ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.339.slv

Uradni list

Evropske unije

L 339

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
22. december 2010


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 1210/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok

1

 

*

Uredba (EU) št. 1211/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

6

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/1


UREDBA (EU) št. 1210/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. decembra 2010

o preverjanju pristnosti eurokovancev in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2)

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (3) določa, da morajo kreditne institucije in drugi ponudniki plačilnih storitev v okviru svojih plačilnih dejavnosti, kot tudi vse druge institucije, ki sodelujejo pri obdelavi bankovcev in kovancev ter njihovi distribuciji javnosti, izpolniti zahtevo po preverjanju pristnosti eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejeli in jih nameravajo znova dati v obtok, ter zagotoviti, da se odkrijejo ponaredki.

(2)

V Priporočilu Komisije 2005/504/ES z dne 27. maja 2005 o preverjanju pristnosti in ravnanju z eurokovanci, neprimernimi za obtok (4) so določene priporočene prakse glede preverjanja pristnosti teh kovancev in ravnanja z eurokovanci neprimernimi za obtok. Ker obvezni skupni okvir za preverjanje pristnosti kovancev ne obstaja, lahko med državami članicami nastanejo različne prakse in tako ni mogoče zagotoviti enotne zaščite valute po celotnem euroobmočju.

(3)

Za dosego učinkovitega in enotnega preverjanja pristnosti eurokovancev v celotnem euroobmočju je zato nujno, da se uvedejo zavezujoča pravila za izvajanje skupnih postopkov preverjanja pristnosti eurokovancev v obtoku, ter za izvajanje mehanizmov nadzora teh postopkov, ki jih izvajajo nacionalni organi.

(4)

V postopku preverjanja pristnosti bi se morali prepoznati tudi pristni eurokovanci neprimerni za obtok. Če so neprimerni kovanci v obtoku, se težje uporabljajo, zlasti v avtomatih na kovance, pri uporabnikih pa to lahko privede do zmede glede pristnosti teh kovancev. Neprimerne kovance bi bilo treba umakniti iz obtoka. Torej so za države članice potrebna zavezujoča skupna pravila o tem, kako ravnati z eurokovanci neprimernimi za obtok in kako jih povrniti.

(5)

Zaradi uskladitve izvajanja postopkov preverjanja pristnosti bi moral Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC), ustanovljen z Odločbo Komisije 2005/37/ES (5), po posvetovanju s skupino strokovnjakov za ponarejene kovance iz navedene odločbe, nadalje opredeliti podrobne zahteve glede testiranja in usposabljanja za preverjanje pristnosti kovancev ter specifikacije za preverjanje eurokovancev neprimernih za obtok in druge določbe o praktičnem izvajanju.

(6)

Da bi omogočili postopno prilagoditev sedanjega sistema predpisov in prakse določbam te uredbe, bi državam članicam med prehodnim obdobjem do 31. decembra 2014 moralo biti omogočeno, da določijo odstopanja v zvezi z vrstami naprav za razvrščanje kovancev, uporabljenih za preverjanje pristnosti eurokovancev in za število teh naprav, ki bodo letno preizkušene.

(7)

Vsak nacionalni organ, ki ravna z eurokovanci neprimernimi za obtok, bi moral imeti možnost, da v skladu s to uredbo uvede takso za kritje stroškov postopka. Taksa za stroške postopka se ne bi smela uporabljati za majhne količine predloženih eurokovancev neprimernih za obtok. Države članice bi morale imeti možnost določiti oprostitev plačila takse za stroške postopka za osebe, ki tesno sodelujejo z organi pri umikanju ponarejenih ali neprimernih kovancev iz obtoka. Države članice bi morale imeti možnost, da sprejmejo vreče ali kasete mešanih ponarejenih in neprimernih kovancev, ne da bi zaračunale dodatne stroške, če je to v javnem interesu.

(8)

Da bi se dosegel enak način preverjanja eurokovancev in ravnanja z eurokovanci neprimernimi za obtok po celotnem euroobmočju, bi morala vsaka država članica uvesti kazni za kršitve.

(9)

Ker cilja te uredbe, in sicer učinkovitega ter enotnega preverjanja pristnosti eurokovancev v celotnem euroobmočju države članice zaradi razlik med nacionalnimi praksami ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa potrebne postopke za preverjanje pristnosti eurokovancev in ravnanje z eurokovanci neprimernimi za obtok.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„preverjanje pristnosti eurokovancev“ je postopek preverjanja ali so eurokovanci pristni in primerni za obtok;

(b)

„eurokovanci neprimerni za obtok“ so eurokovanci, ki so pristni, vendar so bili v postopku preverjanja pristnosti zavrnjeni ali eurokovanci, katerih izgled je bil bistveno predelan;

(c)

„imenovani nacionalni organ“ je nacionalni analitski center za kovance ali drug organ, ki ga imenuje zadevna država članica;

(d)

„institucije“ so institucije iz prvega pododstavka člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, razen tistih iz tretje alinee istega člena;

(e)

„CCEG“ (skupina izvedencev za boj proti ponarejanju kovancev) so izvedenci za boj proti ponarejanju kovancev iz Odločbe 2005/37/ES.

POGLAVJE II

PREVERJANJE PRISTNOSTI EUROKOVANCEV

Člen 3

Preverjanje pristnosti eurokovancev

1.   Institucije zagotovijo, da se izvede postopek preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so jih prejele in jih nameravajo znova dati v obtok. To obveznost izvajajo z:

(a)

uporabo naprav za razvrščanje kovancev, vključenih na seznam naprav za razvrščanje kovancev iz člena 5(2); ali

(b)

osebjem, usposobljenim v skladu z načini, ki jih opredelijo države članice.

2.   Po postopku preverjanja pristnosti se vsi kovanci, za katere se sumi, da so ponarejeni in eurokovanci neprimerni za obtok, predložijo imenovanemu nacionalnemu organu.

3.   Za ponarejene eurokovance, predane pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1338/2001, ni treba plačati taks za stroške postopka ali drugih taks. Za eurokovance neprimerne za obtok se uporablja poglavje III te uredbe.

Člen 4

Zahtevano testiranje in naprave za razvrščanje kovancev

1.   Institucije pri izvajanju člena 3(1)(a) uporabijo le vrste naprav za razvrščanje kovancev, pri katerih je bil uspešno opravljen test odkrivanja ponaredkov, ki ga je izvedel imenovani nacionalni organ ali ETSC ter so bile v trenutku nakupa vključene v seznam na spletnem mestu iz člena 5(2). Institucije zagotovijo, da se te naprave redno prilagajajo, da bi ohranile sposobnost odkrivanja ponaredkov, ob upoštevanju sprememb, uvedenih na seznam iz člena 5(2). Namen testa odkrivanja ponaredkov je zagotoviti, da je naprava sposobna zavrniti znane vrste ponarejenih eurokovancev, in med postopkom, eurokovance neprimerne za obtok ter vse druge predmete, podobne kovancem, ki ne izpolnjujejo specifikacij za pristne eurokovance.

2.   Države članice lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2014 predvidijo posebna odstopanja od prvega stavka odstavka 1 za naprave za razvrščanje kovancev, ki so se uporabljale 11. januarja 2011 in pri katerih je bila dokazana sposobnost odkrivanja ponarejenih eurokovancev, eurokovancev neprimernih za obtok in drugih predmetov, podobnih kovancem, ki ne izpolnjujejo specifikacij za pristne eurokovance, čeprav te naprave niso vključene v seznam iz člena 5(2). Takšna odstopanja se sprejmejo po posvetovanjih s CCEG.

Člen 5

Prilagoditev naprav za razvrščanje kovancev

1.   Zato da bi lahko proizvajalci naprav za razvrščanje kovancev pridobili specifikacije potrebne za prilagoditev svojih naprav za odkrivanje ponarejenih eurokovancev, se lahko testiranje v skladu s členom 4 izvaja pri imenovanem nacionalnem organu, ETSC ali, na osnovi dvostranskega sporazuma, v prostorih proizvajalca. Po uspešno opravljenem testiranju naprave za razvrščanje kovancev se izda povzetek poročila o odkritih ugotovitvah in testiranju, naslovljeno na proizvajalca naprave, izvod pa se pošlje tudi ETSC.

2.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi prečiščen seznam vseh naprav za razvrščanje kovancev, za katere je ETSC prejel ali pripravil pozitiven in veljaven povzetek poročila o odkritih ugotovitvah in testiranju.

Člen 6

Nadzor, ki ga opravljajo države članice

1.   Države članice opravljajo nadzor, določen v tem členu.

2.   Države članice vsako leto opravijo preglede v prostorih institucij, da na podlagi testov odkrivanja ponaredkov preizkusijo pravilno delovanje reprezentativnega števila uporabljenih naprav za razvrščanje kovancev. Kadar se od osebja institucij pričakuje, da ročno preveri pristnost eurokovancev znova danih v obtok, države članice pridobijo zagotovila institucij, da je njihovo osebje ustrezno usposobljeno za ta namen.

3.   V vsaki državi članici se letno preizkusi tolikšno število naprav za razvrščanje kovancev, da količina eurokovancev, ki jo te naprave razvrstijo v navedenem letu, ustreza vsaj 25 % neto seštete skupne količine kovancev, ki jih je ta država članica izdajala od uvedbe eurokovancev do konca predhodnega leta. Število naprav za razvrščanje kovancev, ki jih je treba preizkusiti, se izračuna na osnovi količine treh najvišjih vrednosti eurokovancev, namenjenih za obtok. Države članice si prizadevajo zagotoviti, da se naprave za razvrščanje kovancev preverjajo izmenično.

4.   V primeru, da je število naprav za razvrščanje kovancev, ki bodo v skladu z odstavkom 3 letno preizkušene, večje od števila naprav, ki delujejo v določeni državi članici, se letno preizkusijo vse naprave za razvrščanje kovancev, ki delujejo v tej državi članici.

5.   Za prehodno obdobje do 31. decembra 2014 lahko države članice odločijo, potem ko uradno obvestijo Komisijo, da se letno preizkusi tolikšno število naprav za razvrščanje kovancev, da količina eurokovancev, ki jo te naprave razvrstijo v navedenem letu, ustreza vsaj 10 % neto seštete skupne količine kovancev, ki jih je ta država članica izdala od uvedbe eurokovancev do konca predhodnega leta.

6.   Države članice kot del letnih nadzorov spremljajo, kakšna je zmožnost institucij za preverjanje pristnosti eurokovancev na podlagi:

(a)

obstoja zapisanih pravil, ki vsebujejo navodila v zvezi z uporabo naprav za avtomatsko razvrščanje kovancev ali za ročno razvrščanje, kakor je ustrezno;

(b)

dodelitve ustreznega števila človeških virov;

(c)

obstoja zapisanega načrta vzdrževanja, katerega namen je ohranjati ustrezno raven zmogljivosti naprav za razvrščanje kovancev;

(d)

obstoja pisnih postopkov za predložitev ponarejenih eurokovancev, eurokovancev neprimernih za obtok in drugih predmetov, podobnih kovancem, ki ne izpolnjujejo specifikacij pristnih eurokovancev, imenovanemu nacionalnemu organu; ter

(e)

obstoja notranjih nadzornih postopkov, ki opisujejo načine in pogostost nadzora, ki ga izvajajo institucije, da bi zagotovile, da njihovi centri za razvrščanje ali osebje upošteva navodila iz tega odstavka.

7.   Kadar država članica odkrije, da se ta uredba ne upošteva, zadevna institucija sprejme ukrepe za zagotovitev takojšnje odprave neupoštevanja.

Člen 7

Tehnične določbe

Komisija zagotovi, da ETSC po posvetovanju s CCEG v razumnem roku opredeli tehnične specifikacije testa odkrivanja ponaredkov in druge določbe o praktičnem izvajanju, kot so prakse usposabljanja, obdobje veljavnosti povzetka poročila o testu odkrivanja ponaredkov, informacije, ki se vključijo v seznam iz člena 5(2), smernice v zvezi z nadzorom, preverjanji in revizijo, ki jih izvajajo države članice, pravilnik o postopku za odpravo neupoštevanja ter ustrezne pragove sprejemljivosti pristnih kovancev.

POGLAVJE III

RAVNANJE Z EUROKOVANCI NEPRIMERNIMI ZA OBTOK

Člen 8

Umik in povračilo eurokovancev neprimernih za obtok

1.   Države članice umaknejo iz obtoka eurokovance neprimerne za obtok.

2.   Države članice povrnejo ali nadomestijo eurokovance, ki so postali neprimerni za obtok zaradi dolge uporabe ali poškodbe ali so bili izločeni med postopkom preverjanja pristnosti iz kakršnega koli drugega razloga. Države članice lahko zavrnejo povračilo tistih eurokovancev neprimernih za obtok, ki so bili predelani bodisi namerno bodisi v postopku, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo učinkoval kot sprememba, brez poseganja v povračilo kovancev, zbranih v dobrodelne namene, kot so kovanci, vrženi v vodnjake.

3.   Države članice zagotovijo, da se eurokovanci neprimerni za obtok po umiku fizično in trajno uničijo tako, da se ti kovanci ne morejo znova dati v obtok ali se predložiti v povračilo.

Člen 9

Takse za stroške postopka

1.   Od povračila ali nadomestitve predloženih eurokovancev neprimernih za obtok, se lahko odbije taksa za stroške postopka v vrednosti 5 % nominalne vrednosti teh eurokovancev. V primeru preverjanja pristnosti celotne vreče ali kasete kovancev v skladu s členom 11(2), se ta taksa za stroške postopka lahko dopolni z dodatno takso v višini 15 % nominalne vrednosti predloženih eurokovancev.

2.   Države članice lahko določijo splošne ali delne oprostitve od plačila taks za stroške postopka, kadar fizične ali pravne osebe, ki predložijo eurokovance, tesno in redno sodelujejo z imenovanim nacionalnim organom pri umiku iz obtoka ponarejenih eurokovancev ali eurokovancev neprimernih za obtok ali kadar je navedena oprostitev v javnem interesu.

3.   Prevoz in z njim povezane stroške krije fizična ali pravna oseba, ki predloži eurokovance.

4.   Brez poseganja v oprostitev iz odstavka 2 je vsaka fizična ali pravna oseba, ki predloži eurokovance, vsako leto oproščena od plačila takse za stroške postopka za količino kovancev, ki ni večja od enega kilograma eurokovancev neprimernih za obtok, na vrednost enote. Če se ta količina preseže, se lahko za vse predložene kovance plača taksa za stroške postopka.

5.   Kadar posamezna predložitev kovancev vključuje kovance, obdelane s kemičnimi ali drugimi nevarnimi snovmi do takšne stopnje, da bi lahko predstavljali nevarnost za zdravje oseb, ki z njimi ravnajo, se dajatve, obračunane v skladu z odstavkom 1, dopolnijo z dodatno takso v višini 20 % nominalne vrednosti predloženih eurokovancev.

Člen 10

Pakiranje eurokovancev neprimernih za obtok

1.   Fizična ali pravna oseba, ki predloži eurokovance za povračilo ali nadomestitev, jih razvrsti po vrednosti v standardizirane vreče ali kasete, kot sledi:

(a)

vreče ali kasete zajemajo:

(i)

500 kovancev za vrednosti 2 EUR in 1 EUR,

(ii)

1 000 kovancev za vrednosti 0,50 EUR, 0,20 EUR in 0,10 EUR,

(iii)

2 000 kovancev za vrednosti 0,05 EUR, 0,02 EUR in 0,01 EUR,

(iv)

pri manjših količinah, po 100 kovancev vsake vrednosti;

(b)

na vsaki vreči ali kaseti je treba natančno navesti identifikacijske podatke o fizični ali pravni osebi, ki je predložila kovance, skupno vrednost in vrednost po apoenih, težo, datum pakiranja ter številko vreče ali kasete; fizična ali pravna oseba, ki predloži kovance, priskrbi pakirni seznam s pregledom predloženih vreč ali kaset; če so bili kovanci obdelani s kemičnimi ali drugimi nevarnimi snovmi, se standardnim embalažnim enotam priloži pisna izjava, v kateri so natančno navedene uporabljene snovi;

(c)

kadar je skupna količina eurokovancev neprimernih za obtok manjša od zahtev iz točke (a), se ti eurokovanci razvrstijo po vrednosti in predložijo v nestandardni embalaži.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice na dan 11. januarja 2011 glede embalaže upoštevajo drugačne zahteve iz svojih nacionalnih predpisov.

Člen 11

Pregledi eurokovancev neprimernih za obtok

1.   Države članice lahko pregledajo predložene eurokovance neprimerne za obtok, kot sledi:

(a)

prijavljeno količino je treba preveriti s tehtanjem vsake vreče ali kasete;

(b)

pristnost je treba preveriti in vizualni izgled pregledati na podlagi vsaj 10-odstotnega vzorca predloženih kovancev.

2.   V primeru, da so po pregledih iz odstavka 1 ugotovljene nepravilnosti ali odstopanja od člena 10 se pregleda celotna vreča ali kaseta.

3.   Kadar sprejem ali razvrščanje kovancev predstavlja nevarnost za zdravje oseb, ki ravnajo z njimi, ali če predloženi kovanci ne izpolnjujejo standardov pakiranja in označevanja, države članice lahko zavrnejo take kovance.

Države članice lahko predpišejo ukrepe v zvezi s fizičnimi in pravnimi osebami, ki so predložile kovance iz prvega pododstavka.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Poročanje, komunikacija in ocenjevanje

1.   Države članice Komisiji vsako leto predložijo poročila o svojih dejavnostih glede preverjanja pristnosti eurokovancev. Zagotovljene informacije vključujejo število pregledov, opravljenih v skladu s členom 6(2) in preskušenih naprav za razvrščanje kovancev, rezultate testa, količino kovancev, razvrščenih s temi napravami, število analiziranih sumljivih kovancev in število povrnjenih eurokovancev neprimernih za obtok, kakor tudi podrobnosti o vseh odstopanjih od člena 4(2) ali člena 6(5).

2.   Da bi državam članicam omogočile spremljanje upoštevanja te uredbe, jim institucije na zahtevo vsaj enkrat letno zagotovijo najmanj naslednje informacije:

(a)

vrste in število uporabljenih naprav za razvrščanje kovancev;

(b)

kraj namestitve vsake naprave za razvrščanje kovancev; ter

(c)

količina razvrščenih kovancev na vsako napravo za razvrščanje kovancev, na leto in po vrednosti, vsaj za tri najvišje vrednosti.

3.   Države članice zagotovijo, da so informacije o organih, imenovanih za povračila ali nadomestitve eurokovancev in posebni pogoji, kot so zahteve glede pakiranja in takse, na voljo na ustreznih spletnih mestih ter da so primerno objavljeni.

4.   Komisija po opravljeni analizi prejetih poročil držav članic predloži letno poročilo Ekonomsko-finančnemu odboru o tem, kako se razvija preverjanje pristnosti eurokovancev in eurokovancev neprimernih za obtok, ter o rezultatih v zvezi s tem.

5.   Komisija do 30. junija 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju in učinkih te uredbe. Temu poročilu se lahko, če je ustrezno, priložijo zakonodajni predlogi o podrobnejšem nadaljnjem izvajanju te uredbe ali o njenih spremembah, zlasti v zvezi s členi 6 in 8.

Člen 13

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012, razen poglavja III, ki se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 15. decembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  UL C 284, 25.11.2009, str. 6.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 29. novembra 2010.

(3)  UL L 181, 4.7.2001, str. 6.

(4)  UL L 184, 15.7.2005, str. 60.

(5)  UL L 19, 21.1.2005, str. 73.


22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/6


UREDBA (EU) št. 1211/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. decembra 2010

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sestava seznamov tretjih držav in ozemelj v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2) bi morala biti in še naprej ostati skladna z merili iz uvodne izjave 5 navedene uredbe. Tretje države ali ozemlja, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(2)

Vizumska obveznost za državljane Tajvana ni več upravičena, zlasti zato, ker to ozemlje v skladu z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe (ES) št. 539/2001 ne predstavlja tveganja za Unijo glede nezakonitega priseljevanja ali grožnje javnemu redu ter v luči zunanjih odnosov. Posledično bi bilo treba navedbo tega ozemlja prenesti v Prilogo II k navedeni uredbi. Nadalje, liberalizacija vizumov bi se morala uporabljati le za imetnike potnih listov, izdanih na Tajvanu, ki vsebujejo številko osebne izkaznice.

(3)

V Prilogi I Uredbe (ES) št. 539/2001 bi bilo treba črtati navedbo Severnih Marianskih otokov, saj so državljani zadevnega ozemlja kot imetniki potnih listov Združenih držav Amerike državljani Združenih držav Amerike, ki so navedene v Prilogi II k navedeni uredbi.

(4)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki spadajo na področje iz točke (B) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (4).

(5)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točk (B) in (C) člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6).

(6)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točk (B) in (C) člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES (7).

(7)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(8)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(9)

Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(10)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

1.

Priloga I se spremeni:

(a)

v delu 1 se črta navedba Severnih Marianskih otokov;

(b)

v delu 2 se črta navedba Tajvana;

2.

v Prilogi II se doda naslednje:

„4.

ENTITETE IN OZEMLJA, KI JIH NAJMANJ ENA DRŽAVA ČLANICA NE PRIZNAVA KOT DRŽAVE:

Tajvan (10)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 15. decembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. novembra 2010.

(2)  UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

(3)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(5)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(6)  UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(7)  UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(8)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(9)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(10)  Izvzetje iz vizumske obveznosti velja le za imetnike potnih listov, izdanih na Tajvanu, ki vsebujejo številko osebne izkaznice.“