29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/1

(1)

Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (1) v členu 21 določa, da je Evropski center za spremljanje drog in odvisnost od drog odprt za sodelovanje s tistimi tretjimi državami, ki imajo podobne interese kot Unija in njene države članice v zvezi s cilji in delom Centra.

(2)

Svet je 11. julija 2006 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Republiko Hrvaško v zvezi s Sporazumom med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Pogajanja so bila uspešno končana s parafiranjem Sporazuma.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/2

(1)

Člen 37 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da v primerih ko povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja od 103 % referenčne cene, se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

(2)

Tržne cene so padle pod to raven; glede na sezonska in ciklična gibanja to stanje lahko traja. Zato je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje.

(3)

Člen 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli za prašičje meso ter da Komisija določi pomoč vnaprej ali z razpisnim postopkom.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(5)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli skladno s podrobnimi pravili in pogoji iz poglavja III navedene uredbe.

(6)

Za lažje upravljanje ukrepa so proizvodi iz prašičjega mesa razvrščeni po podobnostih glede na višino stroškov skladiščenja.

(7)

Pri določanju roka za vložitev zahtevkov bi se morale upoštevati tržne razmere ter skladnost s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(8)

Za lažje upravljanje in nadzor pri sklepanju pogodb je treba določiti minimalne količine proizvodov na posamezen zahtevek.

(9)

Treba je določiti varščino za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti izpolnili svoje pogodbene obveznosti in da bo imel ukrep želeni učinek na trgu.

(10)

Izvoz proizvodov iz prašičjega mesa prispeva k ponovni vzpostavitvi ravnotežja na trgu. Zato je treba določbe člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 uporabljati, kadar se obdobje skladiščenja skrajša, če so proizvodi, odpremljeni iz skladišča, namenjeni za izvoz. V skladu z navedenim členom je treba določiti dnevne zneske za zmanjšanje zneska pomoči.

(11)

Za namen uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 ter zaradi skladnosti in jasnosti za gospodarske subjekte je treba navedeno dvomesečno obdobje izraziti v dnevih.

(12)

Člen 35 Uredbe (ES) št. 826/2008 določa, da morajo države članice podatke sporočati Komisiji. Ustrezno je opredeliti pravila obveščanja v okviru te uredbe.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/5

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/7

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 33/2011 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/9

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 1017/2010 (2) je odprla razpisne postopke za prodajo žit v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

V skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 in členom 4 Uredbe (EU) št. 1017/2010 Komisija glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, za vsako žito in državo članico določi minimalno prodajno ceno oziroma se odloči, da minimalne prodajne cene ne bo določila.

(3)

Na podlagi ponudb, prejetih v okviru petih posamičnih razpisov, je bilo odločeno, da je treba določiti minimalno prodajno ceno za nekatera žita in nekatere države članice ter da za ostala žita in ostale države članice ni treba določiti minimalne prodajne cene.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/11

(1)

Direktiva Komisije 2002/72/ES z dne 6. avgusta 2002 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (2), dovoljuje uporabo 2,2-bis(4-hidroksifenil)propana, splošno znanega kot bisfenol A (v nadaljnjem besedilu: BPA), kot monomera za proizvodnjo polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v skladu z mnenji Znanstvenega odbora za hrano (v nadaljnjem besedilu: SCF) (3) in Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) (4).

(2)

BPA se uporablja kot monomer pri proizvodnji polikarbonatne plastike. Polikarbonatna plastika se med drugim uporablja v proizvodnji stekleničk za dojenčke. Pri segrevanju pod nekaterimi pogoji lahko manjše količine BPA prehajajo iz posod za živila v hrano in pijače ter se zaužijejo.

(3)

Danska vlada je 29. marca 2010 Komisijo in države članice obvestila, da se je odločila za uporabo zaščitnih ukrepov iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1935/2004 in začasno prepoved BPA v proizvodnji plastičnih materialov, namenjenih za stik z živili za otroke v starosti od 0 do 3 let (5).

(4)

Danska vlada je svoje zaščitne ukrepe utemeljila z oceno tveganja, ki jo je 22. marca 2010 izdal nacionalni inštitut za hrano danske tehnične univerze (v nadaljnjem besedilu: DTU Food). Ocena tveganja zajema oceno obsežne študije o razvoju živčnega sistema in vedenja novorojenih podgan, ki je bila opravljena na živalih, izpostavljenih manjšim količinam BPA. DTU Food je ocenil tudi, ali novi podatki spreminjajo predhodno oceno možnih toksičnih učinkov BPA na razvoj živčnega sistema in vedenje.

(5)

V skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1935/2004 je Komisija 30. marca 2010 prosila EFSA za mnenje o razlogih, ki jih je navedla Danska, za sprejetje sklepa, da uporaba materiala kljub skladnosti z ustreznimi posameznimi ukrepi pomeni tveganje za zdravje ljudi.

(6)

Francoska vlada je 6. julija 2010 obvestila Komisijo in 9. julija 2010 države članice, da se je odločila za uporabo zaščitnih ukrepov iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1935/2004 ter začasno prepoved proizvodnje, uvoza, izvoza in dajanja na trg stekleničk za dojenčke, ki vsebujejo BPA (6).

(7)

Francoska vlada je svoj zaščitni ukrep utemeljila z mnenjema, ki ju je francoska agencija za varnost hrane (AFSSA) izdala 29. januarja 2010 in 7. junija 2010, ter poročilom, ki ga je 3. junija 2010 objavil nacionalni inštitut za zdravje in medicinske raziskave (INSERM).

(8)

EFSA je 23. septembra 2010 v odgovor na zahtevo Komisije z dne 30. marca 2010 sprejela mnenje Sveta za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (v nadaljnjem besedilu: Svet) o BPA, ki zajema oceno posebne nevrovedenjske študije iz danske ocene tveganja ter pregled in oceno drugih nedavno objavljenih študij o BPA (7).

(9)

Svet v svojem mnenju sklepa, da na podlagi obsežne ocene nedavnih podatkov o toksičnosti za ljudi in živali ni bilo mogoče določiti nove študije, ki bi zahtevala pregled trenutno veljavnega dopustnega dnevnega vnosa (v nadaljnjem besedilu: TDI), ki znaša 0,05 mg/kg telesne teže na dan. Ta TDI temelji na odmerku 5 mg/kg telesne teže na dan iz večgeneracijske študije o toksičnem vplivu na reproduktivni sistem pri podganah ter uporabi faktorja negotovosti 100, ki na podlagi vseh informacij o toksikokinetiki BPA velja za konzervativnega. En član Sveta pa je v manjšinskem mnenje menil, da učinki, ki so bili ugotovljeni v nekaterih študijah, zbujajo negotovosti, ki jih ni mogoče zajeti s trenutno veljavnim TDI; zato mora ta TDI veljati za začasnega, dokler ne bodo glede negotovosti na voljo zanesljivejši podatki.

(10)

Svet je navedel, da iz nekaterih študij, opravljenih na razvijajočih se živalskih organizmih, izhajajo drugi, morebiti toksikološko pomembni učinki v povezavi z BPA, zlasti biokemične spremembe v možganih, imunomodulatorni učinki ter povečana dovzetnost za tumorje na prsih. Te študije imajo številne pomanjkljivosti. Zaenkrat ni mogoče oceniti pomembnosti teh izsledkov za zdravje ljudi. Če bodo v prihodnje na voljo novi pomembni podatki, bo Svet preučil svoje mnenje.

(11)

Začetna formula za dojenčke ali materino mleko je edini vir prehrane za dojenčke do starosti štirih mesecev ter glavni vir prehrane še nadaljnjih nekaj mesecev. EFSA je v svojem mnenju iz leta 2006 sklenila, da so dojenčki v starosti treh in šestih mesecev, hranjeni po polikarbonatni steklenički za dojenčke, najbolj izpostavljeni BPA, čeprav pod TDI. Pri tej starostni skupini se raven izpostavljenosti BPA zmanjša po opustitvi hranjenja po polikarbonatni steklenički in uvedbi drugih virov prehrane.

(12)

Čeprav organizem dojenčka lahko izloči odmerek BPA, izračunan za najneugodnejši primer izpostavljenosti, EFSA v svojem mnenju opozarja, da dojenčkov sistem za izločanje BPA še ni tako razvit kot pri odraslem, temveč se do stopnje odraslega šele postopoma razvije v prvih šestih mesecih.

(13)

Morebitni toksikološki učinki imajo lahko večji vpliv na razvijajoči se organizem. V skladu z mnenjema Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1997 (8) in leta 1998 (9) so pri dojenčkih še zlasti pomembni nekateri učinki, kot so učinki na endokrini in reproduktivni sistem ter učinki na imunski sistem in nevrološki razvoj. Učinki BPA na reproduktivni sistem in nevrološki razvoj so bili izčrpno preučevani v standardnih večgeneracijskih toksikoloških preskusih in drugih študijah, ki ob upoštevanju posebnosti razvijajočega se organizma niso pokazali učinkov pri odmerkih pod TDI. Študije, ki jih zaradi številnih pomanjkljivosti pri določanju TDI ni bilo mogoče upoštevati, pa so pokazale morebitne toksikološko pomembne učinke BPA. Ti učinki, zlasti učinki na biokemične spremembe v možganih, ki lahko vplivajo na nevrološki razvoj in imunsko modulacijo, v skladu z mnenji SCF iz let 1997 in 1998 pri otrocih zbujajo posebno skrb. Poleg tega EFSA v mnenju iz leta 2010 navaja, da zgodnja izpostavljenost BPA zvišuje tveganje za nastanek tumorjev pri izpostavljenosti karcinogenu pozneje v življenju. Tudi v tem primeru je najbolj občutljiv prav razvijajoči se organizem. V zvezi z ugotovitvami, katerih pomembnost za zdravje ljudi še ni bila v celoti ocenjena, so dojenčki tako še posebej ranljiv del prebivalstva.

(14)

V skladu z mnenjem EFSA iz leta 2006 so polikarbonatne stekleničke pri dojenčkih glavni vir izpostavljenosti BPA. Na trgu EU so na voljo alternativni materiali, ki ne vsebujejo BPA, npr. steklene in druge plastične stekleničke za dojenčke. Ti alternativni materiali morajo izpolnjevati stroge varnostne zahteve za materiale, namenjene za stik z živili. Zato nadaljnja uporaba polikarbonata, ki vsebuje BPA, za stekleničke za dojenčke ni potrebna.

(15)

Čeprav velja, da organizem dojenčka lahko izloči BPA, in tveganje za zdravje ljudi še ni bilo v celoti dokazano, je glede na možnost posebne ranljivosti dojenčkov za morebitne učinke BPA primerno v čim večji meri zmanjšati njihovo izpostavljenost BPA, dokler ne bodo na voljo dodatni znanstveni podatki o toksikološki pomembnosti ugotovljenih učinkov BPA, zlasti v zvezi z biokemičnimi spremembami v možganih, imunomodulatornimi učinki in povečanim tveganjem za tumorje na prsih.

(16)

Previdnostno načelo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (10), Uniji omogoča, da na podlagi ustreznih razpoložljivih informacij začasno sprejme ukrepe, dokler nista v razumnem času na voljo dodatna ocena tveganja in pregled ukrepa.

(17)

Ob upoštevanju negotovosti v trenutni fazi znanstvenih raziskav glede škodljivosti izpostavljenosti BPA pri dojenčkih (11) prek polikarbonatnih stekleničk za dojenčke, ki bi jih bilo treba pojasniti, lahko Komisija na podlagi previdnostnega načela, ki se tudi pri nedokazanem tveganju za zdravje ljudi uporablja v primeru znanstvene negotovosti, sprejme preventivni ukrep glede uporabe BPA v polikarbonatnih stekleničkah za dojenčke.

(18)

Tako je za dosego osnovnega cilja zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi potrebno in primerno odstraniti vir nevarnosti za fizično in duševno zdravje, ki jo pri dojenčkih lahko povzroči izpostavljenost BPA prek stekleničk za dojenčke.

(19)

Komisija je ocenila trg stekleničk za dojenčke in od zadevnih proizvajalcev dobila informacije, da si industrija že zdaj prostovoljno prizadeva za nadomestne izdelke in da je gospodarski učinek predlaganega ukrepa omejen. Zato je treba vse stekleničke za dojenčke na trgu EU, ki vsebujejo BPA, nadomestiti do sredine leta 2011.

(20)

Dokler ne bodo na voljo dodatni znanstveni podatki o toksikološki pomembnosti nekaterih ugotovljenih učinkov BPA, zlasti učinkov na biokemične spremembe v možganih, imunomodulatornih učinkov ter povečanega tveganja za nastanek tumorjev na prsih, je treba uporabo BPA pri proizvodnji in dajanju polikarbonatnih stekleničk za dojenčke na trg začasno prepovedati. Direktivo 2002/72/ES je zato treba ustrezno spremeniti. Agencija ima nalogo, da spremlja nove študije za razjasnitev teh končnih točk.

(21)

Po oceni tehnične in gospodarske izvedljivosti predlaganega ukrepa je bilo ugotovljeno, da ukrep trgovine ne omejuje bolj, kot je to potrebno za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je izbrala Unija.

(22)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

29.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/15

(1)

Člen 136(1)(a) PDEU določa možnost sprejetja ukrepov za tiste države članice, katerih valuta je euro, za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline.

(2)

Člen 126 PDEU določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju in v ta namen določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pakt stabilnosti in rasti, ki v svojem korektivnem delu izvaja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev stabilnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(3)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti odločil, da ima Grčija čezmeren primanjkljaj.

(4)

Svet je 10. maja 2010 sprejel Sklep 2010/320/EU (1) (v nadaljnjem besedilu: Sklep), naslovljen na Grčijo na podlagi člena 126(9) PDEU in člena 136 PDEU za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziv Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2014. Svet je za odpravo primanjkljaja določil naslednji načrt: javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 18 508 milijonov EUR v letu 2010, 17 065 milijonov EUR v letu 2011, 14 916 milijonov EUR v letu 2012, 11 399 milijonov EUR v letu 2013 in 6 385 milijonov EUR v letu 2014.

(5)

Po napovedi, ki je bila na voljo, ko je Svet sprejel Sklep, naj bi se realni BDP po pričakovanjih zmanjšal za 4 % v letu 2010 in 2,5 % v letu 2011, nato pa naj bi si opomogel s stopnjami rasti 1,1 % v letu 2012 ter 2,1 % v letih 2013 in 2014. Deflator BDP naj bi v letih od 2010 do 2014 po pričakovanjih znašal 1,2 %, –0,5 %, 1,0 %, 0,7 % oziroma 1,0 %. Glede na gospodarska gibanja se sedaj pričakuje, da se bo realni BDP zmanjšal za 4,25 % v letu 2010 in 3 % v letu 2011, nato pa naj bi si opomogel s stopnjami rasti 1,1 % v letu 2012 ter za 2,1 % v letih 2013 in 2014. Deflatorji BDP naj bi po sedanjih pričakovanjih znašali 3,0 %, –1,5 %, 0,4 %, 0,8 % oziroma 1,2 % v letih od 2010 do 2014.

(6)

Svet je 7. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/486/EU (2) o spremembi Sklepa.

(7)

Eurostat je 15. novembra 2010 potrdil statistične podatke o grškem javnofinančnem primanjkljaju in dolgu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (3). Ob tem se je zaporedje primanjkljaja in dolga za leta 2006–2009 popravilo navzgor. Razmerje javnofinančnega primanjkljaja do BDP za leto 2009 je bilo popravljeno s 13,6 % BDP na 15,4 % BDP, medtem ko je bilo razmerje dolga popravljeno s 115,1 % BDP na 126,8 % BDP.

(8)

Grčija je pri izvajanju zahtevanih ukrepov iz Sklepa dobro napredovala, tudi pri zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja. Vendar navedeni popravek statističnih zaporedij skupaj z nizkimi prihodki in drugimi težavami pri izvrševanju proračuna, vključno z akumulacijo obveznosti, kažejo, da bo zgornja meja javnofinančnega primanjkljaja za leto 2010 zelo verjetno prekoračena. To odstopanje se bo moralo v celoti izravnati v letu 2011.

(9)

Grčija je 24. novembra 2010 Svetu in Komisiji predložila poročilo, v katerem so opisani ukrepi politike, ki so bili sprejeti za izpolnitev zahtev iz Sklepa. Komisija je poročilo ocenila in sklenila, da Grčija zadovoljivo ravna v skladu s Sklepom.

(10)

Glede na zgoraj navedeno se zdi primerno spremeniti številne vidike Sklepa, obenem pa ohraniti nespremenjen rok za odpravo čezmernega primanjkljaja ter načrt za prilagoditev javnofinančnega primanjkljaja in nominalnega povečanja javnega dolga –

1.

v členu 1(3) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Glede na napovedi BDP iz novembra 2010 razmerje med dolgom in BDP ne sme presegati 143 % v letu 2010, 153 % v letu 2011, 157 % v letu 2012, 158 % v letu 2013 in 156 % v letu 2014.“;

2.

v členu 2(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

točka (g) člena 2(3) se črta;

4.

v členu 2(3) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

5.

v členu 2(3) se točka (m) nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 2(3) se točka (o) nadomesti z naslednjim:

7.

točka (p) člena 2(3) se črta;

8.

členu 2(3) se dodajo naslednje točke:

9.

točka (a) člena 2(4) se črta;

10.

v členu 2(4) se dodajo naslednje točke:

11.

v členu 2(5) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

12.

v točki (d) člena 2(5) se leta „2010-2060“ nadomestijo z leti „2009-2060“;

13.

v členu 2(5) se doda naslednja točka:

14.

v členu 2(6) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

15.

točka (c) člena 2(7) se črta;

16.

členu 2(7) se dodajo naslednje točke: