ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.338.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 338 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 53 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 ( 1 ) |
|
|
* |
||
|
|
||
|
|
||
|
|
DIREKTIVE |
|
|
* |
Direktiva Komisije 2010/92/EU z dne 21. decembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve bromukonazola kot aktivne snovi ( 2 ) |
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
2010/795/EU |
|
|
* |
Sklep Sveta z dne 14. decembra 2010 o spremembi Poslovnika Sveta |
|
|
|
2010/796/SZVP |
|
|
* |
||
|
|
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI |
|
|
|
2010/797/EU |
|
|
* |
|
|
III Drugi akti |
|
|
|
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP in Švico |
|
(2) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/1 |
UREDBA SVETA (EU) št. 1239/2010
z dne 20. decembra 2010
o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2010
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in zlasti člena 12 Protokola,
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti členov 63, 64, 65 in 82 Kadrovskih predpisov ter prilog VII, XI in XIII h Kadrovskim predpisom ter členov 20 (1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
Ob upoštevanju, da bi bilo treba zaradi zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Unije razvija vzporedno s kupno močjo javnih uslužbencev držav članic, prilagoditi osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije v okviru letnega pregleda za leto 2010 –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Z učinkom od 1. julija 2010 se datum „1. julija 2009“ iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov nadomesti z datumom „1. julija 2010“.
Člen 2
Z učinkom od 1. julija 2010 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za izračun osebnih prejemkov in pokojnin, nadomesti z naslednjo tabelo:
1.7.2010 |
STOPNJA |
||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
16 |
16 919,04 |
17 630,00 |
18 370,84 |
|
|
15 |
14 953,61 |
15 581,98 |
16 236,75 |
16 688,49 |
16 919,04 |
14 |
13 216,49 |
13 771,87 |
14 350,58 |
14 749,83 |
14 953,61 |
13 |
11 681,17 |
12 172,03 |
12 683,51 |
13 036,39 |
13 216,49 |
12 |
10 324,20 |
10 758,04 |
11 210,11 |
11 521,99 |
11 681,17 |
11 |
9 124,87 |
9 508,31 |
9 907,86 |
10 183,52 |
10 324,20 |
10 |
8 064,86 |
8 403,76 |
8 756,90 |
9 000,53 |
9 124,87 |
9 |
7 127,99 |
7 427,52 |
7 739,63 |
7 954,96 |
8 064,86 |
8 |
6 299,95 |
6 564,69 |
6 840,54 |
7 030,86 |
7 127,99 |
7 |
5 568,11 |
5 802,09 |
6 045,90 |
6 214,10 |
6 299,95 |
6 |
4 921,28 |
5 128,07 |
5 343,56 |
5 492,23 |
5 568,11 |
5 |
4 349,59 |
4 532,36 |
4 722,82 |
4 854,21 |
4 921,28 |
4 |
3 844,31 |
4 005,85 |
4 174,18 |
4 290,31 |
4 349,59 |
3 |
3 397,73 |
3 540,50 |
3 689,28 |
3 791,92 |
3 844,31 |
2 |
3 003,02 |
3 129,21 |
3 260,71 |
3 351,42 |
3 397,73 |
1 |
2 654,17 |
2 765,70 |
2 881,92 |
2 962,10 |
3 003,02 |
Člen 3
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov, so z učinkom od 1. julija 2010 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 2 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 17(3) Priloge VII h kadrovskim predpisom za nakazila, ki jih izvršijo uradniki in drugi uslužbenci, so z učinkom od 1. januarja 2011 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 3 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za pokojnine v skladu s členom 20(1) Priloge XIII h kadrovskim predpisom, so z učinkom od 1. julija 2010 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 4 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov, so z učinkom od 16. maja 2010 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 5 naslednje tabele. Dejanski datum letne prilagoditve za navedene kraje zaposlitve je 16. maj 2010.
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
Država / Kraj |
Osebni prejemki 1.7.2010 |
Nakazila 1.1.2011 |
Pokojnine 1.7.2010 |
Osebni prejemki 16.5.2010 |
Bolgarija |
62,7 |
59,3 |
100,0 |
|
Češka republika |
84,2 |
77,5 |
100,0 |
|
Danska |
134,1 |
130,5 |
130,5 |
|
Nemčija |
94,8 |
96,5 |
100,0 |
|
Bonn |
94,7 |
|
|
|
Karlsruhe |
92,1 |
|
|
|
Münich |
103,7 |
|
|
|
Estonija |
75,6 |
76,6 |
100,0 |
|
Irska |
109,1 |
103,9 |
103,9 |
|
Grčija |
94,8 |
94,3 |
100,0 |
|
Španija |
97,7 |
91,0 |
100,0 |
|
Francija |
116,1 |
107,6 |
107,6 |
|
Italija |
106,6 |
102,3 |
102,3 |
|
Varese |
92,3 |
|
|
|
Ciper |
83,7 |
86,7 |
100,0 |
|
Latvija |
74,3 |
69,4 |
100,0 |
|
Litva |
72,5 |
68,8 |
100,0 |
|
Madžarska |
79,2 |
68,6 |
100,0 |
|
Malta |
82,2 |
84,8 |
100,0 |
|
Nizozemska |
104,1 |
98,0 |
100,0 |
|
Avstrija |
106,2 |
105,1 |
105,1 |
|
Poljska |
77,1 |
68,1 |
100,0 |
|
Portugalska |
85,0 |
85,1 |
100,0 |
|
Romunija |
|
59,1 |
100,0 |
69,5 |
Slovenija |
89,6 |
84,4 |
100,0 |
|
Slovaška |
80,0 |
75,4 |
100,0 |
|
Finska |
119,4 |
112,4 |
112,4 |
|
Švedska |
118,6 |
112,6 |
112,6 |
|
Združeno kraljestvo |
|
108,4 |
108,4 |
134,4 |
Culham |
104,5 |
|
|
|
Člen 4
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša znesek nadomestila med starševskim dopustom iz drugega oziroma tretjega odstavka člena 42a Kadrovskih predpisov 911,73 EUR oziroma 1 215,63 EUR za starše samohranilce.
Člen 5
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša osnovni znesek gospodinjskega dodatka iz člena 1(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 170,52 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša znesek dodatka za vzdrževanega otroka iz člena 2(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 372,61 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša osnovni znesek dodatka za šolanje iz člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 252,81 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša osnovni znesek dodatka za šolanje iz člena 3(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 91,02 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša minimalni znesek izselitvenega dodatka iz člena 69 Kadrovskih predpisov in drugega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 505,39 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša znesek izselitvenega dodatka iz člena 134 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 363,31 EUR.
Člen 6
Z učinkom od 1. januarja 2011 se kilometrina iz člena 8(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom prilagodi tako, da znaša:
0 EUR za vsak kilometer od: |
0 do 200 km, |
0,3790 EUR za vsak kilometer od: |
201 do 1 000 km, |
0,6316 EUR za vsak kilometer od: |
1 001 do 2 000 km, |
0,3790 EUR za vsak kilometer od: |
2 001 do 3 000 km, |
0,1262 EUR za vsak kilometer od: |
3 001 do 4 000 km, |
0,0609 EUR za vsak kilometer od: |
4 001 do 10 000 km, |
0 EUR za vsak kilometer nad |
10 000 km. |
Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:
— |
189,48 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem med 725 km in 1 450 km, |
— |
378,93 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 450 km. |
Člen 7
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša znesek hranarine iz člena 10(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom:
— |
39,17 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka, |
— |
31,58 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 8
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 24(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:
— |
1 114,99 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka, |
— |
662,97 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 9
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 28a(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 1 337,19 EUR, zgornja meja pa 2 674,39 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša standardni dodatek iz člena 28a(7) 1 215,63 EUR.
Člen 10
Z učinkom od 1. julija 2010 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:
FUNKCION. SKUPINA |
1.7.2010 |
STOPNJA |
||||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
IV |
18 |
5 832,42 |
5 953,71 |
6 077,52 |
6 203,91 |
6 332,92 |
6 464,62 |
6 599,06 |
|
17 |
5 154,85 |
5 262,04 |
5 371,47 |
5 483,18 |
5 597,20 |
5 713,60 |
5 832,42 |
|
16 |
4 555,99 |
4 650,73 |
4 747,45 |
4 846,17 |
4 946,95 |
5 049,83 |
5 154,85 |
|
15 |
4 026,70 |
4 110,44 |
4 195,92 |
4 283,18 |
4 372,25 |
4 463,17 |
4 555,99 |
|
14 |
3 558,90 |
3 632,91 |
3 708,46 |
3 785,58 |
3 864,31 |
3 944,67 |
4 026,70 |
|
13 |
3 145,45 |
3 210,86 |
3 277,63 |
3 345,80 |
3 415,37 |
3 486,40 |
3 558,90 |
III |
12 |
4 026,63 |
4 110,36 |
4 195,84 |
4 283,09 |
4 372,15 |
4 463,07 |
4 555,88 |
|
11 |
3 558,86 |
3 632,87 |
3 708,41 |
3 785,53 |
3 864,25 |
3 944,60 |
4 026,63 |
|
10 |
3 145,43 |
3 210,84 |
3 277,61 |
3 345,77 |
3 415,34 |
3 486,36 |
3 558,86 |
|
9 |
2 780,03 |
2 837,84 |
2 896,86 |
2 957,09 |
3 018,59 |
3 081,36 |
3 145,43 |
|
8 |
2 457,08 |
2 508,17 |
2 560,33 |
2 613,57 |
2 667,92 |
2 723,40 |
2 780,03 |
II |
7 |
2 779,98 |
2 837,80 |
2 896,82 |
2 957,07 |
3 018,58 |
3 081,36 |
3 145,45 |
|
6 |
2 456,97 |
2 508,07 |
2 560,24 |
2 613,49 |
2 667,84 |
2 723,33 |
2 779,98 |
|
5 |
2 171,49 |
2 216,65 |
2 262,76 |
2 309,82 |
2 357,86 |
2 406,91 |
2 456,97 |
|
4 |
1 919,18 |
1 959,10 |
1 999,84 |
2 041,44 |
2 083,90 |
2 127,24 |
2 171,49 |
I |
3 |
2 364,28 |
2 413,35 |
2 463,43 |
2 514,56 |
2 566,74 |
2 620,01 |
2 674,39 |
|
2 |
2 090,12 |
2 133,50 |
2 177,78 |
2 222,98 |
2 269,11 |
2 316,21 |
2 364,28 |
|
1 |
1 847,76 |
1 886,11 |
1 925,25 |
1 965,21 |
2 005,99 |
2 047,63 |
2 090,12 |
Člen 11
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 94 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:
— |
838,66 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka, |
— |
497,22 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 12
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 96(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 1 002,90 EUR, zgornja meja pa 2 005,78 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša standardni dodatek iz člena 96(7) 911,73 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša spodnja meja nadomestila za brezposelnost iz člena 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 882,33 EUR, zgornja meja pa 2 076,07 EUR.
Člen 13
Z učinkom od 1. julija 2010 dodatki za izmensko delo iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (2) znašajo 382,17 EUR, 576,84 EUR, 630,69 EUR in 859,84 EUR.
Člen 14
Z učinkom od 1. julija 2010 se za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (3) uporablja koeficient 5,516766.
Člen 15
Z učinkom od 1. julija 2010 se tabela iz člena 8(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nadomesti z naslednjo tabelo:
1.7.2010 |
STOPNJA |
|||||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
16 |
16 919,04 |
17 630,00 |
18 370,84 |
18 370,84 |
18 370,84 |
18 370,84 |
|
|
15 |
14 953,61 |
15 581,98 |
16 236,75 |
16 688,49 |
16 919,04 |
17 630,00 |
|
|
14 |
13 216,49 |
13 771,87 |
14 350,58 |
14 749,83 |
14 953,61 |
15 581,98 |
16 236,75 |
16 919,04 |
13 |
11 681,17 |
12 172,03 |
12 683,51 |
13 036,39 |
13 216,49 |
|
|
|
12 |
10 324,20 |
10 758,04 |
11 210,11 |
11 521,99 |
11 681,17 |
12 172,03 |
12 683,51 |
13 216,49 |
11 |
9 124,87 |
9 508,31 |
9 907,86 |
10 183,52 |
10 324,20 |
10 758,04 |
11 210,11 |
11 681,17 |
10 |
8 064,86 |
8 403,76 |
8 756,90 |
9 000,53 |
9 124,87 |
9 508,31 |
9 907,86 |
10 324,20 |
9 |
7 127,99 |
7 427,52 |
7 739,63 |
7 954,96 |
8 064,86 |
|
|
|
8 |
6 299,95 |
6 564,69 |
6 840,54 |
7 030,86 |
7 127,99 |
7 427,52 |
7 739,63 |
8 064,86 |
7 |
5 568,11 |
5 802,09 |
6 045,90 |
6 214,10 |
6 299,95 |
6 564,69 |
6 840,54 |
7 127,99 |
6 |
4 921,28 |
5 128,07 |
5 343,56 |
5 492,23 |
5 568,11 |
5 802,09 |
6 045,90 |
6 299,95 |
5 |
4 349,59 |
4 532,36 |
4 722,82 |
4 854,21 |
4 921,28 |
5 128,07 |
5 343,56 |
5 568,11 |
4 |
3 844,31 |
4 005,85 |
4 174,18 |
4 290,31 |
4 349,59 |
4 532,36 |
4 722,82 |
4 921,28 |
3 |
3 397,73 |
3 540,50 |
3 689,28 |
3 791,92 |
3 844,31 |
4 005,85 |
4 174,18 |
4 349,59 |
2 |
3 003,02 |
3 129,21 |
3 260,71 |
3 351,42 |
3 397,73 |
3 540,50 |
3 689,28 |
3 844,31 |
1 |
2 654,17 |
2 765,70 |
2 881,92 |
2 962,10 |
3 003,02 |
|
|
|
Člen 16
Z učinkom od 1. julija 2010 znaša za namen uporabe člena 18(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom znesek fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom v veljavi pred 1. majem 2004:
— |
131,84 EUR mesečno za uradnike v razredu C4 ali C5, |
— |
202,14 EUR mesečno za uradnike v razredu C1, C2 ali C3. |
Člen 17
Z učinkom od 1. julija 2010 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:
Stopnja |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
Osnovna plača za polni delovni čas |
1 680,76 |
1 958,08 |
2 122,97 |
2 301,75 |
2 495,58 |
2 705,73 |
2 933,59 |
Stopnja |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
Osnovna plača za polni delovni čas |
3 180,63 |
3 448,48 |
3 738,88 |
4 053,72 |
4 395,09 |
4 765,20 |
5 166,49 |
Stopnja |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
|
|
Osnovna plača za polni delovni čas |
5 601,56 |
6 073,28 |
6 584,71 |
7 139,21 |
7 740,41 |
|
|
Člen 18
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2010
Za Svet
Predsednica
J. SCHAUVLIEGE
(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(2) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).
(3) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/7 |
UREDBA SVETA (EU) št. 1240/2010
z dne 20. decembra 2010
o prilagoditvi stopnje prispevka za pokojninsko zavarovanje uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije od 1. julija 2010
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), ter zlasti člena 83a Kadrovskih predpisov in Priloge XII h Kadrovskim predpisom,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13 Priloge XII h kadrovskim predpisom je Eurostat 1. septembra 2010 predložil poročilo o aktuarski oceni pokojninskega zavarovanja za leto 2010, v kateri so bili posodobljeni parametri iz navedene priloge. Iz te ocene izhaja, da stopnja prispevka, potrebna za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja, znaša 11,6 % osnovne plače. |
(2) |
Za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti bi bilo zato treba stopnjo prispevka prilagoditi na 11,6 % osnovne plače – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Stopnja prispevka iz člena 83(2) kadrovskih predpisov se z učinkom od 1. julija 2010 določi na 11,6 %.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2010
Za Svet
Predsednica
J. SCHAUVLIEGE
(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/8 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1241/2010
z dne 20. decembra 2010
o spremembi Uredbe (ES) št. 452/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1515/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih, ki jih Skupnost lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (1), in zlasti člena 2(1) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Po protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: prva preiskava) so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 452/2007 z dne 23. aprila 2007 (2) uvedeni protidampinški ukrepi. Navedena uredba je začela veljati 27. aprila 2007. |
(2) |
Opozoriti je treba, da je bila stopnja dokončne protidampinške dajatve na likalne deske, ki jih proizvaja kitajski proizvajalec izvoznik, družba Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd („družba Since Hardware“), 0 %, medtem ko se je za ostale kitajske proizvajalce izvoznike gibala med 18,1 in 38,1 %. Po naknadnem vmesnem pregledu so se te stopnje dajatve povečale do 42,3 % z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 270/2010 z dne 29. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 452/2007 (3). |
2. Začetek sedanjega postopka
(3) |
Komisija je 2. oktobra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (5) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) o uvozu likalnih desk s poreklom iz LRK v Unijo, omejene na družbo Since Hardware. V obvestilu o začetku je Komisija napovedala tudi začetek pregleda v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1515/2001, da se omogočijo potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 452/2007 na podlagi poročila pritožbenega organa STO z naslovom: Mehika - dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž (AB-2005-6) (6). V tem poročilu je v odstavkih 305 in 306 določeno, da se proizvajalec izvoznik, za katerega se v prvotni preiskavi ni ugotovilo, da izvaja damping, izključi iz obsega dokončnega ukrepa, ki je bil uveden po preiskavi, in se za njega ne smejo izvajati upravni pregledi in pregledi v zvezi s spremenjenimi okoliščinami. |
3. Izključitev družbe Since Hardware iz dokončnega protidampinškega ukrepa, uvedenega z Uredbo (ES) št. 452/2007
(4) |
Družbo Since Hardware bi bilo treba izključiti iz dokončnega protidampinškega ukrepa, uvedenega z Uredbo (ES) št. 452/2007, da družba Since Hardware ne bi istočasno padla na področje uporabe dveh protidampinških postopkov – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 452/2007 se spremeni:
V členu 1(2) se v preglednici črta vnos za družbo Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd in vnos „vse druge družbe“ se nadomesti z vnosom „vse druge družbe (razen družbe Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou – dodatna oznaka TARIC A784)“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2010
Za Svet
Predsednica
J. SCHAUVLIEGE
(1) UL L 201, 26.7.2001, str. 10.
(2) UL L 109, 26.4.2007, str. 12.
(3) UL L 84, 31.3.2010, str. 13.
(4) UL C 237, 2.10.2009, str. 5.
(5) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(6) WT/DS295/AB/R, 29. november 2005.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/10 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1242/2010
z dne 20. decembra 2010
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) in člena 11(2) in (5) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Z Uredbo (ES) št. 1312/98 z dne 24. junija 1998 (2) je Svet po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) uvedel dokončne protidampinške dajatve („prvotni ukrepi“) na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije. Uvedene stopnje dajatve so znašale 53 % za enega indijskega proizvajalca izvoznika in 82 % za ves preostali uvoz s poreklom iz Indije („zadevna država“). |
(2) |
Po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov“) je Svet ohranil te ukrepe z Uredbo (ES) št. 1736/2004 z dne 4. oktobra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije (3). |
2. Zahtevek za pregled
(3) |
Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je 4. maja 2009 vložil Liaison Committee of EU Twine, Cordage and Netting Industries (Eurocord) („vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji. |
(4) |
Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno ponovila. |
(5) |
Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je 7. oktobra 2009 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
3. Preiskava
3.1 Obdobje preiskave
(6) |
Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OPP („obravnavano obdobje“). |
3.2 Strani, ki jih zadeva ta preiskava
(7) |
Komisija je uradno obvestila znane proizvajalce Unije, izvoznike in proizvajalce izvoznike v zadevni državi, predstavnike zadevne države, uvoznike in združenje uporabnikov, ki jih je preiskava zadevala, o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov. |
(8) |
Zainteresiranim stranem je bila dana možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. |
4. Vzorčenje
(9) |
Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov v Indiji se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. |
(10) |
Javilo se je pet indijskih proizvajalcev, od katerih sta dva pripadala isti skupini, ter predložilo zahtevane informacije v določenem roku in izrazilo željo po vključitvi v vzorec. Štiri od teh petih družb so proizvajale in izvažale zadevni izdelek na trg Unije med OPP. Peta družba ni izvažala zadevnega izdelka na trg Unije med OPP. Vseh pet družb je bilo obravnavanih kot sodelujoče družbe in so bile obravnavane za vzorčenje. Ravni sodelovanja iz Indije, tj. odstotka izvoza indijskih sodelujočih družb v Unijo v primerjavi s celotnim indijskim izvozom v Unijo, ni bilo mogoče izračunati, saj je bil celoten izvoz v Unijo med OPP, o katerem je poročalo pet sodelujočih družb, znatno večji od obsega, ki ga je zabeležil Eurostat za ves izvoz iz Indije, in sicer iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od (21) do (23). |
(11) |
Vzorec je bil izbran v dogovoru z indijskimi organi in je vključeval tiste štiri družbe, ki so poročale o izvozu v Unijo. Dve od štirih vzorčenih družb sta bili povezani. Treba je opozoriti, da je v prvotni preiskavi sodeloval le eden proizvajalec izvoznik, za katerega trenutno velja individualna protidampinška dajatev. Treba je tudi opozoriti, da v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ni sodeloval noben od indijskih proizvajalcev izvoznikov, zato so v skladu z določbami člena 18(1) osnovne uredbe ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih. |
(12) |
Osemnajst proizvajalcev Unije (vseh petnajst pritožnikov in trije drugi proizvajalci, ki skupaj pomenijo 78 % celotne proizvodnje Unije) je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, prejetih od sodelujočih proizvajalcev Unije, je Komisija izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki pomenijo približno 40 % industrije Unije, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (40), in okoli polovico prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim kupcem v Uniji. Vzorec je bil izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in geografske pokritosti proizvajalcev znotraj Unije, ki bi ga v razpoložljivem času bilo razumno mogoče pregledati. Eden od petih vzorčenih proizvajalcev Unije je začel delovati v obravnavanem obdobju, zato njegovi podatki niso bili uporabljeni v analizi gibanj kazalcev škode, da bi se izognili izkrivljanju navedenih gibanj. Kljub temu pa so podatki ostalih štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, uporabljeni v analizi navedenih gibanj, ostali reprezentativni. |
(13) |
Komisija je poslala vprašalnike petim vzorčenim proizvajalcem Unije in štirim vzorčenim indijskim proizvajalcem izvoznikom. |
(14) |
Izpolnjene vprašalnike je poslalo vseh pet vzorčenih proizvajalcev Unije. Eden od štirih vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov je prenehal sodelovati, medtem ko so drugi trije (dva od njih sta povezana) izpolnjene vprašalnike poslali pravočasno. Iz tega razloga je na koncu vzorec indijskih proizvajalcev izvoznikov zajemal tiste tri indijske družbe, ki so odgovorile na vprašalnik. |
5. Preverjanje prejetih informacij
(15) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev nadaljevanja ali verjetnosti ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb: |
5.1 proizvajalci izvozniki v Indiji:
— |
Axiom Imex International Ltd., Boisar, |
— |
Tufropes Private Limited, Silvassa, |
— |
India Nets, Indore; |
5.2 proizvajalci Unije
— |
Cordoaria Oliveira SÁ (Portugalska), |
— |
Eurorope SA (Grčija), |
— |
Lanex A.S. (Češka), |
— |
Lankhorst Euronete Ropes (Portugalska), |
— |
Teufelberger Ges.m.b.H. (Avstrija). |
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
1. Zadevni izdelek
(16) |
Zadevni izdelek je enak kot pri prvotni preiskavi in je opredeljen, kot sledi: vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, vključno prepletene ali vpletene, impregnirane, prevlečene, prekrite, obložene z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen vrvi za povezovanje ali strojno pakiranje, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19. Zadevni izdelek se uporablja za široko paleto pomorskih in industrijskih uporab, zlasti na področju pomorskih prevozov (še posebno za priveze) in ribiške industrije. |
(17) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da zgoraj navedeni motvozi za privez ne spadajo v opredelitev zadevnega izdelka, ker je treba zaradi spojev, ki so pritrjeni na te motvoze, take izdelke deklarirati kot „izdelke iz motvozov“, ki so uvrščeni pod drugo oznako KN (glej tudi uvodno izjavo (23)). Vendar je treba navesti, da se sklic na motvoze za privez uporablja samo v okviru uporab različnih vrst zadevnega izdelka, ki so vse opredeljene kot vrvi iz sintetičnih vlaken, kot je določeno v uvodni izjavi (16). |
2. Podobni izdelek
(18) |
Kot se je izkazalo v prvotni preiskavi in kot potrjuje ta preiskava, zadevni izdelek in vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvajajo in prodajajo indijski proizvajalci izvozniki na domačem trgu, ter vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije na trgu Unije, so v vseh pogledih enaki ter imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
(19) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije, ni mogoče primerjati z zadevnim izdelkom, saj so proizvajalci Unije začeli uporabljati novo vrsto surovin, imenovano Dyneema, ki je veliko dražja od drugih surovin, ker so iz nje izdelani izdelki precej bolj odporni. Vzorčeni indijski proizvajalci dejansko ne uporabljajo te vrste surovine. Vendar pa je treba najprej navesti, da zadevni izdelki pomenijo le majhen del izdelkov, ki jih prodajajo proizvajalci Unije. Čeprav nekateri proizvajalci v Uniji vse pogosteje uporabljajo to vrsto vlakna, pa vrvi iz surovine Dyneema dejansko predstavljajo le majhen del proizvodnje Unije. Medtem ko lahko znatne razlike med stroški surovin (lahko so okrog 25–30-krat dražje) zlasti lahko nekoliko vplivajo na kazalnik škode v zvezi s povprečno prodajno ceno industrije Unije, pa je vpliv vrvi iz surovine Dyneema na celovito oceno še vedno omejen zaradi ogromne količine „standardnih vrvi“, ki se proizvajajo v Uniji. Drugič, vsi izračuni tega pregleda zaradi izteka ukrepov so temeljili na primerjavi ustreznih vrst izdelka, pri kateri so bile upoštevane različne surovine. Zato razlika v različnih vrstah izdelka ne more izkrivljati izračunov. Vsekakor ima izdelek, za katerega se uporablja surovina, kot je na primer Dyneema, še vedno enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti kot zadevni izdelek. Trditev je bila zato zavrnjena. |
C. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
(20) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega prenehanja veljavnosti ukrepov, ki veljajo za Indijo. |
1. Obseg uvoza
(21) |
Na podlagi podatkov Eurostata je bil obseg uvoza zadevnega izdelka iz Indije v obravnavanem obdobju zanemarljiv. Med OPP je obseg uvoza iz Indije znašal 31 ton, tj. manj kot 0,1 % potrošnje Unije med OPP.
|
(22) |
Vendar pa so po preverjenih podatkih tri družbe, vključene v vzorec, v Unijo odpremile veliko večje količine zadevnega izdelka med OPP, kot jih je sporočil Eurostat. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so v prvotni preiskavi uvozniki predložili informacije, ki kažejo na to, da nekaj količin zadevnega izdelka, nabavljenega iz Indije, ni bilo sproščenih v prosti promet na trgu Unije, temveč so bile dane v carinska skladišča in prodane čezoceankam ali naftnim ploščadim. En proizvajalec pritožnik je ta argument ponovil v tej preiskavi. Zaradi pomanjkanja sodelovanja pristaniških trgovcev v preiskavi te trditve ni bilo mogoče preveriti. Vendar pa je bilo na podlagi seznama kupcev, ki so ga predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, jasno, da so bili kupci večinoma ladijski, pomorski in naftni dobavitelji v pristaniščih Unije. Na podlagi zgoraj navedenega se zdi, da je razlika med statističnimi podatki in sporočenimi podatki posledica takih prodaj. |
(23) |
Treba je tudi navesti, da je zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov vključeval trditve glede obstoja praks izogibanja. V zvezi s tem je vložnik navedel, da je nekaj količin vrvi iz sintetičnih vlaken iz Indije v Unijo prišlo pod tarifno številko 5609 (izdelki iz […] vrvi, vrvja, motvozov, konopcev in kablov), ki pa ni predmet ukrepov. Vendar pa nobena informacija iz te preiskave ni podprla tega stališča. |
(24) |
Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da je bilo 31 ton zadevnega izdelka dejansko uvoženih iz Indije na carinsko območje Unije v OPP. V zvezi s preverjenim izvozom treh vzorčenih indijskih proizvajalcev v pristanišča Unije, ki ni bil sproščen v prosti promet na trgu Unije, se ta izvoz šteje za del indijskega izvoza v druge tretje države. |
(25) |
Ker ni bilo velikega obsega uvoza iz Indije v Unijo, tudi ni podlage za reprezentativno analizo verjetnosti nadaljevanja dampinga ali škode. Zaradi omejenega obsega uvoza dejansko ni mogoče sklepati, da je med OPP obstajal škodljiv damping iz Indije. Zato je bila analiza osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga in škode v primeru izteka ukrepov. |
2. Verjeten razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov
2.1 Proizvodna zmogljivost
(26) |
Preučeno je bilo, ali v zadevni državi obstaja neizkoriščena proizvodna zmogljivost, ki bi ustvarila možnost nadaljevanja dampinškega izvoza v primeru razveljavitve ukrepov. |
(27) |
Ugotovljeno je bilo, da je proizvodna zmogljivost treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov med letom 2007 in OPP strmo narasla, medtem ko se je v istem obdobju izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala. Proste zmogljivosti treh družb so v OPP znašale okoli 75 % potrošnje Unije. To kaže na verjetno povečanje obsega izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov. |
(28) |
V zvezi z drugimi proizvajalci vrvi iz sintetičnih vlaken v Indiji je znano, da je Garware, družba, ki je prenehala sodelovati po fazi vzorčenja, pomembna proizvajalka in ima po navedbah na njeni uradni spletni strani precejšnje proizvodne zmogljivosti. Poleg tega zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov navaja še štiri druge večje indijske proizvajalce. Obstaja tudi več srednje velikih in manjših indijskih proizvajalcev, ki pa imajo predvsem domačo prodajo. Ker ti indijski proizvajalci niso sodelovali, njihova proizvodna zmogljivost ni znana, vendar je mogoče predvidevati, da je trend sodelujočih družb primerljiv in da imajo ti proizvajalci več prostih zmogljivosti. |
(29) |
Po razkritju ugotovitev so vsi vzorčeni indijski proizvajalci spodbijali podatke o njihovih združenih prostih zmogljivostih. Vendar pa so vse navedene podatke pravzaprav sporočile družbe same, preverjeni pa so bili v okviru preiskav na kraju samem v vsaki družbi. Zato so bile te trditve zavrnjene. |
2.2 Obseg prodaje pristaniščem Unije in drugim izvoznim trgom
(30) |
Obseg izvoza treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v druge tretje države, vključno s prodajo pristaniščem Unije, ki ne vstopi v carinsko območje Unije, je velik in se je v obravnavanem obdobju povečal za okoli 80 %, kar pomeni skoraj polovico celotne prodaje proizvajalcev izvoznikov med OPP. |
(31) |
Dejanski uvoz v Unijo se je po uvedbi prvotnih ukrepov praktično ustavil. Vendar pa je treba navesti, da se je obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev v pristanišča Unije v obravnavanem obdobju močno povečal, in sicer z 61 na 785 ton. Glede na to, da dejanski uvoz v Unijo delno poteka po istih prodajnih poteh kot prodaja izdelkov v pristaniščih Unije, lahko ta vedno večja prisotnost na pragu trga Unije kaže na to, da bi lahko vzorčeni indijski proizvajalci – in morda tudi drugi – ob odsotnosti ukrepov v kratkem začeli prodajati večje količine zadevnega izdelka na trgu Unije. |
(32) |
Glede na zgoraj navedene izvozne usmerjenosti indijskih proizvajalcev in tudi njihovo vedno večjo prisotnost v pristaniščih Unije je mogoče sklepati, da je zelo verjetno, da bi se količine indijskega izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov močno povečale. |
(33) |
Po razkritju ugotovitev pregleda je en indijski proizvajalec navedel, da je indijski izvoz med trgi s potencialom rasti zelo raznolik po vsem svetu, zato se količine izvoza v Unijo ob odsotnosti ukrepov ne bi močno povečale. Priznava se, da je izvoz nekaterih indijskih proizvajalcev morda raznolik na različnih trgih, vendar se to ne more šteti za zadosten razlog za spremembo sklepnih ugotovitev, sprejetih na podlagi navedenih ugotovitev. |
2.3 Razmerje med izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države in normalno vrednostjo
(34) |
Okvirni izračun dampinga je temeljil na preverjeni prodaji treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v pristanišča Unije, ki je kljub temu, da se šteje za del izvoza v druge tretje države, dober pokazatelj možnih cen indijske vrvi iz sintetičnih vlaken v primeru odsotnosti dajatev. Normalne vrednosti so temeljile na domačih cenah na indijskem trgu. Na podlagi teh podatkov je bil damping ugotovljen pri dveh od treh vzorčenih indijskih proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dampinga v povprečju 10-odstotne in da jih je mogoče označiti za precejšnje, čeprav so veliko nižje od stopenj, ugotovljenih v prvotni preiskavi. |
(35) |
Primerjava cen, ki so jih dosegli trije vzorčeni proizvajalci izvozniki na trgih drugih tretjih držav (razen prodaje v pristaniščih Unije), z njihovimi domačimi cenami je pokazala podoben rezultat, čeprav so bile tako ugotovljene stopnje dampinga nižje. |
(36) |
Po razkritju ugotovitev te preiskave je en indijski proizvajalec trdil, da v zvezi z indijskim uvozom v Unijo damping ni bil ugotovljen. Vendar prav tako ni bilo nobenega dejanskega uvoza. Poleg tega je bil ugotovljen damping pri prodaji v pristanišča Unije in prodaji v druge tretje države. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
(37) |
Druga zainteresirana stran je trdila, da se stopnje dampinga, ugotovljene v tem pregledu, glede na znatne razlike v stroških dela med Unijo in Azijo ne morejo šteti za znatne v primerjavi z obstoječimi stopnjami dajatev. Vendar je treba navesti, da stroški dela v Uniji niso pomembni za izračun stopnje dampinga. |
3. Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga
(38) |
Na podlagi zgornje analize se sklene, da imajo proizvajalci izvozniki velik proizvodni potencial za ponovni začetek izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov. V zvezi s cenami je bilo ugotovljeno, da sta dva vzorčena proizvajalca prodajala v druge tretje države po dampinških cenah. Ob upoštevanju družbe Garware, ki je prenehala sodelovati, poleg tega obstaja pet drugih večjih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, za katere je na podlagi razpoložljivih informacij mogoče domnevati, da sledijo trendu družb, za katere je bilo ugotovljeno, da prodajajo po dampinških cenah drugim tretjim državam. |
(39) |
Navedba, da indijski proizvajalci izvozniki ohranjajo strateški interes na trgu Unije, kar dokazuje vedno večji obseg izvoza v pristanišča Unije, in veliko razpoložljivih prostih zmogljivosti, kaže na to, da je zelo verjetno, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov ponovno začeli izvažati v Unijo velike količine izdelka. Ob upoštevanju cenovnega obnašanja indijskih izvoznikov na trgih tretjih držav je zelo verjetno, da bi ponoven izvoz potekal po dampinških cenah. Zato se sklene, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga. |
D. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE
(40) |
Proizvajalci Unije, ki pomenijo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Proizvajalcev Unije je okoli 40. |
(41) |
Petnajst proizvajalcev Unije, v imenu katerih je združenje pritožnikov vložilo zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, in trije drugi proizvajalci Unije so predložili informacije za izbor vzorca, zahtevanega v obvestilu o začetku. Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je bil vzorec petih proizvajalcev, ki predstavljajo približno 40 % industrije Unije, podrobno preiskan. V vzorec so bile vključene naslednje družbe:
|
(42) |
Kot je že navedeno v uvodni izjavi (12), je osemnajst sodelujočih proizvajalcev Unije predstavljalo 78 % celotne proizvodnje Unije med OPP. |
E. RAZMERE NA TRGU UNIJE
1. Potrošnja na trgu Unije
(43) |
Potrošnja vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije (vključno s prodajo nesodelujočih proizvajalcev Unije, kot jo ocenjuje združenje pritožnikov) in vsega uvoza v Unijo na podlagi podatkov Eurostata. |
(44) |
Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije zmanjšala za 7 %. Po 16-odstotnem porastu med letoma 2006 in 2007 je potrošnja med letom 2007 in OPP upadla za 20 %.
|
2. Uvoz iz Indije
(45) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (21), je bil dejanski uvoz iz Indije v Unijo v obravnavanem obdobju zanemarljiv zaradi veljavnih učinkovitih protidampinških ukrepov. |
(46) |
Vendar pa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (22), je indijskih proizvajalcev na pragu trga Unije vedno več, saj izvoz v pristanišča Unije ni predmet carinjenja in je zato prost zadevnih protidampinških dajatev. |
3. Cene in obseg izvoza iz Indije v druge tretje države
(47) |
Ker je bil dejanski izvoz iz Indije v Unijo zanemarljiv, je bila izvedena primerjava cen izvoza iz Indije v druge tretje države (vključno z izvozom, prodanim pristaniščem Unije, za katerega ne veljajo protidampinške dajatve) in cen prodaje vzorčenih proizvajalcev industrije Unije v Uniji. |
(48) |
Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil izvoz iz Indije v druge tretje države izveden po prodajnih cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Tako ugotovljena razlika v ceni je dosegla raven 46 % in je v povprečju znašala 18 %. |
(49) |
Vrednost izvoza iz Indije v druge tretje države se je v obravnavanem obdobju povečala za več kot 30 %. Takšna prodaja je pomenila skoraj polovico skupnega prometa vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov v OPP. |
4. Uvoz iz drugih držav
(50) |
Kljub 7-odstotnemu zmanjšanju potrošnje na trgu Unije se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju povečal za 18 %. Zato se je tržni delež tega uvoza povečal s 17 % na 22 %. |
(51) |
Treba je navesti, da se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske (LRK) v obravnavanem obdobju povečal za 46 %, kar pomeni tržni delež v višini 8,6 % (s 5,5 % v letu 2006). Čeprav natančne primerjave ni mogoče izvesti zaradi splošne narave podatkov Eurostata, ki niso podrobno razčlenjeni po vrsti izdelka, se zdi, da je povprečna cena kitajskega uvoza v Unijo znatno višja od povprečne cene indijskega izvoza. Poleg tega se zdi povprečna cena kitajskega izvoza v skladu s cenami industrije Unije. |
(52) |
Tržni delež uvoza iz Republike Koreje (Koreja) v Unijo je bil v obravnavanem obdobju nespremenljiv, in sicer okoli 3 %. Poleg tega se je skladno z vedno manjšo potrošnjo obseg tega uvoza zmanjšal za 6 %. |
(53) |
Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je v OPP predstavljal manj kot 2-odstotni tržni delež na trgu vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji. |
5. Gospodarski položaj industrije Unije
5.1 Uvodne opombe
(54) |
Analizirani so bili vsi kazalci škode iz člena 3(5) osnovne uredbe. Kazalci v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem proizvajalcev Unije so bili analizirani na podlagi podatkov, zbranih za vse proizvajalce Unije, tj. za industrijo Unije. Preiskava vseh drugih kazalcev škode je temeljila na informacijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, kot so bile preverjene v prostorih vsake družbe iz uvodne izjave (15). Kot že navedeno v uvodni izjavi (12), je eden od proizvajalcev Unije začel delovati v obravnavanem obdobju, zato njegovi podatki niso bili uporabljeni v analizi gibanj kazalcev škode, da bi se izognili izkrivljanju navedenih gibanj. |
5.2 Obseg prodaje industrije Unije
(55) |
Prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer za 12 %. Kot že navedeno v uvodni izjavi (44), se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, pri čemer se je velik upad začel leta 2007. Treba je poudariti, da se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjševal hitreje kot je upadala potrošnja:
|
5.3 Tržni delež industrije Unije
(56) |
Razvoj dogodkov, naveden v prejšnji uvodni izjavi in zgornji tabeli, je privedel do izgube tržnega deleža industrije Unije med letom 2006 in OPP. Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije se je nadaljevalo in izguba je dosegla 4,6 odstotnih točk:
|
(57) |
Treba je navesti, da je bila zgornja izguba tržnega deleža industrije Unije v veliki meri posledica vedno večjega tržnega deleža uvoza s Kitajske (glej uvodno izjavo (50)). |
5.4 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(58) |
Skladno z razvojem obsega prodaje je primerljivo upadel tudi obseg proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, in sicer za 17 % v obravnavanem obdobju. Proizvodna zmogljivost se je v istem obdobju povečala za 5 %. To je povzročilo 20 % odstotni upad izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2008 in OPP:
|
5.5 Zaloge
(59) |
V zvezi z zalogami proizvajalci vrvi iz sintetičnih vlaken na splošno ohranjajo precej nizke ravni zalog, saj se večina izdelkov proizvede glede na povpraševanje. Mogoče je ugotoviti, da so se v obravnavanem obdobju povprečne zaloge zmanjšale, zlasti v OPP, kar je bila posledica zmanjšanja proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken.
|
5.6 Prodajne cene
(60) |
Povprečne cene podobnega izdelka, ki so ga v Uniji prodajali vzorčeni proizvajalci Unije, so se v obravnavanem obdobju do določene mere zvišale, zlasti v času med letom 2007 in OPP:
|
(61) |
Vendar pa je treba navesti, da je navedena povprečna prodajna cena izračunana na podlagi vseh vrst izdelkov, vključno z vrvmi iz sintetičnih vlaken najvišje vrednosti, na primer vrvi iz sintetičnih vlaken iz surovine Dyneema. Razlike v cenah teh različnih vrst izdelka so resnično velike (glej uvodno izjavo (19)). V zadnjih letih je industrija Unije povečala proizvodnjo izdelkov višje vrednosti, zato takšne vrvi iz sintetičnih vlaken predstavljajo naraščajoč delež znotraj njene ponudbe izdelkov. Takšne nedavne spremembe v ponudbi izdelkov so tudi razlog za zvišanje povprečnih prodajnih cen na enoto industrije Unije. |
5.7 Dobičkonosnost
(62) |
Zahvaljujoč po eni strani učinkovitim veljavnim ukrepom in po drugi strani diverzifikaciji ponudbe izdelkov so proizvajalci Unije lahko ohranili stabilno in zdravo raven dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju:
|
5.8 Naložbe in sposobnost zbiranja kapitala
(63) |
V letih 2006 in 2007 je bila raven naložb sorazmerno visoka, nato pa se je zmanjšala na polovico prejšnjih zneskov. V OPP ni bilo praktično nobenih naložb.
|
5.9 Donosnost naložb
(64) |
V skladu s stabilnim trendom dobičkonosnosti se je skozi obravnavano obdobje povečala tudi donosnost naložb.
|
5.10 Denarni tok
(65) |
Denarni tok vzorčenih proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen:
|
5.11 Zaposlovanje, produktivnost in stroški dela
(66) |
Med letoma 2006 in 2008 se je stanje na področju zaposlovanja vzorčenih proizvajalcev Unije razvijalo pozitivno. Vendar pa je med letom 2008 in OPP prišlo do upada števila zaposlenih zaradi zmanjšanega povpraševanja na trgu. Zmanjšano povpraševanje, ki je povzročilo zmanjšano proizvodnjo, je vodilo tudi do upada produktivnosti med letom 2008 in OPP. Letni stroški dela na zaposlenega so se do leta 2008 povečevali, nato pa v OPP nekoliko upadli.
|
5.12 Rast
(67) |
Med letom 2006 in OPP, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 7 % (glej uvodno izjavo (44)), se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za 12 %, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal za 6 odstotnih točk (glej uvodni izjavi (55) in (56)). Po drugi strani pa se je, medtem ko je obseg dejanskega indijskega uvoza zaradi veljavnih ukrepov ostal zanemarljiv, obseg uvoza iz drugih držav povečal za 18 % (predvsem zaradi uvoza iz LRK) in pridobil dodatnih 5 odstotnih točk tržnega deleža (glej uvodno izjavo (50)). Zato se sklene, da je industrijo Unije bolj prizadel upad potrošnje, zaradi katerega je utrpela večji upad obsega prodaje kot drugi akterji na trgu. |
5.13 Višina stopnje dampinga
(68) |
Zaradi dejstva, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz Indije med OPP zanemarljiv, ni bilo mogoče določiti stopnje dampinga za dejanski uvoz iz Indije. Treba pa je navesti, da se je izvoz iz Indije v pristanišča Unije, ki ni predmet carinjenja, močno povečal, in ugotovljeno je bilo, da je bil del prodaje izveden po dampinških cenah. |
5.14 Okrevanje od preteklega dampinga
(69) |
Analizirano je bilo, ali industrija Unije še vedno okreva od učinkov preteklega dampinga. Sklenjeno je bilo, da je industriji Unije v veliki meri že uspelo okrevati od takih učinkov, saj se učinkoviti protidampinški ukrepi uporabljajo že dlje časa. |
5.15 Sklepi o položaju industrije Unije
(70) |
Zahvaljujoč dejstvu, da so učinkovite protidampinške dajatve uvedene za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije, se zdi, da je industriji Unije v veliki meri uspelo okrevati od učinkov preteklega škodljivega dampinga. |
(71) |
Kljub temu pa ni mogoče sklepati, da je položaj industrije Unije dober. Čeprav se zdi, da nekateri kazalci škode v zvezi s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije – predvsem dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok – kažejo precej stabilno sliko, drugi kazalci škode – zlasti obseg prodaje in tržni delež, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti ter naložbe – jasno kažejo, da je bil položaj industrije Unije ob koncu OPP še vedno precej ranljiv. Po razkritju ugotovitev te preiskave je en indijski proizvajalec trdil, da industrija Unije med OPP ni utrpela škode. V zvezi s tem je treba navesti, da se ni trdilo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo med OPP. Na podlagi ugotovitev pregleda je bilo sklenjeno, da so nekateri kazalniki pokazali stabilen položaj, medtem ko so drugi kazalniki razkrili znake škode. |
(72) |
Nekatere strani so trdile, da negativnih trendov nekaterih kazalnikov škode ni povzročil indijski uvoz, temveč globalna gospodarska kriza in povečan tržni delež kitajskega uvoza. V zvezi s tem je treba navesti, da negativni razvoj nekaterih kazalnikov ni bil pripisan skoraj neobstoječemu indijskemu uvozu. Poleg tega je bilo preučeno povečanje kitajskega uvoza, ki ni vplivalo na analizo verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga. |
(73) |
V zvezi s sposobnostjo preživetja industrije Unije na splošno je treba navesti, da se zdi, da je postopno uvajanje različnih izdelkov visoke vrednosti na trg – tako znotraj Unije kot tudi na trge tretjih držav – dolgoročno konkurenčnost industrije Unije postavilo na pozitivno pot, saj je število proizvajalcev, ki proizvajajo takšne visoko kakovostne vrvi iz sintetičnih vlaken, na svetovnem trgu trenutno omejeno. |
F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
(74) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je bila analiza zaradi zanemarljivega obsega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v OPP osredotočena na verjetno ponovitev dampinga in škode. |
(75) |
Kot je podrobneje navedeno v uvodnih izjavah od (26) do (28), imajo indijski proizvajalci izvozniki na voljo zelo veliko prostih zmogljivosti. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (30) do (32), so indijski proizvajalci močno usmerjeni in naklonjeni prodaji izdelkov v večjih količinah na izvoznih trgih. Še več, kot je navedeno v uvodni izjavi (31), so indijski proizvajalci močno in vedno bolj prisotni v pristaniščih Unije. Iz teh razlogov je mogoče sklepati, da bo uvoz iz Indije v Unijo v primeru izteka ukrepov zelo verjetno dosegel velike količine v kratkem časovnem obdobju. |
(76) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah (34) in (35), se bo uvoz iz Indije v odsotnosti ukrepov verjetno nadaljeval po dampinških cenah. Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah (47) in (48), je bilo tudi ugotovljeno, da dejstvo, da so prodajne cene indijskih proizvajalcev v povprečju za 18 % nižje od cen industrije Unije (in taka razlika v cenah lahko doseže tudi 46 %), nakazuje na to, da bi v odsotnosti ukrepov indijski proizvajalci zelo verjetno izvažali zadevni izdelek na trg Unije po cenah, precej nižjih od cen industrije Unije, tj. zelo verjetno je, da bi nelojalno nižali prodajne cene proizvajalcev Unije. |
(77) |
Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da bi v odsotnosti ukrepov izvoz zadevnega izdelka iz Indije zelo verjetno ponovno potekal v velikih količinah in po cenah, ki bi močno nelojalno nižale cene industrije Unije. |
(78) |
Glede na precej ranljiv položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (71) in (72), bi morebitne množične ponovitve dampinškega uvoza iz Indije po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, zelo verjetno škodljivo vplivale na stanje industrije Unije. Predvsem bi znatna ponovitev dampinškega uvoza zelo verjetno pomenila dodatno zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje industrije Unije, kar bi privedlo do zmanjšane proizvodnje in zmanjšanja števila zaposlenih. To bi skupaj z močnim pritiskom na cene zaradi uvoza, ki bi nelojalno nižal prodajne cene proizvajalcev Unije, povzročilo hitro in resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije. |
(79) |
Na podlagi navedenega se sklene, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode in ponovnega dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz Indije. |
G. INTERES UNIJE
1. Uvodne opombe
(80) |
V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. |
(81) |
Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov vpletenih, tj. industrije Unije, uvoznikov, trgovcev, veletrgovcev in industrijskih uporabnikov zadevnega izdelka. |
(82) |
Opozoriti je treba, da se v prejšnjih preiskavah uvedba ukrepov ni štela kot nasprotujoča interesom Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, zato se preučuje položaj, v katerem veljajo protidampinški ukrepi. |
(83) |
Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in verjetnosti ponovitve škode, obstajajo nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. |
2. Interesi industrije Unije
(84) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah (56) in (73), je industriji Unije uspelo ohraniti znaten, čeprav vedno manjši tržni delež, medtem ko je diverzificirala svojo ponudbo izdelkov z uvedbo visokokakovostnih vrvi iz sintetičnih vlaken. Zato se lahko šteje, da je industrija Unije ostala strukturno sposobna preživeti. |
(85) |
Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev glede položaja industrije Unije v uvodnih izjavah od (70) do (72) in v skladu z argumenti v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (74) do (79), je mogoče tudi ugotoviti, da bi se industrija Unije v primeru izteka ukrepov verjetno soočila z resnim poslabšanjem finančnega položaja, to pa bi privedlo do ponovitve znatne škode. |
(86) |
Glede na pričakovane količine in cene uvoza zadevnega izdelka iz Indije bi za industrijo Unije obstajalo veliko tveganje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (78), bi tak uvoz povzročil nadaljnje zmanjšanje tržnega deleža, obsega prodaje in števila zaposlenih industrije Unije ter bi zmanjšal tudi njene cene, kar bi na koncu povzročilo manjšo dobičkonosnost industrije, podobno negativnim ravnem, ugotovljenim v prvotni preiskavi. |
(87) |
Glede na navedeno in v odsotnosti nasprotnih dokazov se sklene, da ohranitev obstoječih ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom industrije Unije. |
3. Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev
(88) |
Komisija je poslala vprašalnike desetim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. Odzvala se je le ena družba, ki je izrazila ugovor. Ker pa je družba povezana z indijskim proizvajalcem vrvi iz sintetičnih vlaken, je ni mogoče obravnavati kot nepovezanega uvoznika. Ker je družba povezani uvoznik, je njen interes dejansko povezan z interesom njenega povezanega indijskega proizvajalca. |
(89) |
V teh okoliščinah se sklene, da ne obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi nakazovali, da bi nadaljevanje ukrepov bistveno negativno vplivalo na zadevne nepovezane uvoznike/trgovce. |
4. Interes uporabnikov
(90) |
Komisija je poslala dopis enemu industrijskemu združenju uporabnikov zadevnega izdelka. Noben uporabnik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, združenje pa ni predložilo pisnih stališč. |
(91) |
Ker uporabniki niso sodelovali in glede na dejstvo, da bo učinek protidampinških ukrepov verjetno zanemarljiv v primerjavi z drugimi stroški industrij glavnih uporabnikov, kot so ladjedelništvo, strojništvo in upravljanje naftnih ploščadi, se sklene, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo pomembnega negativnega učinka za te uporabnike. |
5. Sklepna ugotovitev
(92) |
Mogoče je pričakovati, da bo nadaljevanje ukrepov zagotovilo, da se dampinški uvoz iz Indije na trgu Unije ne ponovi v velikih količinah v kratkem časovnem obdobju. Tako bo imela industrija Unije še vedno korist od konkurenčnih pogojev na trgu Unije ter manjše nevarnosti zaprtij in zmanjšanja števila zaposlenih. Koristni učinki bodo po pričakovanjih industriji Unije zagotavljali pogoje za razvoj inovativnih visokotehnoloških izdelkov za nove in specializirane uporabe. |
(93) |
Treba je tudi navesti, da po obravnavi interesa uvoznikov/trgovcev in uporabnikov v Uniji ni utemeljenih razlogov za domnevo, da bi nadaljevanje ukrepov imelo bistven negativni vpliv. |
(94) |
Glede na sklepne ugotovitve glede učinka nadaljevanja ukrepov na različne akterje na trgu Unije se sklene, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. |
H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(95) |
Ob upoštevanju navedenega, tj. med drugim velikih prostih zmogljivosti indijskih proizvajalcev, njihove močne izvozne usmeritve in vedno večje prisotnosti na pragu trga Unije, cen izvoza na trge drugih tretjih držav, ki niso dosegale normalne vrednosti in so bile v OPP tudi precej nižje od cen industrije Unije, ter glede na precej ranljiv položaj industrije Unije je zelo verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov prišlo do ponovitve škodljivega dampinga iz Indije. |
(96) |
Vse zadevne strani so bile obveščene o pomembnih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov v njihovi sedanji obliki. Po tem obvestilu so imele na voljo rok za predložitev svojih stališč, vendar nobena ni predložila pripomb, ki bi upravičile spremembo zgornjih ugotovitev. Trditve v zvezi z razkritjem ugotovitev so bile obravnavane v ustreznih uvodnih izjavah te uredbe. |
(97) |
Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 1736/2004. |
(98) |
Vendar pa so, ob upoštevanju, da je bila ugotovljena verjetnost ponovitve škodljivega dampinga, za ta postopek značilne posebne okoliščine, in sicer dolgo trajanje veljavnih ukrepov, ki so enkrat že bili podaljšani, in zelo omejene količine dejanskega uvoza iz Indije, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (21) do (24). Ta dejstva je treba ustrezno upoštevati pri določitvi trajanja dodatno podaljšanih protidampinških ukrepov, ki bi moralo biti tri leta. Po razkritju je vložnik navedel, da je ukrepe treba podaljšati za pet let in da navedeni razlogi za krajše podaljšanje ne bi bili upravičeni. |
(99) |
Običajno se ukrepi v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe podaljšajo za obdobje pet let. V okviru preiskave je bilo sklenjeno, da je bil položaj industrije Unije ob koncu OPP še vedno občutljiv; dolgo je bila v finančnih težavah, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Zato si še ni popolnoma opomogla od škodljivega dampinga. Vendar pa so številni kazalniki škode pokazali, da je uvedba ukrepov že omogočila nekaj bistvenih izboljšav. Iz analize tega zapletenega položaja se sklepa, da si bo industrija Unije verjetno v celoti in trajno opomogla od preteklih učinkov škodljivega dampinga v krajšem času kot v običajnih petih letih. Ocenjeno je bilo, da mora biti ob upoštevanju celovite analize škode in verjetnega razvoja trga ob veljavnih ukrepih tri leta dovolj, da si industrija Unije dokončno gospodarsko in finančno opomore. Iz teh razlogov se zdi, da ukrepov ni treba ohraniti za daljše obdobje. |
(100) |
Zato se šteje, da dejstva, ugotovljena s preiskavo, ne podpirajo podaljšanja veljavnosti ukrepov za nadaljnjih pet let in da je treba veljavnost ukrepov zato omejiti na tri leta. |
(101) |
Individualna stopnja protidampinške dajatve iz člena 1 je bila določena na podlagi ugotovitev prvotne preiskave. Zato odraža stanje, ki je bilo ugotovljeno med prvotno preiskavo v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvaja zadevna družba, tj. posebej navedena pravna oseba. Uvoženi izdelki, ki so jih proizvedle katere koli druge družbe, ki niso posebej navedene v členu 1, vključno s subjekti, povezanimi s temi posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do te stopnje dajatve in zanje velja dajatev, ki se uporablja na ravni države. |
(102) |
Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj nasloviti na Komisijo skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače prodaje in izvoza, ki sta povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, se bo Uredba ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Dokončna protidampinška dajatev se uvede za uvoz vrvi, vrvja, motvozov, konopcev in kablov, vključno prepletenih ali vpletenih, impregniranih, prevlečenih, prekritih, obloženih z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen vrvi za povezovanje ali strojno pakiranje, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), trenutno uvrščenih pod oznake KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19 in s poreklom iz Indije.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je:
Družba |
Stopnja dajatve |
Dodatna oznaka TARIC |
Garware Wall Ropes Ltd |
53,0 % |
8755 |
Vse druge družbe |
82,0 % |
8900 |
3. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se za obdobje treh let.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2010
Za Svet
Predsednica
J. SCHAUVLIEGE
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 183, 26.6.1998, str. 1.
(3) UL L 311, 8.10.2004, str. 1.
(4) UL C 240, 7.10.2009, str. 6.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/22 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1243/2010
z dne 20. decembra 2010
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvaja družba Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd.
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Po protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK oziroma zadevna država) in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: prva preiskava) so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 452/2007 z dne 23. aprila 2007 (2) uvedeni protidampinški ukrepi. Navedena uredba je začela veljati 27. aprila 2007. |
(2) |
Opozoriti je treba, da je bila stopnja dokončne protidampinške dajatve na likalne deske, ki jih proizvaja kitajski proizvajalec izvoznik, družba Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd. („družba Since Hardware“), 0 %, medtem ko se je za ostale kitajske proizvajalce izvoznike gibala med 18,1 in 38,1 %. Po naknadnem vmesnem pregledu so se te stopnje dajatve povečale do 42,3 % v skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 270/2010 z dne 29. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 452/2007. |
2. Začetek sedanjega postopka
(3) |
Komisija je 2. oktobra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe o uvozu likalnih desk s poreklom iz LRK v Unijo, omejene na družbo Since Hardware. V obvestilu o začetku je Komisija napovedala tudi začetek pregleda v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1515/2001 (v nadaljnjem besedilu: pregled v skladu z Uredbo (ES) št. 1515/2001), da se omogočijo potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 452/2007 na podlagi poročila pritožbenega organa STO z naslovom: Mehika - dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž (AB-2005-6)(v nadaljnjem besedilu: poročilo pritožbenega organa STO) (4). |
(4) |
Protidampinška preiskava se je začela na podlagi pritožbe, ki so jo 20. avgusta 2009 vložili trije proizvajalci Unije: Colombo New Scal S.p.A., Pirola S.p.A. in Vale Mill (Rochdale) Ltd. („pritožniki“), ki predstavljajo glavni delež celotne proizvodnje likalnih desk v Uniji. |
(5) |
Opozoriti je treba, da se je namesto vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe proti družbi Since Hardware začela nova protidampinška preiskava na osnovi člena 5 osnovne uredbe na podlagi poročila pritožbenega organa STO. V tem poročilu je v odstavkih 305 in 306 določeno, da se proizvajalec izvoznik, za katerega se v prvotni preiskavi ni ugotovilo, da izvaja damping, izključi iz obsega dokončnega ukrepa, ki je bil uveden po preiskavi, in se za njega ne smejo izvajati upravni pregledi in pregledi v zvezi s spremenjenimi okoliščinami. |
(6) |
Družba Since Hardware je menila, da na podlagi člena 5 osnovne uredbe Komisija ne more začeti nove protidampinške preiskave proti eni družbi, ker bi s tem kršila osnovno načelo, zapisano v členu VI GATT in Protidampinškem sporazumu STO (STO ADA), pa tudi v osnovni uredbi, ki pravi, da so protidampinški ukrepi usmerjeni proti uvozu držav in ne posameznih družb. Družba Since Hardware je zlasti trdila, da je Komisija s tem, ko je začela protidampinško preiskavo na podlagi člena 5 in ne člena 11(3) osnovne uredbe, kršila člen 9(3) in člen 11(6) osnovne uredbe. Družba Since Hardware je trdila še, da se ob odsotnosti neposrednega učinka pravil STO v pravnem redu Unije Komisija ni mogla odločiti, da ne bo upoštevala zgoraj navedenih določb osnovne uredbe, da bi lahko samodejno izvedla odločitev STO, brez predhodne spremembe osnovne uredbe, ki bi jo opravil Svet. |
(7) |
S tem v zvezi se priznava, da se protidampinški postopki običajno začnejo proti uvozu iz države in ne iz posameznih družb. Vendar pa je ta primer glede na naslednje posebne okoliščine izjema pri zgoraj navedenem pravilu. Poročilo pritožbenega organa STO v odstavkih 216 do 218 določi, da mora preiskovalni organ na podlagi člena 5.8 Protidampinškega sporazuma STO zaključiti preiskavo v zvezi z izvoznikom, za katerega se je v prvotni preiskavi ugotovilo, da nima stopnje nad de minimis stopnjo, in v odstavku 305 da je treba zato izvoznika izključiti iz dokončnih protidampinških ukrepov in se za njih ne smejo izvajati upravni pregledi in pregledi v zvezi s spremenjenimi okoliščinami. Res je, da pomanjkanje neposrednih učinkov pravil STO pomeni, da zakonitosti ukrepov, ki so jih sprejele institucije Unije, običajno ni mogoče pregledati v luči sporazumov STO. Vendar v tem primeru to ne pomeni, da morajo institucije prezreti pravila STO ali zlasti poročila pritožbenega organa STO. Uredba (ES) št. 1515/2001 je bila sprejeta posebej z namenom, da se institucijam omogoči, da ukrep, uveden v skladu z osnovno uredbo, uskladijo z odločitvami iz poročila, ki ga je sprejel Organ za reševanje sporov, kakor je navedeno v uvodni izjavi 4 Uredbe (ES) št. 1515/2001, brez predhodnega spreminjanja osnovne uredbe. Uredba (ES) št. 1515/2001 tako institucijam zlasti dovoljuje, da izvoznike, za katere se je v predhodni prvotni preiskavi ugotovilo, da ne izvajajo dampinga, formalno izključijo iz obsega uredbe, ki je bila sprejeta ob koncu navedene preiskave. V ta namen je bil uveden pregled Uredbe (ES) št. 452/2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 1515/2001. |
(8) |
Poleg tega nobena določba osnovne uredbe ne izključuje začetka nove protidampinške preiskave na podlagi člena 5 osnovne uredbe proti eni družbi. Zakonodajo Unije je treba, če je le mogoče, razlagati na način, ki je v skladu z mednarodnim pravom, zlasti kadar so zadevne določbe namenjene izvajanju mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija. Ker STO ADA članom STO po eni strani dovoljuje uvedbo dajatev, da se prepreči škodljivi damping, po drugi strani pa glede na razlago pritožbenega organa STO v poročilu ne omogoča pregleda družb, za katere se je v prvotni preiskavi ugotovilo, da ne izvajajo dampinga, je treba osnovno uredbo razlagati, kot da Uniji v primeru, kot je ta, dovoljuje začetek preiskave, ki temelji na členu 5 osnovne uredbe. |
(9) |
Z Izvedbeno Uredbo Sveta (EU) št. 1241/2010 z dne 20. decembra 2010 (5) je bil Since Hardware izključen iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 452/2007. |
(10) |
Zato je glede na posebne okoliščine primera zakonito začeti protidampinško preiskavo na podlagi člena 5 osnovne uredbe proti družbi Since Hardware. |
3. Zadevne strani
(11) |
Komisija je o začetku postopka uradno obvestila družbo Since Hardware, uvoznike in proizvajalce v Uniji, za katere se je vedelo, da jih to zadeva, predstavnike zadevne države in proizvajalce v možnih primerljivih državah. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. |
(12) |
Da bi družba Since Hardware lahko predložila zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če tako želi, je Komisija proizvajalcu izvozniku poslala obrazec za zahtevek. Komisija je družbi Since Hardware poslala tudi vprašalnik. Proizvajalec izvoznik je predložil izpolnjen zahtevek TGO/IO in odgovoril na vprašalnik. |
(13) |
Glede na veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev prispevka k škodi v skladu s členom 17 osnovne uredbe. V roku, določenem v obvestilu o začetku, je zahtevane informacije za vzorčenje predložilo pet proizvajalcev Unije. |
(14) |
Le trije pritožniki od zgoraj navedenih petih proizvajalcev Unije so v prvi preiskavi predstavljali del industrije Unije. Zaradi posebnosti tega primera, kakor je navedeno v uvodnih izjavah (57) do (60), je bilo odločeno, da se vprašalniki pošljejo le tem trem proizvajalcem Unije, ostala dva proizvajalca Unije pa sta bila pozvana, da predložita dodatne pripombe, ki bi lahko Komisiji pomagale pri ugotavljanju, ali je uvoz izdelkov, ki jih je proizvedla družba Since Hardware, industriji Unije povzročil škodo. Vsi trije proizvajalci Unije pritožniki so predložili izpolnjene vprašalnike. Ostala dva proizvajalca Unije nista predložila nadaljnjih pripomb glede postopka. |
(15) |
Komisija je vprašalnike poslala tudi vsem znanim proizvajalcem v možnih primerljivih državah in vsem uvoznikom, za katere se je vedelo, da jih to zadeva in da niso povezani z družbo Since Hardware. V zvezi z nepovezanimi uvozniki v Uniji sta v preiskavi prvotno sodelovali dve družbi. Vendar pa ena ni mogla nadaljevati sodelovanja. Drugi uvoznik je bila družba, ki je bila tudi eden od proizvajalcev Unije nepritožnikov. Ta družba je predložila odgovor na vprašalnik za uvoznike. Poleg tega je v preiskavi sodelovalo tudi eno trgovinsko združenje in predložilo pripombe. |
(16) |
Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno TGO in določitev dampinga, prispevka k škodi in interesa Unije. V prostorih družb Since Hardware v Guangzhou v LRK in Vale Mill (Rochdale) Ltd. v Združenem kraljestvu je bil opravljen preveritveni obisk. |
(17) |
Komisija je zainteresirane strani obvestila, da zaradi zapletene zakonske podlage v zvezi s sedanjo preiskavo (glej zgoraj navedeno uvodno izjavo (3) in naslednje) meni, da je v tem primeru namesto uvedbe začasnih ukrepov primerneje nadaljevati preiskavo. Nobena od strani ni vložila ugovora. |
(18) |
Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve, dana pa jim je bila tudi možnost, da izrazijo svoje pripombe. Po preučitvi pripomb, ki so jih predložile strani, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene. |
4. Obdobje preiskave
(19) |
Preiskava dampinga in nelojalnega nižanja prodajnih cen je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava obsega uvoza izdelkov družbe Since Hardware, pomembnih za oceno škode (prispevka k škodi), je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“). Zaradi posebnosti tega primera, in sicer da je pred samo nekaj leti že potekala ena prvotna preiskava v zvezi z istim izdelkom in tretjo državo, in ker so dajatve, ki so bile uvedene kot posledica navedene preiskave, še vedno v veljavi, se bo analiza škode sklicevala tudi na obdobje preiskave navedene predhodne preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP prve preiskave). |
B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
1. Zadevni izdelek
(20) |
Zadevni izdelek so likalne deske, prostostoječe ali ne, z ali brez sistema za vsrkavanje odvečne pare in/ali ogrevalnega sistema in/ali sistema za pihanje zraka, vključno z rokavniki, in njihovi bistveni deli, tj. podnožje, prevleka in odlagalna površina za likalnik, s poreklom iz LRK, ki jih je izdelala družba Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd. („zadevni izdelek“), trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 3924 90 00, ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00. |
(21) |
Preiskava je pokazala, da obstajajo različne vrste likalnih desk in njihovih bistvenih delov, kar je odvisno predvsem od njihove izdelave in velikosti, materiala, uporabljenega pri izdelavi, in opreme. Vendar imajo vse različne vrste enake osnovne fizikalne lastnosti in enako uporabo. |
(22) |
Proizvajalec izvoznik je trdil, da preiskava ne bi smela zajeti bistvenih delov likalnih desk, ker likalne deske in njihovi bistveni deli (tj. podnožja, prevleke in odlagalne površine za likalnik) ne sestavljajo enega izdelka in zato ne morejo biti del istega zadevnega izdelka v eni preiskavi. Preiskava ni potrdila te utemeljitve. V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi morali biti bistveni deli likalnih desk zajeti v preiskavo, ker podnožja, prevleke in odlagalne površine za likalnik določajo lastnosti končnega izdelka in ne morejo imeti druge končne uporabe, kot da so vgrajeni v končni izdelek (tj. likalna deska), in kot takšni niso ločen izdelek. To je v skladu s številnimi preiskavami, v katerih so bili končni izdelki in njihovi ključni sestavni deli obravnavani kot en izdelek. Zato se za namene te preiskave, podobno kot v prvi preiskavi, vse obstoječe vrste likalnih desk in njihovi bistveni deli obravnavajo kot en izdelek. |
2. Podobni izdelek
(23) |
Med zadevnim izdelkom ter likalnimi deskami in njihovimi bistvenimi deli, ki so jih proizvedli pritožniki in drugi sodelujoči proizvajalci Unije ter so bili prodani na trgu Unije, ki je na koncu predstavljala primerljivo državo, niso bile ugotovljene razlike. Imajo enake fizikalne lastnosti in uporabo ter so medsebojno zamenljivi. |
(24) |
Zato se likalne deske in njihovi bistveni deli, izdelani in prodani v Uniji, štejejo kot enaki zadevnemu izdelku v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
C. DAMPING
1. Tržnogospodarska obravnava (TGO)
(25) |
V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kadar se izkaže, da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:
|
(26) |
Družba Since Hardware je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je bila pozvana, da izpolni obrazec zahtevka za TGO. |
(27) |
Preiskava je pokazala, da družba Since Hardware ni izpolnjevala merila za TGO iz prve alinee člena 2(7)(c) (merila 1) osnovne uredbe glede stroškov večjih vlaganj. Preiskava je prav tako pokazala, da družba Since Hardware ni izpolnjevala merila za TGO iz druge alinee člena 2(7)(c) (merila 2) osnovne uredbe. Glavne ugotovitve TGO so povzete v nadaljevanju. |
(28) |
Glede merila 1, tj. da se poslovne odločitve sprejmejo v skladu s tržnimi razmerami in brez večjega vmešavanja države, stroški pa odražajo tržne vrednosti, je treba opozoriti, da je družba Since Hardware trdila, da je glavne surovine (jeklene izdelke) začela kupovati na domačem kitajskem trgu, v nasprotju z obdobjem preiskave v prvi preiskavi, ko je družba Since Hardware te surovine uvažala. Zato se je proučilo, ali bi se lahko štelo, da kitajski domači trg za glavne surovine odraža tržne vrednosti. |
(29) |
Ugotovljeno je bilo, da je država po obdobju preiskave v prvi preiskavi, tj. po letu 2005, uvedla izvozne omejitve na različne jeklene izdelke, vključno z glavnimi surovinami za proizvodnjo likalnih desk, tj. jeklenimi ploščami, jeklenimi cevmi in jeklenimi žicami. Opozoriti pa je treba, da stroški teh surovin predstavljajo znatni delež skupnih stroškov surovin za zadevni izdelek. Uvedba izvoznih dajatev je vplivala na zmanjšanje izvoza, s tem pa se je povečal obseg, ki je ostal na voljo na domačem trgu, kar je povzročilo nižje cene. Vendar pa se je junija 2009 (na koncu OP) politika Kitajske do jeklarskega sektorja očitno ponovno spremenila: izvozna dajatev je bila odpravljena in uveden je bil nov DDV rabat na jeklene izdelke, kar ustvarja ugodnejše okolje za izvoz. Nova politika, ki ne preprečuje več izvoza, sovpada s padcem cen jekla na drugih svetovnih trgih in z uskladitvijo kitajskih domačih cen z mednarodnimi cenami jekla, tj. s položajem, ko ni nevarnosti za zviševanje cen na domačem trgu. Očitno so se te ponavljajoče spremembe v sistemu izvozne dajatve/DDV na izvoz jekla dogajale zaradi uravnavanja kitajskega domačega trga z jeklom in cen. Država je imela tako še naprej pomemben vpliv na domači trg z jeklom, zaradi česar se cene jekla za te določene surovine v LRK ne prilagajajo prosto trendom na svetovnem trgu. |
(30) |
Mnoge študije in poročila ter javno dostopni računovodski podatki številnih proizvajalcev jekla (6) potrjujejo, da kitajska država dejavno podpira razvoj jeklarskega sektorja v LRK. |
(31) |
Posledično so bile domače cene jekla v LRK v prvi polovici obdobja preiskave mnogo nižje od cen na drugih večjih svetovnih trgih, zlasti cen jekla v Severni Ameriki in severni Evropi (7), te cenovne razlike pa se ne dajo razložiti z nobeno konkurenčno prednostjo v proizvodnji jekla. Cene jekla na svetovnem trgu so v drugi polovici OP znatno padle v Evropi in Severni Ameriki, medtem ko je bil padec kitajskih domačih cen precej manjši. Na koncu OP je zato razlika med kitajskimi in mednarodnimi cenami jekla skorajda izginila. Ukrepi, ki jih je kitajska vlada sprejela za ureditev kitajskega trga jekla, pa so v bistvu povzročili, da so bile cene surovin še naprej odvisne od posredovanja države, ki ima neposreden vpliv na odločitve, ki jih družba sprejme v zvezi s pridobivanjem surovin. |
(32) |
Ker je družba Since Hardware v času tega OP surovine kupovala na kitajskem domačem trgu, je imela v OP koristi od umetno nizkih in izkrivljenih cen jekla. |
(33) |
Zato je bilo sklenjeno, da večja vlaganja družbe Since Hardware ne odražajo bistveno tržnih vrednosti. Posledično je bilo sklenjeno, da družba Since Hardware ni dokazala, da izpolnjuje merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato ji ni bilo mogoče odobriti TGO. |
(34) |
Poleg tega podjetje ni moglo dokazati, da ima jasno določeno zbirko računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi („MRS“) in se uporabljajo za vse namene, ker v računovodskih podatkih, in zlasti v glavnem poročilu o preveritvi, ni bila omenjena pomembna transakcija, ki se je zgodila v OP. Poleg tega revizorji v zvezi s to pomembno transakcijo niso podali pripomb. Prav tako je bilo ugotovljeno knjiženje znatnega zneska, kjer ni bilo upoštevano načelo poštene predstavitve računovodskih podatkov na podlagi MRS 1. Revizor tudi glede tega ni podal pripomb. Zato je bilo sklenjeno, da družba ni dokazala, da izpolnjuje merilo 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(35) |
Družbi Since Hardware, oblastem v zadevni državi in industriji Unije je bila dana možnost, da predložijo pripombe k navedenim ugotovitvam. Pripombe sta predložili družba Since Hardware in industrija Unije. |
(36) |
Družba Since Hardware je predstavila tri glavne argumente v zvezi z ugotovitvami TGO. Prvič je navedla, da je bila odločitev TGO sprejeta po tem, ko je Komisija zahtevala in pridobila podatke o domači prodaji in stroških družbe, ki bi kršili drugi pododstavek člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Drugič, čeprav družba Since Hardware ni nasprotovala razvoju cen jekla kot takšnih, pa je trdila, da so kitajske cene surovin še vedno v skladu s cenami v drugih državah in da je družba Since Hardware na kitajskem trgu plačala ceno, ki je bila višja kot na več trgih z jeklom v državah s tržnim gospodarstvom po svetu. V tej zvezi je družba trdila, da je primerjava cen s cenami severnoevropskega in severnoameriškega trga jekla neustrezna. Družba Since Hardware je navedla, da obstajajo tudi cene drugih mednarodnih trgov, kot na primer turške ali ukrajinske izvozne cene, ki so nižje od domačih cen v LRK. Tretjič, družba Since Hardware je trdila, da družbi, ki deluje v eni industriji (likalne deske), ni mogoče zavrniti TGO v zvezi z dejavniki, ki se nanašajo izključno na drugo industrijo (jeklo), in da Komisija z zavrnitvijo zahtevka za TGO na prodajnem trgu ne more izravnati subvencij na nabavnem trgu. Poleg tega je družba Since Hardware trdila, da predstavlja zahteva po zagotovitvi dokazov, da kitajska industrija jekla ni subvencionirana, za majhno družbo, ki se ukvarja z izdelavo likalnih desk, nerazumno dokazno breme. |
(37) |
V zvezi s prvim argumentom družbe Since Hardware je treba opozoriti, da se na podlagi člena 2(7)(c) osnovne uredbe odloči, ali družba Since Hardware izpolnjuje pet pomembnih meril, ta odločitev pa velja ves čas preiskave. Ker je sedanja preiskava omejena le na enega proizvajalca izvoznika, je Komisija istočasno, v okviru iste preiskave na kraju samem, preverila zahtevek za TGO in izpolnjeni protidampinški vprašalnik. Preiskava zahtevka za TGO se je opravila posebej in ne glede na možne učinke na izračun stopnje dampinga. Natančnih izračunov dampinga za družbo Since Hardware pred določitvijo TGO brez podatkov iz ustrezne države s tržnim gospodarstvom dejansko ne bi bilo mogoče opraviti. Zato ni prišlo do kršitve člena 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(38) |
Glede druge trditve družbe Since Hardware je bilo s preiskavo ugotovljeno, da se kljub temu, da se je v drugi polovici OP razlika v ceni zmanjšala in je bila na koncu OP skoraj odpravljena, vztraja pri trditvi, da je bila tudi ta uskladitev kitajskih cen s cenami na mednarodnem trgu posledica posredovanja države. Leta 2009, ko so zaradi finančne in gospodarske krize cene na mednarodnih trgih z jeklom strmo padle, je država odpravila prej uvedene izvozne dajatve in s tem omogočila uskladitev domačih cen z mednarodnimi cenami, brez nevarnosti za znatno zviševanje cen teh pomembnih surovin na domačem trgu. Iz tega je razvidno, da je bil trg za surovine, ki so potrebne za izdelavo zadevnega izdelka, tudi v drugi polovici OP odvisen od posredovanja države. |
(39) |
Opozoriti je treba, da so dodatne informacije o ceni, ki jih je predložila družba Since Hardware, potrdile ugotovitev, da so bile glavne surovine za proizvodnjo likalnih desk v prvi polovici OP na kitajskem domačem trgu v povprečju znatno cenejše kot na drugih večjih svetovnih trgih. Opravljena je bila primerjava med cenami kitajskega domačega jekla in cenami domačega jekla na drugih trgih, ki se lahko po obsegu primerjajo s kitajskim trgom (EU, ZDA in Kanada), ker je poraba jekla na teh trgih visoka in imajo številne dejavne proizvajalce. Za druge trge, ki jih je predlagala družba Since Hardware, kot sta Turčija in Ukrajina (domači in izvozni trgi), ni bilo ugotovljeno, da so reprezentativni glede velikosti in/ali števila proizvajalcev teh surovin in se zato ne morejo primerjati s kitajskim domačim trgom. |
(40) |
Prav tako je treba opozoriti, da osnovna uredba nalaga dokazno breme družbi, ki zahteva TGO, da dokaže, da izpolnjuje ustrezna merila. Ker je Komisija ugotovila več elementov, ki kažejo, da stroški večjih vlaganj ne odražajo tržne vrednosti, mora družba izkazati elemente, ki bi to ovrgli. |
(41) |
Poleg tega osnovna uredba v členu 2(7)(c) izrecno določa možnost, da se preuči, ali se odločitve podjetij med drugim glede vlaganj sprejemajo v skladu s tržnimi signali, ki odražajo ponudbo in povpraševanje, in brez večjega vmešavanja države ter ali stroški večjih vlaganj v glavnem odražajo tržne vrednosti. Če družba ne izpolnjuje teh pogojev, kot je opisano zgoraj, se TGO lahko zavrne. Opozoriti je treba tudi, da je družba Since Hardware med prvo preiskavo svoje surovine uvažala, a se je zaradi nižjih cen na kitajskem trgu preusmerila na kitajski vir. |
(42) |
Glede ugotovljenih računovodskih vprašanj je družba Since Hardware trdila, da se ne nanašajo na računovodske podatke družbe Since Hardware in da v nobenem primeru ne dokazujejo, da podjetje ni v celoti usklajeno z mednarodnimi računovodskimi standardi. Družba Since Hardware je prav tako trdila, da je bila ugotovljena računovodska napaka nepomembna. |
(43) |
Dejstvo, da kitajskim družbam njihova domača zakonodaja omogoča, da niso usklajene z nekaterimi računovodskimi standardi, pa ne vpliva na možnost, da se zaradi določitve TGO njihovi računovodski podatki ocenijo na podlagi teh standardov. Osnovni MRS je poštena predstavitev finančnih izkazov, družba pa mora dokazati, da kakršna koli kršitev teh standardov ne predstavlja kršitve drugega merila člena 2(7)(c) osnovne uredbe. To ni bilo opravljeno niti za zadevno transakcijo niti za napačno knjiženje. Slednje se v nobenem primeru ne more šteti za nepomembno, ker predstavlja visok odstotek skupnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. |
(44) |
V sklepu nobena trditev družbe Since Hardware ni spremenila ugotovitev. Na podlagi navedenega se potrdijo ugotovitve in sklep, da se TGO družbi Since Hardware ne more odobriti. Zato se dokončno sklene, da se TGO družbi Since Hardware ne more odobriti. |
2. Individualna obravnava (IO)
(45) |
V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo iz člena 9(5) osnovne uredbe. Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:
|
(46) |
Družba Since Hardware je poleg TGO zahtevala tudi IO v primeru, da ji TGO ne bi bila odobrena. |
(47) |
Preiskava je pokazala, da družba Since Hardware izpolnjuje vsa navedena merila, in sklene se, da je družbi Since Hardware treba odobriti IO. |
3. Normalna vrednost
(48) |
V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se pri uvozu iz držav z netržnim gospodarstvom in v primerih, ko ni mogoče odobriti TGO, za države iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (primerljiva država). |
(49) |
V obvestilu o začetku je Komisija izrazila namen, da bo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabila Združene države Amerike (ZDA), vendar ni v preiskavi sodeloval noben proizvajalec iz ZDA. Zato je bil vzpostavljen stik s turškimi in ukrajinskimi družbami, vendar te prav tako niso želele sodelovati. |
(50) |
Ker ni sodeloval noben proizvajalec iz tretje države, je bil na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe vzpostavljen stik s proizvajalci v Uniji in eden je privolil v sodelovanje. |
(51) |
Družba Since Hardware ni podala pripomb o uporabi informacij, pridobljenih od proizvajalca Unije za določitev normalne vrednosti. Normalna vrednost je bila zato določena v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec Unije. |
(52) |
Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja proizvajalca Unije podobnega izdelka glede na obseg reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga je v Unijo izvažala družba Since Hardware. |
(53) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbo Since Hardware določena na podlagi preverjenih informacij, prejetih od edinega sodelujočega proizvajalca Unije, tj. na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo na trgu Unije za primerljive vrste izdelka, če je bilo ugotovljeno, da so bile cene določene v običajnem poteku trgovine, ali na podlagi računsko določenih vrednosti, če za primerljive vrste izdelka ni bila ugotovljena domača prodaja v običajnem poteku trgovine, tj. na podlagi stroškov proizvodnje likalnih desk, ki jih je imel proizvajalec Unije, h katerim se prišteje razumen znesek za prodajne, splošne in upravne stroške („PSA“) ter za dobiček. Uporabljena stopnja dobička je skladna s stopnjo, uporabljeno v prvi preiskavi. |
4. Izvozna cena
(54) |
V vseh primerih je bil zadevni izdelek prodan za izvoz neposredno neodvisnim odjemalcem v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, prodan za izvoz v Unijo. |
5. Primerjava
(55) |
Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bila po potrebi odobrena in utemeljena nadomestila za stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške, stroške kredita in posredne davke. |
6. Stopnja dampinga
(56) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila opravljena primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo glede na vrsto in tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala damping. |
(57) |
Stopnja dampinga za družbo Since Hardware, izražena kot odstotek za neto ceno franko meja Unije, je bila 51,7 %. |
D. ŠKODA
1. Splošno
1.1. Posebnosti te preiskave
(58) |
V skladu s členom 3(2) osnovne uredbe preiskava znatne škode, povzročene industriji Unije, navadno temelji na celotnem dampinškem uvozu s poreklom iz ene ali več držav izvoznic. |
(59) |
V tem primeru pa je bila popolna analiza škode v zvezi s celotnim uvozom likalnih desk s poreklom med drugim iz LRK že opravljena v okviru prve preiskave. V navedeni preiskavi je Komisija ugotovila, da je dampinški uvoz likalnih desk s poreklom med drugim iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo. Te ugotovitve, sprejete v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe, so temeljile na oceni učinkov celotnega uvoza s poreklom iz LRK in Ukrajine, pri čemer je bil izvzet le uvoz likalnih desk, ki jih je proizvedla družba Since Hardware, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile prodane po nedampinških cenah. |
(60) |
Zaradi tega so se v OP protidampinške dajatve uporabljale za celoten uvoz iz teh držav (le za družbo Since Hardware je veljala dajatev nič). Ker je bila v OP industrija Unije že zavarovana pred škodljivimi učinki takšnega uvoza, ni bilo mogoče opraviti normalne analize celotne škode. Zato je bil razvit poseben pristop, prilagojen posebnostim te preiskave, pri katerem so se institucije osredotočile na določene kazalnike škode. Industrija Unije je bila zaprošena za informacije o tem, ali je družba Since Hardware nelojalno nižala prodajne cene in na čem je temeljila dobičkonosnost teh cen. Industrija Unije je bila tudi pozvana, da predloži vse informacije, ki bi po njenem mnenju dokazovale, da ji je uvoz družbe Since Hardware v Uniji povzročil škodo. |
(61) |
V tej zvezi je Komisija proučila: i) razvoj dampinškega uvoza likalnih desk, ki jih je proizvedla družba Since Hardware; ii) ali je bil ta uvoz opravljen po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, in na čem je temeljila dobičkonosnost cen industrije Unije; in iii) vse informacije, ki jih je predložila industrija Unije, ki dokazujejo, da ji je uvoz družbe Since Hardware v Uniji povzročil škodo, npr. v zvezi z izgubo odjemalcev industrije Unije in naročili za družbo Since Hardware ter dobičkonosnostjo njene prodaje v Uniji v OP. |
1.2. Opredelitev industrije Unije
(62) |
Pritožbo so vložili trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo glavni delež celotne znane proizvodnje likalnih desk v Uniji, v tem primeru okrog 40 % ocenjene proizvodnje v Uniji. Nobeden od drugih proizvajalcev Unije ni nasprotoval začetku postopka. |
(63) |
Kot navaja uvodna izjava (14), so le trije pritožniki od petih proizvajalcev, ki so odgovorili na vprašanja v zvezi z vzorčenjem, predstavljali del industrije Unije v prvi preiskavi. Kakor je navedeno zgoraj, so bili glede na posebnosti tega primera vprašalniki poslani le trem izbranim proizvajalcem Unije, ki so del industrije Unije predstavljali tudi v prvi preiskavi. |
1.3. Potrošnja Unije
(64) |
Glede na informacije, ki jih je predložila industrija Unije, se zdi, da se od objave Uredbe Sveta (ES) št. 452/2007 poraba likalnih desk v Uniji ni bistveno spreminjala, nekoliko je narasla le v sorazmerju s povečanjem populacije v Uniji po zadnji širitvi leta 2007. V obravnavanem obdobju je ocenjena potrošnja Unije znašala okrog 8,5 do 9 milijonov enot. |
1.4. Proizvodnja Unije
(65) |
Proizvajalci likalnih desk prihajajo iz več držav članic, vključno z Belgijo, Češko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Portugalsko, Nizozemsko, Španijo in Združenim kraljestvom. Celoten obseg letne proizvodnje likalnih desk v Uniji se ocenjuje na več kot 5 milijonov enot. |
2. Uvoz iz družbe Since Hardware
2.1. Status uvoza
(66) |
Kot je opisano v uvodnih izjavah od (25) do (57), je ta preiskava pokazala, da je bil uvoz iz družbe Since Hardware na trg Unije dampinški uvoz. |
2.2. Obseg dampinškega uvoza
(67) |
Izvoz družbe Since Hardware v Uniji se je v obravnavanem obdobju močno povečal, za 64 % (8). Po drugi strani se je po uvedbi začasnih dajatev leta 2006 uvoz drugih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev stalno zmanjševal (zaupni podatki na podlagi poročil držav članic v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe): Obseg uvoza likalnih desk, ki jih proizvaja družba Since Hardware
|
2.3. Tržni delež dampinškega uvoza
(68) |
Ker se v obravnavanem obdobju potrošnja Unije v glavnem ni bistveno spreminjala, razen rahlega povečanja med letoma 2006 in 2007, kot je navedeno v uvodni izjavi (64) zgoraj, je bil razvoj tržnega deleža družbe Since Hardware skladen z obsegom uvoza, kot je prikazano zgoraj. Treba je opozoriti, da je leta 2006 tržni delež družbe Since Hardware v Uniji predstavljal okrog petino celotnega tržnega deleža drugih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev, do OP pa je tržni delež družbe Since Hardware znašal skoraj polovico celotnega tržnega deleža drugih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev. Znatno povečanje obsega uvoza družbe Since Hardware in njenega tržnega deleža je mogoče razložiti z dejstvom, da je bila družba edini kitajski proizvajalec s protidampinško dajatvijo nič, zato so se po uvedbi začasnih dajatev leta 2006 njene tržne priložnosti dejansko izboljšale. To potrjuje tudi izrazito nasproten in pozitivno naravnan razvoj obsega uvoza družbe v primerjavi s trendom slabšanja pri drugih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcih. V obravnavanem obdobju lahko ugotovimo naslednji nasprotni razvoj tržnih deležev: Tržni delež uvoza likalnih desk, ki jih proizvaja družba Since Hardware
|
(69) |
Iz zgornjih preglednic je razvidno, da je družba Since Hardware uspela znatno povečati obseg uvoza in tržni delež (9). |
(70) |
Poleg tega je industrija Unije trdila, da je v zadnjih letih zaradi družbe Since Hardware izgubila naročila številnih kupcev. Dejansko so bili ugotovljeni jasni znaki, da so nekatere pomembne stranke industrije Unije zamenjale dobavitelja ter da so več izdelkov kot prej naročale pri družbi Since Hardware in manj pri industriji Unije. |
(71) |
Iz podatkov, ki jih je Komisija zbrala v prvi preiskavi, je na primer razvidno, da je v OP prve preiskave (leta 2005) proizvajalec Unije stranki v Uniji prodal večje število kosov, medtem ko je v sedanji preiskavi navedel, da je v sedanjem OP isti stranki prodal znatno manjše število kosov (med 10 in 30 % prejšnje količine). Nasprotno pa je družba Since Hardware v OP prve preiskave tej stranki v Uniji prodala majhno število kosov, v OP sedanje preiskave pa je bilo število kosov, prodanih tej stranki, precej večje (med 300 in 500 % prejšnje količine). |
(72) |
Poleg tega podatki, ki jih je Komisija zbrala v prvi preiskavi, kažejo, da je prodaja proizvajalca Unije drugi stranki v Uniji v OP prve preiskave močno padla v sedanjem OP (med 30 in 50 %). Nasprotno pa je družba Since Hardware, ki v OP prve preiskave tej stranki ni prodala ničesar, v obdobju sedanjega OP tej stranki prodala znatno količino. Ta količina znaša med 60 in 80 % količine, za kolikor se je med OP prve preiskave in sedanjim OP znižala prodaja proizvajalca Unije tej stranki. |
2.4. Nelojalno nižanje prodajnih cen
(73) |
Za namen analize nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila izvedena primerjava uvoznih cen družbe Since Hardware in cen industrije Unije na podlagi tehtanih povprečij za primerljive vrste izdelka v OP. Cene industrije Unije so bile prilagojene ravni franko tovarna in primerjane z uvoznimi cenami CIF meja Unije skupaj s carino, kadar je bilo to ustrezno. Ta primerjava cen je bila izvedena za transakcije na enaki ravni trgovine po morebitnih potrebnih prilagoditvah ter odbitku rabatov in popustov. |
(74) |
Povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen, ugotovljenih za družbo Since Hardware, izražena kot odstotek cene industrije Unije, je 16,1 %. |
(75) |
Opozoriti je treba, da je bilo ugotovljeno, da so cene industrije Unije v OP v celoti ustvarjale izgubo. |
3. Sklep o škodi
(76) |
Zgoraj navedena dejstva kažejo, da industrija Unije trpi škodo zaradi dampinških količin, ki jih je družba Since Hardware prodala na trgu Unije in bi jih drugače dobavila industrija Unije. |
E. VZROČNA ZVEZA
(77) |
Kot je prikazano zgoraj, je v OP družba Since Hardware ponujala svoje izdelke po izrazito dampinških cenah, ki so močno nelojalno nižale cene industrije Unije. Zaradi tega je v OP prodala količine, ki so bile znatno višje kot na primer leta 2005 ali 2006. Družba Since Hardware je torej povzročila škodo, kot je bila ugotovljena zgoraj. |
(78) |
Eden od uvoznikov je trdil, da je bil za močno navzočnost likalnih desk družbe Since Hardware na trgu Unije kriv menjalni tečaj EUR/USD in ne izvajanje dampinga. Če bi bilo to res, bi bil vsak uvoz, za katerega bi bila izdana faktura v USD, ugodnejši od uvoza blaga, za katerega bi bila izdana faktura v eurih. Po drugi strani pa se je, kot je navedeno v uvodnih izjavah (67) in (68), uvoz drugih kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev, ki prav tako prodajajo v USD, med letom 2006 in OP, tj. obdobjem, ko so se menjalni tečaji EUR/USD pogosto spreminjali, stalno zmanjševal v nasprotju z znatnim povečanjem uvoza družbe Since Hardware v istem obdobju. Ta trditev je bila torej zavrnjena. |
(79) |
Prejeta ni bila nobena dodatna pripomba. Zato je bilo sklenjeno, da ni drugih dejavnikov, ki bi lahko razbili vzročno zvezo med dampinškim uvozom družbe Since Hardware in njegovim prispevkom k škodi, ki je bila ugotovljena zgoraj. |
F. INTERES UNIJE
(80) |
Kakor je navedeno v uvodni izjavi (15), je v preiskavi sodelovalo eno trgovinsko združenje. Sodelujoči proizvajalci in uvozniki Unije so bili tudi zaprošeni, da predložijo pripombe, ali bi po njihovem mnenju protidampinška dajatev, ki bi se uvedla za družbo Since Hardware, pripomogla k spremembi sklepa v zvezi z interesom Unije, ki je bil sprejet v uvodnih izjavah (51) do (62) Uredbe (ES) št. 452/2007. |
(81) |
Po mnenju proizvajalcev Unije uvedba protidampinške dajatve za družbo Since Hardware ne bi spremenila sklepov v zvezi z interesom Unije, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 452/2007. |
(82) |
Sodelujoče trgovinsko združenje je navedlo, da bi imela uvedba protidampinške dajatve za družbo Since Hardware običajno negativen vpliv na dobičkonosnost zadevnih uvoznikov in trgovcev na drobno ali distributerjev. Vendar pa so po mnenju trgovinskega združenja tudi njihovi člani, vključno z velikimi prodajalnami, potrdili, da povišanje cene, kot je tisto, ki izhaja iz protidampinških ukrepov, za izdelek, ki je predmet preiskave, ne bi pomembno vplivalo na zaznavanje potrošnikov. Zato ni bil predložen noben konkreten element, ki bi spremenil sklepe v zvezi z interesom Unije, kot je opredeljeno v obeh zgoraj navedenih uredbah. |
(83) |
Glede na zgoraj navedeno se sklene, da uvedba protidampinške dajatve za družbo Since Hardware ne bi bistveno vplivala na sklepe v zvezi z interesom Unije iz uvodnih izjav (51) do (62) Uredbe Sveta (ES) št. 452/2007. Razlogi, zakaj se navedena analiza ne bi smiselno uporabljala za uvedbo protidampinške dajatve za družbo Since Hardware, niso bili predstavljeni. |
G. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI PO RAZKRITJU
(84) |
Po končnem razkritju ugotovitev sta industrija Unije in družba Since Hardware predložile pisna in ustna stališča. Industrija Unije se strinja z razkritimi ugotovitvami. Po pregledu pripomb družbe Since Hardware pa je bilo ugotovljeno, da nobena od njih ne predstavlja podlage za spremembo zgoraj navedenih sklepov. Glavni argumenti družbe Since Hardware so bili naslednji. |
(85) |
Družba Since Hardware je ponovila predhodne trditve o domnevni nezakonitosti v zvezi z začetkom prvotne preiskave proti eni družbi in o domnevno nepravilnih ugotovitvah TGO. Te trditve so opisane in ovržene v uvodnih izjavah od (10) in (36) do (44). Glede podrobnih navedb družbe Since Hardware v zvezi s prvo točko (številne so bile podane med zaslišanjem) je mogoče ugotoviti: |
(86) |
|
(87) |
|
(88) |
|
(89) |
|
(90) |
|
(91) |
|
(92) |
|
(93) |
Glede ugotovitev TGO je družba Since Hardware trdila, da ji je dokazovanje, da izpolnjuje merila za TGO, pomenilo pretirano breme, zlasti v zvezi z vmešavanjem države v cene njenih surovin. Vendar TGO predstavlja izjemo od splošnega pravila, vsako odstopanje ali izjemo od splošnega pravila pa je treba natančno razložiti. TGO se lahko odobri le, če se dokaže, da za zadevnega proizvajalca izvoznika prevladujejo razmere tržnega gospodarstva. Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi (40), nosi dokazno breme proizvajalec izvoznik, ki želi izkoristiti položaj tržnega gospodarstva. Zahtevek mora vsebovati ustrezne dokaze. Komisija ni dolžna dokazati, da proizvajalec izvoznik ne izpolnjuje meril za TGO. Komisija oceni, ali dokazi, ki jih zagotovi proizvajalec izvoznik, zadostujejo za prikaz, da so merila za TGO izpolnjena. Ker je Komisija ugotovila številne elemente, ki kažejo na večje vmešavanje države v zvezi s stroški večjih vlaganj, pa mora družba dokazati, da takšno vmešavanje države ne obstaja in/ali ni vplivalo na odločitve družbe (merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe). V vsakem primeru, kot je določeno v uvodnih izjavah (34) in (43), družba Since Hardware ni dokazala, da izpolnjuje merilo 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe v zvezi z računovodstvom, za katerega je trdila, da ji dokazovanje predstavlja pretirano breme. |
(94) |
Dalje, družba Since Hardware je svojim pripombam na dokument o končnem razkritju dodala dve novi trditvi. Prvič, družba Since Hardware je trdila, da bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe, ker so v LRK cene surovin (jeklenih izdelkov) nižje kot na trgu primerljive države. Te trditve ni mogoče sprejeti. Kot je znano, je bila družbi Since Hardware TGO zavrnjena. Normalna vrednost se zato določi v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. To nujno pomeni, da za cene in stroške v LRK velja, da niso zanesljivi za ugotavljanje normalne vrednosti in jih ni mogoče uporabiti za določanje ali drugačno prilaganje te vrednosti. Dalje je treba opozoriti, da prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe, kot trdi družba Since Hardware, ni mogoča, če se ne dokaže, da bi zaradi razlike v cenah surovin stranke na domačem trgu, v tem primeru na trgu primerljive države, dosledno plačevale različne cene za podobni izdelek. Družba Since Hardware ni dokazala nobene takšne razlike v ceni. |
(95) |
Drugič, družba Since Hardware je trdila, da Komisija v tej preiskavi ni izvedla dovolj natančne analize škode. Prav tako je trdila, da bi morala Komisija v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe preiskati vse kazalnike škode. Treba pa je opozoriti, da je Komisija ugotovila (glej zlasti del D), da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz iz družbe Since Hardware znatno povečal, medtem ko so bile prodajne cene družbe nelojalno nižje od cen industrije Unije. Ta ugotovitev temelji na objektivni preiskavi pozitivnih dokazov. Zato je v skladu s členom 3 osnovne uredbe. |
(96) |
Res pa je, da niso bili preiskani vsi dejavniki iz člena 3(5) osnovne uredbe. Vendar je treba opozoriti, da je bilo v položaju, ko za družbo Since Hardware še ni bilo ugotovljeno, da izvaja damping, to je v prvi preiskavi, na podlagi preiskovanja teh dejavnikov že ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz LRK povzročal škodo. Ponovno preiskovanje teh dejavnikov ne bi bilo uporabno, ker bi tudi predpostavka, da bi bili vsi navedeni dejavniki zdaj pozitivni, (vsaj deloma) temeljila na dejstvu, da je industrija Unije zdaj zaščitena pred celotnim (12) dampinškim izvozom iz LRK in Ukrajine (razen pred izvozom iz družbe Since Hardware). Poleg tega ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz družbe Since Hardware in njegovim negativnim učinkom na industrijo Unije. Končno, do proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bil po prvi prvotni preiskavi naložen ukrep, bi bilo diskriminatorno, če za družbo Since Hardware ukrep ne bi bil uveden. |
H. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(97) |
Glede na zgornje sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, posledičnim prispevkom k škodi, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti dokončne ukrepe na uvoz zadevnega izdelka iz LRK, ki ga proizvaja družba Since Hardware. |
1. Stopnja odprave škode
(98) |
Stopnja dokončnih protidampinških ukrepov bi morala biti takšna, da bi odpravila škodo, ki jo je industriji Unije povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Kakor je navedeno zgoraj (uvodna izjava (75)), je bilo ugotovljeno, da so cene industrije Unije v OP v celoti ustvarjale izgubo. Zato ne bi bilo primerno, če bi dajatev temeljila le na stopnji nelojalno znižanih prodajnih cen. |
(99) |
Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo kateri koli ukrepi industriji Unije omogočiti pokritje njenih stroškov in dobiček pred davkom, kot se lahko doseže ob običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 7 % prihodkov od prodaje. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (63) Uredbe (ES) št. 452/2007, se je v okviru prve preiskave izkazalo, da je bila to običajno pričakovana stopnja dobička brez škodljivega dampinga. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. S tem namenom so bile od industrije Unije zbrane informacije, da bi se izračunalo tehtano povprečje njihove dejansko nastale stopnje dobička/izgube v sedanjem OP. Neškodljiva cena je bila pridobljena tako, da se je od prodajnih cen industrije Unije odbila njihova tako izračunana dejanska stopnja dobička/izgube in prištela zgoraj navedena 7-odstotna ciljna stopnja dobička. |
(100) |
Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, in povprečno neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije prodala na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Ugotovljena raven odprave škode je znašala 35,8 %, kar je bilo pod stopnjo dampinga, ki je bila ugotovljena za družbo Since Hardware. |
2. Izključitev družbe Since Hardware iz dokončnega protidampinškega ukrepa, uvedenega z Uredbo (ES) št. 452/2007
(101) |
V okviru pregleda v skladu z Uredbo (ES) št. 1515/2001 in glede na poročilo pritožbenega organa STO, ki ga je sprejel Organ STO za reševanje sporov, in zlasti odstavka 305 in 306 poročila, je Izvedbena uredba (EU) št. 1241/2010 izklučila družbo Since Hardware iz dokončnega protidampinškega ukrepa, uvedenega z Uredbo (ES) št. 452/2007. |
(102) |
Lahko se uvede nov ukrep za družbo Since Hardware. |
3. Oblika in stopnja ukrepa
(103) |
Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se zdi potrebno uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ki ga proizvaja družba Since Hardware, na stopnji odprave škode. |
(104) |
Na podlagi zgoraj navedenega je dokončna stopnja dajatve za takšen uvoz 35,8 %. |
(105) |
Protidampinški ukrepi v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe običajno veljajo pet let, razen če je to obdobje krajše zaradi posebnih razlogov ali okoliščin. V sedanjem primeru se zdi ustrezno, da se omeji trajanje ukrepa, tako da ta traja do prenehanja protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom med drugim iz LRK, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 452/2007. Tako bo dana tudi priložnost, da se istočasno preuči vsak zahtevek za pregled ob izteku ukrepov, ki veljajo za uvoz s poreklom med drugim iz LRK. Zadevni nosilci dejavnosti, ter zlasti družba Since Hardware in/ali industrija Unije, lahko seveda pred 27. aprilom 2012 zahtevajo druge preglede te uredbe, predvsem vmesni pregled, če so za to izpolnjene vse zahteve. |
(106) |
Vsak zahtevek za uporabo te stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (13) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe pri proizvodnji, domači prodaji in izvozu, povezanih na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo uredba ustrezno spremenila – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz likalnih desk, prostostoječih ali ne, z ali brez sistema za vsrkavanje odvečne pare in/ali ogrevalnega sistema in/ali sistema za pihanje zraka, vključno z rokavniki, in njihovih bistvenih delov, tj. podnožjem, prevleko in odlagalno površino za likalnik, s porek lom iz Ljudske republike Kitajske in ki jih proizvaja družba Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd., uvrščenih pod oznake KN ex 3924 90 00, ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00 (oznake TARIC 3924900010, 4421909810, 7323939010, 7323999110, 7323999910, 8516797010 in 8516900051).
Člen 2
1. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke, ki jih proizvaja spodaj navedena družba, je:
Proizvajalec |
Stopnja dajatve |
Dodatna oznaka TARIC |
Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd, Guangzhou |
35,8 % |
A784 |
2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Razen v primeru pregleda na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1225/2009 ta uredba velja do 27. aprila 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2010
Za Svet
Predsednica
J. SCHAUVLIEGE
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) UL L 109, 26.4.2007, str. 12.
(3) UL C 237, 2.10.2009, str. 5.
(4) WT/DS295/AB/R, 29. november 2005.
(5) Glej stran 8 tega uradnega lista.
(6) Na primer, „The State-Business Nexus in China's Steel Industry – Chinese Market Distortions in Domestic and International Perspective“, prof. dr. Markus Taube & dr. Christian Schmidkonz, THINK!DESK China Research & Consulting, z dne 25. februarja 2009; študijo je pripravila Gospodarska zbornica EU na Kitajskem z Rolandom Bergerjem s poudarkom na presežku zmogljivosti, ki so med drugim rezultat posredovanja države, novembra 2009 (http://www.euccc.com.cn/view/static/?sid=6388); „Money for Metal: A detailed Examination of Chinese Government Subsidies to its Steel Industry“ družbe Wiley Rein LLP, julij 2007, „China Government Subsidies Survey“ avtorice Anne Stevenson-Yang, februar 2007, „Shedding Light on Energy Subsidies in China: An Analysis of China's Steel Industry from 2000-2007“ avtorice Ushe C.V. Haley, „China's Specialty Steel Subsidies: Massive, Pervasive and Illegal“ združenja Specialty Steel Industry of North America, „The China Syndrome: How Subsidies and Government Intervention Created the World’s Largest Steel Industry“ družbe Wiley Rein & Fielding LLP, julij 2006.
(7) Vir: Steel Business Briefing.
(8) Čeprav ta ugotovitev – skupaj z drugimi ugotovitvami v zvezi z obravnavanim obdobjem – zadošča za ugotovitev škode, je treba opozoriti, da dejstva potrjujejo, da se je obseg uvoza likalnih desk, ki jih proizvaja družba Since Hardware – ki je bil znaten že v zgoraj omenjenem OP – v primerjavi z OP prve preiskave do sedanjega OP približno podvojil.
(9) Čeprav tudi ta ugotovitev – skupaj z drugimi ugotovitvami v zvezi z obravnavanim obdobjem – zadošča za ugotovitev škode, je treba opozoriti, da dejstva potrjujejo, da je tržni delež družbe Since Hardware v primerjavi z OP prve preiskave do sedanjega OP narasel za 89 %.
(10) Glede na obveznost razlage zakonodaje Unije, kolikor je mogoče v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.
(11) Jeklene varjene cevi med drugim iz Turčije v zvezi z družbo Noksel, UL L 343, 19.12.2008, uvodna izjava (143).
(12) Domnevno je v določenem obdobju zaradi razveljavitve Uredbe (ES) št. 452/2007 s strani Sodišča v zvezi z družbo Foshan Shunde za to družbo dejansko veljala dajatev nič, vendar to ne pomeni večje spremembe, zlasti ker je do tega prišlo več let po tem, ko je navedena uredba stopila v veljavo.
(13) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Office N-105 4/92, 1049 Brussels, BELGIJA.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/35 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1244/2010
z dne 9. decembra 2010
o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004
(Besedilo velja za EGP in Švico)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1),
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in zlasti člena 92 Uredbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Dve državi članici ali njuni pristojni organi so zahtevali spremembe prilog VIII in IX k Uredbi (ES) št. 883/2004. |
(2) |
Dve državi članici ali njuni pristojni organi so zahtevali spremembe prilog 1 in 2 k Uredbi (ES) št. 987/2009. |
(3) |
Prilogi VIII in IX k Uredbi (ES) št. 883/2004 ter prilogi 1 in 2 k Uredbi (ES) št. 987/2009 morajo biti prilagojene zaradi upoštevanja zadnjih sprememb v nacionalni zakonodaji držav članic ter zagotovitve preglednosti in pravne varnosti za zainteresirane strani. |
(4) |
Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti je sprejela spremembe. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 883/2004 in Uredbo (ES) št. 987/2009 je zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 883/2004 se spremeni, kakor sledi:
1. |
Priloga VIII se spremeni:
|
2. |
V Prilogi IX, del I se oddelek „NIZOZEMSKA“ spremeni:
|
Člen 2
Uredba (ES) št. 987/2009 se spremeni, kakor sledi:
1. |
Priloga 1 se spremeni:
|
2. |
V Prilogi 2 se v naslovu besedilo „člena 31 in 41“ nadomesti s „člena 32(2) in 41(1)“. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. decembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/37 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1245/2010
z dne 21. decembra 2010
o odprtju tarifnih kvot Unije za leto 2011 za ovce, koze, ovčje in kozje meso
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti členov 144(1) in 148 v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odpreti je treba tarifne kvote Unije za ovčje in kozje meso za leto 2011. Dajatve in količine je treba določiti v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, veljavnimi v letu 2011. |
(2) |
Uredba Sveta (ES) št. 312/2003 z dne 18. februarja 2003 o izvajanju, za Skupnost, tarifnih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (2) določa, da se s 1. februarjem 2003 odpre za oznako proizvoda 0204 dodatna dvostranska tarifna kvota v višini 2 000 ton z 10-odstotnim letnim povečanjem prvotne količine. Zato je treba kvoti GATT/STO za Čile dodati nadaljnjih 200 ton, obe kvoti pa je treba tudi v letu 2011 upravljati na enak način. |
(3) |
Nekatere kvote so določene za obdobje od 1. julija danega leta do 30. junija naslednjega leta. Ker je treba uvoz v skladu s to uredbo upravljati na podlagi koledarskega leta, velja, da so ustrezne količine, ki jih je treba določiti za koledarsko leto 2011 glede na zadevne kvote, seštevek polovice količine za obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 in polovice količine za obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2012. |
(4) |
Da bi zagotovili pravilno delovanje tarifnih kvot Unije, je treba določiti ekvivalent mase trupa. |
(5) |
Kvote za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa je treba z odstopanjem od Uredbe Komisije (ES) št. 1439/95 z dne 26. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 glede uvoza in izvoza proizvodov v sektorju ovčjega in kozjega mesa (3) upravljati v skladu s členom 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. To je treba narediti v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4). |
(6) |
Tarifne kvote iz te uredbe je sprva treba šteti za nekritične v smislu člena 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93, ko se kvote upravljajo po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“. Zato je treba carinske organe pooblastiti, da odstopijo od zahteve glede varščine za blago, ki je bilo prvotno uvoženo v okviru navedenih kvot v skladu s členoma 308c(1) in 248(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Zaradi posebnosti prehoda z enega sistema upravljanja na drugega se člen 308c(2) in (3) navedene uredbe ne uporablja. |
(7) |
Treba je natančno določiti, kakšno potrdilo o poreklu proizvodov morajo predložiti izvajalci, da lahko uveljavljajo tarifne kvote po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“. |
(8) |
Če izvajalci carinskim organom za uvoz predložijo proizvode iz ovčjega mesa, ti organi težko ugotovijo, ali izvirajo od domačih ali drugih ovc, za katere veljajo različne carinske stopnje. Zato je treba določiti, da mora biti to jasno razvidno iz potrdila o poreklu. |
(9) |
Uredba Komisije (EU) št. 1234/2009 z dne 15. decembra 2009 o odprtju tarifnih kvot Skupnosti za leto 2010 za ovce, koze, ovčje in kozje meso (5) bo zastarela s koncem leta 2010. Zato jo je treba razveljaviti. |
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ta uredba odpira uvozne tarifne kvote Unije za ovce, koze, ovčje in kozje meso za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011.
Člen 2
Carine, ki se uporabljajo za proizvode v okviru kvot iz člena 1, oznake KN, države porekla, navedene po skupini držav, in zaporedne številke so navedene v Prilogi.
Člen 3
1. Količine, izražene kot ekvivalent mase klavnega trupa, za uvoz proizvodov v okviru kvot iz člena 1 so določene v Prilogi.
2. Za izračun količin, izraženih kot „ekvivalent mase klavnega trupa“ iz odstavka 1, se neto masa proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa pomnoži z naslednjimi koeficienti:
(a) |
za žive živali: 0,47; |
(b) |
za jagnječje meso brez kosti in meso kozlička brez kosti: 1,67; |
(c) |
za meso koštrunov in ovc brez kosti, za kozje meso brez kosti, razen za meso kozlička, in mešanice navedenih: 1,81; |
(d) |
za proizvode iz mesa s kostmi: 1,00. |
„Kozlički“ so koze do starosti enega leta.
Člen 4
Z odstopanjem od naslova II (A) in (B) Uredbe (ES) št. 1439/95 se tarifne kvote iz Priloge k tej uredbi upravljajo po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“ skladno s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 od 1. januarja do 31. decembra 2011. Določbe člena 308c(2) in (3) navedene uredbe se ne uporabljajo. Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo.
Člen 5
1. Za uveljavitev tarifnih kvot iz Priloge je treba carinskim organom Unije za zadevno blago predložiti veljavno potrdilo o poreklu, ki so ga izdali pristojni organi zadevne tretje države, in carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet.
Poreklo blaga, za katerega se uporabljajo druge tarifne kvote kot tiste, ki so posledica preferencialnih tarifnih sporazumov, se določi skladno z veljavnimi določbami Unije.
2. Potrdilo o poreklu iz odstavka 1 je:
(a) |
pri tarifni kvoti, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, potrdilo o poreklu, predpisano v navedenem sporazumu; |
(b) |
pri drugih tarifnih kvotah potrdilo, izdano v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93, in naslednji podatki, ki se navedejo poleg podatkov, določenih v navedenem členu:
|
(c) |
pri državi, katere kvote spadajo pod točki (a) in (b) ter se združujejo, potrdilo iz točke (a). |
Če se potrdilo o poreklu iz točke (b) predloži kot spremna listina za eno samo deklaracijo za sprostitev v prosti promet, lahko vsebuje več zaporednih številk. V vseh drugih primerih vsebuje eno samo zaporedno številko.
Člen 6
Uredba (EU) št. 1234/2009 se razveljavi.
Člen 7
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. decembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOŞ
Član Komisije
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 46, 20.2.2003, str. 1.
(3) UL L 143, 27.6.1995, str. 7.
(4) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
(5) UL L 330, 16.12.2009, str. 73.
PRILOGA
OVČJE IN KOZJE MESO (v tonah (t) ekvivalenta mase klavnega trupa) TARIFNE KVOTE UNIJE ZA LETO 2011
Številka skupine držav |
Oznake KN |
Dajatev „ad valorem“ % |
Posebna dajatev EUR/100 kg |
Zaporedna številka po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“ |
Poreklo |
Letna količina v tonah ekvivalentov mase klavnega trupa |
|||
Žive živali (koeficient = 0,47) |
Jagnječje meso brez kosti (1) (koeficient = 1,67) |
Meso koštrunov/ovc (2) (koeficient = 1,81) |
S kostmi in trupi (koeficient = 1,00) |
||||||
1 |
0204 |
nič |
nič |
— |
09.2101 |
09.2102 |
09.2011 |
Argentina |
23 000 |
— |
09.2105 |
09.2106 |
09.2012 |
Avstralija |
18 786 |
||||
— |
09.2109 |
09.2110 |
09.2013 |
Nova Zelandija |
227 854 |
||||
— |
09.2111 |
09.2112 |
09.2014 |
Urugvaj |
5 800 |
||||
— |
09.2115 |
09.2116 |
09.1922 |
Čile |
6 600 |
||||
— |
09.2121 |
09.2122 |
09.0781 |
Norveška |
300 |
||||
— |
09.2125 |
09.2126 |
09.0693 |
Grenlandija |
100 |
||||
— |
09.2129 |
09.2130 |
09.0690 |
Ferski otoki |
20 |
||||
— |
09.2131 |
09.2132 |
09.0227 |
Turčija |
200 |
||||
— |
09.2171 |
09.2175 |
09.2015 |
Drugo (3) |
200 |
||||
2 |
0204, 0210 99 21, 0210 99 29, 0210 99 60 |
nič |
nič |
— |
09.2119 |
09.2120 |
09.0790 |
Islandija |
1 850 |
3 |
0104 10 30 0104 10 80 0104 20 90 |
10 % |
nič |
09.2181 |
— |
— |
09.2019 |
Erga omnes (4) |
92 |
(1) Vključno z mesom kozličkov.
(2) Vključno s kozjim mesom razen mesa kozličkov.
(3) „Drugo“ se nanaša na vsa porekla razen drugih držav, navedenih v tej tabeli.
(4) „Erga omnes“ se nanaša na vsa porekla vključno z državami, navedenimi v tej tabeli.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/40 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1246/2010
z dne 21. decembra 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 22. decembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. decembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
87,5 |
MA |
42,8 |
|
TR |
107,4 |
|
ZZ |
79,2 |
|
0707 00 05 |
EG |
140,2 |
JO |
158,2 |
|
TR |
84,2 |
|
ZZ |
127,5 |
|
0709 90 70 |
MA |
83,7 |
TR |
115,9 |
|
ZZ |
99,8 |
|
0805 10 20 |
AR |
43,0 |
BR |
41,5 |
|
MA |
60,3 |
|
PE |
58,9 |
|
TR |
66,6 |
|
UY |
48,7 |
|
ZA |
50,2 |
|
ZZ |
52,7 |
|
0805 20 10 |
MA |
61,9 |
ZZ |
61,9 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
HR |
61,3 |
IL |
72,0 |
|
JM |
144,2 |
|
TR |
71,6 |
|
ZZ |
87,3 |
|
0805 50 10 |
AR |
49,2 |
TR |
55,5 |
|
UY |
49,2 |
|
ZZ |
51,3 |
|
0808 10 80 |
AR |
74,9 |
CA |
84,9 |
|
CL |
84,2 |
|
CN |
83,7 |
|
MK |
29,3 |
|
NZ |
74,9 |
|
US |
104,8 |
|
ZA |
124,1 |
|
ZZ |
82,6 |
|
0808 20 50 |
CN |
63,6 |
US |
134,5 |
|
ZZ |
99,1 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/42 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1247/2010
z dne 21. decembra 2010
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1230/2010 (4). |
(2) |
Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 22. decembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. decembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
(3) UL L 259, 1.10.2010, str. 3.
(4) UL L 336, 21.12.2010, str. 22.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 22. decembra 2010
(EUR) |
||
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
1701 11 10 (1) |
66,09 |
0,00 |
1701 11 90 (1) |
66,09 |
0,00 |
1701 12 10 (1) |
66,09 |
0,00 |
1701 12 90 (1) |
66,09 |
0,00 |
1701 91 00 (2) |
59,68 |
0,00 |
1701 99 10 (2) |
59,68 |
0,00 |
1701 99 90 (2) |
59,68 |
0,00 |
1702 90 95 (3) |
0,60 |
0,17 |
(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
DIREKTIVE
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/44 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2010/92/EU
z dne 21. decembra 2010
o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve bromukonazola kot aktivne snovi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval bromukonazol. Z Odločbo Komisije 2008/832/ES (4) je bilo odločeno, da se bromukonazol ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. |
(2) |
Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov od 14 do 19 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (5). |
(3) |
Zahtevek je bil predložen Belgiji, ki je bila z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovana za državo članico poročevalko. Časovno obdobje za pospešeni postopek je bilo upoštevano. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/832/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in proceduralnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008. Belgija je ocenila nove informacije in podatke, ki jih je predložil vložnik, ter pripravila dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 8. oktobra 2010 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. |
(4) |
Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vložniku ter Komisiji posredovala prejete pripombe. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije so dodatno poročilo pregledali strokovnjaki držav članic in Agencija. Agencija je 29. julija 2010 (6) Komisiji predstavila svoje sklepe o bromukonazolu. Osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 23. novembra 2010 v obliki poročila Komisije o pregledu glede bromukonazola. |
(5) |
Dodatno poročilo države članice poročevalke in nov sklep Agencije zadevata pomisleke, ki so povzročili nevključitev. Navedeni pomisleki so zlasti visoko tveganje za vodne organizme in pomanjkanje razpoložljivih informacij za oceno morebitnega onesnaženja površinskih voda in podtalnice. |
(6) |
Nove informacije, ki jih je predložil vložnik, so omogočile oceno morebitnega onesnaženja površinskih voda in podtalnice. V skladu z razpoložljivimi informacijami je tveganje onesnaženja podtalnice nizko, tveganje za vodne organizme pa sprejemljivo. |
(7) |
Zato se na podlagi dodatnih podatkov in informacij, ki jih je predložil vložnik, lahko izločijo posebni pomisleki, ki so povzročili nevključitev. Drugih odprtih znanstvenih vprašanj ni bilo. |
(8) |
Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bromukonazol, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti bromukonazol v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo to aktivno snov. |
(9) |
Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne potrditvene informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da vložnik poleg informacij glede dolgoročnega tveganja za rastlinojede sesalce predloži še nadaljnje informacije o ostankih metabolitov derivatov triazola (TDM) v primarnih posevkih, posevkih, ki sledijo v kolobarju, in proizvodih živalskega izvora. Za natančnejšo oceno lastnosti, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema, je primerno zahtevati dodatne preskuse bromukonazola, takoj ko bodo na voljo smernice OECD za preskušanje učinkov na delovanje endokrinega sistema ali smernice za preskušanje, sprejete na ravni Skupnosti. |
(10) |
Direktivo 91/414/EGS je zato treba ustrezno spremeniti. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati 1. februarja 2011.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 21. decembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
(2) UL L 55, 29.2.2000, str. 25.
(3) UL L 224, 21.8.2002, str. 23.
(4) UL L 295, 4.11.2008, str. 53.
(5) UL L 15, 18.1.2008, str. 5.
(6) Evropska agencija za varnost hrane: Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo bromukonazol. EFSA Journal 2010; 8(8):1704. [84 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1704. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal –.
PRILOGA
Na koncu razpredelnice v Prilogi I k Direktivi 91/414/ES se doda naslednje besedilo:
Št. |
Splošno ime, identifikacijske številke |
Ime po IUPAC |
Čistost (1) |
Začetek veljavnosti |
Potek veljavnosti |
Posebne določbe |
||||||||
„323 |
bromukonazol Št. CAS: 116255-48-2 Št. CIPAC: 680 |
1-[(2RS,4RS:2RS,4SR)-4-bromo-2-(2,4-dichlorophenyl) tetrahydrofurfuryl]-1H-1,2,4-triazole |
≥ 960 g/kg |
1. februarja 2011 |
31. januarja 2021 |
DEL A Registrira se lahko samo kot fungicid. DEL B Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za bromukonazol ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 23. novembra 2010. V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:
Zadevne države članice zagotovijo, da vložnik Komisiji predloži:
Države članice zagotovijo, da vložnik, ki je zahteval vključitev bromukonazola v to prilogo, te potrditvene informacije predloži Komisiji najpozneje do 31. januarja 2013. Zadevne države članice zagotovijo, da vložnik Komisiji predloži dodatne informacije o lastnostih bromukonazola, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema, v dveh letih po sprejetju smernic OECD za preskušanje učinkov na delovanje endokrinega sistema ali smernic za preskušanje, sprejetih na ravni Skupnosti.“ |
(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.
SKLEPI
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/47 |
SKLEP SVETA
z dne 14. decembra 2010
o spremembi Poslovnika Sveta
(2010/795/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 240(3) Pogodbe,
ob upoštevanju člena 2(2) Priloge III Poslovnika Sveta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V členu 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi je določeno, da se do 31. oktobra 2014 in če to zahteva član Sveta v skladu s četrtim pododstavkom istega člena, pri sprejemanju aktov s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije, izračunanih v skladu s številom prebivalstva, navedenim v členu 1 Priloge III Poslovnika Sveta (v nadaljnjem besedilu: Poslovnik). |
(2) |
V členu 2(2) Priloge III Poslovnika je predvideno, da Svet v skladu s podatki, ki so na voljo Statističnemu uradu Evropske unije 30. septembra predhodnega leta, z učinkom 1. januarja vsakega leta, spremeni številke iz člena 1 navedene priloge. |
(3) |
Zato bi bilo treba za leto 2011 prilagoditi Poslovnik – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V Prilogi III Poslovnika se člen 1 nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
Za namene izvajanja člena 16(5) PEU ter člena 3(3) in (4) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi je število prebivalcev posamezne države članice za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 naslednje:
Država članica |
Prebivalstvo (× 1 000) |
Nemčija |
81 802,3 |
Francija |
64 714,1 |
Združeno kraljestvo |
62 008,0 |
Italija |
60 340,3 |
Španija |
45 989,0 |
Poljska |
38 167,3 |
Romunija |
21 462,2 |
Nizozemska |
16 575,0 |
Grčija |
11 305,1 |
Belgija |
10 827,0 |
Portugalska |
10 637,7 |
Češka |
10 506,8 |
Madžarska |
10 014,3 |
Švedska |
9 340,7 |
Avstrija |
8 375,3 |
Bolgarija |
7 563,7 |
Danska |
5 534,7 |
Slovaška |
5 424,9 |
Finska |
5 351,4 |
Irska |
4 467,9 |
Litva |
3 329,0 |
Latvija |
2 248,4 |
Slovenija |
2 047,0 |
Estonija |
1 340,1 |
Ciper |
803,1 |
Luksemburg |
502,1 |
Malta |
413,0 |
Skupaj |
501 090,4 |
Prag (62 %) |
310 676,1“ |
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne 1. januarja 2011.
V Bruslju, 14. decembra 2010
Za Svet
Predsednik
S. VANACKERE
(1) Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o spremembi Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/49 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA EUPOL COPPS/1/2010
z dne 21. decembra 2010
o podaljšanju mandata vodje policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS)
(2010/796/SZVP)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/784/SZVP z dne 17. decembra 2010 o policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) (1) in zlasti člena 10(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Politični in varnostni odbor je na podlagi člena 10(1) Sklepa 2010/784/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUPOL COPPS, vključno zlasti s sklepom o imenovanju vodje misije. |
(2) |
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se vodji EUPOL COPPS g. Henriku MALMQUISTU podaljša mandat – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Mandat g. Henrika MALMQUISTA, vodje policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), se podaljša za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se do 31. decembra 2011.
V Bruslju, 21. decembra 2010
Za Politični in varnostni odbor
Predsednik
W. STEVENS
(1) UL L 335, 18.12.2010, str. 60.
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/50 |
SKLEP št. 1/2010 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI
z dne 1. decembra 2010
o spremembah dodatkov 1, 2, 5, 6, 10 in 11 k Prilogi 11 Sporazuma
(2010/797/EU)
SKUPNI VETERINARSKI ODBOR JE –
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: „Kmetijski sporazum“), zlasti člena 19(3) Priloge 11 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Kmetijski sporazum je začel veljati 1. junija 2002. |
(2) |
Na podlagi člena 19(1) Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu je Skupni veterinarski odbor, ki obravnava vse zadeve, povezane z navedeno prilogo in njenim izvajanjem, ter je odgovoren za naloge, ki izhajajo iz navedene priloge. V skladu s členom 19(3) Priloge 11 se lahko Skupni veterinarski odbor odloči za spremembe dodatkov navedene priloge, zlasti za njihovo prilagoditev in posodobitev. |
(3) |
Dodatki k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili prvič spremenjeni s Sklepom št. 2/2003 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 25. novembra 2003 o spremembah dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 k Prilogi 11 Sporazuma (1). |
(4) |
Dodatki k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili nazadnje spremenjeni s Sklepom št. 1/2008 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 23. decembra 2008 o spremembah dodatkov 2, 3, 4, 5, 6 in 10 k Prilogi 11 Sporazuma (2). |
(5) |
Švicarska konfederacija je zahtevala podaljšanje odstopanja, ki je bilo odobreno za inšpekcijske preglede na trihinele v trupih in mesu domačih prašičev za pitanje in zakol v klavnicah z nizko zmogljivostjo. Ker se s takšnimi trupi in mesom domačih prašičev ter mesnimi pripravki, proizvodi na osnovi mesa in predelanimi proizvodi na osnovi mesa, ki se pridobijo iz njih, v skladu z določbami člena 9(a) Odloka švicarskega Zveznega ministrstva za notranje zadeve o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108) ne sme trgovati z državami članicami Evropske unije, se takšni zahtevi lahko ugodi. Odstopanje bi moralo zato veljati do 31. decembra 2014. |
(6) |
Po zadnji spremembi dodatkov Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu so bile spremenjene zakonodajne določbe dodatkov 1, 2, 5, 6 in 10 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu. Kontaktne točke, določene v dodatku 11 k Prilogi 11, je treba posodobiti. |
(7) |
Zato je treba ustrezno spremeniti določbe dodatkov 1, 2, 5, 6, 10 in 11 k Prilogi 11 k navedenemu sporazumu – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Dodatki 1, 2, 5, 6, 10 in 11 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se spremenijo v skladu s prilogami I do VI k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišejo so-predsedujoči ali drugi pooblaščenci pogodbenic.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan, ko ga podpišeta obe pogodbenici.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Podpisano v Bernu, 1. decembra 2010
V imenu Švicarske konfederacije
Vodja delegacije
Hans WYSS
Podpisano v Bruslju, 1. decembra 2010
V imenu Evropske unije
Vodja delegacije
Paul VAN GELDORP
(1) UL L 23, 28.1.2004, str. 27.
(2) UL L 6, 10.1.2009, str. 89.
PRILOGA I
1. |
Poglavje V (Aviarna influenca) dodatka 1 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom: „V. Aviarna influenca A. ZAKONODAJA (1)
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
|
2. |
Poglavje VII dodatka 1 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom: „VII. Bolezni rib in mehkužcev A. ZAKONODAJA (2)
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
|
(1) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.“
(2) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.“
PRILOGA II
1. |
Točka d odstavka 7 dela B (Posebna izvedbena pravila in postopki) poglavja I. (Govedo in prašiči) dodatka 2 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
2. |
Točka 11 dela B (Posebna izvedbena pravila in postopki) poglavja I. (Govedo in prašiči) dodatka 2 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
3. |
Odstavek 4 dela B (Posebna izvedbena pravila in postopki) poglavja IV. (Perutnina in valilna jajca) dodatka 2 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
4. |
Poglavje V (Živali in proizvodi iz ribogojstva) dodatka 2 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom: „V. Živali in proizvodi iz ribogojstva A. ZAKONODAJA (1)
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
|
(1) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.“
PRILOGA III
Oddelek A poglavja V. dodatka 5 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
„A. Identifikacija živali
A. ZAKONODAJA (1)
Evropska unija |
Švica |
||||||||
|
|
B. POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI
(a) |
Za uporabo člena 4(2) Direktive 2008/71/ES je odgovoren Skupni veterinarski odbor. |
(b) |
Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Uredbe 1760/2000 ES, člena 57 Zakona o epizootskih boleznih in člena 1 Odloka z dne 14. novembra 2007 o koordinaciji inšpekcij na kmetijskih gospodarstvih (OCI, RS 910.15) odgovoren Skupni veterinarski odbor. |
(1) Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 1. septembrom 2009.“
PRILOGA IV
1. |
Odstavek (6) oddelka (Posebne zahteve) poglavja I dodatka 6 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
2. |
Odstavek (11) oddelka (Posebne zahteve) poglavja I dodatka 6 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
|
PRILOGA V
Poglavje V dodatka 10 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se spremeni kot sledi:
1. |
odstavki 3, 6, 7, 8, 9 in 14 dela 1.A se črtajo; |
2. |
delu 1.A se dodajo naslednji odstavki:
|
PRILOGA VI
Dodatek 11 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Dodatek 11
V. Kontaktne točke
1. |
Za Evropsko unijo:
|
2. |
Za Švico:
Drugi pomembni kontakti:
|
III Drugi akti
EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
22.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/60 |
ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE
št. 291/10/COL
z dne 7. julija 2010
o priznavanju odobrenih območij na Norveškem glede Bonamia ostreae in Marteilia refringens
NADZORNI ORGAN EFTE JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti člena 109 Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,
ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(d) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,
ob upoštevanju akta iz točke 4.1.5a poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (1), kakor je bil sprejet s Protokolom 1 k Sporazumu EGP, in zlasti člena 53 tega akta,
ob upoštevanju naslednjega:
Z Odločbo št. 225/04/COL z dne 9. septembra 2004 je Nadzorni organ Efte priznal celotno obalo Norveške za odobreno območje v zvezi z boleznima Bonamia ostreae in Marteilia refringens.
Norveška je 3. junija 2009 z elektronsko pošto obvestila Nadzorni organ Efte, da je bila v divjih ostrigah iz okrožja Aust-Agder na južnem Norveškem odkrita infekcija z Bonamia ostreae ter da sta bila okrog prizadetega območja vzpostavljena kontrolno in nadzorno območje.
Z dopisom z dne 23. aprila 2010 (evidenčna št. 554681) je Norveška potrdila, da prisotnosti bolezni Bonamia ostreae v divjih ostrigah iz okrožja Aust-Agder na južnem Norveškem ni mogoče izključiti in zato ni trdnih dokazov, na podlagi katerih bi se lahko odpravili kontrolno in nadzorno območje okrog prizadetega območja.
Člen 53(3) Direktive 2006/88/ES določa, da kadar epizootiološka preiskava potrjuje veliko verjetnost, da se je pojavila okužba, se v državi članici, na območju ali v predelu status brez bolezni prekliče v skladu s postopkom, na podlagi katerega je bil razglašen navedeni status. Na podlagi rezultatov epidemiološke preiskave, ki jo je izvedla Norveška, ter rezultata razprav norveškega državnega veterinarskega inštituta in referenčnega laboratorija Skupnosti, Nadzorni organ Efte meni, da so izpolnjeni pogoji iz določbe za preklic statusa brez bolezni za okrožje Aust-Agder na južnem Norveškem.
V skladu s tem je treba Odločbo št. 225/04/COL razveljaviti.
Ukrepi, določeni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte –
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Odobrena območja na Norveškem glede bolezni Bonamia ostreae in Marteilia refringens so navedena v Prilogi.
Člen 2
Odločba št. 225/04/COL se razveljavi.
Člen 3
Ta odločba začne veljati 7. julija 2010.
Člen 4
Ta odločba je naslovljena na Norveško.
Člen 5
Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.
V Bruslju, 7. julija 2010
Za Nadzorni organ Efte
Per SANDERUD
Predsednik
Sverrir Haukur GUNNLAUGSSON
Član kolegija
(1) UL L 328, 24.11.2006, str. 14 ter Dopolnilo EGP št. 32, 17.6.2010, str. 1. Ta direktiva še ni objavljena v norveškem jeziku.
PRILOGA
1. |
Odobreno območje v zvezi z boleznijo Marteilia refringens je celotna obala Norveške. |
2. |
Odobreno območje v zvezi z boleznijo Bonamia ostreae je celotna obala Norveške razen:
|