) veljajo obveznosti poročanja v skladu s členom 15 Statuta ESCB.

(3)	V skladu s členom 26.3 Statuta ESCB pripravi Izvršilni odbor konsolidirano bilanco stanja ESCB za potrebe analiz in upravljanja.

(4)	V skladu s členom 26.4 Statuta ESCB sprejme Svet ECB za uporabo člena 26 potrebna pravila za standardiziranje računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank.

(5)	Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej smernici:

(a)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)	„računovodski nameni in nameni finančnega poročanja Eurosistema“ pomeni namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta ESCB;

(c)	„poročevalec“ pomeni ECB ali katero od NCB;

(d)	„datum četrtletnega prevrednotenja“ pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju;

(e)	„konsolidacija“ pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več posamičnih pravnih subjektov združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu;

(f)	„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni 12-mesečno obdobje od datuma, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;

(g)

„ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, ki izhajajo iz upoštevanja deleža ECB v skupni količini izdanih eurobankovcev in uporabe ključa vpisanega kapitala na deležu nacionalnih centralnih bank v tej skupni količini, v skladu s Sklepom ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (2);

(h)

„kreditna institucija“ pomeni bodisi (a) kreditno institucijo v smislu člena 2 in člena 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (3), kakor se izvaja v nacionalni zakonodaji, in je pod nadzorom pristojnega organa ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega z nadzorom s strani pristojnega organa.

2.   Opredelitve drugih tehničnih pojmov, uporabljenih v tej smernici, so navedene v Prilogi II.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta smernica se uporablja za ECB in NCB za računovodske namene in namene finančnega poročanja Eurosistema.

2.   Področje uporabe te smernice je omejeno na računovodski režim in režim finančnega poročanja Eurosistema, ki ga določa Statut ESCB. Posledično se ne uporablja za nacionalna poročila in računovodske izkaze NCB. Da bi dosegli skladnost in primerljivost med režimom Eurosistema in nacionalnimi režimi, se priporoča, da NCB v obsegu, ki je mogoč, upoštevajo pravila, določena s to smernico, za svoja nacionalna poročila in računovodske izkaze.

Člen 3

Temeljne računovodske predpostavke

Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:

(a)   ekonomska realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo ekonomsko realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu s svojo vsebino in ekonomsko realnostjo, ne pa samo v skladu s svojo pravno obliko;

(b)   previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani dobiček v izkazu poslovnega izida ne priznava kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računu prevrednotenja, in da se nerealizirana izguba ob koncu leta izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega prejšnje prihodke vrednotenja, zabeležene na ustreznem računu prevrednotenja. Skrite rezerve ali namerno napačno navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida niso skladne s predpostavko previdnosti;

(c)   dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo glede na dogodke, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če ti vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. Do prilagoditve sredstev in obveznosti ne pride, razkrijejo pa se tisti dogodki, ki se zgodijo po datumu bilance stanja, če ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve;

(d)   pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, so dovoljena samo, če se lahko zanje utemeljeno šteje, da so v vsesplošnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalca nepomembna;

(e)   načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;

(f)   načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in stroški se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi oziroma povzročeni, in ne v obdobju, v katerem so prejeti oziroma plačani;

(g)   doslednost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo dosledno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj Eurosistema, da se zagotovi primerljivost podatkov v računovodskih izkazih.

Člen 4

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja poročevalca, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	verjetno je, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s postavko sredstev ali obveznosti pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala;

(b)	vsa tveganja in nagrade v zvezi s sredstvom ali obveznostjo so bila v bistvenem delu prenesene na poročevalca;

(c)	nabavno vrednost ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti je mogoče zanesljivo izmeriti.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave

1.   Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla se uporablja kot osnova za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Za izvajanje tega pristopa sta se razvili dve različni metodi:

(a)	„standardni pristop“, kakor je določen v poglavjih III in IV ter Prilogi III; in

(b)	„alternativni pristop“, kakor je določen v Prilogi III.

2.   Transakcije z vrednostnimi papirji, vključno z lastniškimi instrumenti, v tuji valuti se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave. S tem povezane natečene obresti, vključno s premijami ali diskonti, se evidentirajo dnevno od datuma promptne poravnave.

3.   Posamezne NCB lahko za evidentiranje posameznih transakcij, finančnih instrumentov in pripadajočih časovnih razmejitev v eurih uporabljajo bodisi pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla ali pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave.

4.   Razen računovodskih prilagoditev ob koncu četrtletja in ob koncu leta ter postavk, ki so razkrite pod „Druga sredstva“ in „Druge obveznosti“, zneski, predstavljeni kot del dnevnega finančnega poročanja za namene finančnega poročanja Eurosistema, kažejo samo denarne tokove v postavkah bilance stanja.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 6

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja ECB in posameznih NCB za namene finančnega poročanja Eurosistema temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.

Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev, razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in netržnih vrednostnih papirjev, ter finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da pogosteje prevrednotijo svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip. Vrednostni papirji, ki so v imetju za potrebe denarne politike ali so vključeni v postavko „Druga finančna sredstva“ ali „Razno“, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealizirane izgube, ki se ob koncu leta izkažejo v izkazu poslovnega izida; med četrtletjem se vse transakcije poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

5.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;

(b)	če se vrednostni papirji prodajo v mesecu datuma zapadlosti;

(c)	v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti, ali po izrecnem sklepu Sveta ECB o denarni politiki.

Člen 8

Povratne transakcije

1.   Povratna transakcija, ki se izvede v skladu s pogodbo o začasni prodaji, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se ponovno odkupijo v skladu s pogodbami o začasni prodaji, obravnava poročevalec, ki jih mora odkupiti, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.

2.   Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o začasnem nakupu, se v višini zneska posojila evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o začasnem nakupu, se ne prevrednotijo, morebiten dobiček ali izguba iz tega naslova pa se ne izkaže v izkazu poslovnega izida poročevalca, ki sredstva posoja.

3.   Pri transakcijah posojanja vrednostnih papirjev le-ti ostanejo v bilanci stanja prenosnika. Take transakcije se evidentirajo na enak način, kot je predpisan za posle začasne prodaje. Če poročevalec, ki nastopa kot prevzemnik, izposojenih vrednostnih papirjev ob koncu leta nima na svojem skrbniškem računu, mora oblikovati rezervacije za izgube, če je tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev od datuma sklenitve pogodbe o posojanju narasla. Ta prevzemnik mora izkazati obveznost za povratni prenos vrednostnih papirjev, če so bili ti vrednostni papirji medtem prodani.

4.   Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o začasni prodaji. Tokovi zlata, povezani s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlika med promptno in terminsko ceno transakcije pa se časovno razmeji.

5.   Povratne transakcije, vključujoč transakcije posojanja vrednostnih papirjev, izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se v bilanci stanja evidentirajo le, če je zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine na računu ustrezne NCB ali ECB.

Člen 9

Tržni lastniški instrumenti

1.   Ta člen se uporablja za tržne lastniške instrumente, tj. delnice ali delniške sklade, ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno poročevalec ali njegov posrednik, razen dejavnosti, izvedenih za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe ali pomembnih deležev.

2.   Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah in razkriti pod „druga sredstva“, ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, ampak so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi z metodo povprečne nabavne vrednosti.

3.   Prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi delnicami ali različnimi delniškimi skladi ni netiranja.

4.   Transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni.

5.   Posredniška provizija se lahko evidentira bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno vrednost sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu poslovnega izida.

6.   Znesek kupljene dividende se vključi v nabavno vrednost lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka, dokler izplačilo dividende še ni prejeto.

7.   Časovne razmejitve na dividende se ne knjižijo ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen lastniških vrednostnih papirjev, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend.

8.   Nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Strošek pridobitve se izračuna na podlagi obstoječih povprečnih nabavnih vrednosti za to delnico, izvršilne cene za novo pridobitev ter na podlagi razmerja med obstoječimi in novimi delnicami. Alternativno lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti te pravice na trgu, obstoječi povprečni nabavni vrednosti delnice in tržni ceni delnice pred novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa.

Člen 10

Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnih papirjih z izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnem papirju z izvedenim finančnim instrumentom pomeni določitev izvedenega finančnega instrumenta tako, da se s spremembo v njegovi pošteni vrednosti kompenzira pričakovana sprememba v pošteni vrednosti pred tveganjem varovanega vrednostnega papirja, ki se lahko pripiše gibanjem obrestne mere.

2.   Varovani instrument in instrument za varovanje pred tveganji se priznata in obravnavata v skladu s splošnimi določbami, pravili vrednotenja, zahtevami za priznavanje prihodkov in posebnimi zahtevami za posamezen tak instrument, določenimi v tej smernici.

3.   Z odstopanjem od člena 3(b), členov 7(3), 13(1) in (2), člena 14(1)(b) in (2)(d) ter člena 15(2) se lahko za vrednotenje varovanega vrednostnega papirja in izvedenega finančnega instrumenta za varovanjem pred tveganjem uporabijo naslednje alternativne obravnave:

(a)

Vrednostni papir in izvedeni finančni instrument se prevrednotita, v bilanci stanja pa se prikaže njuna tržna vrednost ob koncu vsakega četrtletja. Naslednji način asimetričnega vrednotenja se uporabi za neto znesek nerealiziranega dobička/izgube pri varovanih instrumentih in instrumentih za varovanje pred tveganjem: (i) neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, priporoča pa se, da se amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta, in (ii) neto nerealiziran dobiček se knjiži na račun prevrednotenja in stornira na naslednji datum prevrednotenja.

(b)

Varovanjem pred tveganjem za vrednostni papir, ki je že v lasti: če je povprečna nabavna vrednost varovanega vrednostnega papirja drugačna od tržne cene vrednostnega papirja ob začetku varovanja pred tveganjem, se uporabi naslednja obravnava: (i) nerealizirani dobiček pri vrednostnem papirju na ta datum se knjiži na račun prevrednotenja, medtem ko se nerealizirana izguba izkaže v izkazu poslovnega izida; in (ii) določbe točke (a) se uporabljajo za spremembe tržne vrednosti po datumu začetka razmerja varovanja pred tveganjem.

(c)	Priporoča se, da se bilanca neamortiriziranih premij in diskontov po stanju na datum vzpostavitve varovanja pred tveganjem, amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta.

4.   Kadar je obračunavanje varovanja pred tveganjem prekinjeno, se vrednostni papir in izvedeni finančni instrument, ki sta še ostala v poslovnih knjigah poročevalca, od datuma prekinitve vrednotita kot samostojna instrumenta v skladu s splošnimi pravili v tej smernici.

5.   Alternativna obravnava iz odstavka 3 se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

Ob začetku varovanja pred tveganji obstaja uradna dokumentacija o razmerju varovanja pred tveganjem in cilju obvladovanja tveganja ter strategiji izvajanja varovanja pred tveganjem. Ta dokumentacija mora vsebovati vse naslednje elemente: (i) opredelitev izvedenega finančnega instrumenta, uporabljenega kot instrument za varovanje pred tveganjem; (ii) opredelitev z njim povezanega vrednostnega papirja, varovanega pred tveganjem; ter (iii) oceno učinkovitosti izvedenega finančnega instrumenta pri kompenzaciji izpostavljenosti spremembam v pošteni vrednosti vrednostnega papirja, ki nastanejo zaradi obrestnega tveganja.

(b)

Za varovanje pred tveganjem se pričakuje, da je zelo učinkovito in da je učinkovitost varovanja pred tveganjem mogoče zanesljivo izmeriti. Oceniti je treba prospektivno in retrospektivno učinkovitost. Priporoča se naslednje: (i) prospektivna učinkovitost se izmeri s primerjanjem preteklih sprememb poštene vrednosti varovane postavke s preteklimi spremembami poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem ali s prikazom visoke statistične korelacije med pošteno vrednostjo varovane postavke in pošteno vrednostjo instrumenta za varovanje pred tveganjem; in (ii) retrospektivna učinkovitost je izkazana, če je razmerje med dejanskim dobičkom/izgubo pri varovani postavki in dejansko izgubo/dobičkom pri instrumentu za varovanje pred tveganjem med 80 % in 125 %.

6.   Naslednje se uporabi pri varovanju pred tveganjem za skupino vrednostnih papirjev: vrednostni papirji s podobno obrestno mero se lahko združijo in varujejo pred tveganjem kot skupina samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	vrednostni papirji imajo podobno trajanje;

(b)	skupina vrednostnih papirjev prospektivno in retrospektivno ustreza testu učinkovitosti;

(c)	za spremembo poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanju pred tveganjem za vsak vrednostni papir v skupini, se pričakuje, da bo približno sorazmerna skupni spremembi poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanju pred tveganjem za to skupino vrednostnih papirjev.

Člen 11

Sintetični instrumenti

1.   Instrumenti, kombinirani v sintetični instrument, se priznavajo in obravnavajo ločeno od drugih instrumentov, v skladu s splošnimi določbami, pravili vrednotenja, zahtevami za priznavanje prihodkov in posebnimi zahtevami za posamezen tak instrument, določenimi v tej smernici.

2.   Z odstopanjem od člena 3(b) ter členov 7(3), 13(1) in 15(2) se lahko za vrednotenje sintetičnih instrumetov uporabijo naslednje alternativne obravnave:

(a)

nerealizirani dobiček in izguba pri instrumentih, kombiniranih v sintetični instrument, se netirajo ob koncu leta. V tem primeru se neto nerealizirani dobiček evidentira na računu prevrednotenja. Neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;

(b)	vrednostni papirji, ki so del sintetičnega instrumenta, niso del celotnega imetja teh vrednostnih papirjev, ampak so del ločenega imetja;

(c)	nerealizirana izguba, ki se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, in ustrezen nerealizirani dobiček se ločeno amortizirata v naslednjih letih.

3.   Če eden od instrumentov v kombinaciji poteče, je prodan, ukinjen ali izvršen, poročevalec preneha z učinkom za naprej z alternativno obravnavo, določeno v odstavku 2, morebitni neamortizirani prihodki prevrednotenja, knjiženi v dobro v izkazu poslovnega izida v preteklih letih, pa se nemudoma stornirajo.

4.   Alternativna obravnava, določena v odstavku 2, se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	posamezni instrumenti se vodijo in njihova donosnost se vrednoti kot en kombiniran instrument, bodisi na podlagi strategije obvladovanja tveganj ali na podlagi investicijske strategije;

(b)	pri začetnem priznanju so posamezni instrumenti strukturirani in določeni kot sintetični instrument;

(c)	uporaba alternativne obravnave odpravi ali občutno zmanjša nedoslednost vrednotenja (neusklajeno vrednotenje), ki bi nastalo z uporabo splošnih pravil, določenih v tej smernici, na ravni posameznih instrumentov;

(d)	razpoložljivost uradne dokumentacije omogoča preveritev, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c).

Člen 12

Bankovci

1.   Za izvajanje člena 49 Statuta ESCB se bankovci drugih držav članic, katerih valuta je euro, ki jih ima posamezna NCB, ne evidentirajo kot bankovci v obtoku, temveč kot saldi znotraj Eurosistema. Postopek za obravnavanje bankovcev drugih držav članic, katerih valuta je euro, je naslednji:

(a)	NCB, ki prejme bankovce v enotah nacionalnih valut euroobmočja, ki so jih izdale druge NCB, dnevno obvešča NCB izdajateljico o vrednosti vplačanih bankovcev za menjavo, razen če je dana dnevna količina majhna. NCB izdajateljica izda NCB prejemnici odgovarjajoče plačilo prek sistema TARGET2; in

(b)	podatki o „bankovcih v obtoku“ se prilagodijo v poslovnih knjigah NCB izdajateljice ob prejetju zgoraj omenjenega obvestila.

2.   Znesek „bankovcev v obtoku“ v bilancah stanja posameznih NCB je rezultat treh komponent:

(a)

neprilagojene vrednosti eurobankovcev v obtoku, vključno z bankovci v enotah nacionalnih valut euroobmočja v letu prehoda na eurogotovino za NCB, ki sprejme euro, ki se izračuna v skladu z eno od naslednjih dveh metod: Metoda A : B = P – D – N – S Metoda B : B = I – R – N Pri tem: B je neprilagojena vrednost „bankovcev v obtoku“, P je vrednost bankovcev, proizvedenih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB, D je vrednost uničenih bankovcev, N je vrednost nacionalnih bankovcev NCB izdajateljice, ki jih imajo druge NCB (o njih je bila obveščena, vendar še niso bili repatriirani), I je vrednost bankovcev, danih v obtok, R je vrednost prejetih bankovcev, S je vrednost bankovcev na zalogi/v trezorju;

(b)	minus znesek neobrestovane terjatve do banke v zvezi z razširjenim testnim programom hrambe pri prenosu lastništva bankovcev, ki so povezani s tem programom;

(c)	plus ali minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 13

Priznavanje prihodkov

1.   Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	realizirani dobiček in realizirana izguba se izkažeta v izkazu poslovnega izida;

(b)	nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na račun prevrednotenja;

(c)	nerealizirana izguba ob koncu leta se izkaže v izkazu poslovnega izida, kadar presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;

(d)	nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme novega nerealiziranega dobička;

(e)	nerealizirana izguba pri enem vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu se ne sme netirati z nerealiziranim dobičkom pri drugih vrednostnih papirjih, valutah ali zlatu;

(f)	izguba zaradi oslabitve se ob koncu leta izkaže v izkazu poslovnega izida in se ne stornira v naslednjih letih, čeprav se oslabitev zniža in je to znižanje lahko povezano z dogodkom, ki ga je mogoče opazovati in ki je nastopil po tem, ko je bila oslabitev prvič evidentirana.

2.   Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnih prihodkov ter se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontirane vrednostne papirje, ki imajo ob pridobitvi preostalo zapadlost daljšo od enega leta.

3.   Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti v tuji valuti, se izračunajo in evidentirajo na računih dnevno, na podlagi zadnjih razpoložljivih tečajev. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti v eurih se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj četrtletno. Časovne razmejitve za druge postavke se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj letno.

4.   Ne glede na pogostnost izračunavanja časovnih razmejitev, toda z izjemami, na katere se nanaša člen 5(4), poročevalci med četrtletjem poročajo podatke po transakcijski vrednosti.

5.   Časovne razmejitve v tujih valutah se preračunajo po menjalnem tečaju na datum evidentiranja in vplivajo na valutno pozicijo.

6.   Na splošno se lahko za izračun časovnih razmejitev med letom uporablja lokalna praksa, tj. izračunajo se lahko do bodisi zadnjega poslovnega dneva bodisi zadnjega koledarskega dneva četrtletja. Toda ob koncu leta je obvezni referenčni datum 31. december.

7.   Valutni odlivi, ki povzročijo spremembo v imetju določene valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.

Člen 14

Stroški transakcij

1.   Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)	metoda povprečne nabavne vrednosti se uporablja dnevno za zlato, instrumente in vrednostne papirje v tuji valuti, za izračun stroškov pridobitve prodanih postavk, ob upoštevanju vpliva gibanja menjalnega tečaja in/ali cen;

(b)	povprečna nabavna cena/tečaj za sredstva/obveznosti se zmanjša/poveča za nerealizirano izgubo, izkazano v izkazu poslovnega izida ob koncu leta;

(c)

ob pridobitvi kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. Pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se vključi v imetje te valute, ne pa v nabavno vrednost ali ceno sredstva za namen ugotavljanja povprečne cene, niti v nabavno vrednost te valute.

2.   Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo v računovodskih izkazih po čisti ceni;

(b)	provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;

(c)	prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;

(d)

za izračun povprečne nakupne vrednosti vrednostnega papirja se bodisi (i) vsi nakupi med dnevom po nabavni vrednosti dodajo imetju predhodnega dne, za izračun nove tehtane povprečne cene pred upoštevanjem prodaj istega dne, bodisi (ii) se lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev v vrstnem redu, v kakršnem se zgodijo med dnevom, da bi se izračunala revidirana povprečna cena.

3.   Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije v tuji valuti, ki ne spremenijo imetja te valute, se preračunajo v eure z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na strošek pridobitve tega imetja;

(b)	transakcije v tuji valuti, ki spremenijo imetje te valute, se preračunajo v eure z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe;

(c)	za poravnavo zneskov glavnice, ki izhajajo iz povratnih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti ali z zlatom, se šteje, da ne spremeni imetja te valute oziroma zlata;

(d)	dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po menjalnem tečaju, ki velja na dan poravnave;

(e)

kadar obstaja dolga pozicija, se neto prilivi valut in zlata, izvršeni med dnevom, dodajo imetju predhodnega dne po povprečni vrednosti dnevnih prilivov za vsako posamezno valuto in zlato, za izračun novega tehtanega povprečnega tečaja/cene zlata. Pri neto odlivih izračun realiziranega dobička ali izgube temelji na povprečni nabavni vrednosti imetja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike v povprečnem tečaju/ceni zlata med prilivi in odlivi med dnevom prav tako povzročijo realizirani dobiček ali izgubo. Kjer obstajajo obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata, se za zgoraj navedeni pristop uporablja nasprotni postopek. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto odlivi, medtem ko neto prilivi zmanjšajo pozicijo pri obstoječem tehtanem povprečnem tečaju/ceni zlata in povzročijo realizirani dobiček ali izgubo;

(f)	stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkaz poslovnega izida.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZA BILANČNE INSTRUMENTE

Člen 15

Splošna pravila

1.   Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi valutni instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na določen datum v prihodnosti, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun povprečne nakupne vrednosti ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

2.   Obrestne zamenjave, terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.

3.   Dobiček in izguba, ki izhajata iz zabilančnih instrumentov, se priznata in obravnavata podobno kakor pri bilančnih instrumentih.

Člen 16

Terminske transakcije v tuji valuti

1.   Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Realizirani dobiček in izguba od prodajnih transakcij se izračunata z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve posla, v skladu s postopkom dnevnega netiranja za nakupe in prodaje.

2.   Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost oziroma terjatev iz naslova obresti in se časovno razmeji.

3.   Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo.

4.   Na valutno pozicijo vplivajo terminske transakcije od datuma sklenitve posla po promptnem tečaju.

5.   Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute, s pobotanjem morebitnih razlik, ki se lahko pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto izguba se evidentira v breme izkaza poslovnega izida, kadar preseže predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na računu prevrednotenja. Neto dobiček se knjiži v dobro na računu prevrednotenja.

Člen 17

Valutne zamenjave

1.   Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na ustrezen datum poravnave.

2.   Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju transakcij.

3.   Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije. Tako ne pride do dobička oziroma izgube.

4.   Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost oziroma terjatev iz naslova obresti za nakupe in prodaje in se časovno razmeji.

5.   Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo.

6.   Valutna pozicija se lahko spremeni samo zaradi časovnih razmejitev, denominiranih v tuji valuti.

7.   Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s pripadajočo promptno pozicijo.

Člen 18

Terminske pogodbe na obrestno mero

1.   Terminske pogodbe na obrestno mero se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2.   Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja.

3.   Dnevne spremembe gibljivih kritij se izkažejo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije, ne glede na to, ali pride do predaje. Če do predaje pride, se vknjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.

4.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 19

Obrestne zamenjave

1.   Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2.   Tekoča obrestna plačila, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Plačila se lahko poravnajo na neto osnovi za vsako obrestno zamenjavo posebej, prihodki in odhodki iz natečenih obresti pa se evidentirajo na bruto osnovi.

3.   Vsaka obrestna zamenjava se prevrednoti posamično in, če je potrebno, preračuna v eure po promptnem deviznem tečaju. Priporoča se, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizira v naslednjih letih, da se pri terminskih obrestnih zamenjavah amortizacija začne od datuma valute transakcije in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodek vrednotenja se knjiži v dobro računa prevrednotenja.

4.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 20

Dogovori o terminski obrestni meri

1.   Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2.   Znesek nadomestila, ki ga ena stranka plača drugi na datum poravnave, se knjiži na datum poravnave v izkaz poslovnega izida. Plačila se časovno ne razmejijo.

3.   Pri nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri v tuji valuti plačila nadomestil vplivajo na valutno pozicijo. Plačila nadomestil se preračunajo v euro po promptnem tečaju na datum poravnave.

4.   Vse nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v euro po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička, razen če je instrument zapadel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja.

5.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 21

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

1.

Metoda A: (a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije; (b) povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki teh terminskih prodaj na dobiček in izgubo se izračunajo na datum poravnave; (c) na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu prevrednotenja se knjiži v dobro izkaza poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan zapadlosti (dejanska tržna cena), medtem ko se razlika glede na izvirno terminsko ceno prizna kot realizirani dobiček ali izguba; (d) pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če poročevalec že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri poročevalec nima pozicije in je zato zadevno valuto nujno kupiti, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut iz člena 14(3)(e); (e) terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek prevrednotenja ob koncu leta se knjiži v breme v izkazu poslovnega izida, prihodek prevrednotenja pa se knjiži v dobro na račun prevrednotenja. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička, razen če je instrument zapadel ali odpoklican.

2.

Metoda B: (a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo; (b) ob koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek prevrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Ob koncu četrtletja se terminski nakupi prevrednotijo po postopku iz člena 7. Rezultat prevrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti; (c) rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila obveznost prevzeta. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija nezadostna, v času prodaje.

Člen 22

Opcije

1.   Opcije se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma izvedbe ali zapadlosti po izvršilni ceni osnovnega instrumenta.

2.   Premije, denominirane v tuji valuti, se preračunajo v eure po menjalnem tečaju na datum sklenitve pogodbe ali na datum poravnave. Plačana premija se prizna kot ločeno sredstvo, medtem ko se prejeta premija prizna kot ločena obveznost.

3.   Če se opcija izvrši, se osnovni instrument evidentira v bilanci stanja po izvršilni ceni, povečani ali zmanjšani za osnovno vrednost premije. Znesek osnovne opcijske premije se prilagodi na podlagi nerealizirane izgube, ki se izkaže ob koncu leta v izkazu poslovnega izida.

4.   Če se opcija ne izvrši, se znesek opcijske premije, prilagojen na podlagi nerealizirane izgube prejšnjega konca leta, izkaže v izkazu poslovnega izida, preračunan po menjalnem tečaju, ki je na voljo na datum zapadlosti.

5.   Na valutno pozicijo vplivajo dnevno gibljivo kritje za opcije vrste terminskih pogodb, kakršen koli delni odpis opcijske premije ob koncu leta, osnovno trgovanje na datum izvršitve ali opcijska premija na datum zapadlosti. Dnevne spremembe v gibljivih kritjih se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

6.   Vsaka opcijska pogodba se prevrednoti posamično. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja. Nerealizirana izguba pri eni opciji se ne sme netirati z nerealiziranim dobičkom pri kateri koli drugi opciji.

7.   Za namene odstavka 6 so tržne vrednosti tiste kotirane cene, ki jih ponudijo borza, trgovci, posredniki ali podobni subjekti. Kadar kotirane cene niso na voljo, se tržna vrednost določi s tehniko vrednotenja. Ta tehnika vrednotenja se v času uporablja dosledno in lahko se dokaže, da zagotavlja zanesljive ocene cen, ki bi jih dobili v dejanskih tržnih transakcijah.

8.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

POGLAVJE V

OBVEZNOST POROČANJA

Člen 23

Oblike poročanja

1.   NCB poročajo Evropski centralni banki podatke za namene finančnega poročanja Eurosistema v skladu s to smernico.

2.   Oblike poročanja Eurosistema zajemajo vse postavke, ki so opredeljene v Prilogi IV. Vsebina postavk, ki se vključijo v različne oblike bilance stanja, je prav tako opisana v Prilogi IV.

3.   Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov morajo biti skladne z vsemi naslednjimi prilogami:

(a)   Priloga V: objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema po koncu četrtletja;

(b)   Priloga VI: objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem;

(c)   Priloga VII: konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema.

POGLAVJE VI

LETNA OBJAVLJENA BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Člen 24

Objavljeni bilance stanja in izkazi poslovnega izida

Priporoča se, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida s prilogama VIII in IX.

POGLAVJE VII

PRAVILA KONSOLIDACIJE

Člen 25

Splošna pravila konsolidacije

1.   Konsolidirane bilance stanja Eurosistema obsegajo vse postavke iz bilanc stanja ECB in nacionalnih centralnih bank.

2.   Poročila v procesu konsolidacije morajo biti med seboj usklajena. Vsi računovodski izkazi Eurosistema se pripravljajo na podobni osnovi z uporabo enakih konsolidacijskih tehnik in postopkov.

3.   Konsolidirane bilance stanja Eurosistema pripravi ECB. Te bilance stanja spoštujejo potrebo po enotnih računovodskih načelih in tehnikah, sovpadajočih finančnih obdobjih v Eurosistemu in konsolidacijskih prilagoditvah, ki izhajajo iz transakcij in pozicij znotraj Eurosistema, ter upoštevajo kakršne koli spremembe v sestavi Eurosistema.

4.   Posamezne postavke bilance stanja, razen saldov znotraj Eurosistema, ki pripadajo posameznim NCB in ECB, se združijo v konsolidacijske namene.

5.   Saldi NCB in ECB pri tretjih osebah se v procesu konsolidacije evidentirajo v bruto znesku.

6.   Saldi znotraj Eurosistema se prikažejo v bilancah stanja ECB in NCB v skladu s Prilogo IV.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Razvoj, uporaba in razlaga pravil

1.   Odbor ESCB za računovodstvo in denarne prihodke (AMICO) prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o razvoju, uporabi in izvajanju pravil ESCB za računovodstvo in finančno poročanje.

2.   Pri razlagi te smernice se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, usklajena s pravom Unije, in splošno priznani mednarodni računovodski standardi.

Člen 27

Prehodna pravila

1.   NCB prevrednotijo vsa finančna sredstva in obveznosti po stanju na datum, ko so postale članice Eurosistema. Nerealizirani dobiček, ki se je pojavil pred tem datumom ali na ta datum, se loči od katerih koli nerealiziranih prihodkov vrednotenja, ki lahko nastanejo po tem datumu, in ostane pri NCB. Tržne cene in tečaji, ki so jih uporabile NCB v začetnih bilancah stanja na začetku sodelovanja v Eurosistemu, se štejejo za povprečno vrednost sredstev in obveznosti teh NCB.

2.   Priporoča se, da se nerealizirani dobiček, ki je nastal pred začetkom ali ob začetku članstva NCB v Eurosistemu, ne šteje za razdeljivega ob času prehoda, ampak ga je mogoče realizirati/razdeliti le v okviru transakcij, do katerih pride po vstopu v Eurosistem.

3.   Dobiček in izguba v zvezi z deviznimi tečaji, zlatom in cenami, nastali zaradi prenosa sredstev od NCB k ECB, se štejeta za realizirana.

4.   Ta člen ne posega v katero koli odločitev, sprejeto na podlagi člena 30 Statuta ESCB.

Člen 28

Razveljavitev

Smernica ECB/2006/16 se s to smernico razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XI.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 31. decembra 2010.

Člen 30

Naslovniki

Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

---

(1)  UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

(2)  Glej stran 26 tega Uradnega lista. Sklep ECB/2010/29 je bil sprejet pred objavo Smernice ECB/2010/20.

(3)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---