ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.324.slv

Uradni list

Evropske unije

L 324

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
9. december 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1151/2010 z dne 8. decembra 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj glede načina in strukture poročil o kakovosti ter tehničnega formata za pošiljanje podatkov ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1152/2010 z dne 8. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 440/2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ( 1 )

13

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1153/2010 z dne 8. decembra 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 175/2010 glede podaljšanja obdobja uporabe ukrepov za nadzor povečanega pogina pacifiških ostrig (Crassostrea gigas) ( 1 )

39

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1154/2010 z dne 8. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne uvozne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke

40

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1155/2010 z dne 1. decembra 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

42

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 1156/2010 z dne 8. decembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

45

 

 

SKLEPI

 

 

2010/762/EU

 

*

Sklep predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 25. februarja 2010 o določitvi sedeža Evropskega urada za podporo azilu

47

 

 

2010/763/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 6. decembra 2010 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki

48

 

 

2010/764/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 8. decembra 2010 o sprejetju sklepa o financiranju za leto 2010 v okviru varnosti hrane (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 8620)

49

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Kodificirana različica Poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropsko ekonomsko-socialni odbor je 14. julija 2010 sprejel kodificirano različico svojega poslovnika

52

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1151/2010

z dne 8. decembra 2010

o izvajanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj glede načina in strukture poročil o kakovosti ter tehničnega formata za pošiljanje podatkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (1) ter zlasti člena 5(5) in člena 6(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 763/2008 vzpostavlja skupna pravila za desetletno zagotavljanje celovitih podatkov o prebivalstvu in stanovanjih.

(2)

Da se oceni kakovost podatkov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo države članice, je treba opredeliti načine in strukturo poročil o kakovosti.

(3)

Da se zagotovi pravilno pošiljanje podatkov in metapodatkov, mora biti njihov tehnični format enak za vse države članice. Zato je treba sprejeti ustrezni tehnični format, ki se uporablja za pošiljanje podatkov.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Zaradi izpolnitve zahtev iz Uredbe (ES) št. 763/2008 se s to uredbo določijo načini in struktura poročil o kakovosti, ki jih države članice predložijo o kakovosti podatkov, poslanih Komisiji (Eurostatu), iz popisa prebivalstva in stanovanj za referenčno leto 2011, ter tehnični format za pošiljanje podatkov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve in tehnične specifikacije iz Uredbe (ES) št. 763/2008 ter uredb Komisije (ES) št. 1201/2009 (2) in (EU) št. 519/2010 (3). Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„statistična enota“ pomeni osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, družino, bivalni prostor ali stanovanje;

(2)

„individualno popisovanje“ pomeni, da se informacije o vsaki statistični enoti pridobijo tako, da se njene značilnosti lahko evidentirajo ločeno in navzkrižno razvrščeno z drugimi značilnostmi;

(3)

„sočasnost“ pomeni, da se informacije, pridobljene s popisom, nanašajo na isti čas (referenčni datum);

(4)

„splošnost znotraj določenega ozemlja“ pomeni, da so podatki zagotovljeni o vseh statističnih enotah znotraj točno določenega ozemlja. Če so statistične enote osebe, pomeni „splošnost znotraj določenega ozemlja“, da se zagotavljajo podatki na podlagi informacij za vse osebe, ki imajo svoje običajno prebivališče na določenem ozemlju (skupno prebivalstvo);

(5)

„razpoložljivost podatkov za majhne prostorske enote“ pomeni razpoložljivost podatkov za manjše zemljepisno območje in manjše skupine statističnih enot;

(6)

„določena periodičnost“ pomeni zmožnost za redno izvajanje popisov na začetku vsakega desetletja, vključno s kontinuiteto registrov;

(7)

„ciljna populacija“ pomeni niz vseh statističnih enot na določenem zemljepisnem območju na referenčni datum, ki izpolnjujejo pogoje glede poročanja o eni ali več določenih vsebinah. Ciljna populacija vključuje vsako veljavno statistično enoto natanko enkrat;

(8)

„ocenjena ciljna populacija“ pomeni najboljši razpoložljivi približek ciljne populacije. Ocenjeno ciljno populacijo sestavlja popisna populacija, povečana za podpokritje in zmanjšana za nadpokritje;

(9)

„popisna populacija“ pomeni niz statističnih enot, ki ga dejansko ponazarjajo rezultati popisa o eni ali več določenih vsebinah za določeno ciljno populacijo. Podatkovni zapisi za popisno populacijo so podatkovni zapisi v podatkovnem viru za določeno ciljno populacijo, vključno z vsemi imputiranimi zapisi in brez vseh izbrisanih zapisov. Če podatkovni vir zaradi uporabljenega metodološkega načela vsebuje podatkovne zapise samo za vzorec statističnih enot iz ocenjene ciljne populacije, je v popisno populacijo poleg statističnih enot iz vzorca vključen tudi dopolnilni niz statističnih enot;

(10)

„dopolnilni niz statističnih enot“ pomeni niz tistih statističnih enot, ki pripadajo ocenjeni ciljni populaciji, o katerih podatkovni vir ne vsebuje podatkovnih zapisov, ki bi nastali zaradi uporabe metodologije vzorčenja;

(11)

„ocenjevanje pokritja“ pomeni analizo razlike med določeno ciljno populacijo in popisno populacijo;

(12)

„popopisna raziskava“ pomeni raziskavo, opravljeno kmalu po popisovanju za potrebe pokritja in ocene vsebine;

(13)

„podpokritje“ pomeni niz vseh statističnih enot, ki pripadajo določeni ciljni populaciji, vendar niso vključene v ustrezno popisno populacijo;

(14)

„nadpokritje“ pomeni niz vseh statističnih enot, ki so vključene v popisno populacijo in se uporabljajo za poročanje o določeni ciljni populaciji, vendar ne pripadajo navedeni ciljni populaciji;

(15)

„imputacija zapisa“ pomeni dodelitev umetnega, vendar verjetnega podatkovnega zapisa natanko enemu zemljepisnemu območju na najbolj podrobni geografski ravni, za katero se popisni podatki pripravljajo, in imputacijo navedenega podatkovnega zapisa v podatkovni vir;

(16)

„brisanje zapisa“ pomeni brisanje ali neupoštevanje podatkovnega zapisa, ki je vključen v podatkovni vir, uporabljen za poročanje o določeni ciljni populaciji, vendar ne navajajo nobenih veljavnih informacij o nobeni statistični enoti znotraj navedene ciljne populacije;

(17)

„imputacija točke“ pomeni vstavljanje umetne, vendar verjetne informacije v podatkovni zapis, pri čemer podatkovni zapis že obstaja v podatkovnem viru, ki te informacije še ne vsebuje;

(18)

„podatkovni vir“ pomeni niz podatkovnih zapisov za statistične enote in/ali dogodke, povezane s statističnimi enotami, ki je podlaga za pripravo popisnih podatkov o eni ali več vsebinah za določeno ciljno populacijo;

(19)

„registrski podatki“ pomeni podatke, ki so v registru ali iz njega izvirajo;

(20)

„podatki iz vprašalnikov“ pomeni podatke, ki se prvotno pridobijo od anketirancev prek vprašalnika v okviru zbiranja statističnih podatkov, ki se nanašajo na določen trenutek;

(21)

„register“ pomeni skladišče, kamor se shranjujejo informacije o statističnih enotah in ki se posodablja neposredno med dogodki, ki vplivajo na statistične enote;

(22)

„povezovanje zapisov“ pomeni postopek združevanja informacij iz različnih podatkovnih virov, tako da se zapisi za posamezne statistične enote primerjajo in informacije za vsako statistično enoto združujejo, če je enota, na katero se zapis nanaša, ista;

(23)

„usklajevanje registrov“ pomeni povezovanje zapisov, pri čemer so vsi usklajeni podatkovni viri v registrih;

(24)

„izvlečenje/ekstrakcija/luščenje/zajemanje podatkov“ pomeni postopek pridobivanja popisnih informacij iz podatkov, ki so v registru in se nanašajo na posamezne statistične enote;

(25)

„šifriranje“ pomeni postopek pretvorbe informacij v šifre, ki ponazarjajo razrede v shemi klasificiranja;

(26)

„identifikacijska spremenljivka“ pomeni spremenljivko v podatkovnih zapisih v podatkovnem viru ali katerem koli seznamu statističnih enot, ki se uporablja za:

ocenjevanje, ali podatkovni vir (ali seznam statističnih enot) ne vsebuje več kot en podatkovni zapis za vsako statistično enoto, in/ali

za povezovanje zapisov;

(27)

„zajemanje“ pomeni postopek, s katerim se zbrani podatki pretvorijo v strojno berljivo obliko;

(28)

„urejanje zapisov“ pomeni postopek pregledovanja in spreminjanja podatkovnih zapisov, da bi jih naredili verjetne in hkrati ohranili večji del teh zapisov;

(29)

„ustvarjanje gospodinjstva“ pomeni identifikacijo zasebnega gospodinjstva v skladu s konceptom gospodinjskega bivanja, kakor je opredeljen v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1201/2009 pod vsebino „Gospodinjski status osebe“;

(30)

„ustvarjanje družine“ pomeni identifikacijo družina na podlagi informacij o tem, ali osebe živijo v skupnem gospodinjstvu, vendar brez informacij ali z nepopolnimi informacijami o družinskih vezeh med osebami. Izraz „družina“ je opredeljen kot „ožja družina“ pod vsebino „Družinski status osebe“ v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1201/2009;

(31)

„neodgovor na enoto“ pomeni neuspešno zbiranje kakršnih koli podatkov iz statistične enote, ki je del popisne populacije;

(32)

„neodgovor na točko“ pomeni neuspešno zbiranje podatkov o eni ali več določenih vsebinah iz statistične enote, ki je del popisne populacije, vendar je pri tem mogoče zbrati podatke o najmanj eni drugi vsebini za navedeno statistično enoto;

(33)

„statistična zaščita podatkov“ pomeni metode in postopke, ki se uporabljajo za zagotavljanje čim manjšega tveganja za razkritje informacij o posameznih statističnih enotah in hkratne objave čim več statističnih informacij;

(34)

„ocenjevanje“ pomeni izračun statistike ali ocene prek matematične enačbe in/ali algoritma, ki se uporabi na razpoložljivih podatkih;

(35)

„koeficient variacije“ pomeni standardno napako (kvadratni koren variance cenilke), deljeno s pričakovano vrednostjo cenilke;

(36)

„napaka zaradi privzema modela“ pomeni napako zaradi predpostavk, ki so podlaga za ocenjevanje in vsebujejo negotovost, ali pomanjkanja informacij;

(37)

„opredelitev strukture podatkov“ pomeni niz strukturnih metapodatkov, povezan s podatkovnim nizom, ki vsebuje podatke o tem, kako so koncepti povezani z ukrepi, dimenzijami in značilnostmi hiperkocke, skupaj z informacijami o ponazoritvi podatkov in z njimi povezanih opisnih metapodatkov.

Člen 3

Metapodatki in poročanje o kakovosti

1.   Države članice do 31. marca 2014 sporočijo Komisiji (Eurostatu) osnovne informacije iz Priloge I k tej uredbi ter podatke in metapodatke o kakovosti iz prilog II in III k tej uredbi glede popisov prebivalstva in stanovanj za referenčno leto 2011 ter glede podatkov in metapodatkov, poslanih Komisiji (Eurostatu) v skladu z Uredbo (EU) št. 519/2010.

2.   Za izpolnitev zahtev iz odstavka 1 opravijo države članice oceno pokritja za popise prebivalstva in stanovanj za referenčno leto 2011 ter oceno imputacije in brisanja podatkovnih zapisov.

3.   Uredba (ES) št. 223/2009 (4) in struktura metapodatkov Euro SDMX, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije 2009/498/ES (5), za pripravo in izmenjavo referenčnih podatkov (vključno z metapodatki o kakovosti) se uporabljata v smislu te uredbe.

Člen 4

Podatkovni viri

Kateri koli podatkovni vir lahko prispeva informacije, potrebne za izpolnitev zahtev Uredbe (ES) št. 763/2008, zlasti pa za:

izpolnitev bistvenih značilnosti, navedenih v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 763/2008 ter opredeljenih v členu 2(2) do (6),

ponazoritev ciljne populacije,

upoštevanje zadevnih tehničnih specifikacij iz Uredbe (ES) št. 1201/2009 in

prispevanje k zagotavljanju podatkov za program statističnih podatkov iz Uredbe (EU) št. 519/2010.

Člen 5

Dostop do ustreznih informacij

Na zahtevo Komisije (Eurostata) države članice omogočijo Komisiji (Eurostatu) dostop do katerih koli podatkov, ki so bistveni za oceno kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov, kakor to zahteva Uredba (EU) št. 519/2010, vendar se Komisiji ne pošiljajo mikropodatki in zaupni podatki ter jih ta tudi ne shranjuje.

Člen 6

Tehnični format za pošiljanje podatkov

Tehnični format za pošiljanje podatkov in metapodatkov za referenčno leto 2011 je format SDMX (Statistical Data and Metadata eXchange). Države članice pošljejo zahtevane podatke, ki so v skladu z opredelitvami strukture podatkov in ustreznimi tehničnimi specifikacijami, ki jih določi Komisija (Eurostat). Države članice hranijo zahtevane podatke in metapodatke do 1. januarja 2025 zaradi morebitnih poznejših zahtev Komisije (Eurostata) za pošiljanje podatkov.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 218, 13.8.2008, str. 14.

(2)  UL L 329, 15.12.2009, str. 29.

(3)  UL L 151, 17.6.2010, str. 1.

(4)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(5)  UL L 168, 30.6.2009, str. 50.


PRILOGA I

Osnovne informacije

Struktura osnovnih informacij o popisih prebivalstva in stanovanj, ki se izvajajo v državah članicah za referenčno leto 2011, obsega naslednje oddelke:

1.   PREGLED

1.1.   Pravni okvir

1.2.   Pristojni organi

1.3.   Sklici na druge pomembne dokumente (npr. nacionalna poročila o kakovosti) (neobvezno)

2.   PODATKOVNI VIRI (1)

2.1.   Klasifikacija podatkovnih virov v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 763/2008

2.2.   Seznam podatkovnih virov, uporabljenih za popis iz leta 2011  (2)

2.3.   Matrika „podatkovni viri x vsebine“

2.4.   V kolikšni meri imajo podatkovni viri bistvene značilnosti (člen 4(4) Uredbe (ES) št. 763/2008)

2.4.1.   Individualno popisovanje

2.4.2.   Sočasnost

2.4.3.   Splošnost znotraj določenega ozemlja

2.4.4.   Razpoložljivost podatkov za majhne prostorske enote

2.4.5.   Določena periodičnost

3.   ŽIVLJENJSKI CIKEL POPISA

3.1.   Referenčni datum v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 763/2008

3.2.   Priprava in izvedba zbiranja podatkov

3.2.1.   Podatki iz vprašalnikov

3.2.1.1.

Oblikovanje in testiranje vprašalnikov (vključno s kopijami vseh končnih vprašalnikov)

3.2.1.2.

Sestavljanje seznamov z naslovi, priprava terenskega dela, kartiranje, obveščanje javnosti

3.2.1.3.

Zbiranje podatkov (vključno s terenskim delom)

3.2.2.   Registrski podatki

3.2.2.1.

Ustvarjanje novih registrov od leta 2001 dalje (po potrebi)

3.2.2.2.

Ponovna zasnova obstoječih registrov od leta 2001 dalje (vključno s spremembami v vsebini registrov, prilagajanjem popisnega prebivalstva, prilagajanjem opredelitev in/ali tehničnih specifikacij) (po potrebi)

3.2.2.3.

Vzdrževanje registrov (za vsak register, uporabljen za popis iz leta 2011), vključno z/s:

vsebino registra (registrirane statistične enote in informacije o statističnih enotah, kakršno koli urejanje zapisov in/ali imputacija točk v registru),

upravnimi odgovornostmi,

zakonsko obveznostjo za evidentiranje informacij, pobud za zagotavljanje verodostojnih informacij ali mogočih razlogov za zagotavljanje neverodostojnih informacij,

zamudami pri poročanju, zlasti zakonskih/uradnih rokov, rokov za evidentiranje podatkov, zapoznelo poročanje,

ocenjevanjem in dovoljevanjem neevidentiranja, neodjave in večkratnega evidentiranja,

vsako večjo revizijo registrov, ki vpliva na podatke popisa iz leta 2011, periodičnostjo revizij registra,

stabilnostjo (primerljivost informacij o registriranem prebivalstvu skozi čas) (neobvezno),

uporabo, med drugim tudi „statistično uporabo registra za namene, ki niso popis“ in „uporabo registra za nestatistične namene (npr. administrativne namene)“.

3.2.2.4.

Usklajevanje registrov (vključno z identifikacijskimi spremenljivkami, ki se uporabljajo za povezovanje zapisov)

3.2.2.5.

Izvlečenje/ekstrakcija/luščenje/zajemanje podatkov

3.3.   Obdelava in ocenjevanje

3.3.1.   Obdelava podatkov (vključno z zajemom, šifriranjem, identifikacijskimi spremenljivkami, urejanjem zapisov, imputacijo zapisov, brisanjem zapisov, ocenjevanjem, povezovanjem zapisov vključno z identifikacijskimi spremenljivkami, ki se uporabljajo za povezovanje zapisov, ustvarjanjem gospodinjstev in družin)

3.3.2.   Ocena kakovosti in pokritja, popopisne raziskave (po potrebi), končno potrjevanje podatkov

3.4.   Diseminacija (načini diseminacije, zagotavljanje statistične zaupnosti, vključno s statistično zaščito podatkov)

3.5.   Ukrepi za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti


(1)  Poročanje za oddelek 2 mora biti celovito in brez prekrivanj, in sicer tako, da se za vsako vsebino določi natanko en podatkovni vir.

(2)  Za podatkovne vire, ki nastanejo iz povezovanja zapisov, seznam vsebuje informacije o novih podatkovnih virih in o vseh prvotnih podatkovnih virih, iz katerih izhaja novi podatkovni vir.


PRILOGA II

Podatki in metapodatki o kakovosti

Podatki in metapodatki o kakovosti v zvezi s podatkovnimi viri in vsebinami vsebujejo naslednje točke:

1.   USTREZNOST

1.1.   Primernost podatkovnih virov

Države članice morajo poročati o primernosti podatkovnih virov, zlasti pa o vplivu večjega odstopanja od bistvenih značilnosti popisov prebivalstva in stanovanj in/ali zahtevanih opredelitev in konceptov, ki bi lahko resno oviralo ustrezno uporabo poslanih podatkov.

1.2.   Popolnost

Naslednji podatki se zagotavljajo za:

vsa zemljepisna območja na naslednjih ravneh: nacionalna raven, NUTS 1, NUTS 2,

vse hiperkocke (1) in vse podkocke (1):

(1)

število vseh posebnih vrednosti celic „ni na voljo“,

(2)

število vseh posebnih vrednosti celic „ni na voljo“, označenih kot „nezanesljivo“,

(3)

število vseh posebnih vrednosti celic „ni na voljo“, označenih kot „zaupno“,

(4)

število vseh številčnih vrednosti celic, označenih kot „nezanesljivo“.

2.   NATANČNOST

Naslednje informacije:

je treba zagotoviti za vsaki podatkovni vir (oddelek 2.1.) in vsako vsebino (oddelek 2.2.), ki se nanašajo na štetja oseb (2), ter

se lahko zagotovijo za podatkovne vire (oddelek 2.1.) in vsebine (oddelek 2.2.), ki se nanašajo na štetja statističnih enot, ki niso osebe (neobvezno).

2.1.   Podatkovni viri  (3)

Podatki, ki se zahtevajo v točki 2.1.1., se zagotovijo za vsa zemljepisna območja na naslednjih ravneh: nacionalni ravni, NUTS 1 in NUTS 2. Obrazložitveni metapodatki, ki se zahtevajo v točki 2.1.2., se zagotovijo za nacionalno raven.

2.1.1.   Podatki

(1)

Popisna populacija: absolutna vrednost in odstotek ocenjene ciljne populacije;

(2)

Ocenjena ciljna populacija (4): absolutna vrednost;

(3)

Podpokritje (ocenjeno): absolutna vrednost in odstotek popisne populacije;

(4)

Nadpokritje (ocenjeno): absolutna vrednost in odstotek popisne populacije;

(5)

Število vseh imputacij zapisa (5): absolutna vrednost in odstotek popisne populacije;

(6)

Število vseh brisanj zapisa (6): absolutna vrednost in odstotek popisne populacije;

(7)

Dodatno, za vzorce: dopolnilni niz statističnih enot (7): absolutna vrednost;

(8)

Število neimputiranih zapisov v podatkovnem viru za statistične enote, ki pripadajo popisni populaciji: absolutna vrednost (8), odstotek popisne populacije (8), odstotek ocenjene ciljne populacije (9) in odstotek vseh neimputiranih zapisov v podatkovnem viru (pred kakršnim koli brisanjem zapisov) (10)

(9)

Dodatno, za podatke iz vprašalnikov v podatkovnem viru (11): neodgovor na enoto (pred imputacijo zapisov): absolutna vrednost in odstotek popisne populacije.

2.1.2.   Obrazložitveni metapodatki

Obrazložitveni metapodatki vsebujejo opise:

postopka ocenjevanja podpokritja in nadpokritja, vključno z informacijami o kakovosti ocen za podpokritje in nadpokritje,

vseh metod, uporabljenih za imputiranje ali brisanje zapisov za statistične enote,

vseh metod, uporabljenih za ponderiranje podatkovnih zapisov za statistične enote,

dodatno, za podatke iz vprašalnikov v podatkovnem viru (11): vsi ukrepi za identifikacijo in omejevanje neodgovorov na enoto ali drugi ukrepi za popravljanje napak med zbiranjem podatkov.

2.2.   Vsebine

Podatki, ki se zahtevajo v točki 2.2.1., se zagotovijo za vsa zemljepisna območja na naslednjih ravneh: nacionalni ravni, NUTS 1 in NUTS 2. Obrazložitveni metapodatki, ki se zahtevajo v točki 2.2.2., se zagotovijo za nacionalno raven.

2.2.1.   Podatki

(1)

Popisna populacije (12): absolutna vrednost;

(2)

Število podatkovnih zapisov (13), ki vsebujejo informacije o vsebini: neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(3)

Število imputiranih podatkovnih zapisov (13)  (15), ki vsebujejo informacije o vsebini: neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(4)

Imputacija točke (13), (15) za vsebino: neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(5)

Neodgovor na točko (13) (pred imputacijo točke) za vsebino: neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(6)

Število neimputiranih opazovanj o vsebini (13), (16): neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(7)

Poslani podatki (17) za hiperkocko, določeni v preglednici v Prilogi III za zadevno vsebino (18): absolutna vrednost, odstotek popisne populacije;

(8)

Število neimputiranih podatkovnih zapisov (13), ki vsebujejo neimputirane informacije o vsebini, razčlenjene v skladu s hiperkocko iz preglednice v Prilogi III za zadevno vsebino (18): neponderirana (14) absolutna vrednost, neponderirani (14) odstotek popisne populacije;

(9)

Dodatno, za vsebine, o katerih so se informacije zbirale prek vzorca: koeficient variacije (19) za celice v hiperkocki iz Priloge III za zadevno vsebino (18).

2.2.2.   Obrazložitveni metapodatki

Obrazložitveni metapodatki vsebujejo opise metode, uporabljene za obdelavo neodgovorov na točko za zadevno vsebino.

Za vsebine, o katerih so se informacije zbirale prek vzorca, vsebujejo metapodatki tudi opise:

vzorčnega načrta,

morebitnih odmikov v ocenjevanju zaradi napak zaradi privzema modela,

enačb in algoritmov, uporabljenih za izračun standardne napake.

3.   PRAVOČASNOST IN TOČNOST

Naslednje informacije je treba zagotoviti za nacionalno raven:

(1)

koledarske datume pošiljanja podatkov Komisiji (Eurostatu), razčlenjene po hiperkockah (1);

(2)

koledarske datume večjih revizij poslanih podatkov, razčlenjene po hiperkockah (1);

(3)

koledarske datume pošiljanja metapodatkov (20).

Ob večjih revizijah 1. aprila 2014 ali pozneje morajo države članice ločeno sporočiti Komisiji (Eurostatu) pripadajoče koledarske datume, in sicer v enem tednu po vsaki večji reviziji.

4.   DOSTOPNOST IN JASNOST (NEOBVEZNO)

Države članice lahko poročajo o pogojih za dostop do podatkov in metapodatkov, ki jih dajo na voljo, o popisih prebivalstva in stanovanj v letu 2011, vključno o pogojih v zvezi z mediji, podporo, dokumentacijo in cenami ter/ali o kakršnih koli omejitvah.

5.   PRIMERLJIVOST

Za vsako vsebino morajo države članice poročati o kateri koli opredelitvi ali praksi v državi članici, ki bi lahko ovirala primerljivost podatkov na ravni EU.

6.   SKLADNOST

Za vsako vsebino, ki se nanaša na štetja oseb (2), morajo države članice zagotoviti absolutni odklon (21) za vrednosti celic v hiperkockah iz Priloge III (18).


(1)  Kot je navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 519/2010.

(2)  Vsebine in podatkovni viri za vsebine, za katere je seštevek iz preglednice v Prilogi III skupno prebivalstvo.

(3)  Poročanje o podatkovnih virih mora biti celovito in brez prekrivanj, in sicer tako, da se za vsako vsebino lahko določi natanko en podatkovni vir, o katerem so informacije v tem oddelku. Če je povezovanje zapisov povzročilo nastanek novega podatkovnega vira, morajo države članice oceniti novi podatkovni vir namesto prvotnih podatkovnih virov, iz katerih izhaja novi podatkovni vir.

(4)  ((1) + (3) – (4)), ki se nanašajo na podatke iz točke 2.1.1. te priloge, v absolutnih vrednostih.

(5)  Vsaka imputacija zapisa povečuje velikost popisne populacije. V podatkovnem viru, ki je nastal s povezovanjem zapisov, je treba šteti kot imputirane v novi podatkovni vir samo tiste zapise, ki so bili imputirani v katerega koli od prvotnih podatkovnih virov, s čimer se je povečala velikost popisne populacije.

Če se podatkovni zapis ponderira med generiranjem zahtevanega statističnega rezultata za ciljno populacijo z utežjo worig, ki je večja od 1, ga je treba šteti za imputirani zapis z utežjo wimputed = worig – 1. Referenčna hiperkocka za uteži worig je ena od navedenih v preglednici v Prilogi III za statistične enote, o katerih poroča podatkovni vir.

(6)  Vsako brisanje zapisa zmanjšuje velikost popisne populacije. V podatkovnem viru, ki je nastal s povezovanjem zapisov, je treba šteti kot brisane v novem podatkovnem viru samo tiste zapise, ki so bili brisani v katerem koli od prvotnih podatkovnih virov, s čimer se je zmanjšala velikost popisne populacije.

Če se podatkovni zapis ponderira med generiranjem zahtevanega statističnega rezultata za ciljno populacijo z utežjo worig, ki je manjša od 1, ga je treba šteti za brisani zapis z utežjo wdeleted = 1 – worig. Referenčna hiperkocka za uteži worig je ena od navedenih v preglednici v Prilogi III za statistične enote, o katerih poroča podatkovni vir.

(7)  Če podatkovni vir zaradi uporabljenega metodološkega načela vsebuje podatkovne zapise samo za vzorec statističnih enot iz ocenjene ciljne populacije, se velikost dopolnilnega niza statističnih enot izračuna v skladu z vzorčnim načrtom.

(8)  ((1) – (4) – (5) – (7)), ki se nanašajo na podatke iz točke 2.1.1. te priloge, v absolutnih vrednostih, oziroma 100 * ((1) – (4) – (5) – (7)) / (1).

(9)  100 * ((1) – (4) – (5) – (7)) / ((1) + (3) – (4)), ki se nanašajo na podatke iz točke 2.1.1. te priloge.

(10)  100 * ((1) – (4) – (5) – (7)) / ((1) – (5) + (6) – (7)), ki se nanašajo na podatke iz točke 2.1.1. te priloge.

(11)  V podatkovnem viru, ki je nastal s povezovanjem zapisov več kot enega vira s podatki iz vprašalnikov, se informacije zagotavljajo za vsak prvotni vir s podatki iz vprašalnikov.

(12)  Kot je določena v točki 2.1.1. (1) te priloge za podatkovni vir, iz katerega popisne informacije o vsebini izhajajo za ciljno populacijo.

(13)  Za popisno populacijo v podatkovnem viru, iz katerega izvirajo popisne informacije o vsebini.

(14)  Če se podatkovni zapisi ponderirajo med generiranjem zahtevanega statističnega rezultata za zadevno vsebino, „ponderiran“ pomeni, da se te uteži uporabljajo za podatkovne zapise zaradi štetja, „neponderiran“ pa pomeni, da se te uteži ne uporabljajo za podatkovne zapise zaradi štetja. Referenčne hiperkocke za uteži so tiste, navedene za vsebine v preglednici v Prilogi III.

(15)  Imputacija točke ne vpliva na velikost popisne populacije. Za vsebino, ki pripada podatkovnemu viru, ki je nastal s povezovanjem zapisov, se vsak zapis, ki vsebuje informacije o navedeni vsebini zaradi imputacije zapisa v katerega koli od prvotnih podatkovnih virov, šteje za imputirani zapis, če se z imputacijo poveča velikost popisne populacije, in za imputacijo točke za navedeno vsebino, če imputacija ne poveča velikosti popisne populacije.

(16)  ((2) – (3) – (4)), ki se nanašajo na podatke iz točke 2.2.1. te priloge.

(17)  Podatki, poslani na podlagi Uredbe (EU) št. 519/2010, v hiperkocki, navedeni za pripadajočo vsebino v preglednici v Prilogi III.

(18)  Zemljepisno območje, za katerega se zagotovijo informacije, je navedeno v preglednici v Prilogi III.

(19)  Kadar je številčna vrednost celice manjša od 26, se lahko koeficient variacije nadomesti s posebno vrednostjo „ni na voljo“.

(20)  Kot so navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 519/2010.

(21)  Aritmetična sredina absolutne (pozitivne) vrednosti razlike med številčno vrednostjo celic in njeno aritmetično sredino, pri čemer se aritmetične sredine izračunavajo za vse hiperkocke (kot so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 519/2010), v kateri je zadevna hiperkocka, kot je določeno v Prilogi III.


PRILOGA III

Navzkrižno tabeliranje za oceno kakovosti

Za spodnje hiperkocke se zagotovijo naslednji podatki:

vse vsebine, kot se zahteva v alineah (7) in (8) točke 2.2.1. Priloge II,

vsebine, o katerih so se informacije zbirale prek vzorca, kot se zahteva v alinei (9) točke 2.2.1. Priloge II in

skladnost med hiperkockami (1), kot se zahteva v točki 6 Priloge II.

Vsebine

Št. referenčne hiperkocke (2), (3)

Navzkrižno tabeliranje za oceno kakovosti

Skupaj

Razčlenitve (4)

Spol, starost

42

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.H.

Trenutni status aktivnosti

18

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. CAS.L.

Lokacija kraja dela

22

Skupno prebivalstvo

LPW.L. SEX. AGE.M.

Kraj

4

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. LOC.

Zakonski stan

18

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. LMS.

Poklic

13

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. OCC.

Industrija

14

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. IND.H.

Zaposlitveni status osebe

12

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. SIE.

Dosežena izobrazba

14

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. EDU.

Država/kraj rojstva

45

26

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. POB.M.

GEO.N. SEX. AGE.M. POB.H.

Država državljanstva

45

27

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. COC.M.

GEO.N. SEX. AGE.M. COC.H.

Leto prihoda v državo

25

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. YAE.L.

Kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom

17

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. ROY.

Gospodinjski status osebe

1

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. HST.H.

Družinski status osebe

6

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. FST.H.

Tip ožje družine, velikost ožje družine

(neobvezno)

52

Število vseh družin

GEO.L. TFN.H. SFN.H.

Tip zasebnega gospodinjstva, velikost zasebnega gospodinjstva

(neobvezno)

5

Število vseh zasebnih gospodinjstev

GEO.L. TPH.H. SPH.H.

Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje

(neobvezno)

5

Število vseh zasebnih gospodinjstev

GEO.L. TSH. SPH.H.

Oblika nastanitve

38

Skupno prebivalstvo

GEO.L. SEX. AGE.M. HAR.L.

Tip bivalnih prostorov

(neobvezno)

59

Število vseh bivalnih prostorov

GEO.L. TLQ.

Naseljenost stanovanj

(neobvezno)

53

Število vseh stanovanj

GEO.L. OCS.

Tip lastništva

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. OWS.

Število stanovalcev, uporabna površina in/ali število sob v stanovanjski enoti

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. NOC.H. (UFS. ali NOR.)

Število stanovalcev, standard gostote

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. NOC.H. (DFS. ali DRM.)

Vodovod

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. WSS.

Stranišče

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. TOI.

Kopalnica

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. BAT.

Način ogrevanja

(neobvezno)

41

Število vseh naseljenih stanovanj

GEO.L. TOH.

Stanovanja po vrsti stavbe

(neobvezno)

53

Število vseh stanovanj

GEO.L. TOB.

Stanovanja po letu zgraditve

(neobvezno)

53

Število vseh stanovanj

GEO.L. POC.

Referenčne hiperkocke (5) za uteži worig iz točke 2.1.1(5) in (6) v Prilogi II so:

hiperkocka (5) št. 42 za fizične osebe (6);

hiperkocka (5) št. 52 za družine (6);

hiperkocka (5) št. 5 za zasebna gospodinjstva (6);

hiperkocka (5) št. 59 za bivalne prostore (6);

hiperkocka (5) št. 53 za stanovanja (6).


(1)  Kot je navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 519/2010.

(2)  Kot je navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 519/2010.

(3)  Za vsebine, pri katerih se podatkovni zapisi ponderirajo med generiranjem zahtevanega statističnega rezultata, so uteži, uporabljene za spodnjo referenčno hiperkocko, osnova za podatke o kakovosti, kot se zahteva v Prilogi II, točka 2.2.1. (7), (8) in (9).

(4)  Kratica označuje razčlenitev, kakor je določena pod isto kratico v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1201/2009.

(5)  Kot je navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 519/2010.

(6)  Statistična enota, o kateri poroča podatkovni vir.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/13


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1152/2010

z dne 8. decembra 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 440/2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) zaradi prilagoditve tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1), zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 (2) določa testne metode za ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti, toksičnosti in ekološke toksičnosti snovi, ki jih je treba uporabiti v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

(2)

Uredbo (ES) št. 440/2008 je treba posodobiti tako, da se vanjo prednostno vključita novi testni metodi za ugotavljanje dražilnosti oči in vitro, ki jih je pred kratkim sprejel OECD, da se število živali za poskusne namene zmanjša v skladu z Direktivo Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (3). Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o tem predlogu so bila opravljena.

(3)

Uredbo (ES) št. 440/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V delu B Priloge k Uredbi (ES) št. 440/2008 se v skladu s prilogo k tej uredbi dodata poglavji B.47 in B.48.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 142, 31.5.2008, str. 1.

(3)  UL L 358, 18.12.1986, str. 1.


PRILOGA

„B. 47   TESTNA METODA ZA DOLOČANJE MOTNJAVE IN PREPUSTNOSTI ROŽENICE GOVEDA ZA UGOTAVLJANJE JEDKIH IN ZELO DRAŽILNIH SNOVI ZA OČI (BCOP)

UVOD

1.

Testna metoda za določanje motnjave in prepustnosti roženice goveda (BCOP) je testna metoda in vitro, ki se pod določenimi pogoji in z določenimi omejitvami uporablja za razvrščanje snovi in zmesi med ‚jedke in zelo dražilne za oči‘ (1) (2) (3). Pri tej testni metodi so zelo dražilne snovi tiste snovi, ki povzročajo poškodbe oči, ki se pri zajcu ohranijo najmanj 21 dni po aplikaciji. Čeprav testa in vivo na očeh zajcev ne more nadomestiti popolnoma, se test BCOP priporoča kot del stopenjske testne strategije za regulativno razvrščanje in označevanje za posebna področja uporabe (4)(5). Testne snovi in zmesi (6) se lahko razvrstijo med jedke ali zelo dražilne snovi za oči, ne da bi bilo potrebno opraviti dodatno testiranje na zajcih. Snov z negativnim testnim rezultatom bi bilo treba testirati na zajcih s pomočjo sekvenčne testne strategije, ki je določena v testni smernici OECD 405 (7) (poglavje B. 5 te priloge).

2.

V tej testni metodi so opisani postopki za oceno potencialne jedkosti in močne dražilnosti testne snovi za oči glede na njeno sposobnost, da v izolirani roženici goveda povzroča motnjavo in povečano prepustnost. Toksični učinki na roženico se merijo z: (i) zmanjšanim prenosom svetlobe (motnjava) in (ii) povečanim prehajanjem barvila natrijevega fluoresceina (prepustnost). Oceni motnjave in prepustnosti roženice po aplikaciji testne snovi skupaj pomenita dražilnost in vitro (IVIS), ki se uporablja za razvrstitev testne snovi v različne stopnje draženja.

3.

S testno metodo BCOP so bile testirane tudi dražilne snovi, ki povzročajo poškodbe oči, ki izginejo v manj kot 21 dnevih, in nedražilne snovi. Vendar natančnost in zanesljivost testne metode BCOP pri snoveh iz teh dveh kategorij nista bili ocenjeni formalno.

4.

Opredelitve so navedene v dodatku I.

ZAČETNI POMISLEKI IN OMEJITVE

5.

Ta testna metoda temelji na protokolu testne metode BCOP Medagencijskega usklajevalnega odbora za validacijo alternativnih metod (ICCVAM)(8), ki je bil pripravljen po mednarodni študiji o validaciji (4)(5)(9), pri kateri sta sodelovala Evropski center za validacijo alternativnih metod (ECVAM) in Japonski center za validacijo alternativnih metod (JaCVAM). Protokol temelji na informacijah, ki jih je prispeval Inštitut za raziskave in vitro (IIVS), in protokolu INVITTOX 124 (10), ki se je uporabil pri predvalidacijski študiji o preskusu BCOP, ki je bila opravljena med leti 1997–1998 in ki jo je sponzorirala Evropska skupnost. Oba protokola temeljita na testni metodologiji BCOP, o kateri je prvi poročal Gautheron et al. (11).

6.

Opredeljene omejitve za to testno metodo temeljijo na visokem številu lažno pozitivnih rezultatov za alkohole in ketone ter visokem številu lažno negativnih rezultatov za trdne snovi, zbranih v podatkovni zbirki za validacijo (glej točko 44) (5). Če se snovi iz teh kemijskih in fizikalnih razredov izključijo iz podatkovne zbirke, se natančnost BCOP v sistemih za razvrščanje snovi EU, EPA in GHS bistveno izboljša (5). Pri tem preskusu (tj. za ugotavljanje izključno jedkih in zelo dražilnih snovi za oči) lažno negativni rezultati niso kritični, saj bi se take snovi nato preskušale na zajcih ali, odvisno od regulativnih zahtev, z drugimi ustrezno potrjenimi testi in vitro, pri katerih se uporablja sekvenčna testna strategija, ki temelji na teži dokazov. Poleg tega nekaterih kemijskih ali proizvodnih razredov (npr. zmesi) s trenutno validacijsko podatkovno zbirko ni bilo mogoče ustrezno oceniti. Vendar pa bi lahko preskuševalci to testno metodo uporabili pri vseh vrstah testnega materiala (tudi pri zmeseh), pri čemer bi bil pozitiven rezultat sprejemljiv kot indikator za jedko ali zelo dražilno snov za oči. Pozitivne rezultate, pridobljene z uporabo alkoholov ali ketonov, je treba razlagati previdno, saj obstaja tveganje, da so vanje vključeni tudi lažno pozitivni rezultati.

7.

Pri vseh postopkih na očesih in roženicah goveda je treba upoštevati veljavna pravila in postopke testnega urada o ravnanju z živalskim materialom, kamor spadajo med drugim tudi tkiva in tkivne tekočine. Priporočajo se splošni previdnostni ukrepi za laboratorije (12).

8.

Čeprav testna metoda upošteva nekatere učinke, ocenjene s testno metodo za ugotavljanje dražilnih snovi na očeh zajcev, in do določene mere tudi njihovo resnost, je kljub temu omejena, saj ne upošteva poškodb veznice in šarenice. Čeprav tudi same reverzibilnosti poškodb roženice s preskusom BCOP ni mogoče oceniti, je bilo na podlagi študij na očeh zajcev kljub temu predlagano, da se oceni prvotna globina poškodbe roženice ter tako razlikuje med ireverzibilnimi in reverzibilnimi učinki (13). Treba je tudi opozoriti, da s testno metodo BCOP ni mogoče oceniti potencialne sistemske toksičnosti, povezane z izpostavljenostjo oči.

9.

Trenutno potekajo prizadevanja za nadaljnjo karakterizacijo uporabnosti in omejitev preskusa BCOP za ugotavljanje lažje dražilnih in nedražilnih snovi (glej tudi točko 45). Uporabnikom se priporoča, da organizacijam za validacijo zagotovijo vzorce in/ali podatke za uradno oceno morebitnih prihodnjih uporab testne metode BCOP, vključno za ugotavljanje lažje dražilnih in nedražilnih snovi.

10.

Laboratoriji, ki ta preskus opravljajo prvič, morajo uporabiti kemikalije za preverjanje usposobljenosti iz dodatka 2. Te kemikalije uporabijo, da dokažejo, da so tehnično sposobni izvajati testno metodo BCOP, preden podatke o testu BCOP predložijo za regulativno razvrstitev nevarnosti.

NAČELO TESTA

11.

Testna metoda BCOP je organotipski model, ki zagotavlja kratkoročno ohranjanje običajne fiziološke in biokemijske funkcije roženice goveda in vitro. Pri tej testni metodi se poškodba, ki jo povzroči testna snov, oceni tako, da se spremembe motnjave in prepustnosti roženice merijo kvantitativno z opacitometrom oziroma spektrofotometrom vidne svetlobe. Obe meritvi se uporabita za izračun IVIS, na podlagi katerega se dodeli kategorija nevarnosti dražilnosti in vitro, s pomočjo katere se predvidi potencialni dražilni učinek testne snovi in vivo (glej merila za odločanje).

12.

Pri testni metodi BCOP se uporabljajo izolirane roženice oči sveže zaklanega goveda. Motnjava roženice se meri kvantitativno in ustreza količini svetlobe, ki prodre skozi roženico. Prepustnost se meri kvantitativno in ustreza količini barvila natrijevega fluoresceina, ki prodre skozi celotno debelino roženice in ga zazna medij v zadnjem delu držala. Testne snovi se dodajo v sprednji del držala za roženico in se tako aplicirajo na epitelno površino roženice. Dodatek 3 vsebuje opis in sliko držala, ki se uporablja za BCOP. Držala za roženico ponujajo na trgu različna podjetja, laboratoriji pa jih lahko izdelajo tudi sami.

Izvor in starost oči goveda ter izbor živalskih vrst

13.

Govedo, ki se zakolje v klavnicah, je običajno namenjeno za človeško prehrano ali druge komercialne uporabe. Pri testih BCOP se kot vir roženic uporabljajo samo zdrave živali, primerne za vstop v prehransko verigo. Ker so goveda glede na pasmo, starost in spol različno težka, ni priporočene teže za zakol.

14.

Velikost roženice se lahko pri očeh različno starih živali razlikuje. Roženice z vodoravnim premerom > 30,5 mm in centralno debelino roženice (CCT) ≥ 1 100 μm ima običajno govedo, starejše od osem let, roženice z navpičnim premerom < 28,5 mm in CCT < 900 μm pa običajno govedo, mlajše od pet let (14). Zato se oči goveda, starejšega od 60 mesecev, običajno ne uporabljajo. Oči goveda, mlajšega od 12 mesecev, se običajno prav tako ne uporabljajo, saj še niso popolnoma razvite, debelina in premer roženice pa sta bistveno manjša kot pri očeh starejšega goveda. Kljub temu se lahko uporabljajo roženice mladih živali (tj. starih od šest do 12 mesecev), saj ima njihova uporaba nekatere prednosti, npr. večja razpoložljivost, manjši starostni razpon in manjša nevarnost izpostavljenosti goveji spongiformni encefalopatiji za osebje klavnice (15). Ker bi bilo nadaljnje ocenjevanje učinka, ki ga imata velikost in debelina roženice na odzivnost jedkih in zelo dražilnih snovi za oči, koristno, se uporabnike spodbuja, da sporočijo približno starost in/ali težo živali, katerih roženice so uporabili v študiji.

Odvzem in prevoz oči v laboratorij

15.

Oči odvzame osebje klavnice. Da bi čim bolj zmanjšali mehanske in druge vrste poškodb oči, jih morajo odvzeti takoj po zakolu. Da oči ne bi bile izpostavljene potencialno dražilnim snovem, osebje klavnice pri spiranju glav živali ne sme uporabljati detergentov.

16.

Oči je treba dati v dovolj veliko posodo, jih preliti s Hanksovo uravnoteženo raztopino soli (HBSS) in prepeljati v laboratorij tako, da se njihovo stanje čim manj poslabša in/ali da ne pride do bakterijske okužbe. Ker se oči odvzamejo med zakolom, lahko pridejo v stik s krvjo in drugimi biološkimi snovmi, vključno z bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Zato mora biti tveganost okužbe čim manjša (tj. posoda, v kateri so oči, se mora hraniti na mokrem ledu, HBSS, ki se uporablja za hrambo oči med prevozom, pa je treba dodati antibiotike [tj. 100 IU/mL penicilina in 100 μg/mL streptomicina]).

17.

Čas med odvzemom oči in uporabo roženic mora biti pri BCOP čim krajši (običajno se odvzamejo in uporabijo isti dan) in ne sme vplivati na zanesljivost testnih rezultatov. Ti temeljijo na merilih za izbor oči ter pozitivnih in negativnih kontrolnih reakcijah. Vsa očesa, uporabljena v preskusu, morajo pripadati isti skupini oči, odvzeti na določen dan.

Merila za izbor oči za uporabo pri testu BCOP

18.

Po prihodu v laboratorij se oči skrbno pregledajo, ali so poškodovane, vključno s povečano motnjavo, praskami in neovaskularizacijo. Uporabljajo se lahko samo roženice nepoškodovanih oči.

19.

Kakovost vsake roženice se oceni tudi v poznejši fazi preskusa. Roženice z motnjavo več kot sedem enot motnjave (OPOMBA: opacitometer je treba kalibrirati v skladu s standardi za določevanje enot motnjave, glej dodatek 3) je treba po enournem kalibriranju izločiti.

20.

Vsaka testna skupina (testna snov, primerjalne negativne in pozitivne kontrole) je sestavljena iz najmanj treh oči. Pri preskusu BCOP je treba za negativno kontrolo uporabiti tri roženice. Ker se roženice odstranijo s celotnega zrkla in pritrdijo v držala za roženice, se lahko zaradi artefaktov, ki nastanejo zaradi prijemanja, vrednosti motnjave in prepustnosti v posameznih primerih spremenijo (tudi pri negativni kontroli). Poleg tega se vrednosti motnjave in prepustnosti roženic z negativno kontrolno reakcijo uporabljajo za korigiranje vrednosti motnjave in preglednosti predmeta testiranja in pozitivnih kontrolnih vzorcev pri izračunih IVIS.

POSTOPEK

Priprava oči

21.

Nepoškodovane roženice se secirajo tako, da se ohrani 2 do 3 mm širok rob beločnice, kar olajša nadaljnje ravnanje, pri čemer je treba paziti, da se epitelij in endotelij roženice ne poškodujeta. Izolirane roženice se pritrdijo v posebej za to izdelana držala, sestavljena iz sprednjega in zadnjega dela držala, na katera je roženica pripeta z epitelno oziroma endotelno stranjo. Oba dela držala se do roba napolnita z ogretim Eaglovim minimalnim osnovnim medijem EMEM (najprej zadnji del držala), pri čemer je treba zagotoviti, da se ne tvorijo mehurčki. Naprava se nato ekvilibrira pri 32 ± 1 °C najmanj eno uro, da se roženice ekvilibrirajo z medijem in da se doseže čim bolj normalna presnova (približna temperatura na površini roženice znaša in vivo 32 °C).

22.

Po ekvilibriranju se v oba dela držala doda svež, ogret medij EMEM, za vsako roženico pa se zabeležijo izhodiščne vrednosti motnjave. Roženice z makroskopskimi poškodbami tkiva (npr. praskami, pigmentacijo, neovaskularizacijo) ali motnjavo, večjo od sedem enot, se zavržejo. Nato se izračuna povprečna motnjava vseh ekvilibriranih roženic. Za negativno kontrolo (ali kontrolo s topilom) se izberejo najmanj tri roženice, katerih motnjava je blizu povprečni motnjavi vseh roženic. Preostale roženice se nato razdelijo na skupino za nadaljnje testiranje in skupino za pozitivne kontrole.

23.

Ker je toplotna kapaciteta vode večja od zraka, zagotavlja voda stabilnejše temperaturne pogoje za inkubacijo. Zato se priporoča, da se držalo za roženico in njegova vsebina hranita v vodni kopeli pri 32 ± 1 °C. Lahko se uporabljajo tudi inkubatorji za vzdrževanje temperature zraka, če zagotavljajo stabilno temperaturo (tj. s predčasnim segrevanjem držal in medijev).

Uporaba testne snovi

24.

Vodita se dva različna testna protokola - eden za tekočine in površinsko aktivne snovi (trdne snovi ali tekočine) ter eden za površinsko neaktivne snovi (trdne snovi).

25.

Tekočine se testirajo nerazredčene, medtem ko se površinsko aktivne snovi testirajo v 10-odstotni koncentraciji w/v in 0,9-odstotni raztopini natrijevega klorida, destilirani vodi ali drugem topilu, za katerega je dokazano, da nima škodljivih učinkov na testni sistem. Poltrdne snovi, kreme in voski se navadno testirajo kot tekočine. Če se uporabljajo druge koncentracije raztopin, jih je treba ustrezno utemeljiti. Roženice so izpostavljene tekočinam in površinsko aktivnim snovem 10 minut. Če je čas izpostavljenosti drugačen, ga je treba ustrezno znanstveno utemeljiti.

26.

Površinsko neaktivne trdne snovi se navadno testirajo kot 20-odstotne raztopine ali suspenzije v 0,9-odstotni raztopini natrijevega klorida, destilirani vodi ali drugem topilu, za katerega je dokazano, da nima škodljivih učinkov na testni sistem. V določenih okoliščinah in če je znanstveno utemeljeno, se lahko trdne snovi testirajo tudi nerazredčene z neposredno aplikacijo na površino roženice, pri čemer se uporablja odprta metoda (glej točko 29). Roženice so izpostavljene trdnim snovem štiri ure; če je znanstveno utemeljeno, se lahko tako kot pri tekočinah in površinsko aktivnih snoveh čas izpostavljenosti spremeni.

27.

Uporabljajo se lahko različne testne metode, odvisno od fizikalnih in kemijskih lastnosti testne snovi (tj. trdna, tekoča, viskozna ali neviskozna tekočina). Najpomembnejše je zagotoviti, da testna snov dovolj dobro pokriva epitelno površino in da se med spiranjem ustrezno odstrani. Zaprta metoda se navadno uporablja za neviskozne do nekoliko viskozne testne snovi, medtem ko se odprta metoda navadno uporablja za polviskozne in viskozne tekoče testne tekočine in nerazredčene trdne snovi.

28.

Pri zaprti metodi se prek dozirnih odprtin na zgornji površini v sprednji del držala doda toliko testne snovi (750 μL), da ta prekrije epitelno stran roženice, odprtine pa se nato za čas izpostavljenosti zatesnijo s tesnilnimi čepki. Treba je zagotoviti, da je vsaka roženica testni snovi izpostavljena dovolj dolgo.

29.

Pri odprti metodi se pred testiranjem s sprednjega dela držala odstranita obroček za zapiranje okenca in stekleno okence. Kontrolna ali testna snov (750 μL ali dovolj testne snovi, da je prekrita celotna roženica) se aplicira neposredno na epitelno površino roženice z mikropipeto. Če se testna snov težko pipetira, se lahko za lažje doziranje testno snov nanese s pipeto za neposredno izpodrivanje tlaka. Konica pipete za neposredno izpodrivanje tlaka se vstavi v dozirno konico brizgalke, da se material napolni v konico za izpodrivanje pod tlakom. Če se potisni bat počasi sprošča, se vlečni bat pipete pomakne navzgor. Če se v konici pipete začnejo tvoriti zračni mehurčki, se predmet testiranja odstrani (izvrže) in postopek ponovi, dokler konica ni polna in v njej ni zračnih mehurčkov. Po potrebi se lahko uporabi običajna brizgalka (brez igle), saj omogoča merjenje natančne količine testne snovi in lažjo aplikacijo na epitelno površino roženice. Po doziranju se na sprednji del držala ponovno namesti stekleno okence in tako ponovno ustvari zaprt sistem.

Inkubacija po izpostavljenosti

30.

Po izpostavljenosti se testna snov, snov za negativno kontrolo ali snov za pozitivno kontrolo odstrani iz sprednjega dela držala, epitelij pa se najmanj trikrat (oziroma dokler testna snov ni več vidna) spere z EMEM (ki vsebuje fenol rdeče). Za spiranje se uporablja medij, ki vsebuje fenol rdeče, saj se lahko s spreminjanjem barv v fenol rdečem nadzoruje, ali je bilo spiranje kislih ali alkalnih materialov učinkovito. Če je fenol rdeče še vedno obarvano (rumeno ali vijoličasto) ali če je testna snov še vedno vidna, se roženice sperejo več kot trikrat. Ko v mediju ni več testne snovi, se roženice še zadnjič sperejo z EMEM (brez fenol rdečega). EMEM (brez fenol rdečega) se uporabi pri zadnjem spiranju, da se zagotovi, da je bilo fenol rdeče odstranjeno iz sprednjega dela držala pred merjenjem motnjave. Nato se sprednji del držala ponovno napolni s svežim EMEM brez fenol rdečega.

31.

Pri tekočinah ali površinsko aktivnih snoveh se roženice po spiranju dajo v inkubator še za dve dodatni uri pri 32 ± 1 °C. V določenih okoliščinah je po izpostavljenosti koristna tudi daljša inkubacija, vendar je to odvisno od vsakega posameznega primera. Roženice, ki se testirajo s trdnimi snovmi, se po štirih urah izpostavljenosti temeljito sperejo, vendar pri njih nadaljnja inkubacija ni potrebna.

32.

Po končani inkubaciji, ki sledi izpostavljenosti (pri tekočinah in površinsko aktivnih snoveh), oziroma po koncu štiriurne izpostavljenosti (pri površinsko neaktivnih trdnih snoveh) se zabeležita motnjava in prepustnost vsake roženice. Poleg tega se vsaka roženica pregleda vizualno in zabeležijo vsa pomembnejša opažanja (npr. lupljenje tkiva, prisotnost preostale testne snovi, neenotni vzorci motnjave). Ta opažanja so lahko pomembna, saj se lahko odražajo v odklonih, ki jih izmeri opacitometer.

Kontrolne snovi

33.

Vsak poskus vključuje primerjalno negativno kontrolo ali kontrolo s topilom/vehiklom ter pozitivno kontrolo.

34.

Pri testiranju 100-odstotne tekoče snovi se v testno metodo BCOP vključi primerjalna negativna kontrola (npr. 0,9-odstotna raztopina natrijevega klorida ali destilirane vode), da se ugotovijo nespecifične spremembe testnega sistema in zagotovijo izhodiščne vrednosti za končne točke preskusa. Ta kontrola tudi zagotavlja, da preskusni pogoji ne povzročajo dražilnih reakcij.

35.

Pri testiranju razredčene tekočine, površinsko aktivne ali trdne snovi se v testno metodo BCOP vključi primerjalna kontrolna skupina s topilom/vehiklom, da se ugotovijo nespecifične spremembe testnega sistema in zagotovijo izhodiščne vrednosti za končne točke preskusa. Uporablja se lahko samo topilo/vehikel, za katerega je dokazano, da nima škodljivih učinkov na testni sistem.

36.

Pri vsakem poskusu se kot primerjalna pozitivna kontrola vključi tudi znana dražilna snov za oči, da se zagotovi, da se sproži želena reakcija. Ker se pri tej testni metodi preskus BCOP uporablja za ugotavljanje jedkih ali zelo dražilnih snovi za oči, mora biti referenčna snov pri pozitivni kontroli snov, ki pri tej testni metodi povzroči močno reakcijo. Da se zagotovi, da se odkloni pri reakcijah pozitivne kontrole ocenjujejo v daljšem obdobju, stopnja dražilnega učinka ne sme biti prevelika.

37.

Primera pozitivnih kontrol za tekoče testne snovi sta dimetilformamid ali 1-odstoten natrijev hidroksid. Primer pozitivne kontrole za trdno testno snov je 20-odstoten w/v imidazol v 0,9-odstotni raztopini natrijevega klorida.

38.

Primerjalne snovi so primerne za ocenjevanje potencialnih dražilnih učinkov, ki jih imajo neznane kemikalije določenega kemijskega ali proizvodnega razreda na oči, ali za ocenjevanje relativnega potencialnega draženja dražilne snovi za oko v določenem razponu dražilnih reakcij.

Merjene končne točke

39.

Motnjava je odvisna od količine svetlobe, ki prodre skozi roženico. Motnjava roženice se meri kvantitativno s pomočjo opacitometra, pri čemer se meri neprekinjeno.

40.

Prepustnost je odvisna od količine barvila natrijevega fluoresceina, ki prodre skozi vse celične sloje roženice (tj. od epitelija na zunanji površini roženice do endotelija na notranji površini roženice). V sprednji del držala za roženico, na katerega je pripeta epitelna stran roženice, se doda 1 mL raztopine natrijevega fluoresceina (4 ali 5 mg/mL pri testiranju tekočin in površinsko aktivnih snovi oziroma površinsko neaktivnih snovi), medtem ko se zadnji del držala, na katerega je pripeta endotelna stran roženice, napolni s svežim EMEM. Držalo se nato da v inkubator v vodoravnem položaju za 90 ± 5 minut pri 32 ± 1 °C. Količina natrijevega fluoresceina, ki prodre v zadnji del držala, se meri kvantitativno s pomočjo spektrofotometrije UV/VIS. Spektrofotometrične meritve pri 490 nm se beležijo kot neprekinjeno merjene vrednosti optične gostote (OD490) ali absorbance. Prepustnost fluorosceina se določa z vrednostmi OD490, ki so bile izmerjene s spektrofotometrom vidne svetlobe pri standardni dolžini poti 1 cm.

41.

Namesto spektrofotometra se lahko uporablja tudi čitalec 96-mestnih mikrotiterskih plošč, pod pogojem, da: (i) se lahko določi linearno merilno območje čitalca za določevanje vrednosti fluroesceina OD490 in (ii) če se v 96-mestni mikrotiterski plošči uporablja dovolj veliko vzorcev fluoresceina, da se zagotovijo vrednosti OD490, ki ustrezajo standardni dolžini poti 1 cm (za to so lahko potrebne popolnoma napolnjene posode [navadno 360 μL]).

PODATKI IN POROČANJE

Ocenjevanje podatkov

42.

Po korigiranju vrednosti motnjave in povprečne prepustnosti (OD490) za vrednosti ozadja za motnjavo in vrednosti prepustnosti negativne kontrole OD490 se vrednosti povprečne motnjave in prepustnosti OD490 za vsako testno skupino združijo v empirično izpeljani formuli, s katero se izračuna vrednost draženja in vitro (IVIS) za vsako testno skupino, kot sledi:

IVIS = povprečna vrednost motnjave + (15 × povprečna vrednost prepustnosti OD490)

Po Sini et al. (16) je bila ta formula izpeljana na podlagi laboratorijskih in medlaboratorijskih študij. Podatki, zbrani med multilaboratorijsko študijo za 36 spojin, so bili ocenjeni z multivariantno analizo, s katero se je določila najustreznejša enačba za primerjanje podatkov in vivo ter in vitro. Analizo so opravili znanstveniki dveh različnih podjetij in izpeljali skoraj identični enačbi.

43.

Vrednosti motnjave in prepustnosti je treba oceniti tudi neodvisno, da se ugotovi, ali testna snov skozi eno od dveh končnih točk učinkuje jedko ali zelo dražilno (glej merila za odločanje).

Merila za odločanje

44.

Snov z IVIS ≥ 55,1 velja za jedko ali zelo dražilno snov. Kot je navedeno pod točko 1, je treba testno snov, ki ni opredeljena kot jedka ali zelo dražilna za oči, zaradi razvrščanja in označevanja dodatno testirati. V primerjavi s podatki testne metode in vivo na očeh zajcev, razvrščenih po sistemih za razvrščanje EPA (1), EU (2) ali GHS (3), je splošna natančnost testne metode BCOP 79-odstotna (113/143) do 81-odstotna (119/147), delež lažno pozitivnih rezultatov 19-odstoten (20/103) do 21-odstoten (22/103) ter delež lažno negativnih rezultatov 16-odstoten (7/43) do 25-odstoten (10/40). Če se iz podatkovne zbirke izključijo snovi določenega kemijskega (npr. alkoholi, ketoni) ali fizikalnega razreda, je natančnost testa BCOP po sistemih za razvrščanje EU, EPA in GHS 87-odstotna (72/83) do 92-odstotna (78/85), delež lažno pozitivnih rezultatov 12-odstoten (7/58) do 16-odstoten (9/56) ter delež lažno negativnih rezultatov 0-odstoten (0/27) do 12-odstoten (3/26).

45.

Tudi če jedke ali zelo dražilne testne snovi za oči ni mogoče razvrstiti, so lahko podatki, pridobljeni z BCOP in testom in vivo na očeh zajcev ali primerno validiranim testom in vitro, koristni za nadaljnje ocenjevanje primernosti in omejitev testne metode BCOP za določanje nejedkih in ne zelo dražilnih snovi (trenutno se pripravljajo smernice za uporabo testnih metod in vitro za ugotavljanje toksičnosti za oči).

Merila za sprejemljivost študije

46.

Test se šteje za sprejemljivega, če je pri pozitivni kontroli vrednost IVIS znotraj dveh standardnih odklonov veljavne povprečne vrednosti iz preteklih testov, ki jo je treba posodobiti najmanj vsake tri mesece oziroma vedno, kadar opravljajo test laboratoriji, ki redko opravljajo teste (tj. manj kot enkrat mesečno). Reakcije negativne kontrole s topilom/vehiklom morajo dati vrednosti motnjave in prepustnosti, ki so manjše od veljavnih zgornjih omejitev vrednosti ozadja za motnjavo in prepustnosti roženic goveda, testiranih z zadevnimi negativnimi kontrolami ali kontrolami s topilom/vehiklom.

Poročilo o testu

47.

V poročilu o testu je treba navesti naslednje informacije (če so pomembne za izvedbo študije):

testne in kontrolne snovi

 

kemijska imena in strukturno ime Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), ki jim sledijo druga imena, če so znana;

 

registrska številka CAS (RN), če je znana;

 

čistost in sestava snovi ali zmesi (v težnostnih odstotkih), če so te informacije na voljo;

 

fizikalno-kemijske lastnosti, pomembne za izvedbo študije, npr. fizikalno stanje, hlapnost, pH vrednost, stabilnost, kemijski razred, topnost v vodi;

 

obdelava testnih/kontrolnih snovi pred testiranjem, če je pomembna (npr. segrevanje, mletje);

 

stabilnost, če je znana.

podatki o naročniku in testnem laboratoriju

 

ime in naslov naročnika, testnega laboratorija in vodje študije;

 

podatki o viru oči (tj. obrat, v katerem so bili odvzeti);

 

pogoji za hrambo in prevoz oči (tj. dan in čas odvzema oči, čas pred prvim testiranjem, prevozna sredstva in temperaturni pogoji, morebitno uporabljeni antibiotiki);

 

posebne lastnosti živali, katerim so bili odvzete oči, če so znane (tj. starost, spol, teža živali donatorke).

utemeljitev testne metode in uporabljenega protokola

celovitost testne metode

postopek za zagotavljanje celovitosti (tj. natančnosti in zanesljivosti) testne metode v daljšem časovnem obdobju (npr. redno testiranje snovi za preverjanje sposobnosti, uporaba podatkov o negativni in pozitivni kontroli iz preteklih testov).

merila za sprejemljivost testa

 

sprejemljiva primerjalna pozitivna in negativna kontrola na podlagi podatkov iz preteklih testov;

 

sprejemljiva primerjalna pozitivna in negativna kontrola na podlagi podatkov iz preteklih testov.

testni pogoji

 

opis uporabljenega testnega sistema;

 

vrsta uporabljenega držala za roženico;

 

podatki o kalibriranju naprav za merjenje motnjave in prepustnosti (npr. opacitometer in spektrofotometer);

 

podatki o uporabljenih roženicah goveda, vključno z izjavami o njihovi kakovosti;

 

podrobnosti o uporabljenem testnem postopku;

 

uporabljene koncentracije testne snovi;

 

opis vseh sprememb testnega postopka;

 

sklic na modelne podatke iz preteklih testov (tj. negativna in pozitivna kontrola, snovi za preverjanje sposobnosti, primerjalne snovi);

 

opis uporabljenih meril za ocenjevanje.

rezultati

 

tabele s podatki iz posameznih testnih vzorcev (npr. vrednosti motnjave in OD490 ter izračunane vrednosti IVIS za testno snov ter pozitivne, negativne in primerjalne kontrole [če so bile upoštevane], vključno s podatki iz ponovitev poskusa v dvojniku, če so bile opravljene, ter povprečne vrednosti ± standardni odklon pri vsakem poskusu);

 

opis drugih opaženih učinkov;

razprava o rezultatih

sklepne ugotovitve.

LITERATURA

(1)

U.S. EPA (1996). Label Review Manual: 2nd Edition. EPA737-B-96-001. Washington, DC: U.S. Environmental Protection Agency.

(2)

Regulation (EC) No 1272/2008 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2008 on classification, labelling and packaging of substances and mixtures, amending and repealing Directive 67/548/EEC and 1999/45/EC, and amending Regulation (EC) No. 1907/2006. OJ L 353, 31.12.2008, p. 1.

(3)

UN (2007). Globally Harmonized System of Classification and Labelling of Chemicals (GHS). Second revised edition, New York & Geneva: United Nations Publications, 2007.Available:

[http://www.unece.org/trans/danger/publi/ghs/ghs_rev02/02files_e.html]

(4)

ESAC (2007). Statement on the conclusion of the ICCVAM retrospective study on organotypic in vitro assays as screening tests to identify potential ocular corrosives and severe eye irritants. Available:

[http://ecvam.jrc.it/index.htm]

(5)

ICCVAM (2007). Test Method Evaluation Report - In Vitro Ocular Toxicity Test Methods for Identifying Ocular Severe Irritants and Corrosives. Interagency Coordinating Committee on the Validation of Alternative Methods (ICCVAM) and the National Toxicology Program (NTP) Interagency Center for the Evaluation of Alternative Toxicological Methods (NICEATM). NIH Publication No.: 07-4517. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_tmer.htm]

(6)

Regulation (EC) No 1907/2006 of the European Parliament and of the Council of 18 December 2006 concerning the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals (REACH), establishing a European Chemicals Agency, amending Directive 1999/45/EC and repealing Council Regulation (EEC) No 793/93 and Commission Regulation (EC) No 1488/94 as well as Council Directive 76/769/EEC and Commission Directives 91/155/EEC, 93/67/EEC, 93/105/EC and 2000/21/EC. OJ L 396, 30.12.2006, p. 1.

(7)

OECD (2002). Test Guideline 405. OECD Guideline for Testing of Chemicals. Acute eye irritation/corrosion. Available:

[http://www.oecd.org/document/40/0,2340,en_2649_34377_37051368_1_1_1_1,00.html]

(8)

ICCVAM (2007). ICCVAM Recommended BCOP Test Method Protocol. In: ICCVAM Test Method Evaluation Report - In Vitro Ocular Toxicity Test Methods for Identifying Ocular Severe Irritants and Corrosives. Interagency Coordinating Committee on the Validation of Alternative Methods (ICCVAM) and the National Toxicology Program (NTP) Interagency Center for the Evaluation of Alternative Toxicological Methods (NICEATM). NIH Publication No.: 07-4517. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_tmer.htm]

(9)

ICCVAM. (2006). Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe Irritants: Bovine Corneal Opacity and Permeability Test Method. NIH Publication No.: 06-4512. Research Triangle Park: National Toxicology Program. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_ice.htm]

(10)

INVITTOX (1999). Protocol 124: Bovine Corneal Opacity and Permeability Assay – SOP of Microbiological Associates Ltd. Ispra, Italy: European Centre for the Validation of Alternative Methods (ECVAM).

(11)

Gautheron, P., Dukic, M., Alix, D. and Sina, J.F. (1992). Bovine corneal opacity and permeability test: An in vitro assay of ocular irritancy. Fundam. Appl. Toxicol. 18:442-449.

(12)

Siegel, J.D., Rhinehart, E., Jackson, M., Chiarello, L., and the Healthcare Infection Control Practices Advisory Committee (2007). Guideline for Isolation Precautions: Preventing Transmission of Infectious Agents in Healthcare Settings. Available:

[http://www.cdc.gov/ncidod/dhqp/pdf].

(13)

Maurer, J.K., Parker, R.D. and Jester, J.V. (2002). Extent of corneal injury as the mechanistic basis for ocular irritation: key findings and recommendations for the development of alternative assays. Reg. Tox. Pharmacol. 36:106-117.

(14)

Doughty, M.J., Petrou, S. and Macmillan, H. (1995). Anatomy and morphology of the cornea of bovine eyes from a slaughterhouse. Can. J. Zool. 73:2159-2165.

(15)

Collee, J. and Bradley, R. (1997). BSE: A decade on - Part I. The Lancet 349: 636-641.

(16)

Sina, J.F., Galer, D.M., Sussman, R.S., Gautheron, P.D., Sargent, E.V., Leong, B., Shah, P.V., Curren, R.D., and Miller, K. (1995). A collaborative evaluation of seven alternatives to the Draize eye irritation test using pharmaceutical intermediates. Fundam Appl Toxicol 26:20-31.

(17)

ICCVAM (2006). Background review document, Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe Irritants: Bovine Corneal Opacity and Permeability (BCOP) Test Method. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_bcop.htm]

(18)

ICCVAM (2006). Background review document, Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe Irritants: Isolated Chicken Eye (ICE) Test Method. Na voljo:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_bcop.htm]

Dodatek 1

OPREDELITVE

Natančnost: stopnja ujemanja testnih rezultatov s priznanimi referenčnimi vrednostmi. Je merilo učinkovitosti testne metode in eden od vidikov „ustreznosti“. Ta izraz in izraz „skladnost“ se pogosto izmenično uporabljata in pomenita delež pravilnih rezultatov testne metode.

Primerjalna snov: snov, ki se uporablja kot standard za primerjavo s testno snovjo. Primerjalna snov mora imeti naslednje lastnosti: (i) trajen in zanesljiv vir; (ii) strukturno in funkcijsko podobnost z razredom testiranih snovi; (ii) znane fizikalne/kemijske lastnosti; (iv) spremni podatki o znanih učinkih in (v) znana potenca v razponu želene reakcije.

Roženica: prozoren sprednji del zrkla, ki pokriva šarenico in zenico ter skozi katerega vstopa svetloba.

Motnjava roženice: merjenje stopnje motnjave roženice po izpostavljenosti testni snovi. Povečana motnjava roženice pomeni, da je roženica poškodovana. Motnjava se lahko ocenjuje subjektivno kot pri Dreizovem testu na očeh zajcev ali objektivno z inštrumentom, kot je „opacitometer“.

Prepustnost roženice: kvantitativna vrednost poškodovanega epitelija roženice, izmerjena z določanjem količine barvila natrijevega fluoresceina, ki prodre skozi vse celične plasti roženice.

EPA kategorija 1: jedka snov (ireverzibilno uničenje očesnega tkiva), ki poškoduje ali draži roženico več kot 21 dni (1).

EU kategorija R41: poškodba očesnega tkiva ali resno fizično poslabšanje vida po aplikaciji testne snovi na sprednjo površino očesa, ki po 21 dneh aplikacije ni popolnoma reverzibilna (2).

Delež lažno negativnih rezultatov: delež vseh pozitivnih snovi, ki jih testna metoda prikaže kot lažno negativne. To je eden od kazalnikov učinkovitosti testne metode.

Delež lažno pozitivnih rezultatov: delež vseh negativnih snovi, ki jih testna metoda prikaže kot lažno negativne. To je eden od kazalnikov učinkovitosti testne metode.

GHS (Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij): sistem za razvrščanje kemikalij (snovi in zmesi) s pomočjo standardiziranih vrst in stopenj fizikalnih, zdravstvenih in okoljskih nevarnosti ter za označevanje z npr. piktogrami, opozorilnimi besedami, izjavami o nevarnosti, varnostnimi izjavami in varnostnimi listi z namenom razširjanja informacij o škodljivih učinkih kemikalij ter s tem zaščite ljudi (vključno z delodajalci, delavci, prevozniki, potrošniki in reševalci) in okolja (3).

GHS kategorija 1: poškodba očesnega tkiva ali resno fizično poslabšanje vida po aplikaciji testne snovi na sprednjo površino očesa, ki po 21 dneh aplikacije ni popolnoma reverzibilna (3).

Nevarnost: neločljiva lastnost snovi ali stanja, ki lahko ob izpostavljenosti tej snovi škodljivo učinkuje na organizem, sistem ali (pod)populacijo.

Vrednost draženja in vitro (IVIS): empirično izpeljana formula, ki se uporablja pri testu BCOP, pri kateri se povprečne vrednosti motnjave in prepustnosti za vsako testno skupino združijo v eno samo vrednost in vitro za vsako testno skupino. IVIS = povprečna vrednost motnjave + (15 x povprečna vrednost prepustnosti).

Negativna kontrola: netestirani dvojnik, ki vsebuje vse komponente testnega sistema. Ta vzorec se obdela z vzorci, testiranimi s testno snovjo, in drugimi kontrolnimi vzorci, da se ugotovi, ali topilo reagira s testnim sistemom.

Nedražilna snov: snovi, ki niso razvrščene v EPA kategorije I, II ali III; EU kategoriji R41 ali R36 ali GHS kategorije 1, 2A ali 2B dražilnih snovi za oči.

Jedka snovi za oči: (a) snov, ki povzroča ireverzibilno poškodbo očesnega tkiva; (b) snovi, ki so razvrščene v GHS kategorijo 1, EPA kategorijo I ali EU kategorijo R41 dražilnih snovi za oči (1) (2) (3).

Dražilna snov za oči: (a) snov, ki po aplikaciji na sprednjo površino očesa povzroči reverzibilno poškodbo očesa; (b) snovi, ki so razvrščene v EPA kategoriji II ali III, EU kategorijo R36 ali GHS kategoriji 2A ali 2B dražilnih snovi za oči (1) (2) (3).

Zelo dražilna snov za oči: (a) snov, ki po aplikaciji na sprednjo površino očesa povzroči poškodbo tkiva, ki po 21 dneh po aplikaciji ne izgine oziroma resno fizično poslabša vid; (b) snovi, ki so razvrščene v GHS kategorijo 1, EPA kategorijo I ali EU kategorijo R41 dražilnih snovi za oči (1) (2) (3).

Opacitometer: inštrument za merjenje motnjave roženice, ki kvantitativno ocenjuje prenos svetlobe skozi roženico. Navadno ima dva dela, ki imata vsak svoj vir svetlobe in fotocelico. En del se uporablja za testirano roženico, drugi za kalibriranje in nastavitev inštrumenta na vrednost nič. Svetloba halogene svetilke se skozi kontrolni del (prazen del brez okenc ali tekočine) usmeri v fotocelico in primerja s svetlobo, usmerjeno v fotocelico skozi testni del, v katerem je del z roženico. Primerja se razlika v preneseni svetlobi iz fotocelic, na digitalnem ekranu pa se prikaže numerična vrednost motnjave.

Pozitivna kontrola: dvojnik, ki vsebuje vse komponente testnega sistema in se testira s snovjo, za katero je znano, da sproži pozitivno reakcijo. Da se zagotovi, da se odkloni pri reakciji pozitivne kontrole ocenjujejo v daljšem časovnem obdobju, stopnja reakcije ne sme biti prevelika.

Zanesljivost: stopnja reproduktivnosti testne metode v laboratorijih in med njimi v določenem časovnem obdobju pri uporabi istega protokola. Oceni se z izračunom laboratorijske in medlaboratorijske reproduktivnosti in ponovljivosti.

Kontrola s topilom/vehiklom: netestirani vzorec, ki vsebuje vse komponente testnega sistema, vključno s topilom ali vehiklom, ki se obdela z vzorci, testiranimi s testno snovjo, in drugimi kontrolnimi vzorci, da se določi izhodiščna reakcija za vzorce, testirane s testno snovjo in raztopljene v istem topilu ali vehiklu. Pri testiranju s primerjalno negativno kontrolo ta vzorec tudi pokaže, ali topilo oziroma vehikel reagira s testnim sistemom.

Stopenjsko testiranje: stopenjska testna strategija, pri kateri se v posebnem vrstnem redu pregledajo vse informacije o testni snovi, pri čemer se na vsaki stopnji uporabi teža dokazov, da se določi, ali je na voljo dovolj informacij za razvrstitev snovi med nevarne snovi, preden se preide na naslednjo stopnjo. Če se lahko na podlagi razpoložljivih informacij določi potencialno draženje snovi, dodatno testiranje ni potrebno. Če na podlagi razpoložljivih informacij potencialnega draženja testne snovi ni mogoče določiti, se opravi postopno sekvenčno testiranje na živalih, dokler ni mogoča jasna razvrstitev.

Validirana testna metoda: testna metoda, za katero sta bili na podlagi validacijskih študij določeni primernost (vključno z natančnostjo) in zanesljivost za določen namen. Treba je opozoriti, da natančnost in zanesljivost validirane testne metode nista nujno zadostni, da bi bili sprejemljivi za predlagani namen.

Teža dokazov: proces preučevanja prednosti in slabosti različnih informacij z namenom sprejetja zaključka o potencialni nevarnosti snovi in njegovi utemeljitvi.

Dodatek 2

Snovi za preverjanje usposobljenosti za testno metodo BCOP

Preden lahko začnejo laboratoriji redno uporabljati testno metodo, ki izpolnjuje zahteve te testne metode, morajo dokazati tehnično usposobljenost tako, da deset priporočenih snovi iz tabele 1 pravilno razvrstijo glede na njihov dražilni učinek na oči. Te snovi so bile izbrane, ker predstavljajo razpon reakcij lokalnega draženja/razjedanja očesa, ki temelji na rezultatih testa in vivo na očeh zajcev (TG 405) (tj. kategorije 1, 2A, 2B ali snovi, ki niso razvrščene in označene v skladu z UN GHS (3) (7)). Vendar se lahko zaradi validirane primernosti teh preskusov (tj. izključno za določevanje jedkih in zelo dražilnih snovi za oči) usposobljenost dokaže samo z dvema testnima rezultatoma, na podlagi katerih je mogoča razvrstitev (jedka/zelo dražilna snov ali nejedka/nedražilna snov). Druga merila za izbor snovi so bila, da so te dostopne na trgu, da so na voljo visokokakovostni referenčni podatki in vivo in visokokakovostni podatki, pridobljeni z dvema metodama in vitro, za kateri se pripravljajo smernice. Zaradi tega so bile dražilne snovi izbrane iz priporočenega seznama ICCVAM, ki vsebuje 122 referenčnih snovi za validacijo testnih metod in vitro za ugotavljanje toksičnosti za oči (glej dodatek H: ICCVAM - Priporočene referenčne snovi) (5). Referenčni podatki so zbrani v dokumentih ICCVAM o pregledu ozadja testne metode BCOP in testne metode ICE na izoliranih očeh piščancev (17) (18).

Tabela 1

Priporočene snovi za ugotavljanje tehnične usposobljenosti za BCOP

Snov

Št. CAS

Kemijski (1) razred

Fizikalna oblika

Razvrstitev in vivo  (2)

Razvrstitev in vitro  (3)

benzalkonijev klorid (5 %)

8001-54-5

onijska spojina

tekoča

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

klorheksidin

55-56-1

amin, amidin

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

dibenzoil-L-vinska kislina

2743-38-6

karboksilna kislina, ester

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

imidazol

288-32-4

heterociklična spojina

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

trikloroocetna kislina (30 %)

76-03-9

karboksilna kislina

tekoča

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

2,6-diklorobenzoil klorid

4659-45-4

kislinski halid

tekoča

kategorija 2A

nejedka/lažje dražilna snov

etil-2-metil acetoacetat

609-14-3

keton, ester

tekoča

kategorija 2B

nejedka/lažje dražilna snov

amonijev nitrat

6484-52-2

anorganska sol

trdna

kategorija 2A

nejedka/lažje dražilna snov

glicerol

56-81-5

alkohol

tekoča

ni oznake

nejedka/lažje dražilna snov

n-heksan

110-54-3

ogljikovodik

(acikličen)

tekoča

ni oznake

nejedka/lažje dražilna snov

Kratice: št. CAS = registrska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS)

Dodatek 3

DRŽALO ZA ROŽENICO ZA DOLOČANJE BCOP

1.

Držala za roženico za BCOP so narejena iz intertnega materiala (npr. polipropilena). Sestavljena so iz dveh polovic (sprednjega in zadnjega dela) in dveh podobnih cilindričnih notranjih posodic. Prostornina vsake posodice je 5 mL in se konča s steklenim okencem, skozi katerega se beležijo vrednosti motnjave. Premer notranjih posodic je 1,7 cm, globina pa 2,2 cm (4). Tesnilni obroček na zadnjem delu držala preprečuje uhajanje. Roženice se z endotelno stranjo navzdol položijo na tesnilni obroček zadnjega dela držala, sprednji del držala pa se položi na epitelno stran roženice. Oba dela držala sta pritrjena s tremi vijaki iz nerjavečega materiala na zunanjih robovih vsakega dela. Na koncu vsakega dela držala je stekleno okence, ki se lahko odstrani za lažji dostop do roženice. Med steklenim okencem in delom držala je tesnilni obroček, ki preprečuje uhajanje. Skozi luknjici na vrhu vsakega dela držala se vnašajo in odstranjujejo medij in testne snovi. Med testiranjem in inkubacijo sta oba dela držala zaprta z gumijastimi čepki.

Image

OPACITOMETER

2.

Opacitometer je naprava, ki meri prenos svetlobe. Svetloba halogene svetilke se skozi kontrolni del (prazen del brez okenc ali tekočine) usmeri v fotocelico in primerja s svetlobo, usmerjeno v fotocelico skozi testni del, v katerem je del z roženico. Nato se primerja razlika v svetlobi, ki se prenese iz fotocelic, na digitalnem ekranu pa se prikaže numerična vrednost motnjave. Enote motnjave so že določene.

3.

Opacitometer naj bi prek izmerjenih vrednosti motnjave zagotovil linearno reakcijo, ki ustreza mejnim vrednostim, ki se uporabljajo v različnih sistemih za razvrščanje, opisanih v modelu za prognosticiranje (tj. do mejne vrednosti, ki določa jedkost/močno dražilnost). Da bodo izmerjene vrednosti do 75–80 enot motnjave linearne in natančne, je treba opacitometer kalibrirati s kalibratorji. Kalibratorji (neprepustne poliesterske folije) se namestijo v kalibracijski del (del za roženico, zasnovan posebej za kalibratorje) in beležijo na opacitometru. Kalibracijski del je zasnovan tako, da je oddaljenost kalibratorjev med svetlobo in fotocelico približno enaka kot oddaljenost roženic med merjenjem prepustnosti. Opacitometer se najprej kalibrira na 0 enot motnjave, pri čemer se uporablja kalibracijski del brez kalibratorja. Nato se tri različni kalibratorji en za drugim namestijo v kalibracijski del ter se meri prepustnost. Kalibratorji 1, 2 in 3 naj bi zagotovili vrednosti prepustnosti, ki ustrezajo vnaprej določenim vrednostim 75, 150 oziroma 225 enot motnjave ± 5 %.

B. 48   TESTNA METODA NA IZOLIRANIH OČEH PIŠČANCEV ZA UGOTAVLJANJE JEDKIH IN ZELO DRAŽILNIH SNOVI ZA OČI (ICE)

UVOD

1.

Testna metoda na izoliranih očeh piščancev (ICE) je testna metoda in vitro, ki se pod določenimi pogoji in z določenimi omejitvami uporablja za razvrščanje snovi in zmesi med ‚jedke in zelo dražilne za oči‘ (1) (2) (3). V tej testni metodi so zelo dražilne snovi tiste snovi, ki povzročajo poškodbe oči, ki se pri zajcu ohranijo najmanj 21 dni po aplikaciji. Čeprav testa in vivo na očeh zajcev ne more nadomestiti popolnoma, se test ICE priporoča kot del stopenjske testne strategije za regulativno razvrščanje in označevanje za posebna področja uporabe (4) (5). Testne snovi in zmesi (6), ki v tem preskusu dajo pozitiven rezultat, se lahko razvrstijo med jedke ali zelo dražilne snovi za oči, ne da bi bilo potrebno opraviti dodatno testiranje na zajcih. Snov z negativnim rezultatom testa bi bilo treba testirati na zajcih s pomočjo sekvenčne testne strategije, ki je določena v preskusni smernici OECD 405 (7) (poglavje B. 5 te priloge).

2.

V tej testni metodi so opisani postopki za oceno potencialne jedkosti in močne dražilnosti testne snovi za oči glede na njeno sposobnost, da v izoliranem očesu piščanca povzroča toksičnost. Toksični učinki na roženico se merijo z: (i) kvalitativnim ocenjevanjem motnjave, (ii) kvalitativnim ocenjevanjem poškodbe epitelija po aplikaciji fluoresceina (zadrževanje fluoresceina), (iii) kvantitativnim ocenjevanjem povečane debeline (nabreklosti) in (iv) kvantitativnim ocenjevanjem makroskopske morfološke poškodbe na površini. Motnjava roženice, nabreklost in ocenjevanje poškodb po izpostavljenosti testni snovi se najprej ocenijo posamično in nato združijo, da se lahko določi stopnja dražilnosti očesa.

3.

S testno metodo ICE so bile testirane tudi dražilne snovi, ki povzročajo poškodbe oči, ki izginejo v manj kot 21 dneh, in nedražilne snovi. Vendar natančnost in zanesljivost testne metode ICE pri snoveh iz teh dveh kategorij nista bili ocenjeni formalno.

4.

Opredelitve so navedene v dodatku 1.

ZAČETNI POMISLEKI IN OMEJITVE

5.

Ta testna metoda temelji na protokolu (8) testne metode ICE Medagencijskega usklajevalnega odbora za validacijo alternativnih metod (ICCVAM), ki je bil pripravljen po mednarodni študiji o validaciji (4)(5)(9), pri kateri so sodelovali Evropski center za validacijo alternativnih metod (ECVAM), Japonski center za validacijo alternativnih metod (JaCVAM) ter Oddelek za toksikologijo in uporabno farmakologijo nizozemskega Inštituta za raziskave TNO. Protokol temelji na informacijah iz objavljenih protokolov ter protokolu, ki ga uporablja TNO (10) (11) (12) (13) (14).

6.

Opredeljene omejitve za to testno metodo temeljijo na visokem številu lažno pozitivnih rezultatov za alkohole ter visokem številu lažno negativnih rezultatov za trdne in površinsko aktivne snovi (glej točko 47) (4). Če se snovi iz teh kemijskih in fizikalnih razredov izključijo iz podatkovne zbirke, se natančnost ICE v sistemih za razvrščanje EU, EPA in GHS bistveno izboljša (4). Pri tem preskusu (tj. za ugotavljanje izključno jedkih in zelo dražilnih snovi za oči) lažno negativni rezultati niso kritični, saj bi se take snovi nato preskušale na zajcih ali, odvisno od regulativnih zahtev, z drugimi ustrezno potrjenimi testi in vitro, pri katerih se uporablja sekvenčna testna strategija, ki temelji na teži dokazov. Poleg tega nekaterih kemijskih ali proizvodnih razredov (npr. zmesi) s trenutno validacijsko podatkovno zbirko ni bilo mogoče ustrezno oceniti. Vendar pa bi lahko preskuševalci to testno metodo uporabili pri vseh vrstah testnega materiala (tudi pri zmeseh), pri čemer bi bil pozitiven rezultat sprejemljiv kot indikator za jedko ali zelo dražilno snov za oči. Pozitivne rezultate, pridobljene z uporabo alkoholov, je treba razlagati previdno, saj obstaja tveganje, da so vanje vključeni tudi lažno pozitivni rezultati

7.

Pri vseh postopkih na očesih piščancev je treba upoštevati veljavna pravila in postopke testnega urada o ravnanju s človeškim ali živalskim materialom, kamor spadajo med drugim tudi tkiva in tkivne tekočine. Priporočajo se splošni previdnostni ukrepi za laboratorije (15).

8.

Čeprav testna metoda upošteva nekatere učinke na očesa, ocenjene s testno metodo za ugotavljanje dražilnih snovi na očeh zajcev, in do določene mere tudi njihovo resnost, je kljub temu omejena, saj ne upošteva poškodb veznice in šarenice. Čeprav tudi same reverzibilnosti poškodb roženice s testom ICE ni mogoče oceniti, je bilo na podlagi študij na očeh zajcev kljub temu predlagano, da se oceni prvotna globina poškodbe roženice ter tako razlikuje med ireverzibilnimi in reverzibilnimi učinki (16). Treba je tudi opozoriti, da s testno metodo ICE ni mogoče oceniti potencialne sistemske toksičnosti, povezane z izpostavljenostjo oči.

9.

Trenutno potekajo prizadevanja za nadaljnjo karakterizacijo uporabnosti in omejitev testne metode ICE za ugotavljanje lažje dražilnih in nedražilnih snovi (glej tudi točko 48). Uporabnikom se priporoča, da organizacijam za validacijo zagotovijo vzorce in/ali podatke za uradno oceno morebitnih prihodnjih uporab testne metode ICE, vključno za ugotavljanje lažje dražilnih ali nedražilnih snovi za oči.

10.

Laboratoriji, ki ta preskus opravljajo prvič, morajo uporabiti kemikalije za preverjanje usposobljenosti iz dodatka 2. Te kemikalije uporabijo, da dokažejo, da so tehnično sposobni izvajati testno metodo ICE, preden podatke o testu ICE predložijo za regulativno razvrstitev nevarnosti.

NAČELO TESTA

11.

Testna metoda ICE je organotipski model, ki zagotavlja kratkoročno ohranjanje piščančjega očesa v in vitro. Pri tej testni metodi se poškodba, ki jo povzroči testna snov, oceni tako, da se določijo nabreklost roženice, njena prepustnost in zadrževanje fluorosceina. Medtem ko se zadnja parametra ocenjujeta kvalitativno, je treba nabreklost roženice oceniti kvantitativno. Vsaka meritev se pretvori v kvantitativen rezultat, ki se uporabi za izračun splošnega indeksa dražilnosti, ali pa se ji dodeli kvalitativna kategorija, ki se uporablja za razred jedkosti in močne dražilnosti za oči in vitro. Oba rezultata se lahko nato uporabita za predvidevanje jedkosti in močne dražilnosti testne snovi za oči in vivo (glej merila za odločanje).

Izvor in starost oči piščancev

12.

Za ta preskus se običajno uporabljajo oči piščancev, ki so bili zaklani v klavnicah in namenjeni za človeško prehrano, kar pomeni, da poskusne živali niso potrebne. Uporabljajo se samo oči zdravih živali, primernih za vstop v prehransko verigo

13.

Čeprav kontrolirana študija za ocenjevanje najprimernejše starosti piščancev ni bila opravljena, se pri tej testni metodi uporabljajo mladi piščanci, ki so bili zaklani v klavnicah (tj. piščanci, stari približno sedem tednov in težki od 1,5–2,5 kg).

Odvzem in prevoz oči v laboratorij

14.

Glave se odstranijo neposredno po omamljanju piščancev, običajno z električnim šokom, in po izkrvavitvi zaradi prereza vratu. Piščanci se morajo nahajati v bližini laboratorija, tako da se njihove glave iz klavnice v laboratorij pripeljejo dovolj hitro, da se njihovo stanje čim manj poslabša in/ali da ne pride do bakterijske okužbe. Čas med odvzemom oči in uporabo glav piščancev mora biti pri testni metodi ICE čim krajši (navadno dve uri) in ne sme vplivati na zanesljivost rezultatov preskusa. Ti temeljijo na merilih za izbor oči ter pozitivnih in negativnih kontrolnih reakcijah. Vsa očesa, uporabljena v preskusu, morajo pripadati isti skupini oči, odvzeti na določen dan.

15.

Ker se očesa secirajo v laboratoriju, se intaktne glave iz klavnice v laboratorij prepeljejo na sobni temperaturi v plastičnih posodah in navlažene s krpami, napojenimi z izotonično fiziološko raztopino.

Merila za izbor oči za test ICE

16.

Oči z močno izhodiščno obarvanostjo s fluoresceinom (tj. > 0,5) ali motno roženico (tj. > 0,5) po izolaciji se zavržejo.

17.

Vsaka testna skupina in primerjalna pozitivna kontrola sta sestavljeni iz najmanj treh oči. Za negativno kontrolo ali kontrolo s topilom (če se namesto fiziološke raztopine uporablja drugo topilo) se uporabi najmanj eno oko.

POSTOPEK

Priprava oči

18.

Skrbno se odstranijo veke, pri čemer je treba paziti, da se roženica ne poškoduje. Celovitost roženice se hitro oceni tako, da se na njeno površino za nekaj sekund aplicira kapljica 2-odstotnega (w/v) natrijevega fluoresceina, površina pa se nato spere z izotonično fiziološko raztopino. Oči, ki jim je bil dodan fluorescein, se nato osvetlijo s špranjsko svetilko, da se roženica ne bi poškodovala (tj. zadrževanje fluoresceina in motnjava roženice ≤ 0,5).

19.

Če je oko nepoškodovano, se izreže iz lobanje, pri čemer je treba paziti, da se roženica ne poškoduje. Zrklo se potegne iz očesne votline potegne tako, da se žmurka zagrabi s kirurškimi prijemalkami, očesne mišice pa se prerežejo z ukrivljenimi škarjami s topo konico. Tako se prepreči, da bi se roženica zaradi prevelikega tlaka poškodovala (tj. artefakti zaradi stisnjenja).

20.

Ko se oko odstrani iz očesne votline, se ga mora še vedno držati viden del vidnega živca. Po odstranitvi iz očesne votline se oko položi na vpojno podlago, nato pa se odrežeta žmurka in preostalo vezno tkivo.

21.

Izolirano oko se pritrdi v prijemalko iz nerjavečega materiala, pri čemer mora biti roženica v vodoravnem položaju. Prijemalka se nato prenese v komoro naprave za superfuzijo (16). Prijemalke je treba v napravi za superfuzijo namestiti tako, da je celotna roženica pokrita z izotonično fiziološko raztopino. Temperatura v komorah naprave za superfuzijo mora znašati 32 ± 1,5 °C. Dodatek 3 vsebuje diagram običajne naprave za superfuzijo z očesnimi prijemalkami, ki je na voljo na trgu, laboratoriji pa jo lahko izdelajo tudi sami. Naprava se lahko prilagodi potrebam posameznega laboratorija (tj. za sprejem različnega števila oči).

22.

V napravi za superfuzijo se oči še enkrat pregledajo s špranjsko svetilko, da se zagotovi, da se med seciranjem niso poškodovale. Pri tem se z nastavkom za merjenje globine na špranjski svetilki na apeksu roženice izmeri tudi debelina roženice. Oči z (i) vrednostjo zadržanega fluoresceina > 0,5; (ii) motnjavo roženice > 0,5; ali (iii) dodatnimi znaki poškodb je treba zamenjati. Za oči, ki se na podlagi teh meril ne zavržejo, velja, da se kljub temu zavržejo, če debelina roženice za več kot 10 % odstopa od povprečne vrednosti vseh oči. Uporabniki morajo upoštevati, da lahko špranjske svetilke pri različnih širinah špranje za debelino roženice dajo različne merilne vrednosti. Širino špranje je treba nastaviti na 0,095 mm.

23.

Po pregledu in izločitvi se oči dajo v inkubator za približno 45 do 60 minut, da se pred doziranjem ekvilibrirajo s testnim sistemom. Po ekvilibriranju se kot izhodiščna vrednost za debelino in motnjavo roženice zabeleži nična vrednost (tj. čas = 0). Vrednost fluoresceina, določena pri seciranju, se uporabi kot izhodiščna vrednost za končno točko.

Uporaba testne snovi

24.

Po meritvi z ničnimi referenčnimi vrednostmi se oko (in držalo) odvzame iz naprave za superfuzijo in da v vodoravni položaj, nato pa se na roženico aplicira testna snov.

25.

Tekoče testne snovi se običajno testirajo nerazredčene, lahko pa se po potrebi tudi razredčijo (tj. kot del koncepta študije). Najpogosteje se kot topilo pri razredčenih snoveh uporablja fiziološka raztopina. Pod kontrolnimi pogoji se lahko uporabljajo tudi druga topila, vendar je treba dokazati, da so primerna.

26.

Tekoče testne snovi se aplicirajo na roženico tako, da je s testno snovjo enakomerno pokrita celotna površina roženice; standardna prostornina je 0,03 mL.

27.

Če je mogoče, je treba trdne testne snovi čim bolj zdrobiti v terilnici s pestilom ali primerljivim orodjem za trenje. Prašek se aplicira na roženico tako, da je njena površina enakomerno pokrita s testno snovjo; standardna količina je 0,03 g.

28.

Testna snov (tekoča ali trdna) se pusti učinkovati 10 sekund, nato pa se spere z očesa s fiziološko raztopino (približno 20 mL) pri sobni temperaturi. Oko (in držalo) se nato ponovno da v napravo za superfuzijo v prvotnem pokončnem položaju.

Kontrolne snovi

29.

Vsak poskus vključuje primerjalno negativno kontrolo ali kontrolo s topilom/vehiklom ter pozitivne kontrole.

30.

Pri testiranju 100-odstotnih tekočin ali trdnih snovi se kot primerjalna negativna kontrola pri testni metodi ICE uporablja fiziološka raztopina, da se ugotovijo nespecifične spremembe testnega sistema in da preskusni pogoji ne povzročajo neustreznih dražilnih reakcij.

31.

Pri testiranju razredčenih tekočin se v testno metodo vključi primerjalna kontrolna skupina s topilom/vehiklom, da se ugotovijo nespecifične spremembe testnega sistema in da preskusni pogoji ne povzročajo dražilnih reakcij. Kot je navedeno v točki 25, se lahko uporablja samo topilo/vehikel, za katerega je dokazano, da nima škodljivih učinkov na testni sistem.

32.

Pri vsakem poskusu se kot primerjalna pozitivna kontrola vključi tudi znana dražilna snov za oči, da se zagotovi, da se sproži želena reakcija. Ker se pri tej testni metodi preskus ICE uporablja za ugotavljanje jedkih ali zelo dražilnih snovi, mora biti referenčna snov pri pozitivni kontroli snov, ki pri tej testni metodi povzroči močno reakcijo. Da se zagotovi, da se odkloni pri reakciji pozitivne kontrole ocenjujejo v daljšem časovnem obdobju, stopnja močne reakcije ne sme biti prevelika. Za pozitivno kontrolo je treba zbrati dovolj podatkov o in vitro, da se lahko izračuna statistično določen sprejemljiv razpon pozitivne kontrole. Če za določeno pozitivno kontrolo ni na voljo ustreznih podatkov o testni metodi ICE iz preteklosti, je treba opraviti študije, v katerih se bodo ti podatki zbrali.

33.

Primera pozitivnih kontrol za tekoče testne snovi sta 10-odstotna ocetna kislina ali 5-odstoten benzalkonijev klorid, primera pozitivnih kontrol za trdne testne snovi pa natrijev hidroksid in imidazol.

34.

Primerjalne snovi so primerne za ocenjevanje potencialnih dražilnih učinkov, ki jih imajo neznane kemikalije določenega kemijskega ali proizvodnega razreda na oči, ali za ocenjevanje relativnega potencialnega draženja dražilne snovi za oko v določenem razponu dražilnih učinkov.

Merjene končne točke

35.

Testirane roženice se ocenijo pred testiranjem in nato 30, 75, 120, 180 in 240 minut (± 5 minut) po spiranju, ki se opravi po testiranju. Ti časovni intervali omogočajo ustrezno število meritev med štiriurnim testiranjem in zagotavljajo dovolj časa, da se oči med posameznimi meritvami ustrezno pregledajo.

36.

Končne točke, ki se ocenijo, so motnjava roženice, nabreklost, zadrževanje fluoresceina in morfološki učinki (tj. luknjičast ali odstopljen epitelij). Vse končne točke razen zadrževanja fluoresceina (ki se določi pred testiranjem in 30 minut po izpostavljenosti testni snovi) se določijo pri vsakem navedenem časovnem intervalu.

37.

Priporoča se, da se motnjava roženice, zadrževanje fluoresceina, morfološki učinki in morebitni histopatološki izvidi fotografirajo.

38.

Po štiriurnem pregledu je treba oči hraniti v ustrezni fiksirni raztopini (tj. v nevtralnem formalinskem pufru), da se lahko po potrebi opravi histopatološki pregled.

39.

Nabreklost roženice se določi na podlagi debelin roženice, izmerjenih z optičnim pahimetrom na špranjski svetilki. Izrazi se v odstotkih in izračuna na podlagi izmerjenih debelin roženic s pomočjo naslednje formule:

Formula

40.

Povprečna nabreklost roženice vseh testnih oči, izražena v odstotkih, se izračuna v vseh časovnih intervalih. Na podlagi najvišje povprečne vrednosti nabreklosti roženice, ki je bila zabeležena v vseh časovnih intervalih, se za vsako testno snov določi skupna vrednost posamezne kategorije.

41.

Pri izračunu motnjave roženice se upošteva površina najbolj motne roženice. Povprečna motnjava roženice vseh testnih oči se izračuna v vseh časovnih intervalih. Na podlagi najvišje povprečne vrednosti motnjave roženice, ki je bila zabeležena v vseh časovnih obdobjih, se za vsako testno snov določi skupna vrednost za posamezno kategorijo (tabela 1).

Tabela 1

Motnjava roženice

Vrednost

Opažanja

0

roženica ni motna

0,5

roženica zelo malo motna

1

neostra in razpršena območja, deli šarenice dobro vidni

2

območje, ki prepušča svetlobo, dobro razpoznavno deli šarenice slabše vidni

3

zelo motna roženica; deli šarenice niso vidni; velikost zenice komaj razpoznavna

4

popolnoma motna roženica; šarenica ni vidna

42.

Povprečna vrednost zadržanega fluoresceina se pri vseh testnih očeh izračuna samo za 30-minutno časovno obdobje in se za vsako testno snov dodeli kot skupna vrednost za posamezno kategorijo (tabela 2).

Tabela 2

Zadrževanje fluoresceina

Vrednost

Opažanja

0

brez zadržanega fluoresceina

0,5

zelo malo zadržanega fluoresceina v posameznih celicah

1

posamezne celice z nekaj fluoresceina, razdrobljene na testiranem področju roženice

2

točkaste ali zlite celice z veliko fluoresceina

3

velika zlita področja roženice, v katerih se zadržuje fluorescein

43.

Morfološki učinki vključujejo ‚luknjičaste‘ epitelne celice roženice, ‚odstopljeni‘ epitelij, ‚kosmato‘ roženično površino in ‚prilepljeno‘ testno snov na roženico. Ta opažanja so lahko različno resna in se lahko pojavijo istočasno. Uvrščanje teh opažanj poteka subjektivno glede na razlago raziskovalca.

PODATKI IN POROČANJE

Ocenjevanje podatkov

44.

Rezultate za motnjavo in nabreklost roženice ter zadrževanje fluoresceina je treba oceniti ločeno, da se ustvari razred ICE za vsako končno točko. Razredi ICE za vsako končno točko se nato združijo, da se vsaka testna snov lahko razvrsti v razred dražilnosti.

Merila za odločanje

45.

Po oceni vsake končne točke se na podlagi vnaprej določenega razpona dodelijo razredi ICE. Debelina roženice (tabela 3), motnjava roženice (tabela 4) in zadrževanje fluoresceina (tabela 5) se razlagajo s pomočjo štirih razredov ICE po naslednjih lestvicah:

Tabela 3

Merila ICE za razvrstitev glede na debelino roženice

Povprečna nabreklost roženice (%) (5)

Razred ICE

0 do 5

I

> 5 do 12

II

> 12 do 18 (> 75 min po aplikaciji)

II

> 12 do 18 (≤ 75 min po aplikaciji)

III

> 18 do 26

III

> 26 do 32 (> 75 min po aplikaciji)

III

> 26 to 32 (≤ 75 min po aplikaciji)

IV

> 32

IV


Tabela 4

Merila ICE za razvrstitev motnjave roženice

Povprečna najvišja vrednost motnjave (6)

Razred ICE

0,0–0,5

I

0,6–1,5

II

1,6–2,5

III

2,6–4,0

IV


Tabela 5

Merila ICE za razvrstitev glede na povprečno vrednost zadržanega fluoresceina

Povprečna vrednost zadržanega fluoresceina po 30 minutah po aplikaciji (7)

Razred ICE

0,0–0,5

I

0,6–1,5

II

1,6–2,5

III

2,6–3,0

IV

46.

Splošni razred testne snovi za dražilnost in vitro se določi tako, da se za razrede dražilnosti, ki ustrezajo ugotovljenim kategorijam za nabreklost in motnjavo roženice ter zadrževanje fluoresceina, uporabi formula iz tabele 6.

Tabela 6

Splošna razvrstitev za dražilnost in vitro

Razvrstitev

Kombinacije treh končnih točk

jedka/zelo dražilna snov

3 × IV

2 × IV, 1 × III

2 × IV, 1 × II (8)

2 × IV, 1 × I (8)

motnjava roženice ≥ 3 pri 30 min (pri najmanj 2 očeh)

motnjava roženice 4 pri vsakem časovnem intervalu (pri najmanj 2 očeh)

močno odstopljen epitelij (pri najmanj enem očesu)

47.

Kot je navedeno v prvem odstavku, je treba testno snov, ki ni opredeljena kot jedka ali zelo dražilna za oči, zaradi razvrščanja in označevanja dodatno testirati. V primerjavi s podatki testne metode in vivo na očeh zajcev za določanje jedkih ali zelo dražilnih snovi za oči, razvrščenih po EPA (1), EU (2) ali GHS (3), je splošna natančnost testne metode ICE 83-odstotna (120/144) do 87-odstotna (134/154), delež lažno pozitivnih rezultatov 6-odstoten (7/122) do 8-odstoten (9/116) ter delež lažno negativnih rezultatov 41-odstoten (13/32) do 50-odstoten (15/30). Če se iz podatkovne zbirke izključijo snovi nekaterih kemijskih (npr. alkoholi, ketoni) ali fizikalnih razredov (npr. trdne snovi), je natančnost testa ICE po sistemih za razvrščanje EU, EPA in GHS 91-odstotna (75/82) do 92-odstotna (69/75), delež lažno pozitivnih rezultatov 5-odstoten (4/73) do 6-odstoten (4/70) ter delež lažno negativnih rezultatov 29-odstoten (2/7) do 33-odstoten (3/9) (4).

48.

Tudi če jedke ali zelo dražilne testne snovi za oči ni mogoče razvrstiti, so lahko podatki, pridobljeni s ICE in testom in vivo na očeh zajcev ali primerno validiranim testom in vitro, koristni za nadaljnje ocenjevanje primernosti in omejitev testne metode ICE za določanje nejedkih in ne zelo dražilnih snovi (smernice za uporabo testnih metod in vitro za ugotavljanje toksičnosti za oči se pripravljajo).

Merila za sprejemljivost študije

49.

Test se šteje za sprejemljivega, če dajo primerjalne negativne kontrole s vehiklom/topilom in primerjalne pozitivne kontrole za dražilnost vrednosti, ki spadajo v razrede nedražilnih snovi oziroma razrede zelo dražilnih/jedkih snovi.

Poročilo o testu

50.

V poročilu o testu je treba navesti naslednje informacije (če so pomembne za izvedbo študije):

testne in kontrolne snovi

 

kemijska imena in strukturno ime Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), ki jim sledijo druga imena, če so znana;

 

registrska številka CAS (RN), če je znana;

 

čistost in sestava snovi ali zmesi (v težnostnih odstotkih), če so te informacije na voljo;

 

fizikalno-kemijske lastnosti, pomembne za izvedbo študije, npr. fizikalno stanje, pH vrednost, stabilnost, kemijski razred, topnost v vodi;

 

obdelava testnih/kontrolnih snovi pred testiranjem, če je pomembna (npr. segrevanje, mletje);

 

stabilnost, če je znana.

podatki o naročniku in testnem laboratoriju

 

ime in naslov naročnika, testnega laboratorija in vodje študije;

 

podatki o viru oči (tj. obrat, v katerem so bili odvzeti);

 

pogoji za hrambo in prevoz oči (tj. dan in čas odvzema oči, čas pred prvim testiranjem, prevozna sredstva in temperaturni pogoji, morebitno uporabljeni antibiotiki);

 

posebne lastnosti živali, katerim so bili odvzete oči, če so znane (tj. starost, spol, teža živali donatorke).

utemeljitev testne metode in uporabljenega protokola

celovitost testne metode

postopek za zagotavljanje celovitosti (tj. natančnosti in zanesljivosti) testne metode v daljšem časovnem obdobju (npr. redno testiranje snovi za ugotavljanje sposobnosti, uporaba podatkov o negativni in pozitivni kontroli iz preteklih testov).

merila za sprejemljivost testa

sprejemljiva primerjalna pozitivna in negativna kontrola na podlagi podatkov iz preteklih testov.

testni pogoji

 

opis uporabljenega testnega sistema;

 

vrsta uporabljene špranjske svetilke (tj. model);

 

nastavitve inštrumentov za uporabljeno špranjsko svetilko;

 

podatki o uporabljenih očeh piščancev, vključno z izjavami o njihovi kakovosti;

 

podrobnosti o uporabljenem testnem postopku;

 

uporabljene koncentracije testne snovi;

 

opis vseh sprememb testnega postopka;

 

sklic na podatke o modelu iz preteklih testov (tj. negativna in pozitivna kontrola, snovi za preverjanje sposobnosti; ugotavljanje sposobnosti, primerjalne snovi);

 

opis uporabljenih meril za ocenjevanje.

rezultati

 

opis drugih opaženih učinkov;

 

po potrebi slike oči;

razprava o rezultatih

sklepne ugotovitve

LITERATURA

(1)

U.S. EPA (1996). Label Review Manual: 2nd Edition. EPA737-B-96-001. Washington, DC: U.S. Environmental Protection Agency.

(2)

Regulation (EC) No 1272/2008 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2008 on classification, labelling and packaging of substances and mixtures, amending and repealing Directive 67/548/EEC and 1999/45/EC, and amending Regulation (EC) No. 1907/2006. OJ L 353, 31.12.2008, 1.

(3)

United nations (UN) (2007). Globally Harmonized System of Classification and Labelling of Chemicals (GHS), Second revised edition, UN New York and Geneva, 2007. Available at:

[http://www.unece.org/trans/danger/publi/ghs/ghs_rev02/02files_e.html]

(4)

ICCVAM (2007). Test Method Evaluation Report - In Vitro Ocular Toxicity Test Methods for Identifying Ocular Severe Irritants and Corrosives. Interagency Coordinating Committee on the Validation of Alternative Methods (ICCVAM) and the National Toxicology Program (NTP) Interagency Center for the Evaluation of Alternative Toxicological Methods (NICEATM). NIH Publication No.: 07-4517. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_tmer.htm]

(5)

ESAC (2007). Statement on the conclusion of the ICCVAM retrospective study on organotypic in vitro assays as screening tests to identify potential ocular corrosives and severe eye irritants. Available:

[http://ecvam.jrc.it/index.htm].

(6)

Regulation (EC) No 1907/2006 of the European Parliament and of the Council of 18 December 2006 concerning the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals (REACH), establishing a European Chemicals Agency, amending Directive 1999/45/EC and repealing Council Regulation (EEC) No 793/93 and Commission Regulation (EC) No 1488/94 as well as Council Directive 76/769/EEC and Commission Directives 91/155/EEC, 93/67/EEC, 93/105/EC and 2000/21/EC. OJ L 396, 30.12.2006, p.1.

(7)

OECD (2002). Test Guideline 405. OECD Guideline for Testing of Chemicals. Acute eye irritation/corrosion. Available:

[http://www.oecd.org/document/40/0, 2340, en_2649_34377_37051368_1_1_1_1,00.html]

(8)

ICCVAM (2007). ICCVAM Recommended ICE Test Method Protocol. In: ICCVAM Test Method Evaluation Report - In Vitro Ocular Toxicity Test Methods for Identifying Ocular Severe Irritants and Corrosives. Interagency Coordinating Committee on the Validation of Alternative Methods (ICCVAM) and the National Toxicology Program (NTP) Interagency Center for the Evaluation of Alternative Toxicological Methods (NICEATM). NIH Publication No.: 07-4517. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_tmer.htm]

(9)

ICCVAM. (2006). Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe Irritants: Isolated Chicken Eye Test Method. NIH Publication No.: 06-4513. Research Triangle Park: National Toxicology Program. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_ice.htm]

(10)

Prinsen, M.K. and Koëter, B.W.M. (1993). Justification of the enucleated eye test with eyes of slaughterhouse animals as an alternative to the Draize eye irritation test with rabbits. Fd. Chem. Toxicol. 31:69-76.

(11)

INVITTOX (1994). Protocol 80: Chicken enucleated eye test (CEET). Available:

[http://ecvam.jrc.it/index.htm].

(12)

Balls, M., Botham, P.A., Bruner, L.H. and Spielmann H. (1995). The EC/HO international validation study on alternatives to the Draize eye irritation test. Toxicol. In Vitro 9:871-929.

(13)

Prinsen, M.K. (1996). The chicken enucleated eye test (CEET): A practical (pre)screen for the assessment of eye irritation/corrosion potential of test materials. Food Chem. Toxicol. 34:291-296.

(14)

Chamberlain, M., Gad, S.C., Gautheron, P. and Prinsen, M.K. (1997). IRAG Working Group I: Organotypic models for the assessment/prediction of ocular irritation. Food Chem. Toxicol. 35:23-37.

(15)

Siegel, J.D., Rhinehart, E., Jackson, M., Chiarello, L., and the Healthcare Infection Control Practices Advisory Committee (2007). Guideline for Isolation Precautions: Preventing Transmission of Infectious Agents in Healthcare Settings. Available:

[http://www.cdc.gov/ncidod/dhqp/pdf/isolation2007.pdf].

(16)

Maurer, J.K., Parker, R.D. and Jester J.V. (2002). Extent of corneal injury as the mechanistic basis for ocular irritation: key findings and recommendations for the development of alternative assays. Reg. Tox. Pharmacol. 36:106-117.

(17)

Burton, A.B.G., M. York and R.S. Lawrence (1981). The in vitro assessment of severe irritants. Fd. Cosmet.- Toxicol.- 19, 471-480.

(18)

ICCVAM (2006). Background review document, Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe Irritants: Bovine Corneal Opacity and Permeability (BCOP) Test Method. Available:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_bcop.htm]

(19)

ICCVAM (2006). Background review document, Current Status of In Vitro Test Methods for Identifying Ocular Corrosives and Severe IrritantsIsolated Chicken Eye (ICE) Test Method. Na voljo:

[http://iccvam.niehs.nih.gov/methods/ocutox/ivocutox/ocu_brd_bcop.htm]

Dodatek 1

OPREDELITVE

Natančnost: stopnja ujemanja rezultatov testne metode s sprejetimi referenčnimi vrednostmi. Je merilo učinkovitosti testne metode in eden od vidikov „ustreznosti“. Ta izraz in izraz „skladnost“ se pogosto izmenično uporabljata in pomenita delež ustreznih rezultatov testne metode.

Primerjalna snov: snov, ki se uporablja kot standard za primerjavo s testno snovjo. Primerjalna snov mora imeti naslednje lastnosti: (i) trajen in zanesljiv vir; (ii) strukturno in funkcijsko podobnost z razredom testiranih snovi; (ii) znane fizikalne/kemijske lastnosti; (iv) spremni podatki o znanih učinkih in (v) znana potenca v razponu želene reakcije.

Roženica: prozoren sprednji del zrkla, ki pokriva šarenico in zenico ter skozi katerega vstopa svetloba.

Motnjava roženice: merjenje stopnje motnjave roženice po izpostavljenosti testni snovi. Povečana motnjava roženice pomeni, da je roženica poškodovana.

Nabreklost roženice: objektivno merjenje pri testu ICE, da se določi občutljivost roženice po aplikaciji testne snovi. Izrazi se v odstotkih in izračuna na podlagi izhodiščnih (vrednosti pred aplikacijo) izmerjenih vrednosti debelin roženice in debelin, zabeleženih v testu ICE v rednih časovnih intervalih po aplikaciji testnega materiala. Stopnja nabreklosti roženice je indikator za poškodbo roženice.

EPA kategorija 1: jedka snov (ireverzibilno uničenje očesnega tkiva), ki prizadene ali draži roženico več kot 21 dni (1).

EU kategorija R41: poškodba očesnega tkiva ali resno fizično poslabšanje vida po aplikaciji testne snovi na sprednjo površino očesa, ki po 21 dneh aplikacije ni popolnoma reverzibilna (2).

Delež lažno negativnih rezultatov: delež vseh pozitivnih snovi, ki jih testna metoda prikaže kot lažno negativne. To je eden od kazalnikov učinkovitosti testne metode.

Delež lažno pozitivnih rezultatov: delež vseh negativnih snovi, ki jih testna metoda prikaže kot lažno pozitivne. To je eden od kazalnikov učinkovitosti testne metode.

Zadrževanje fluoresceina: subjektivno merjenje pri testu ICE, s katerim se določi obseg zadržanega natrijevega fluoresceina v celicah epitelija po aplikaciji testne snovi. Obseg zadržanega fluoresceina je indikator za poškodbo roženičnega epitelija.

GHS (Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij): sistem za razvrščanje kemikalij (snovi in zmesi) s pomočjo standardiziranih vrst in stopenj fizikalnih, zdravstvenih in okoljskih nevarnosti ter za označevanje z npr. piktogrami, opozorilnimi besedami, izjavami o nevarnosti, varnostnimi izjavami in varnostnimi listi z namenom razširjanja informacij o škodljivih učinkih kemikalij ter s tem zaščite ljudi (vključno z delodajalci, delavci, prevozniki, potrošniki in reševalci) in okolja (3).

GHS kategorija 1: poškodba očesnega tkiva ali resno fizično poslabšanje vida po aplikaciji testne snovi na sprednjo površino očesa, ki po 21 dneh aplikacije ni popolnoma reverzibilna (3).

Nevarnost: neločljiva lastnost snovi ali stanja, ki lahko ob izpostavljenosti tej snovi škodljivo učinkuje na organizem, sistem ali (pod)populacijo.

Negativna kontrola: netestirani dvojnik, ki vsebuje vse komponente testnega sistema. Ta vzorec se obdela z vzorci, testiranimi s testno snovjo, ali drugimi kontrolnimi vzorci, da se ugotovi, ali topilo reagira s testnim sistemom.

Nedražilna snov: snovi, ki niso razvrščene v EPA kategorije I, II ali III; EU kategoriji R41 ali R36; ali GHS kategorije 1, 2A ali 2B dražilnih snovi za oči.

Jedka snovi za oči: (a) snov, ki povzroča ireverzibilno poškodbo očesnega tkiva; (b) snovi, ki so razvrščene v GHS kategorijo 1, EPA kategorijo I ali EU kategorijo R41 dražilnih snovi za oči (1) (2) (3).

Dražilna snov za oči: (a) snov, ki po aplikaciji na sprednjo površino očesa povzroča reverzibilno poškodbo očesa; (b) snovi, ki niso razvrščene v EPA kategorije I, II ali III; EU kategorija R36: ali GHS kategorijo 1, 2A ali 2B dražilnih snovi za oči.

Zelo dražilna snov za oči: (a) snov, ki po aplikaciji na sprednjo površino očesa povzroči poškodbo tkiva, ki po 21 dneh po aplikaciji ne izgine oziroma resno fizično poslabša vid; (b) snovi, ki so razvrščene v GHS kategorijo 1, EPA kategorijo I ali EU kategorijo R41 dražilnih snovi za oči (1) (2) (3).

Pozitivna kontrola: dvojnik, ki vsebuje vse komponente testnega sistema in se testira s snovjo, za katero je znano, da reagira pozitivno. Da se zagotovi, da se odkloni pri reakciji pozitivne kontrole ocenjujejo v daljšem časovnem obdobju, stopnja močne reakcije ne sme biti prevelika.

Zanesljivost: stopnja reproduktivnosti testne metode v laboratorijih in med njimi v določenem časovnem obdobju pri uporabi istega protokola. Oceni se z izračunom laboratorijske in medlaboratorijske reproduktivnosti in ponovljivosti.

Špranjska svetilka: inštrument, ki se uporablja za direktno preiskavo očesa in ki skupaj z binokularnim mikroskopom tvori stereomikroskop s pokončno sliko. Pri testni metodi ICE se ta inštrument uporablja za vpogled v sprednje strukture očesa piščanca ter za objektivno merjenje debeline roženice z nastavkom za merjenje globine.

Kontrola s topilom/vehiklom: netestirani vzorec, ki vsebuje vse komponente testnega sistema, vključno s topilom ali vehiklom, ki se obdela s kontrolnimi vzorci, testiranimi s testno snovjo, in drugimi kontrolnimi vzorci, da se določi izhodiščna reakcija za vzorce, testirane s testno snovjo in raztopljene v istem topilu ali vehiklu. Pri testiranju s primerjalno negativno kontrolo ta vzorec tudi pokaže, ali topilo oziroma vehikel reagira s testnim sistemom.

Stopenjsko testiranje: stopenjska testna strategija, pri kateri se v posebnem vrstnem redu pregledajo vse informacije o testni snovi, pri čemer se na vsaki stopnji uporabi teža dokazov, da se določi, ali je na voljo dovolj informacij za razvrstitev snovi med nevarne snovi, preden se preide na naslednjo stopnjo. Če se lahko na podlagi razpoložljivih informacij določi potencialno draženje snovi, dodatno testiranje ni potrebno. Če na podlagi razpoložljivih informacij potencialnega draženja testne snovi ni mogoče določiti, se opravi postopno sekvenčno testiranje na živalih, dokler ni mogoča jasna razvrstitev.

Validirana testna metoda: testna metoda, za katero sta bili na podlagi validacijskih študij določeni primernost (vključno z natančnostjo) in zanesljivost za določen namen. Treba je opozoriti, da natančnost in zanesljivost validirane testne metode nista nujno zadostni, da bi bili sprejemljivi za predlagani namen.

Teža dokazov: proces preučevanja prednosti in slabosti različnih informacij z namenom sprejetja zaključka o potencialni nevarnosti snovi in njegovi utemeljitvi.

Dodatek 2

KEMIKALIJE ZA PREVERJANJE SPOSOBNOSTI PRI TESTNI METODI ICE

Preden lahko začnejo laboratoriji redno uporabljati testno metodo, ki izpolnjuje zahteve te testne metode, morajo dokazati tehnično usposobljenost tako, da deset priporočenih snovi iz tabele 1 pravilno razvrstijo glede na njihov dražilni učinek na oči. Te snovi so bile izbrane, ker predstavljajo razpon reakcij lokalnega draženja/razjedanja očesa, ki temelji na rezultatih testa in vivo na očeh zajcev (TG 405) (kategorije 1, 2A, 2B ali snovi, ki niso razvrščene in označene v skladu z UN GHS (3) (7). Vendar se lahko zaradi validirane primernosti teh poskusov (tj. izključno za določevanje jedkih in zelo dražilnih snovi za oči) usposobljenost dokaže samo z dvema testnima rezultatoma, na podlagi katerih je mogoča razvrstitev (jedka/zelo dražilna snov ali nejedka/nedražilna snov). Druga merila za izbor snovi so bila, da so te dostopne na trgu, da so na voljo visokokakovostni referenčni podatki in vivo in visokokakovostni podatki, pridobljeni z dvema metodama in vitro, za kateri se pripravljajo smernice. Zaradi tega so bile dražilne snovi izbrane iz priporočenega seznama ICCVAM, ki vsebuje 122 referenčnih snovi za validacijo testnih metod in vitro za ugotavljanje toksičnosti za oči (glej dodatek H: Referenčni podatki so zbrani v dokumentih ICCVAM o pregledu ozadja testne metode BCOP in testne metode ICE na izoliranih očeh piščancev (18) (19).

Tabela 1

Priporočene snovi za ugotavljanje tehnične usposobljenosti za ICE

Kemikalija

Št. CAS

Kemijski razred (9)

Fizikalna oblika

Razvrstitev in vivo  (10)

Razvrstitev in vitro  (11)

benzalkonijev klorid (5 %)

8001-54-5

onijska spojina

tekoča

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

klorheksidin

55-56-1

amin, amidin

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

dibenzoil-L-vinska kislina

2743-38-6

karboksilna kislina, ester

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

imidazol

288-32-4

heterociklična spojina

trdna

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

trikloroocetna kislina (30 %)

76-03-9

karboksilna kislina

tekoča

kategorija 1

jedka/zelo dražilna snov

2,6-diklorobenzoil klorid

4659-45-4

kislinski halid

tekoča

kategorija 2A

nejedka/lažje dražilna snov

etil-2-metil acetoacetat

609-14-3

keton, ester

tekoča

kategorija 2B

nejedka/lažje dražilna snov

amonijev nitrat

6484-52-2

anorganska sol

trdna

kategorija 2A

nejedka/lažje dražilna snov

glicerol

56-81-5

alkohol

tekoča

ni oznake

nejedka/lažje dražilna snov

n-heksan

110-54-3

ogljikovodik

(acikličen)

tekoča

ni oznake

nejedka/lažje dražilna snov

Kratice: št. CAS = registrska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS).

Dodatek 3

Diagrami naprave za superfuzijo in prijemalk za oči pri ICE

(za dodaten generičen opis naprave za superfuzijo in prijemalke za oči glej Burton et al. (17))

Image


(1)  Kemijski razredi so bili dodeljeni za vsako testno snov s standardnim sistemom za razvrščanje, ki temelji na sistemu MeSH (na voljo na http//www.nlm.nih.gov/mesh).

(2)  Na podlagi rezultatov, pridobljenih s testom in vivo na očeh zajcev (OECD TG 405), in ob upoštevanju UN GHS (3)(7).

(3)  Na podlagi rezultatov BCOP in ICE.

(4)  Navedene dimenzije se nanašajo na držala za roženico, ki se uporabljajo pri kravah, starih od 12 do 60 mesecev. Za uporabo pri živalih, starih od šest do 12 mesecev, bi moralo biti držalo zasnovano tako, da bi bila prostornina vsakega dela 4 mL, premer obeh notranjih delov 1,5 cm in njuna globina 2,2 cm. Pri vsakem novo zasnovanem držalu za roženico je pomembno, da je razmerje med izpostavljeno površino roženice in prostornino zadnjega dela enako razmerju pri običajnih držalih za roženico. Tako se zagotovi, da se pravilno določijo vrednosti prepustnosti za izračun IVIS s predlagano formulo.

(5)  Vrednosti za nabreklost roženice so veljavne samo, če se merijo s špranjsko svetilko tipa Haag-Streit BP900 z napravo za merjenje globine št. I in nastavljeno širino špranje 9½, tj. 0,095 mm. Uporabniki morajo upoštevati, da lahko špranjske svetilke pri različnih širinah špranje dajo različne merilne vrednosti za debelino roženice.

(6)  Glej tabelo 1.

(7)  Glej tabelo 2.

(8)  manj pogoste kombinacije

(9)  Kemijski razredi so bili dodeljeni za vsako testno snov s standardnim sistemom za razvrščanje, ki temelji na sistemu MeSH (na voljo na http//www.nlm.nih.gov/mesh).

(10)  Na podlagi rezultatov, pridobljenih s testom in vivo na očeh zajcev (OECD TG 405), in ob upoštevanju UN GHS (3)(7).

(11)  Na podlagi rezultatov BCOP in ICE.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/39


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1153/2010

z dne 8. decembra 2010

o spremembi Uredbe (EU) št. 175/2010 glede podaljšanja obdobja uporabe ukrepov za nadzor povečanega pogina pacifiških ostrig (Crassostrea gigas)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (1) ter zlasti člena 41(3) in člena 61(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 175/2010 z dne 2. marca 2010 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede ukrepov za nadzor povečanega pogina ostrig vrste Crassostrea gigas v povezavi z odkrivanjem ostreidnega herpesvirusa 1 μvar (OsHV-1 μvar) (2) je bila sprejeta, da se zajezi širjenje bolezni, ki bi jo lahko povzročila virusna infekcija v pacifiških ostrigah (Crassostrea gigas) v Franciji, na Irskem in Kanalskih otokih.

(2)

Ker ni bilo jasno, ali je povečan pogin pacifiških ostrig (Crassostrea gigas) res povzročil navedeni virus, so bili navedeni ukrepi sprejeti začasno do 31. decembra 2010.

(3)

Povečano število poginov pacifiških ostrig (Crassostrea gigas) v povezavi z odkrivanjem OsHV-1 μvar je bilo mogoče opaziti tudi v letu 2010.

(4)

Pred ponovno obravnavo ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) št. 175/2010, je treba oceniti poročila o pridobljenih izkušnjah držav članic s programi za zgodnje odkrivanje OsHV-1 μvar in mnenje Evropske agencije za varnost hrane o vzrokih, ki bodo na voljo šele jeseni 2010.

(5)

Obdobje uporabe Uredbe (EU) št. 175/2010 je zato treba podaljšati do 30. aprila 2011. Navedeno uredbo je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V drugem odstavku člena 8 Uredbe (ES) št. 175/2010 se datum „31. decembra 2010“ nadomesti s „30. aprila 2011“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(2)  UL L 52, 3.3.2010, str. 1.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/40


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1154/2010

z dne 8. decembra 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne uvozne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor se izvaja v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene uporabe člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2007, 2008 in 2009 je treba spremeniti sprožitvene ravni za hruške, limone, jabolka in bučke.

(3)

Uredbo (ES) št. 1580/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.


PRILOGA

„PRILOGA XVII

DODATNE UVOZNE DAJATVE ODDELKA 2 POGLAVJA II NASLOVA IV

Brez poseganja v pravila za tolmačenje kombinirane nomenklature je treba poimenovanje blaga razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev v okviru te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Zaporedna številka

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Obdobje veljavnosti

Sprožitvene ravni (v tonah)

78.0015

0702 00 00

Paradižnik

Od 1. oktobra do 31. maja

1 215 717

78.0020

Od 1. junija do 30. septembra

966 474

78.0065

0707 00 05

Kumare

Od 1. maja do 31. oktobra

12 303

78.0075

Od 1. novembra do 30. aprila

33 447

78.0085

0709 90 80

Artičoke

Od 1. novembra do 30. junija

17 258

78.0100

0709 90 70

Bučke

Od 1. januarja do 31. decembra

57 955

78.0110

0805 10 20

Pomaranče

Od 1. decembra do 31. maja

368 535

78.0120

0805 20 10

Klementine

Od 1. novembra do konca februarja

175 110

78.0130

0805 20 30

0805 20 50

0805 20 70

0805 20 90

Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

Od 1. novembra do konca februarja

115 625

78.0155

0805 50 10

Limone

Od 1. junija do 31. decembra

329 872

78.0160

Od 1. januarja do 31. maja

120 619

78.0170

0806 10 10

Namizno grozdje

Od 21. julija do 20. novembra

146 510

78.0175

0808 10 80

Jabolka

Od 1. januarja do 31. avgusta

916 384

78.0180

Od 1. septembra do 31. decembra

95 396

78.0220

0808 20 50

Hruške

Od 1. januarja do 30. aprila

291 094

78.0235

Od 1. julija do 31. decembra

93 666

78.0250

0809 10 00

Marelice

Od 1. junija do 31. julija

49 314

78.0265

0809 20 95

Češnje razen višenj

Od 21. maja do 10. avgusta

90 511

78.0270

0809 30

Breskve, vključno z breskvami sorte brugnon in nektarinami

Od 11. junija do 30. septembra

6 867

78.0280

0809 40 05

Slive

Od 11. junija do 30. septembra

57 764“


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/42


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1155/2010

z dne 1. decembra 2010

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da se zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Sestavljen proizvod iz umetne češnjeve veje in električnih svetil z električnim transformatorjem. Sestavni deli so pritrjeni eden na drugega, tako da tvorijo skoraj neločljivo celoto.

Umetna veja je podobna naravnemu proizvodu (češnjevi veji s cvetovi) in je sestavljena iz različnih delov (rjavega papirja za vejice, žice za njihovo oporo, lepilnih trakov, s katerimi so te zlepljene skupaj, belega tekstilnega materiala za cvetne liste in majhnih plastičnih delov, ki držijo cvetove). Deli so zloženi skupaj, povezani in zlepljeni.

Na umetno vejo je pritrjena veriga električnih svetil s 60 mikro električnimi sijalkami. Sijalke predstavljajo pestiče cvetov. Zaradi majhnosti imajo sijalke le majhen osvetlitveni učinek. Električna napeljava verige svetil, na katero so pritrjene sijalke, je popolnoma skrita v vejo. Preostali, več metrov dolg električni kabel zapusti glavno vejo in se konča v električnem transformatorju.

Proizvod ni samostoječ in nima delov, ki bi omogočali obešanje. Namenjen je postavljanju v vazo.

(umetna češnjeva veja)

(Glej fotografije št. 654 A, B in C) (1)

6702 90 00

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature in besedilo oznak KN 6702 in 6702 90 00.

Proizvod je iz sestavnih delov v smislu splošnega pravila 3(b). Sestavljen je iz umetnega cvetja s tarifno številko 6702, električnih svetil s tarifno številko 9405 in električnega transformatorja s tarifno številko 8504. Električna svetila so vstavljena v umetno vejo s cvetjem, vse skupaj pa sestavlja neločljivo celoto (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k splošnemu pravilu 3(b), (IX)).

Zaradi objektivnih značilnosti (po videzu je običajno umetno cvetje; sijalke so zelo majhne in imajo le majhen osvetlitveni učinek) je proizvod namenjen predvsem postavitvi v vazo in okrasitvi prostorov kot umetno cvetje. Osvetlitev je le dodaten učinek, ki okrepi učinek okrasitve. Zato je umetna veja s cvetjem komponenta, ki daje proizvodu osnovni značaj (tj. proizvoda za okrasitev) v smislu splošnega pravila 3(b).

Proizvod se ne more uvrstiti kot svetilka pod tarifno številko 9405, saj ni namenjen predvsem osvetljevanju, na primer prostorov, in ni specializirana svetilka (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9405 (I), (1) in (3)).

Umetna veja s cvetjem je podobna naravnemu proizvodu (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 6702 (1)). Zato je treba izdelek uvrstiti pod tarifno številko 6702 kot „umetno cvetje“.


Image

Image

Image

654 A

654 B

654 C


(1)  Slika je samo informativne narave.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/45


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1156/2010

z dne 8. decembra 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

62,5

MA

84,4

MK

66,1

TR

141,6

ZZ

88,7

0707 00 05

EG

145,5

TR

75,2

ZZ

110,4

0709 90 70

MA

100,7

TR

112,6

ZZ

106,7

0805 10 20

AR

50,8

BR

57,8

CL

87,6

MA

57,1

PE

58,9

SZ

46,6

TR

58,3

ZA

50,9

ZW

48,4

ZZ

57,4

0805 20 10

MA

79,6

ZZ

79,6

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

IL

72,3

TR

67,4

ZZ

69,9

0805 50 10

TR

58,4

ZZ

58,4

0808 10 80

AU

187,9

CA

100,0

CN

95,3

MK

26,7

NZ

99,2

US

106,8

ZA

113,7

ZZ

104,2

0808 20 50

CN

77,6

US

112,9

ZA

143,3

ZZ

111,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/47


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA

z dne 25. februarja 2010

o določitvi sedeža Evropskega urada za podporo azilu

(2010/762/EU)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –

(1)

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 (1) Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu,

(2)

ker je treba določiti sedež Urada za podporo –

SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropski urad za podporo azilu ima sedež v Valetti Harbour-ju.

Člen 2

Ta sklep, začne veljati 18. junija 2010.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. februarja 2010

Za Svet

Predsednik

A. PÉREZ RUBALCABA


(1)  UL L 132, 29.5.2010, str. 11.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/48


SKLEP SVETA

z dne 6. decembra 2010

o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki

(2010/763/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Sklepa Sveta z dne 22. septembra 2009 o pooblastilu Komisiji, da v imenu Skupnosti začne pogajanja za sklenitev sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju s Salomonovimi otoki, je Skupnost v pogajanjih s Salomonovimi otoki dosegla Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki plovilom EU zagotavlja ribolovne možnosti v vodah, ki so glede ribištva pod suverenostjo ali jurisdikcijo Salomonovih otokov.

(2)

Kot rezultat navedenih pogajanj je bil 26. septembra 2009 parafiran nov Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju.

(3)

Na podlagi Sklepa Sveta 2010/397/EU (1) je bil Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki podpisan in se začasno uporablja od 9. oktobra 2009.

(4)

Sporazum bi bilo treba skleniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Salomonovimi otoki se odobri (2).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za predložitev uradnega obvestila iz člena 18 Sporazuma, s čimer se izrazi soglasje Unije, da je Sporazum zanjo zavezujoč (3).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 6. decembra 2010

Za Svet

Predsednica

J. MILQUET


(1)  UL L 190, 22.7.2010, str. 1.

(2)  Besedilo Sporazuma je bilo objavljeno v UL L 190, 22.7.2010, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.

(3)  Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo v Uradnem listu Evropske unije objavil generalni sekretariat Sveta.


9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/49


SKLEP KOMISIJE

z dne 8. decembra 2010

o sprejetju sklepa o financiranju za leto 2010 v okviru varnosti hrane

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 8620)

(2010/764/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in zlasti člena 75 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila), in zlasti člena 90 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), ter zlasti člena 66(1)(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 75 finančne uredbe in členom 90(1) izvedbenih pravil institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka iz proračuna Unije sprejme sklep o financiranju, ki določa bistvene elemente ukrepa, ki zahteva izdatke.

(2)

Za spremembo Uredbe (ES) št. 882/2004 so predvideni številni ukrepi, opisani v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju navedene uredbe (4), zlasti v povezavi s spremembo Direktive Sveta 96/23/ES (5) o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter za pregled pravil o financiranju uradnega nadzora (pristojbine za inšpekcijske preglede – členi 26 do 29 Uredbe (ES) št. 882/2004).

(3)

Za leto 2010 se načrtuje izvedba študij o oceni morebitnih učinkov različnih možnosti revizije obstoječe evropske zakonodaje o pristojbinah za inšpekcijske preglede in o nadzoru ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora.

(4)

Člen 66 Uredbe (ES) št. 882/2004 Komisijo pooblašča, da financira ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 882/2004, vključno z izvedbo študij.

(5)

Za izvedbo študij v zvezi z morebitno revizijo obstoječih pravil o nadzoru ostankov in pristojbinah za inšpekcijske preglede je primerno nameniti ustrezna finančna sredstva.

(6)

Ta sklep o financiranju lahko zajema tudi zamudne obresti na podlagi člena 83 finančne uredbe in člena 106(5) izvedbenih pravil.

(7)

Za uporabo tega sklepa je primerno opredeliti izraz „bistvena sprememba“ v smislu člena 90(4) izvedbenih pravil –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se izvedba študij v podporo reviziji obstoječih pravil o nadzoru ostankov in pristojbinah za inšpekcijske preglede. Ta sklep je sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe.

Člen 2

Največji prispevek, odobren s tem sklepom, znaša za izvajanje študij za pristojbine za inšpekcijske preglede 70 000 EUR, za nadzor ostankov pa 30 000 EUR ter se financira iz naslednje proračunske vrstice Splošnega proračuna Evropske unije za leto 2010:

proračunska vrstica št. 17 04 07 01.

Ta sredstva lahko krijejo tudi zamudne obresti.

Člen 3

Skupne spremembe odobrenih sredstev za posebne ukrepe, ki ne presegajo 20 % največjega prispevka, odobrenega s tem sklepom, se ne štejejo kot bistvene spremembe, če občutno ne vplivajo na naravo in cilj delovnega programa.

Odredbodajalec lahko take spremembe sprejme v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in načela sorazmernosti.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na imenovane odredbodajalce.

V Bruslju, 8. decembra 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  COM(2009) 334 konč.

(5)  UL L 125, 23.5.1996, str. 10.


PRILOGA

Pristojbine za inšpekcijske preglede in nadzor ostankov: v okviru trenutnega pregleda so potrebne posebne informacije in analiza o morebitnih učinkih različnih možnosti za spremembo, ki jih je opredelila Komisija. Zato bo sklenjena pogodba z zunanjim svetovalcem, ki bo zbral potrebne podatke in informacije. Predvideno je, da bodo rezultati na voljo z drugim četrtletjem leta 2011.


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

9.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 324/52


KODIFICIRANA RAZLIČICA POSLOVNIKA EVROPSKEGA EKONOMSKO-SOCIALNEGA ODBORA

Evropsko ekonomsko-socialni odbor je 14. julija 2010 sprejel kodificirano različico svojega poslovnika

Ta izdaja zajema:

poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, sprejet na plenarnem zasedanju 17. julija 2002 (UL L 268, 4.10.2002), ki je v skladu s členom 78 začel veljati 1. avgusta 2002,

in spremembe, vnesene na podlagi naslednjih aktov:

1.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. februarja 2003 (UL L 258, 10.10.2003),

2.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. marca 2004 (UL L 310, 7.10.2004),

3.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. julija 2006 (UL L 93, 3.4.2007),

4.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. marca 2008 (UL L 159, 20.6.2009),

5.

spremembe poslovnika Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010.

To izdajo je pripravil generalni sekretariat Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, vanjo pa so vključene različne spremembe, ki jih je sprejela plenarna skupščina Odbora.

Izvedbene določbe tega poslovnika, ki jih je v skladu z določbami člena 77(2a) sprejelo predsedstvo Odbora, so samostojen dokument.

PREAMBULA

1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor zagotavlja zastopanje različnih ekonomskih in socialnih komponent organizirane civilne družbe. Ustanovljen je bil z Rimsko pogodbo leta 1957 in je institucionalni svetovalni organ.

2.

Svetovalna naloga Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) omogoča njegovim članom in organizacijam, ki jih ti zastopajo, sodelovanje v postopku odločanja Evropske unije. Pri izmenjavi včasih povsem nasprotnih stališč in dialogu med člani sodelujejo ne le običajni socialni partnerji, torej delodajalci (I. skupina) in delojemalci (II. skupina), temveč tudi predstavniki drugih socialno-poklicnih interesov (III. skupina). Strokovnost, dialog in iskanje skupnih točk, ki iz tega izhajajo, lahko izboljšajo kakovost in verodostojnost političnega odločanja Evropske unije, saj evropskim državljanom olajšajo njegovo razumevanje in sprejemljivost ter prispevajo k preglednosti, ki je v demokraciji nujno potrebna.

3.

Odbor ima v okviru evropskih institucij posebno vlogo: je osrednji forum za zastopanje in razpravo organizirane civilne družbe in pomemben posrednik med njo in institucijami Evropske unije.

4.

Kot forum za dialog in s pripravljanjem mnenj EESO prispeva k boljšemu demokratičnem izražanju pri uveljavljanju Evropske unije, vključno v njenih odnosih z ekonomskimi in socialnimi skupinami tretjih držav, s tem pa pomaga razvijati pristno evropsko zavest.

5.

Da bi lahko uspešno izvajal svoje naloge, je Odbor 17. julija 2002 v skladu s členom 260(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel svoj poslovnik (1).

6.

Odbor je na plenarnem zasedanju 14. julija 2010 sprejel zadnjo kodificirano različico tega poslovnika.

NASLOV I

ORGANIZACIJA ODBORA

Poglavje I

KONSTITUIRANJE ODBORA

Člen 1

1.

Mandat Odbora traja pet let.

2.

Odbor po prenovi na vsakih pet let skliče njegov najstarejši član, po možnosti najpozneje mesec dni po tem, ko člani Odbora prejmejo uradno obvestilo Sveta o imenovanju.

Člen 2

1.

Organi Odbora so: skupščina, predsedstvo, predsednik in strokovne skupine.

2.

Odbor sestavljajo tri skupine, katerih sestavo in vlogo opredeljuje člen 27.

3.

Člani odbora niso vezani na nikakršna obvezna navodila. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, v splošnem interesu Evropske unije. Pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja seje in nazaj, uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije. To pomeni, da imajo pravico do prostega gibanja, osebne nedotakljivosti in imunitete.

Člen 2 a

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije:

a)

zastavo, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi;

b)

himno, ki izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna;

c)

geslo „Združena v raznolikosti“.

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih prireditvah.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slavnostnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

Poglavje II

PREDSEDSTVO

Člen 3

1.

Pri volitvah članov predsedstva je treba upoštevati celotno in geografsko uravnoteženost med skupinami, vsako državo članico mora zastopati vsaj en član in največ trije. Skupine se pogajajo in oblikujejo predlog za sestavo predsedstva, ki ga predložijo skupščini.

Predsedstvo sestavljajo:

a)

predsednik in dva podpredsednika,

b)

trije predsedniki skupin, izvoljeni v skladu z določbami člena 27,

c)

predsedniki strokovnih skupin,

d)

spremenljivo število članov, ki ne presega števila držav članic.

2.

Predsednika se izvoli izmenično izmed članov treh skupin.

3.

Predsednik in podpredsednika ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsednik v obdobju dveh let in pol, ki sledi njegovemu mandatu, ne more biti član predsedstva kot podpredsednik, predsednik skupine ali strokovne skupine.

4.

Podpredsednika sta izbrana izmed članov tistih dveh skupin, katerima ne pripada predsednik.

Člen 4

1.

Na prvi seji, sklicani v skladu s členom 1, ki ji predseduje najstarejši član, Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, dva podpredsednika, predsednike strokovnih skupin in ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, za obdobje dveh let in pol od datuma konstituiranja Odbora.

2.

Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo samo vprašanja, povezana s temi volitvami.

Člen 5

Sejo, na kateri se izvoli predsedstvo Odbora za zadnji dve leti in pol petletnega obdobja, skliče dotedanji predsednik. Seja, ki ji predseduje dotedanji predsednik, poteka na začetku plenarnega zasedanja v mesecu, ko se izteče mandat prvega predsedstva.

Člen 6

1.

Odbor lahko izmed svojih članov oblikuje pripravljalno komisijo, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake države in je zadolžena za zbiranje kandidatur in predložitev seznama kandidatov skupščini, ob upoštevanju določb člena 3.

2.

Odbor odloča o seznamu ali seznamih kandidatov za ožje predsedstvo in predsedstvo v skladu z določbami tega člena.

3.

Odbor izvoli, po potrebi z več zaporednimi glasovanji, ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, po postopku glasovanja o enem ali več večimenskih seznamih.

4.

Glasuje se le o celotnih seznamih kandidatov, sestavljenih v skladu s členom 3, ki so jim priložene izjave kandidatov o soglasju.

5.

Za člane predsedstva so izvoljeni kandidati s seznama, ki zbere največje število glasov in najmanj četrtino veljavnih glasov.

6.

Predsednika in oba podpredsednika nato izvoli skupščina z navadno večino.

7.

Odbor nato z navadno večino izvoli predsednike strokovnih skupin.

8.

Na koncu Odbor glasuje o celotnem predsedstvu. Za potrditev sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov.

Člen 7

Če član predsedstva ne more opravljati svojega mandata ali v primerih iz člena 70(2), se za preostanek mandata njegovo zamenjavo zagotovi v skladu s členom 6. O zamenjavi glasuje skupščina na podlagi predloga ustrezne skupine.

Člen 8

1.

Predsedstvo skliče predsednik po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov.

2.

Za vsako sejo predsedstva se sestavi zapisnik. Zapisnik mora predsedstvo potrditi.

3.

Predsedstvo določi pravila svojega dela.

4.

Predsedstvo določi notranjo organizacijo in delovanje Odbora. Po posvetovanju s skupinami sprejme izvedbene določbe poslovnika.

5.

Predsedstvo in predsednik imata proračunske in finančne pristojnosti, ki jih določata finančna uredba in poslovnik Odbora.

6.

Ob upoštevanju določb proračunskega in finančnega postopka predsedstvo sprejme pravila o potnih stroških in stroških bivanja za člane in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 18, delegate in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 24, ter strokovnjake, imenovane v skladu s členom 23.

7.

Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora. Zagotavlja zlasti, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z njegovo institucionalno vlogo.

8.

Predsedstvo skrbi, da Odbor ustrezno uporablja človeške, proračunske in tehnične vire pri izvajanju nalog, ki so določene v Pogodbi. Sodeluje zlasti v proračunskem postopku in pri organizaciji sekretariata.

9.

Predsedstvo lahko izmed svojih članov oblikuje ad hoc skupine za proučitev posameznih vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti. V delo teh skupin so lahko vključeni tudi drugi člani, razen pri obravnavi vprašanj o imenovanju uradnikov.

10.

Vsakih šest mesecev predsedstvo na podlagi poročila, sestavljenega v ta namen, prouči ukrepe, sprejete na podlagi mnenj Odbora.

11.

Predsedstvo na zahtevo člana ali generalnega sekretarja natančneje razloži poslovnik in izvedbene določbe. Ti sklepi predsedstva so zavezujoči, s pridržkom pravice do pritožbe skupščini, katere sklep je dokončen.

12.

Do prve seje novega Odbora po prenovi na vsakih pet let tekoče zadeve opravlja dotedanje predsedstvo. V izjemnih primerih lahko zadolži dotedanjega člana za izvajanje posameznih nalog ali nalog z določenim rokom, za katere je potrebno posebno strokovno znanje.

Člen 9

V okviru medinstitucionalnega sodelovanja lahko predsedstvo pooblasti predsednika za sklepanje sporazumov o sodelovanju z institucijami in organi Evropske unije.

Člen 10

1.

Za pripravo vseh osnutkov sklepov, ki jih mora predsedstvo sprejeti glede finančnih in proračunskih zadev, se oblikuje skupina za proračun.

2.

Skupini za proračun predseduje eden izmed dveh podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo devet članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

2. a)

Skupina za proračun sodeluje pri pripravi proračuna Odbora in o njem pripravi mnenje, ki ga predloži predsedstvu v odobritev, ter preverja pravilnost njegovega izvrševanja in izpolnjevanje obveznosti glede poročanja.

3.

Predsedstvo lahko pri določenih dodatnih vprašanjih svojo pravico do odločanja prenese na skupino za proračun.

4.

Skupina za proračun odloča na podlagi načel enotnosti in točnosti proračuna, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Odloča tako:

a)

predlogi, ki jih skupina za proračun sprejme soglasno, se brez razprave predložijo predsedstvu v odobritev,

b)

predloge, sprejete z navadno večino, ali zavrnitve teh predlogov je treba obrazložiti, da jih nato lahko prouči predsedstvo Odbora.

5.

Skupina za proračun lahko naloge razdeli med svoje člane, vendar pa odločitve sprejema skupinsko.

6.

Predsednik skupine za proračun predseduje delegaciji, ki je zadolžena za pogajanja s proračunskimi organi in o tem poroča predsedstvu.

7.

Pri izvajanju svojih pristojnosti skupina za proračun opravlja tudi nalogo svetovanja predsedniku, predsedstvu in Odboru ter nalogo nadzora različnih služb.

Člen 10 a

1.

Oblikuje se skupina za komuniciranje, zadolžena za spodbujanje in spremljanje strategije Odbora na področju komuniciranja. Vsako leto za Odbor pripravi poročilo o izvajanju te strategije ter program za naslednje leto.

2.

Skupini za komuniciranje predseduje eden od podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo devet članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.

Skupina za komuniciranje usklajuje dejavnosti struktur, ki so odgovorne za komuniciranje in za stike z mediji, in zagotavlja, da so te dejavnosti v skladu s sprejeto strategijo in programi.

Poglavje III

OŽJE PREDSEDSTVO IN PREDSEDNIK

Člen 11

1.

Ožje predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.

Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se sestanejo za pripravo dela predsedstva in skupščine. Na te seje so lahko povabljeni predsedniki strokovnih skupin.

3.

Ožje predsedstvo se najmanj dvakrat letno sestane s predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin, da opredelijo program dela Odbora ter ocenijo opravljeno delo.

Člen 12

1.

Predsednik vodi vse dejavnosti Odbora in njegovih organov v skladu s Pogodbo in tem poslovnikom. Ima vsa potrebna pooblastila, da lahko izvaja sklepe ali poskrbi za izvajanje sklepov Odbora in zagotavlja njegovo nemoteno delovanje.

2.

Predsednik pri svojem delu stalno sodeluje s podpredsednikoma; nanju lahko prenese določene naloge ali odgovornosti, ki so v njegovi pristojnosti.

3.

Predsednik lahko posamezne naloge za določen čas prenese na generalnega sekretarja.

4.

Predsednik zastopa Odbor. Pooblastilo za zastopanje lahko prenese na enega od podpredsednikov ali, po potrebi, na člana.

5.

Predsednik poroča Odboru o delu in ukrepih, ki jih je v imenu Odbora izvajal v obdobju med plenarnima zasedanjema. Tem poročilom ne sledi razprava.

6.

Po izvolitvi predsednik na plenarnem zasedanju predstavi delovni program za svoje mandatno obdobje. Ob koncu mandatnega obdobja pa predstavi rezultate opravljenega dela.

Skupščina lahko o teh dveh predstavitvah razpravlja.

Člen 13

Eden od podpredsednikov je predsednik skupine za proračun, drugi pa predsednik skupine za komuniciranje. Pri svojem delu sta podrejena predsedniku.

Člen 13 a

1.

Razširjeno ožje predsedstvo sestavljajo predsednik Odbora, oba podpredsednika in predsedniki skupin.

2.

Naloga razširjenega ožjega predsedstva je pripravljati in lajšati delo predsedstva.

Poglavje IV

STROKOVNE SKUPINE

Člen 14

1.

Odbor sestavlja šest strokovnih skupin. Plenarna skupščina lahko na predlog predsedstva oblikuje nove strokovne skupine za področja, ki so zajeta v Pogodbah.

2.

Odbor oblikuje strokovne skupine na konstitutivni seji po prenovi na vsakih pet let.

3.

Seznam in pristojnosti strokovnih skupin se lahko ponovno proučijo ob prenovi na vsakih pet let.

Člen 15

1.

O številu članov strokovnih skupin odloča Odbor na predlog predsedstva.

2.

Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

3.

Noben član ne more biti član več kot dveh strokovnih skupin, razen če ne prihaja iz države članice, ki ima devet ali manj kot devet članov. Noben član pa ne more biti član več kot treh strokovnih skupin.

4.

Člane strokovnih skupin imenuje Odbor za obdobje dveh let in pol z možnostjo obnove mandata.

5.

Za zamenjavo člana strokovne skupine veljajo enaki pogoji kot za njegovo imenovanje.

Člen 16

1.

Predsedstvo strokovne skupine je izvoljeno za dve leti in pol, sestavlja pa ga dvanajst članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki, po enim iz vsake skupine.

2.

Predsednike in druge člane predsedstva strokovnih skupin izvoli Odbor.

3.

Predsednik in ostali člani predsedstva strokovne skupine so lahko ponovno izvoljeni.

4.

Vsaki dve leti in pol se predsedstvo treh strokovnih skupin zamenja, tako da jim predseduje vsakič ena od skupin. Ista skupina tako ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot pet let zapored.

Člen 17

1.

Naloga strokovnih skupin je sprejemati mnenja ali informativna poročila o zadevah, za katere so zaprošene v skladu s členom 32 tega poslovnika.

2.

Za obravnavo teh zadev lahko strokovne skupine izmed svojih članov oblikujejo študijsko ali redakcijsko skupino ali pa imenujejo samostojnega poročevalca.

3.

Imenovanje poročevalcev in morebitnih soporočevalcev ter sestava študijskih in redakcijskih skupin se določita na podlagi predlogov skupin.

3. a)

Predsedniki strokovnih skupin sprejmejo potrebne ukrepe za začetek dela, da bi omogočili hitro vzpostavitev študijskih skupin, pod pogojem, da predsedniki vseh treh skupin soglašajo glede predloga za imenovanje poročevalcev in, po potrebi, soporočevalcev ter glede sestave študijskih ali redakcijskih skupin.

4.

Naloga poročevalca je spremljati mnenje po njegovem sprejetju na plenarnem zasedanju, po potrebi ob pomoči strokovnjaka. Pri tej nalogi mu pomaga tajništvo ustrezne strokovne skupine. O spremljanju obvešča strokovno skupino.

5.

Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture, razen v izjemnih primerih, ki jih predhodno odobri predsedstvo za obdobje dveh let in pol.

Člen 18

1.

Člana Odbora, ki se ne more udeležiti seje, lahko pri pripravljalnem delu zastopa njegov namestnik.

1. a)

Namestnik nikoli nima glasovalne pravice.

1. b)

Če ima član funkcijo predsednika strokovne ali študijske skupine, člana predsedstva strokovne skupine ali poročevalca, ga namestnik ne more nadomeščati pri opravljanju te funkcije.

2.

Ime in položaj izbranega namestnika se predložita predsedstvu Odbora v odobritev.

3.

Med pripravljalnim delom namestnik izvaja iste naloge, kot bi jih član, ki ga nadomešča; zanj veljajo tudi ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja.

Poglavje V

PODODBORI IN GLAVNI POROČEVALEC

Člen 19

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so sestavljeni iz članov Odbora in zadolženi za pripravo osnutkov mnenj ali informativnih poročil o izključno horizontalnih splošnih vprašanjih, ki se nato pošljejo v obravnavo predsedstvu in Odboru.

2.

V obdobju med plenarnima zasedanjema lahko predsedstvo ustanovi pododbore, ki jih mora Odbor nato potrditi. Pododbor se lahko ustanovi samo za eno zadevo. Pododbor se razpusti, ko Odbor sprejme osnutek mnenja ali informativnega poročila, ki ga je pripravil.

3.

Kadar je za določeno zadevo pristojnih več strokovnih skupin, pododbor sestavljajo člani teh strokovnih skupin.

4.

Pravila za strokovne skupine se smiselno uporabljajo tudi za pododbore.

Člen 20

V primeru zaprosil, ki se nanašajo zlasti na teme drugotnega pomena ali nujne teme, lahko Odbor imenuje glavnega poročevalca, ki sam poroča skupščini, ne da bi mnenje predhodno obravnavala strokovna skupina.

Poglavje VI

OPAZOVALNE SKUPINE, POSVETOVANJA, STROKOVNJAKI

Člen 21

1.

Odbor lahko oblikuje opazovalne skupine, kadar narava, obseg in kompleksnost obravnavane teme zahtevajo posebno prožnost metod dela ter postopkov in instrumentov, ki se uporabljajo.

2.

Opazovalna skupina se oblikuje s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi predhodno soglasje predsedstva k predlogu skupine ali strokovne skupine.

3.

V sklepu o oblikovanju opazovalne skupine morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje.

4.

Opazovalne skupine lahko pripravijo letno poročilo o uporabi horizontalnih klavzul Pogodbe (socialne klavzule, okoljske klavzule in klavzule o varstvu potrošnikov) ter njihovem vplivu na politike Evropske unije. Poročilo se po sklepu skupščine lahko posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5.

Opazovalna skupina deluje pod pokroviteljstvom in nadzorom ene od strokovnih skupin.

Člen 22

Različni organi ali delovne strukture Odbora se lahko posvetujejo z zunanjimi osebami, če pomembnost vprašanja o določeni zadevi to upravičuje. Če je njihov prihod povezan z dodatnimi stroški, mora zainteresirani organ predsedstvu Odbora predložiti zahtevek za predhodno odobritev ter program z natančnim pojasnilom, pri katerih vidikih zadeve potrebuje zunanjo pomoč.

Člen 23

Po potrebi lahko predsednik na lastno pobudo ali na predlog skupin, strokovnih skupin, poročevalcev ali soporočevalcev za opravljanje posameznih nalog imenuje strokovnjake na način, ki ga določi predsedstvo na podlagi člena 8(6). Za strokovnjake, ki sodelujejo pri pripravljalnem delu, veljajo enaka pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane.

Poglavje VII

POSVETOVALNE KOMISIJE

Člen 24

1.

Odbor lahko oblikuje posvetovalne komisije. Sestavljene so iz članov Odbora in delegatov s področij organizirane civilne družbe, ki jih Odbor želi vključiti v svoje delo.

2.

Komisije se oblikujejo s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi ustrezen sklep predsedstva. Sklep o ustanovitvi komisij mora opredeljevati področje njihovega dela, strukturo, sestavo, čas trajanja in pravila delovanja.

3.

V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se lahko ustanovi posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), ki jo sestavljajo člani Odbora in delegati predstavniških organizacij različnih ekonomskih in socialnih sektorjev ter civilne družbe, ki jih zadevajo spremembe v industriji. Predsednik te komisije je član predsedstva Odbora, ki mu vsaki dve leti in pol poroča o dejavnosti CCMI. Izvoli se izmed članov predsedstva v skladu s členom 3(1)(d) tega poslovnika. Za delegate in namestnike, ki sodelujejo pri pripravljalnem delu, veljajo ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane.

Poglavje VIII

DIALOG Z EKONOMSKIMI IN SOCIALNIMI ORGANIZACIJAMI EVROPSKE UNIJE IN TRETJIH DRŽAV

Člen 25

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z ekonomsko-socialnimi sveti ter podobnimi ekonomskimi in socialnimi institucijami in organizacijami civilne družbe Evropske unije in tretjih držav.

2.

Na enak način izvaja ukrepe, katerih cilj je spodbujati ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov ali podobnih institucij v državah, v katerih še ne obstajajo.

Člen 26

1.

Odbor lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi ekonomskimi in socialnimi komponentami organizirane civilne družbe v državah ali združenjih držav, ki niso članice Evropske unije.

2.

Sodelovanje med Odborom in partnerji organizirane civilne družbe iz držav kandidatk poteka v skupnih posvetovalnih odborih, če jih pridružitveni sveti ustanovijo. Sicer sodelovanje poteka v skupinah za stike.

3.

Skupni posvetovalni odbori in skupine za stike pripravljajo poročila in izjave, ki jih Odbor lahko posreduje pristojnim institucijam in ustreznim akterjem.

Poglavje IX

SKUPINE IN INTERESNE SKUPINE

Člen 27

1.

Odbor sestavljajo tri skupine članov: v prvi so predstavniki delodajalcev, v drugi predstavniki delojemalcev in v tretji predstavniki drugih ekonomskih in socialnih komponent organizirane civilne družbe.

2.

Skupine izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Skupine sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju dela Odbora in njegovih organov ter prispevajo k njihovi obveščenosti. Vsaka skupina ima svoje tajništvo.

2. a)

Skupine skupščini predlagajo kandidate za predsednika in podpredsednika v skladu s členom 6(6), ob upoštevanju načela enakosti spolov, kot so ga opredelile institucije Evropske unije.

3.

V skladu z določbami člena 3(1)(b) so predsedniki skupin člani predsedstva.

4.

Predsedniki skupin pomagajo predsedstvu Odbora pri oblikovanju politik ter po potrebi pri nadzoru izdatkov.

5.

Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in skupščine sestanejo z ožjim predsedstvom Odbora.

6.

Skupine predložijo skupščini svoje predloge za izvolitev predsednikov strokovnih skupin v skladu s členom 6(7) in predsedstev strokovnih skupin v skladu s členom 16.

7.

Skupine predlagajo sestavo skupine za proračun, ki jo oblikuje predsedstvo v skladu s členom 10(1).

8.

Skupine predlagajo sestavo opazovalnih skupin in posvetovalnih komisij, ki jih oblikuje skupščina v skladu s členom 21 oziroma 24.

9.

Skupine predlagajo sestavo delegacij in skupnih posvetovalnih odborov, oblikovanih v skladu s členom 26(1) ali 26(2).

10.

Skupine predlagajo poročevalce in sestavo študijskih in redakcijskih skupin, ki jih v skladu s členom 17(3) imenujejo ali oblikujejo strokovne skupine.

11.

Pri izvajanju šestega do desetega odstavka tega člena skupine upoštevajo zastopanost držav članic v Odboru, različne komponente ekonomskega in socialnega življenja, pristojnosti in merila dobrega upravljanja.

12.

Člani Odbora se lahko prostovoljno včlanijo v eno izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo. Član lahko v istem obdobju pripada samo eni skupini.

13.

Generalni sekretariat nudi članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, ustrezno materialno in tehnično pomoč, potrebno za izvajanje njihovega mandata. O njihovem sodelovanju v študijskih skupinah in drugih notranjih strukturah odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

Člen 28

1.

Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne interese organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.

Interesna skupina je lahko sestavljena iz članov vseh treh skupin Odbora. Vsak član Odbora je lahko član samo ene interesne skupine.

3.

Ustanovitev interesne skupine mora odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

NASLOV II

DELOVANJE ODBORA

Poglavje I

POSVETOVANJE Z ODBOROM

Člen 29

1.

Predsednik skliče Odbor, da bi sprejel mnenja, za katera zaprosijo Svet, Komisija ali Evropski parlament.

2.

Predsednik na predlog predsedstva Odbora in s soglasjem večine članov skliče Odbor za pripravo mnenj na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z Evropsko unijo, njenimi politikami in njihovim možnim razvojem.

Člen 30

1.

Zaprosila za mnenja iz člena 29(1) so naslovljena na predsednika Odbora. Predsednik v dogovoru s predsedstvom organizira delo Odbora in pri tem v največji možni meri spoštuje roke, ki so določeni v zaprosilu za mnenje.

2.

Predsedstvo določi prednostno razvrstitev mnenj tako, da jih razvrsti v kategorije.

3.

Strokovne skupine pripravijo predlog razvrstitve mnenj v spodaj navedene tri kategorije in določijo okvirno število članov posamezne študijske skupine. Predlog najprej obravnavajo ožje predsedstvo in predsedniki skupin, nato pa se predloži predsedstvu v odločanje. V posebnih primerih lahko predsedniki skupin predlagajo spremembo števila članov študijske skupine. Predsedstvo na svoji naslednji seji potrdi nov predlog in določi končno število članov študijske skupine.

Tri kategorije so opredeljene na podlagi naslednjih meril:

 

Kategorija A (zaprosila, ki se nanašajo na teme, ki veljajo za prednostne). V to kategorijo spadajo:

vsa zaprosila za pripravo raziskovalnih mnenj (Komisija, Evropski parlament, prihodnja predsedstva Sveta),

vsi sprejeti predlogi za pripravo mnenj na lastno pobudo,

nekatera obvezna in neobvezna zaprosila.

Mnenja v tej kategoriji pripravijo študijske skupine z različnim številom članov (6, 9, 12, 15, 18, 21 ali 24 članov), ki imajo na voljo ustrezna sredstva.

 

Kategorija B (obvezna ali neobvezna zaprosila, ki se nanašajo na teme drugotnega pomena ali nujne teme)

Mnenja v tej kategoriji običajno pripravi samostojni ali glavni poročevalec. V izjemnih primerih in na podlagi sklepa predsedstva lahko zaprosilo kategorije B obravnava redakcijska skupina s tremi člani (kategorija B+). Število sej in delovnih jezikov določi predsedstvo.

 

Kategorija C (obvezna ali neobvezna zaprosila izključno tehnične narave)

Za zaprosila v tej kategoriji se pripravi standardno mnenje, ki ga predsedstvo predloži skupščini. Ta postopek ne vključuje niti imenovanja poročevalca niti obravnave v strokovni skupini, temveč izključno sprejetje ali zavrnitev na plenarnem zasedanju. Na obravnavi na plenarnem zasedanju skupščina najprej izrazi svoje mnenje za ali proti obravnavi zaprosil po omenjenem postopku in nato glasuje za ali proti standardnemu mnenju.

4.

Za nujne zadeve se uporabljajo določbe člena 59 tega poslovnika.

Člen 31

Na predlog predsedstva lahko Odbor sklene pripraviti informativno poročilo, da bi proučil katerokoli vprašanje v zvezi s politikami Evropske unije in njihovim možnim razvojem.

Člen 31 a

Odbor lahko na predlog strokovne skupine, skupine ali tretjine članov pripravi resolucije o aktualnih temah, ki jih sprejme skupščina v skladu s členom 56(2). Skupščina v okviru dnevnega reda predloge resolucij obravnava prednostno.

Poglavje II

ORGANIZACIJA DELA

A.    Delo Strokovnih Skupin

Člen 32

1.

Predsedstvo za pripravo mnenja ali informativnega poročila v skladu s členom 8(4) določi strokovno skupino, pristojno za pripravo dela. Če je zadeva nedvoumno v pristojnosti določene strokovne skupine, jo za zadevo zadolži predsednik in o tem obvesti predsedstvo.

2.

Kadar želi strokovna skupina, zadolžena za pripravo mnenja, pridobiti mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) ali kadar slednja želi izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno strokovni skupini, lahko predsedstvo posvetovalni komisiji za spremembe v industriji odobri pripravo dopolnilnega mnenja o eni ali več točkah, ki so predmet zaprosila za mnenje. Takšen sklep lahko sprejme predsedstvo tudi na lastno pobudo. Predsedstvo organizira delo Odbora tako, da lahko posvetovalna komisija za spremembe v industriji pravočasno pripravi mnenje, da bi ga strokovna skupina lahko upoštevala.

Za poročanje Odboru je pristojna samo strokovna skupina. Kljub temu pa mora svojemu mnenju priložiti dopolnilno mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji.

3.

Predsednik Odbora uradno obvesti predsednika pristojne strokovne skupine o odločitvi in roku, v katerem mora strokovna skupina delo zaključiti.

4.

Člane Odbora obvesti o dodelitvi zadeve strokovni skupini in datumu plenarnega zasedanja, na katerem bo mnenje obravnavano.

Člen 33

(Člen je črtan.)

Člen 34

Predsednik Odbora lahko v soglasju s predsedstvom strokovni skupini odobri izvedbo skupne seje z odborom Evropskega parlamenta ali s komisijo Odbora regij.

Člen 35

Strokovne skupine, ki so v skladu s poslovnikom zadolžene za pripravo mnenja, skličejo njihovi predsedniki.

Člen 36

1.

Seje strokovnih skupin pripravijo njihovi predsedniki v sodelovanju s predsedstvom strokovnih skupin.

2.

Sejam strokovne skupine predseduje njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov.

Člen 37

1.

Strokovne skupine so sklepčne, če je navzočih ali zastopanih več kot polovica rednih članov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi ter v roku in na način, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.

Člen 38

Strokovna skupina sprejme mnenje na podlagi osnutka mnenja, ki ga pripravita poročevalec in morebitni soporočevalec.

Člen 39

1.

Mnenje strokovne skupine vsebuje le besedila, ki jih je strokovna skupina sprejela v skladu s postopkom iz člena 56 tega poslovnika.

2.

Zavrnjeni amandmaji se skupaj z navedbo rezultatov glasovanja priložijo mnenju, če so dobili vsaj četrtino oddanih glasov.

Člen 40

Predsednik strokovne skupine pošlje mnenje strokovne skupine skupaj z dokumenti, priloženimi v skladu s členom 39, predsedniku Odbora, predsedstvo pa ga nato čimprej predloži Odboru. Ti dokumenti so pravočasno na voljo članom Odbora.

Člen 41

Za vsako sejo strokovne skupine se sestavi kratek zapisnik. Ta zapisnik se predloži v potrditev strokovni skupini.

Člen 42

Predsednik lahko v soglasju s predsedstvom ali po potrebi s skupščino strokovno skupino zaprosi, da zadevo ponovno prouči, če meni, da niso bile upoštevane določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek priprave mnenja, ali da so potrebne dodatne študije.

Člen 43

1.

Brez poseganja v člen 17(2) pripravljalno delo strokovnih skupin načeloma poteka v okviru študijskih skupin.

2.

Poročevalec, ki mu pomaga strokovnjak in po potrebi eden ali več soporočevalcev, prouči zadevo, upošteva izražena stališča in na tej podlagi sestavi osnutek mnenja, ki ga pošlje predsedniku strokovne skupine.

3.

Študijske skupine ne glasujejo.

B.    Delo na Plenarnih Zasedanjih

Člen 44

Skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani Odbora, se sestaja na plenarnih zasedanjih.

Člen 45

1.

Zasedanja pripravlja predsednik v dogovoru s predsedstvom. Predsedstvo se zaradi organizacije dela sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem.

2.

Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi čas za splošno razpravo na zasedanju.

Člen 46

1.

Vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja predsednik vsem članom Odbora ter Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu pošlje predlog dnevnega reda, ki ga je sprejelo predsedstvo na predlog ožjega predsedstva v sodelovanju s predsedniki skupin.

2.

Predlog dnevnega reda se na začetku zasedanja predloži skupščini v potrditev. Po potrditvi dnevnega reda je treba posamezne točke obravnavati na seji, za katero so bile načrtovane. Dokumenti, potrebni za razprave Odbora, se dajo na razpolago članom v skladu s členom 40.

Člen 47

1.

Odbor je sklepčen, če je navzočih ali zastopanih več kot polovica njegovih članov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.

Člen 48

Pri potrjevanju dnevnega reda lahko predsednik po potrebi napove razpravo o aktualnem vprašanju.

Člen 49

Odbor lahko predlog dnevnega reda spremeni, da bi proučil predloge resolucij, predložene v skladu s postopkom iz člena 31a.

Člen 50

1.

Predsednik odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za spoštovanje poslovnika. Pri tem mu pomagata podpredsednika.

2.

Predsednika v primeru odsotnosti nadomeščata podpredsednika. V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.

Odbor odloča na podlagi dela strokovne skupine, pristojne za poročanje skupščini.

4.

Če je strokovna skupina besedilo sprejela z manj kot petimi glasovi proti, lahko predsedstvo predlaga, da se ga uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja med zadeve, o katerih se glasuje po postopku brez predhodne razprave.

Ta postopek se ne uporablja:

če mu nasprotuje najmanj petindvajset članov,

če so bili vloženi amandmaji za obravnavo na plenarnem zasedanju ali

če strokovna skupina sklene, da je treba o besedilu razpravljati na plenarnem zasedanju.

5.

Če besedilo pri glasovanju na plenarni skupščini ne dobi večine glasov, ga lahko predsednik Odbora s soglasjem skupščine vrne pristojni strokovni skupini v ponovno proučitev ali imenuje glavnega poročevalca, ki na istem ali poznejšem zasedanju predloži nov osnutek besedila.

Člen 51

1.

Amandmaje je treba oddati sekretariatu pred začetkom zasedanja v pisni obliki in s podpisi njihovih avtorjev.

2.

Predsedstvo določi način vlaganja amandmajev, da zagotovi nemoten potek dela plenarne skupščine.

3.

Odbor dovoli vložiti amandmaje tudi pred začetkom seje, če jih je podpisalo najmanj petindvajset članov.

4.

V amandmaju mora biti naveden del besedila, na katerega se nanaša, in kratka obrazložitev. Amandmaji, katerih oblika in vsebina se ponavljata, se obravnavajo skupaj.

5.

Pri vsakem amandmaju imajo praviloma besedo samo član, ki je avtor amandmaja, en član, ki amandmaju nasprotuje, in poročevalec.

6.

Med obravnavo amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja amandmaja ustno predstavi kompromisne predloge. V tem primeru skupščina glasuje le o kompromisnem predlogu.

7.

Amandma ali amandmaji, ki izražajo popolnoma drugačno stališče od mnenja strokovne skupine, se obravnavajo kot nasprotno mnenje.

O tej opredelitvi odloča predsedstvo. Sklep sprejme po posvetovanju s predsednikom pristojne strokovne skupine.

Predsedstvo lahko po tem posvetovanju sklene, da se osnutek mnenja in nasprotno mnenje vrneta strokovni skupini v ponovno proučitev. V nujnih primerih je za to pristojen predsednik Odbora.

8.

Po potrebi lahko predsednik Odbora v dogovoru s predsednikom in poročevalcem pristojne strokovne skupine Odboru predlaga, da se amandmaji obravnavajo tako, da se ohrani skladnost končnega besedila.

Člen 52

1.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbor pozove, da sprejme sklep o omejitvi časa govora in števila govornikov, o prekinitvi zasedanja ali o koncu razprave. Po koncu razprave lahko član dobi besedo samo za pojasnitev glasovanja, vendar šele po koncu glasovanja in za čas, ki ga določi predsednik.

2.

V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

Člen 53

1.

Za vsako plenarno zasedanje se sestavi zapisnik, ki se predloži Odboru v potrditev.

2.

Končno različico zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

Člen 54

1.

Mnenja Odbora poleg navedbe pravne podlage vsebujejo tudi obrazložitev in stališče Odbora do celotne zadeve.

2.

Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v preambuli mnenja. V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.

Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je plenarna skupščina zavrnila, se skupaj z rezultati glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov. Enako velja tudi za nasprotna mnenja.

4.

Deli besedila mnenja strokovne skupine, ki so bili zavrnjeni zaradi amandmajev, ki jih je sprejela plenarna skupščina, se prav tako priložijo mnenju Odbora skupaj z rezultati glasovanja, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

5.

Če ima ena izmed skupin Odbora, oblikovana v skladu s členom 27, ali interesna skupina predstavnikov ekonomskega in socialnega življenja, oblikovana v skladu s členom 28, drugačno in skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo skupščini, se lahko to stališče po poimenskem glasovanju, s katerim se zaključi razprava o zadevi, povzame v kratki obrazložitvi in priloži mnenju.

Člen 55

1.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik zasedanja se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, se lahko pošljejo katerikoli zainteresirani ustanovi ali organizaciji.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje I

POSTOPEK GLASOVANJA

Člen 56

1.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ ali „vzdržan“.

2.

Pri sprejemanju besedil ali sklepov Odbora in njegovih organov odloča večina oddanih glasov „za“ ali „proti“, razen če poslovnik ne določa drugače.

3.

Glasovanje je lahko javno, poimensko ali tajno.

4.

Poimensko glasovanje o resoluciji, amandmaju, nasprotnem mnenju, celotnem mnenju ali katerem koli drugem besedilu je upravičeno, če ga zahteva četrtina navzočih ali zastopanih članov.

5.

Člani se za različne naloge zastopanja izvolijo s tajnim glasovanjem. V ostalih primerih je glasovanje tajno, če to zahteva večina navzočih ali zastopanih članov Odbora.

6.

Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika seje.

7.

Če poročevalec amandma sprejme, ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

Poglavje II

NUJNI POSTOPEK

Člen 57

1.

V primerih, ki so nujni zaradi roka, ki ga Svet, Evropski parlament ali Komisija določi Odboru za predložitev mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

2.

V primerih, ki so nujni za Odbor, lahko predsednik brez predhodnega posvetovanja s predsedstvom nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za nemoten potek dela Odbora. O tem obvesti člane predsedstva.

3.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik, se na naslednji seji predložijo Odboru v potrditev.

Člen 58

(Člen je črtan.)

Člen 59

1.

V primerih, ki so nujni zaradi rokov, določenih strokovni skupini za pripravo mnenja, lahko njen predsednik s soglasjem predsednikov vseh treh skupin pri organizaciji njenega dela odstopa od določb tega poslovnika, ki se nanašajo na organizacijo dela strokovnih skupin.

2.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik strokovne skupine, se na naslednji seji predložijo strokovni skupini v potrditev.

Poglavje III

ODSOTNOST IN NADOMEŠČANJE

Člen 60

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem pred sejo obvestiti ustreznega predsednika.

2.

Če je član Odbora odsoten na več kot treh zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik po posvetovanju s predsedstvom in po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, prosi Svet, da člana razreši.

3.

Če je član strokovne skupine odsoten na več kot treh zaporednih sejah, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik strokovne skupine po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da svoje mesto v strokovni skupini odstopi drugemu članu, in o tem obvesti predsedstvo.

Člen 61

1.

Člani Odbora, ki se ne morejo udeležiti plenarnega zasedanja ali seje strokovne skupine, lahko, potem ko so o tem obvestili predsednika, svojo glasovalno pravico v pisni obliki prenesejo na drugega člana Odbora ali strokovne skupine.

2.

Član na plenarnem zasedanju ali seji strokovne skupine ne more imeti več kot ene tako prenesene glasovalne pravice.

Člen 62

1.

Člana, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, lahko nadomesti drug član Odbora, vendar mora o tem neposredno ali prek tajništva skupine pisno obvestiti predsednika. Ta možnost se ne uporablja za seje predsedstva ali skupine za proračun.

2.

Pooblastilo za nadomeščanje velja izključno za sejo, za katero je bilo dano.

3.

Pri oblikovanju študijske skupine lahko vsak član zaprosi, da njegovo mesto člana v študijski skupini prevzame drug član Odbora. Nadomeščanja, ki velja za določeno zadevo in za celotno obdobje dela strokovne skupine pri tej zadevi, ni mogoče preklicati. Kadar pa se delo študijske skupine nadaljuje po koncu dvoinpolletnega ali petletnega mandata, veljavnost nadomeščanja preneha z iztekom mandata, v katerem je bil sprejet sklep o njem.

Poglavje IV

JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE O DELU ODBORA

Člen 63

1.

Odbor svoja mnenja objavi v Uradnem listu Evropske unije po postopku, ki sta ga po posvetovanju s predsedstvom Odbora določila Svet in Komisija.

2.

Sestava Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

Člen 64

1.

Odbor zagotavlja preglednost svojih odločitev v skladu z določbami drugega odstavka člena 1 Pogodbe o Evropski uniji.

2.

Generalni sekretar je zadolžen za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje dostopa javnosti do ustreznih dokumentov.

3.

Vsak državljan Evropske unije lahko v skladu s četrtim odstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše Odboru v enem od uradnih jezikov in prejme tudi odgovor v istem jeziku.

Člen 65

1.

Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin so javne.

2.

Določene razprave, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, se lahko s sklepom Odbora, sprejetim na prošnjo določene institucije ali organa ali na predlog predsedstva, razglasijo za zaupne.

3.

Druge seje niso javne. V upravičenih primerih, o katerih presoja predsednik seje, so lahko na sejah kot opazovalci navzoče tudi druge osebe.

Člen 66

1.

Člani institucij Evropske unije se lahko udeležijo sej Odbora in njegovih organov ter prevzamejo besedo.

2.

Člani drugih institucij in pooblaščeni uradniki institucij in organov so lahko povabljeni na seje Odbora in prevzamejo besedo ali odgovarjajo na vprašanja pod vodstvom predsednika seje.

Poglavje V

NAZIVI, PRIVILEGIJI, IMUNITETE, STATUT ČLANOV IN KVESTORJEV

Člen 67

1.

Člani Odbora imajo naziv „član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora“.

2.

Za člane Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se uporabljajo določbe člena 10 Poglavja IV Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbama.

Člen 68

1.

Statut članov zajema pravice in dolžnosti članov ter vse predpise, ki urejajo njihovo dejavnost in odnose z Odborom in njegovimi službami.

2.

Statut članov določa tudi ukrepe v primeru kršitve poslovnika ali statuta članov.

Člen 69

Skupščina na predlog predsedstva za vsako obdobje dveh let in pol izmed svojih članov, ki v Odboru nimajo nobenih drugih stalnih odgovornosti, izvoli skupino kvestorjev, sestavljeno iz treh članov, katerih naloge so:

a)

nadzor in zagotavljanje pravilnega izvajanja statuta članov,

b)

oblikovanje ustreznih predlogov za izboljšanje statuta članov,

c)

prizadevanje, z ustreznimi pobudami, za razrešitev dvomov ali sporov glede izvajanja statuta članov,

d)

zagotavljanje stikov med člani Odbora in generalnim sekretariatom pri izvajanju statuta članov.

Poglavje VI

PRENEHANJE MANDATA ČLANOV, NEZDRUŽLJIVOST

Člen 70

1.

Mandat članov Odbora poteče ob koncu petletnega mandatnega obdobja, ki ga ob prenovi Odbora določi Svet.

2.

Mandat članov Odbora preneha zaradi odstopa, razrešitve, smrti, višje sile ali nezdružljivosti funkcij.

3.

Funkcija članov Odbora ni združljiva s funkcijo člana vlade ali parlamenta, institucije Evropske unije, Odbora regij in upravnega odbora Evropske investicijske banke ter s funkcijo zaposlenega uradnika ali uslužbenca Evropske unije.

4.

Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

5.

Do razrešitve pride v okoliščinah iz člena 60(2) tega poslovnika. Če se Svet odloči za razrešitev člana, mora izvesti postopek zamenjave.

6.

O odstopu, smrti, višji sili ali nezdružljivosti funkcije predsednik Odbora obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave. Član, ki odstopa, opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja njegovega naslednika, razen v primeru drugačnega obvestila člana v odstopu.

7.

V vseh primerih iz drugega odstavka tega člena se imenuje naslednik za preostanek tekočega mandatnega obdobja.

Poglavje VII

UPRAVA ODBORA

Člen 71

1.

Odboru pomaga sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar. Generalni sekretar je pri opravljanju svojih dolžnosti podrejen predsedniku, ki zastopa predsedstvo.

2.

Generalni sekretar se udeležuje sej predsedstva, kjer ima svetovalno vlogo in sestavlja zapisnik.

3.

Generalni sekretar pred predsedstvom slovesno priseže, da bo svoje naloge opravljal vestno in nepristransko.

4.

Generalni sekretar izvaja sklepe, ki jih sprejmejo skupščina, predsedstvo in predsednik v skladu s tem poslovnikom, in predsedniku vsake tri mesece predloži pisno poročilo o merilih in določbah za izvajanje, ki se uporabljajo ali načrtujejo na področju upravnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanj.

5.

Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila v mejah, ki jih določi predsednik.

6.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme tak organizacijski načrt generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja nemoteno delovanje Odbora in njegovih organov ter podpira člane pri izvajanju njihovega mandata, zlasti pri organiziranju sej in pri pripravi mnenj.

Člen 72

1.

Vsa pooblastila, ki jih kadrovski predpisi za uradnike dajejo organu za imenovanja in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v primeru generalnega sekretarja Odbora izvaja predsedstvo.

2.

V skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti je organ za imenovanja:

predsedstvo, na predlog generalnega sekretarja, v primeru pomočnikov generalnega sekretarja in direktorjev pri izvajanju členov 29, 30, 31, 40, 41, 49, 50, 51, 78 in 90(1) kadrovskih predpisov, pri izvajanju ostalih določb kadrovskih predpisov, vključno s členom 90(2), pa predsednik na predlog generalnega sekretarja;

predsednik, na predlog generalnega sekretarja, v primeru:

pomočnikov direktorjev (razred AD 13),

vodij enot (razredov AD 9 do AD 13)

uradnikov razreda AD 14;

generalni sekretar, v primeru uradnikov razredov AD 5 do AD 13, ki ne opravljajo vodstvenih nalog na ravni vodje enote ali višji ravni, in funkcionalne skupine asistentov.

3.

V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi:

predsedstvo, na predlog generalnega sekretarja, v primeru začasnega osebja, imenovanega na mesto pomočnika generalnega sekretarja ali direktorja, pri izvajanju členov 11, 17, 33 in 48 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev; pri izvajanju ostalih določb pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev pa predsednik, na predlog generalnega sekretarja;

predsednik, na predlog generalnega sekretarja, v primeru začasnega osebja, imenovanega na mesto pomočnika direktorja ali vodje enote ter začasnega osebja razreda AD 14;

generalni sekretar, v primeru začasnega osebja razredov AD 5 do AD 13, ki ne opravlja vodstvenih nalog na ravni vodje enote ali na višji ravni, in funkcionalne skupine asistentov;

generalni sekretar, v primeru posebnih svetovalcev in pogodbenih uslužbencev.

4.

Pooblastila, ki jih ima Odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov pri izvajanju splošnih izvedbenih določb kadrovskih predpisov in določb, ki so bile sprejete v skupnem dogovoru, izvaja predsednik.

5.

Predsedstvo, predsednik in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jih imajo na podlagi tega člena.

6.

Akti o prenosu v skladu s petim odstavkom tega člena določajo obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev ter ali lahko imetniki prenesenih pooblastil to pravico prenesejo naprej.

Člen 72 a

1.

Skupine imajo tajništva, ki so neposredno podrejena predsedniku skupine.

2.

V primeru uradnikov, napotenih v skupine na podlagi druge alineje člena 37 (a) kadrovskih predpisov, se pooblastila organa za imenovanja glede uporabe člena 38 kadrovskih predpisov, vključno z odločitvami glede njihovega poklicnega razvoja v skupini, izvajajo na predlog predsednika skupine.

Kadar se uradnik, ki je bil napoten v skupino, vrne v sekretariat Odbora, se ga uvrsti v razred, do katerega bi bil upravičen kot uradnik.

3.

V primeru začasnih uslužbencev, napotenih v skupine na podlagi člena 2 (c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pooblastila organa za sklepanje pogodb glede uporabe členov 8 (tretji odstavek), 9 in 10 (tretji odstavek) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izvajajo na predlog predsednika skupine.

Člen 73

1.

Predsednik ima svoj kabinet.

2.

Uslužbenci predsednikovega kabineta se zaposlijo v okviru proračuna za začasno osebje. Pooblastila organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi izvaja predsednik.

Člen 74

1.

Generalni sekretar predsedstvu vsako leto do 1. junija predloži osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Skupina za proračun prouči osnutek, preden o njem razpravlja predsedstvo, in po potrebi oblikuje pripombe ali predlaga spremembe. Predsedstvo pripravi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora. Posreduje ga v skladu s postopkom in v roku, ki ga določa finančna uredba Evropskih skupnosti.

2.

Predsednik Odbora izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu s finančno uredbo.

Člen 75

Korespondenca, namenjena Oboru, se naslovi na predsednika ali na generalnega sekretarja.

Poglavje VIII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 76

Izrazi, ki se uporabljajo za funkcije in naloge, navedene v tem poslovniku, veljajo za oba spola.

Člen 77

1.

Odbor lahko z absolutno večino svojih članov odloča o reviziji tega poslovnika.

2.

Za revizijo poslovnika Odbor oblikuje delovno skupino, imenovano „komisija za poslovnik“. Odbor imenuje glavnega poročevalca, ki pripravi osnutek novega poslovnika.

2. a)

Skupščina po tem, ko sprejme poslovnik z absolutno večino, podaljša mandat komisije za poslovnik za največ šestdeset dni, da bi ta po potrebi oblikovala predlog sprememb izvedbenih določb, ki ga predloži predsedstvu, ta pa o njem odloča po posvetovanju s skupinami.

3.

Začetek veljavnosti novega poslovnika in sprememb izvedbenih določb se določi, ko jih Odbor sprejme.

Člen 78

Ta poslovnik začne veljati 21. septembra 2010.


(1)  Poslovnik je bil nato spremenjen 27. februarja 2003, 31. marca 2004, 5. julija 2006 in 12. marca 2008.