24.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 308/11

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/80/EU

z dne 22. novembra 2010

o spremembi Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (1) in zlasti člena 13 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2009/43/ES zajema vse obrambne proizvode, ki ustrezajo tistim s skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 19. marca 2007.

(2)	Svet je 15. februarja 2010 sprejel posodobljeni skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije (2).

(3)	Zato je treba spremeniti Prilogo k Direktivi 2009/43/ES glede seznama obrambnih proizvodov.

(4)	Zaradi skladnosti morajo države članice določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, začeti uporabljati od istega datuma kakor določbe, potrebne za uskladitev z Direktivo 2009/43/ES.

(5)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 14 Direktive 2009/43/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga k Direktivi 2009/43/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2011. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedeni predpisi se uporabljajo od 30. junija 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. novembra 2010.

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(2) UL C 69, 18.3.2010, str. 19.

PRILOGA

SEZNAM OBRAMBNIH PROIZVODOV

Opomba 1:

Pojmi v „narekovajih“ so opredeljeni pojmi. Sklicujte se na ‚Opredelitve pojmov‘, priložene temu seznamu.

Opomba 2:

V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri ugotavljanju določene kemikalije ali mešanice, neodvisno od nomenklature. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvene identifikatorje, ker imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, mešanice, ki vsebujejo kemikalijo s seznama, pa lahko imajo prav tako različne številke CAS.

ML1
Gladkocevno orožje kalibra do 20 mm, drugo orožje in avtomatsko orožje kalibra 12,7 mm (kalibra 0,50 palca) ali manjšega kalibra in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

puške, karabinke, revolverji, pištole, avtomatske pištole in brzostrelke;

ML1.a. ne zajema:

a.	mušket, pušk in karabink, izdelanih pred letom 1938;

b.	reprodukcij mušket, pušk in karabink po izvirnikih, izdelanih pred letom 1890;

c.	revolverjev, pištol in brzostrelk, izdelanih pred letom 1890, ter njihovih reprodukcij.

gladkocevno orožje, in sicer:

1.	gladkocevno orožje, posebej zasnovano za vojaške namene;

drugo gladkocevno orožje, in sicer:

a.	popolnoma avtomatsko orožje;

b.	polavtomatsko ali potezno orožje;

c.	orožje, pri katerem se uporablja breztulčno strelivo;

dušilci poka, posebni nastavki za pritrjevanje, okvirčki, namerilne naprave in razbijala plamenov za orožje, navedeno v ML1.a., ML1.b. ali ML1.c.

:	ML1 ne zajema gladkocevnega orožja, ki se uporablja v lovske ali športne namene. To orožje ne sme biti zasnovano posebej za vojaške namene niti ne sme biti pravo avtomatsko orožje.

ML1 ne zajema strelnega orožja, posebej zasnovanega za uporabo s slepimi naboji in iz katerega ni mogoče izstreliti zajetega streliva, navedenega v ML3.

ML1 ne zajema orožja, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo, ki ni popolnoma avtomatsko.

ML1.d. ne zajema optičnih namerilnih naprav za orožje brez elektronske obdelave slik, s povečavo 4 ali več, če niso posebej zasnovane ali prirejene za vojaške namene.

ML2
Gladkocevno orožje kalibra najmanj 20 mm, drugo orožje in oborožitev kalibra nad 12,7 mm (kalibra 0,50 palca), metalci in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

topovi, havbice, minometi, protitankovsko orožje, metalci izstrelkov, vojaški plamenometi, puške, netrzajni topovi, gladkocevno orožje in zanje namenjene naprave za zmanjševanje opaznosti;

ML2.a. vključuje injektorje, merilne naprave, hranilne posode in druge komponente, posebej zasnovane za uporabo s tekočimi pogonskimi polnitvami za opremo, zajeto v ML2.a.

ML2.a. ne zajema:

1.	mušket, pušk in karabink, izdelanih pred letom 1938;

2.	reprodukcij mušket, pušk in karabink po izvirnikih, izdelanih pred letom 1890.

ML2.a. ne zajema ročnih metalcev izstrelkov, posebej zasnovanih za izstrelitev vodenih izstrelkov, ki nimajo visoko eksplozivne polnitve ali komunikacijske povezave, na razdaljo manj kot ali enako 500 m.

metalci ali generatorji dima, plina in pirotehničnih sredstev, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene;

ML2.b. ne zajema signalnih pištol.

c.	namerilne naprave za orožje;

d.	nastavki, posebej zasnovani za orožje iz ML2.a.

ML3
Strelivo in naprave za nastavljanje vžigalnikov, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

a.	strelivo za orožje, navedeno v ML1, ML2 ali ML12;

naprave za nastavljanje vžigalnikov, posebej zasnovane za strelivo, navedeno v ML3.a.

Posebej zasnovane komponente, navedene v ML3, vključujejo:

a.	kovinske ali plastične dele, kot so kapice netilk, čaše za krogle, vezni členki za naboje, vodilni prstani in drugi kovinski sestavni deli streliva;

b.	naprave za varovanje in armiranje, vžigalnike, senzorje in inicialne naprave;

c.	vire električne energije z visokim enkratnim delovnim učinkom;

d.	gorljive tulce za polnitve;

e.	podstrelivo, vključno z bombicami, minami in v končni fazi vodenimi izstrelki.

ML3.a. ne zajema streliva brez nabojev (manevrskega streliva) in streliva s slepimi naboji s preluknjano smodniško komoro.

ML3.a. ne zajema nabojev, posebej zasnovanih za enega od naslednjih namenov:

a.	signaliziranje;

b.	odganjanje ptic

c.	zažiganje plinskih hlapov na naftnih vrelcih.

ML4
Bombe, torpeda, rakete, vodeni izstrelki, druga eksplozivna telesa in polnjenja ter z njimi povezana oprema in dodatki, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.

Za letalske sisteme za zaščito pred izstrelki (AMPS) glej ML4.c.

bombe, torpeda, granate, dimne bombe, rakete, mine, vodeni izstrelki, globinske bombe, rušilni naboji in rušilni kompleti, „pirotehnična“ sredstva, naboji in simulatorji (tj. oprema, ki simulira značilnosti katere od teh stvari), posebej zasnovani za vojaške namene;

ML4.a. vključuje:

a.	dimne granate, ognjene bombe, zažigalne bombe in eksplozivna telesa;

b.	izpušne šobe raketnih motorjev vodenih raketnih izstrelkov in nosne dele bojnih konic.

oprema, ki ima vse naslednje značilnosti:

1.	je posebej zasnovana za vojaške namene

je posebej zasnovana za upravljanje, nadzor, aktiviranje, električno napajanje z enkratnim delovnim učinkom, izstreljevanje, polaganje, odstranjevanje, praznjenje, preslepitev, motenje, razstreljevanje, prekinjanje, odstranjevanje ali odkrivanje katerega koli izmed naslednjih delov opreme:

a.	delov opreme, navedenih v ML4.a., ali

b.	improvizirane eksplozivne naprave (IED);

ML4.b. vključuje:

a.	mobilno opremo za utekočinjanje plina, ki lahko proizvede najmanj 1 000 kg plina v tekoči obliki na dan;

b.	plavajoč električni vodniški kabel, primeren za odstranjevanje magnetnih min.

ML4.b. ne zajema ročnih naprav, ki so po svoji zasnovi omejene le na odkrivanje kovinskih predmetov ter ne morejo razlikovati med minami in drugimi kovinskimi predmeti.

letalski sistemi za zaščito pred izstrelki (AMPS).

ML4.c. ne velja za AMPS, ki imajo vse od naslednjih značilnosti:

kateri koli od naslednjih senzorjev za opozarjanje na izstrelke:

1.	pasivni senzorji z maksimalno odzivnostjo med 100 in 400 nm;

2.	aktivni impulzni Dopplerjevi senzorji za opozarjanje na izstrelke;

b.	sistemi za protiukrepe;

c.	svetlobni signali z vidnim podpisom in infrardečim podpisom za preslepitev izstrelkov zemlja-zrak;

sistem je nameščen na „civilnem letalu“ in ima vse naslednje značilnosti:

sistem AMPS deluje le na posebnem „civilnem letalu“, na katerem je nameščen poseben sistem AMPS in za katerega je bilo izdano kar koli od naslednjega:

a.	vrsta civilnega potrdila; ali

b.	enakovreden dokument, ki ga priznava mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO);

2.	AMPS uporablja zaščito za preprečevanje nepooblaščenega dostopa do „programske opreme“;

3.	AMPS vključuje aktivni mehanizem, ki preprečuje delovanje sistema v primerih odstranitve s „civilnega letala“, v katero je bil nameščen.

ML5
Naprave za vodenje ognja in z njimi povezana oprema za alarmiranje in opozarjanje ter s tem povezani sistemi, oprema za testiranje in uravnavanje ter protiukrepe, našteti spodaj, posebej zasnovani za vojaško uporabo, ter posebej zanje zasnovane komponente in dodatki:

a.	namerilne naprave za orožje, računalniki za bombardiranje, naprave za usmerjanje orožja in sistemi za nadzor orožja;

b.	sistemi za akvizicijo ciljev, označevanje, merjenje razdalje, nadzorovanje ali sledenje ciljem; oprema za odkrivanje, zlivanje podatkov, prepoznavanje in identifikacijo ter oprema za integracijo senzorjev;

oprema za protiukrepe zoper opremo, navedeno v ML5.a. ali ML5.b.;

V ML5.c. oprema za protiukrepe vključuje opremo za odkrivanje.

d.	oprema za testiranje ali uravnavanje na terenu, posebej zasnovana za opremo, navedeno v ML5.a., ML5.b. ali ML5.c.

ML6
Kopenska vozila in njihove komponente, in sicer:

Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.

a.	kopenska vozila in komponente zanje, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaško uporabo; V ML6.a. izraz „kopenska vozila“ vključuje tudi priklopnike;

b.	vozila s pogonom na vsa kolesa, primerna za terensko vožnjo, izdelana ali opremljena z materiali, ki nudijo balistično zaščito stopnje III (NIJ 0108.01, september 1985, ali primerljiv nacionalni standard) ali več.

Glej tudi ML13.a.

ML6.a. vključuje:

a.	tanke in druga vojaška oklepna vozila in vojaška vozila, opremljena z nastavki za namestitev orožja ali opremo za polaganje min ali izstreljevanje streliva, navedenega v ML4;

b.	oklepna vozila;

c.	amfibijska vozila in vozila, primerna za vožnjo po globlji vodi;

d.	vozila za izvleko in vozila za vleko ali prevoz streliva ali orožnih sistemov in pripadajoče opreme za nakladanje in razkladanje.

Kopensko vozilo, prirejeno za vojaško uporabo, navedeno v ML6.a., ima strukturne, električne ali mehanske spremembe na eni ali več vojaških komponentah, ki so posebej zasnovane za vojaške namene. Takšne komponente vključujejo:

a.	zaščito za pnevmatike, posebej zasnovano tako, da zagotavlja neprebojnost ali omogoča vožnjo tudi s praznimi pnevmatikami;

b.	oklepno zaščito vitalnih delov (npr. rezervoarja za gorivo ali dela za osebje);

c.	posebne ojačitve ali nastavke za orožje;

d.	zatemnitveno osvetlitev.

ML6 ne zajema civilnih avtomobilov ali tovornih vozil, zasnovanih ali prilagojenih za prevažanje denarja ali dragocenih predmetov, z oklepno ali balistično zaščito.

ML7
Kemični ali biološki toksični agensi, t. i. agensi za obvladovanje nemirov, radioaktivni materiali, pripadajoča oprema, komponente in materiali, in sicer:

a.	biološki agensi in radioaktivni materiali, „prilagojeni za uporabo v vojni“ z namenom povzročitve žrtev med ljudmi in živalmi, poškodovanja naprav ali uničenja poljščin ali okolja;

agensi za kemično bojevanje, vključno z:

živčnimi bojnimi strupi:

O-alkil (C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) alkil-(metil, etil, n-propil ali izopropil)-fosfonofluoridati, kot so:

sarin (GB): O-izopropil metilfosfonofluoridat (CAS 107-44-8);

soman (GD):O-pinakolil metilfosfonofluoridat (CAS 96-64-0);

b.	O-alkil (C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) N,N-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosforamidocianidati, kot so: tabun (GA):O-etil N,N-dimetilfosforamidocianidat (CAS 77-81-6);

c.	O-alkil (H ali C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) S-2-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil)-aminoetil alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfonotiolati in ustrezne alkilirane in protonirane soli, kot so: VX: O-etil S-2-diizopropilaminoetil metil fosfonotiolat (CAS 50782-69-9);

mehurjevci:

žveplove strupene mase, kot so:

1.	2-kloroetilklorometilsulfid (CAS 2625-76-5);

2.	bis2-kloroetilklorometilsulfid (CAS 505-60-2);

3.	bis(2-kloroetiltio) metan (CAS 63869-13-6);

4.	1,2-bis (2-kloroetiltio) etan (CAS 3563-36-8);

5.	1,3-bis (2-kloroetiltio) -n-propan (CAS 63905-10-2);

6.	1,4-bis (2-kloroetiltio) -n-butan (CAS 142868-93-7);

7.	1,5-bis (2-kloroetiltio) -n-pentan (CAS 142868-94-8);

8.	bis (2-kloroetiltiometil) eter (CAS 63918-90-1);

9.	bis (2-kloroetiltioetil) eter (CAS 63918-89-8);

luiziti, kot so:

1.	2-klorovinildikloroarzin (CAS 541-25-3);

2.	tris (2-klorovinil) arzin (CAS 40334-70-1);

3.	bis (2-klorovinil) kloroarzin (CAS 40334-69-8);

dušikove strupene mase, kot so:

1.	HN1: bis (2-kloroetil) etilamin (CAS 538-07-8);

2.	HN2: bis (2-kloroetil) metilamin (CAS 51-75-2);

3.	HN3: tris (2-kloroetil) amin (CAS 555-77-1);

agensi za onesposabljanje, kot so:

a.	3-kinuklidinil benzilat (BZ) (CAS 6581-06-2);

defolianti, kot so:

a.	butil 2-kloro-4-fluorofenoksiacetat (LNF);

b.	2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina (CAS 93-76-5), pomešana z 2,4-diklorofenoksiocetno kislino (CAS 94-75-7) (Agent Orange (CAS 39277-47-9));

predhodne sestavine binarnega kemičnega orožja in ključne predhodne sestavine za bojne strupe, in sicer:

1.	alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfonil difluoridi, kot so: DF: metil fosfonildifluorid (CAS 676-99-3);

2.	O-alkil (H ali C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) O-2-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) aminoetil alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfoniti in ustrezne alkilirane in protonirane soli, kot so: QL: O-etil-2-di-izopropilaminoetil metilfosfonit (CAS 57856-11-8);

3.	klorosarin: O-izopropil metilfosfonokloridat (CAS 1445-76-7);

4.	klorosoman: O-pinakolil metilfosfonokloridat (CAS 7040-57-5);

„agensi za obvladovanje nemirov“, aktivne sestavine in njihove kombinacije, vključno z:

1.	α-bromobenzeneacetonitrilom, (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

2.	[(2-klorofenil) metilen] propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril (CS) (CAS 2698-41-1);

3.	2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

4.	dibenz-(b,f)-1,4-oksazefinom, (CR) (CAS 257-07-8);

5.	10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578-94-9);

N-nonanoilmorfolin, (MPA) (CAS 5299-64-9);

ML7.d. ne zajema „sredstev za obvladovanje nemirov“, ki so pakirana posamično in so namenjena osebni samoobrambi.

ML7.d. ne zajema kemično aktivnih sestavin in njihovih kombinacij, ki so ustrezno označene in pakirane za uporabo v proizvodnji prehrambnih izdelkov ali v medicinske namene.

oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, zasnovana ali prirejena za razširjanje katerega od materialov ali sredstev, naštetih spodaj, ali posebej zanjo zasnovane komponente:

1.	materiali ali sredstva, navedena v ML7.a., ML7.b. ali ML7.d;

2.	kemični bojni strupi, narejeni iz predhodnih sestavin, navedeni v ML7.c.

oprema za zaščito in dekontaminacijo, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, komponente in mešanice kemikalij:

1.	oprema, zasnovana ali prirejena za obrambo zoper materiale, navedene v ML7.a., ML7.b. ali ML7.d., in posebej zanjo zasnovane komponente;

2.	oprema, zasnovana ali prirejena za dekontaminacijo predmetov, ki so bili kontaminirani z materiali, navedenimi v ML7.a. ali ML7.b., in posebej zanjo zasnovane komponente;

3.	mešanice kemikalij, posebej razvite ali pripravljene za dekontaminacijo predmetov, ki so bili kontaminirani z materiali, navedenimi v ML7.a. ali ML7.b.;

ML7.f.1. vključuje:

a.	prezračevalne enote, posebej zasnovane ali prirejene za filtriranje radioaktivnih, bioloških ali kemičnih delcev;

b.	zaščitno obleko.

Glede civilnih plinskih mask, opreme za zaščito in dekontaminacijo glej tudi vnos 1A004 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, zasnovana ali prirejena za odkrivanje ali prepoznavanje materialov, navedenih v ML7.a., ML7.b. ali ML7.d., in posebej zanjo zasnovane komponente;

ML7.g. ne zajema dozimetrov za merjenje sevanja za osebno rabo.

Glej tudi vnos 1A004 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

h.	„biopolimeri“, posebej zasnovani ali obdelani za odkrivanje ali prepoznavanje agensov za kemično bojevanje, navedenih v ML7.b., ter kulture posebnih celic, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo;

„biokatalizatorji“ za dekontaminacijo ali razgradnjo agensov za kemično bojevanje in biološki sistemi zanje, in sicer:

1.	„biokatalizatorji“, posebej zasnovani za dekontaminacijo ali razgradnjo agensov za kemično bojevanje, zajetih v ML7.b., ki so rezultat neposrednega laboratorijskega izbora ali genetske manipulacije bioloških sistemov;

2.	biološki sistemi, in sicer: „ekspresijski nosilci“ (expression vectors), virusi ali kulture celic, ki vsebujejo genetsko informacijo, specifično za proizvodnjo „biokatalizatorjev“, navedenih v ML7.i.1.

ML7.b. in ML7.d. ne zajemata:

a.	cianogen klorida (CAS 506-77-4). Glej 1C450.a.5. na seznamu EU blaga z dvojno rabo;

b.	cianovodikove kisline (CAS 74-90-8);

c.	klora (CAS 7782-50-5);

d.	karbonil klorida (fosgen) (CAS 75-44-5). Glej 1C450.a.4. na seznamu EU blaga z dvojno rabo;

e.	difosgena (triklorometil-kloroformat) (CAS 503-38-8);

f.	se ne uporablja od leta 2004;

g.	ksilil bromida, orto: (CAS 89-92-9), meta: (CAS 620-13-3), para: (CAS 104-81-4);

h.	benzil bromida (CAS 100-39-0);

i.	benzil jodida (CAS 620-05-3);

j.	bromo acetona (CAS 598-31-2);

k.	cianogen bromida (CAS 506-68-3);

l.	bromo metiletilketona (CAS 816-40-0);

m.	kloro acetona (CAS 78-95-5);

n.	etil jodoacetata (CAS 623-48-3);

o.	jodo acetona (CAS 3019-04-3);

p.	kloropikrina (CAS 76-06-2). Glej 1C450.a.7. na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Alinei ML7.h. in ML7.i.2. zajemata le specifične kulture celic in biološke sisteme, ne pa tudi celic in bioloških sistemov za civilne namene, npr. v kmetijstvu, farmaciji, zdravstvu, veterini, na okoljskem področju, pri predelavi odpadkov ali v prehrambeni industriji.

ML8
„Energetski materiali“ in pripadajoče snovi, in sicer:

Glej tudi 1C011 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Glede polnjenj in naprav glej ML4 in 1A008 na seznamu blaga EU z dvojno rabo.

1.	V okviru ML8 mešanica pomeni sestavo dveh ali več snovi, od katerih je vsaj ena navedena v alineah pod ML8.

2.	Vse snovi, naštete v alineah pod ML8, so v tem seznamu zajete tudi, če se uporabljajo v namen, ki ga naslov ne omenja (npr. TAGN se v glavnem uporablja kot eksploziv, vendar se prav tako lahko uporablja kot gorivo ali oksidacijsko sredstvo).

„eksplozivi“, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1.	ADNBF (aminodinitrobenzofuroksan ali 7-amino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid) (CAS 97096-78-1);

2.	BNCP (cis-bis (5-nitrotetrazolato) tetra amin-kobalt (III) perklorat) (CAS 117412-28-9);

3.	CL-14 (diamino dinitrobenzofuroksan ali 5,7-diamino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid) (CAS 117907-74-1);

4.	CL-20 (HNIW ali heksanitroheksaazaisowurtzitan) (CAS 135285-90-4); hlatrati CL-20 (glede „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.3. in g.4.);

5.	CP (2-(5-cianotetrazolato) penta amin-kobalt (III) perklorat) (CAS 70247-32-4);

6.	DADE (1,1-diamino-2,2-dinitroetilen, FOX7) (CAS 145250-81-3);

7.	DATB (diaminotrinitrobenzen) (CAS 1630-08-6);

8.	DDFP (1,4-dinitrodifurazanopiperazin);

9.	DDPO (2,6-diamino-3,5-dinitropirazin-1-oksid, PZO) (CAS 194486-77-6);

10.	DIPAM (3,3’-diamino-2,2’,4,4’,6,6’-heksanitrobifenil ali dipikramid) (CAS 17215-44-0);

11.	DNGU (DINGU ali dinitroglikoluril) (CAS 55510-04-8);

12.

furazani, in sicer:

a.	DAAOF (diaminoazoksifurazan);

b.	DAAzF (diaminoazofurazan) (CAS 78644-90-3);

13.

HMX in derivati (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.5.), in sicer:

a.	HMX (ciklotetrametilentetranitramin, oktahidro-1,3,5,7-tetranitro-1,3,5,7-tetrazin, 1,3,5,7-tetranitro-1,3,5,7-tetraza-ciklooktan, oktogen) (CAS 2691-41-0);

b.	difluoroaminirane analogne snovi HMX;

c.	K-55 (2,4,6,8-tetranitro-2,4,6,8-tetraazabiciklo [3,3,0]-oktanon-3, tetranitrosemiglicouril ali keto-bicikličen HMX) (CAS 130256-72-3);

14.	HNAD (heksanitroadamantan) (CAS 143850-71-9);

15.	HNS (heksanitrostilben) (CAS 20062-22-0);

16.

imidazoli, in sicer:

a.	BNNII (oktahidro-2,5-bis(nitroimino)imidazo [4,5-d]imidazol);

b.	DNI (2,4-dinitroimidazol) (CAS 5213-49-0);

c.	FDIA (1-fluoro-2,4-dinitroimidazol);

d.	NTDNIA (N-(2-nitrotriazolo)-2,4-dinitroimidazol);

e.	PTIA (1-pikril-2,4,5-trinitroimidazol);

17.	NTNMH (1-(2-nitrotriazolo)-2-dinitrometilen hidrazin);

18.	NTO (ONTA ali 3-nitro-1,2,4-triazol-5-on) (CAS 932-64-9);

19.	polinitrokubani z več kakor štirimi nitro skupinami;

20.	PYX (2,6-Bis(pikrilamino)-3,5-dinitropiridin) (CAS 38082-89-2);

21.

RDX in derivati, in sicer:

a.	RDX (ciklotrimetilenetrinitramin, ciklonit, T4, heksahidro-1,3,5-trinitro-1,3,5-triazin, 1,3,5-trinitro-1,3,5-triaza-cikloheksan, heksogen ali heksogen) (CAS 121-82-4);

b.	keto-RDX (K-6 ali 2,4,6-trinitro-2,4,6-triazacikloheksanon) (CAS 115029-35-1);

22.	TAGN (triaminoguanidinnitrat) (CAS 4000-16-2);

23.	TATB (triaminotrinitrobenzen) (CAS 3058-38-6) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.7.);

24.	TEDDZ (3,3,7,7-tetrabis(difluoroamin) oktahidro-1,5-dinitro-1,5-diazocin);

25.

tetrazoli, in sicer:

a.	NTAT (nitrotriazol aminotetrazol);

b.	NTNT (1-N-(2-nitrotriazolo)-4-nitrotetrazol);

26.	tetril (trinitrofenilmetilnitramin) (CAS 479-45-8);

27.	TNAD (1,4,5,8-tetranitro-1,4,5,8-tetraazadekalin) (CAS 135877-16-6) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.6.);

28.	TNAZ (1,3,3-trinitroazetidin) (CAS 97645-24-4) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.2.);

29.	TNGU (SORGUYL ali tetranitroglikoluril) (CAS 55510-03-7);

30.	TNP (1,4,5,8-tetranitro-piridazino[4,5-d]piridazin) (CAS 229176-04-9);

31.

triazini, in sicer:

a.	DNAM (2-oksi-4,6-dinitroamino-s-triazin) (CAS 19899-80-0);

b.	NNHT (2-nitroimino-5-nitro-heksahidro-1,3,5-triazin) (CAS 130400-13-4);

32.

triazoli, in sicer:

a.	5-azido-2-nitrotriazol;

b.	ADHTDN (4-amino-3,5-dihidrazino-1,2,4-triazol dinitramid) (CAS 1614-08-0);

c.	ADNT (1-amino-3,5-dinitro-1,2,4-triazol);

d.	BDNTA ([bis-dinitrotriazol]amin);

e.	DBT (3,3’-dinitro-5,5-bi-1,2,4-triazol) (CAS 30003-46-4);

f.	DNBT (dinitrobistriazol) (CAS 70890-46-9);

g.	NTDNA (2-nitrotriazol 5-dinitramid) (CAS 75393-84-9);

h.	NTDNT (1-N-(2-nitrotriazolo) 3,5-dinitrotriazol);

i.	PDNT (1-pikril-3,5-dinitrotriazol);

j.	TACOT (tetranitrobenzotriazolobenzotriazol) (CAS 25243-36-1);

33.

eksplozivi, ki niso omenjeni drugje pod ML8.a. in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.	detonacijsko hitrost nad 8 700 m/s pri največji gostoti ali

b.	detonacijski tlak nad 34 GPa (340 kbar);

34.

organski eksplozivi, ki niso omenjeni drugje pod ML8.a. in imajo vse naslednje značilnosti:

a.	dosežejo detonacijski tlak 25 GPa (250 kbar) ali več in

b.	pri temperaturi 523 K (250 °C) ali več ostanejo stabilni 5 minut ali dlje;

„pogonske snovi“, in sicer:

1.	vse trdne „pogonske snovi“ razreda 1.1 Združenih narodov (ZN) s teoretično dosegljivim specifičnim impulzom (v normalnih okoliščinah) nad 250 sekund pri nekovinskih ali nad 270 sekund pri aluminiziranih sestavah;

2.	vse trdne „pogonske snovi“ razreda 1,3 ZN s teoretično dosegljivim specifičnim impulzom (v normalnih okoliščinah) nad 230 sekund pri nehalogenih, 250 sekund pri nekovinskih sestavah ter 266 sekund pri kovinskih sestavah;

3.	„pogonske snovi“ s konstanto sile nad 1 200 kJ/kg;

4.	„pogonske snovi“, ki lahko vzdržujejo stabilno, linearno hitrost izgorevanja nad 38 mm/s (merjeno v obliki inhibiranega enojnega pramena (inhibited single strand)) v normalnih okoliščinah pri tlaku 6,89 MPa (68,9 bar) in 294 K (21 °C);

5.	z elastomerom spremenjene lite dvobazne (EMCDB) „pogonske snovi“, ki na 233 K (– 40 °C) izkazujejo več kot 5-odstotno sposobnost raztezanja pri največji obremenitvi;

6.	vse „pogonske snovi“, ki vsebujejo snovi iz ML8.a.;

7.	„pogonske snovi“, ki niso omenjene drugje na skupnem seznamu vojaškega blaga EU in so posebej zasnovane za vojaške namene;

„pirotehnika“, goriva in pripadajoče snovi, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1.	letalska goriva, posebej pripravljena za vojaške namene;

2.	alan (aluminijev hidrid) (CAS 7784-21-6);

3.	karborani; dekaboran (CAS 17702-41-9); pentaborani (CAS 19624-22-7 in 18433-84-6) in njihovi derivati;

hidrazin in derivati, in sicer (glede oksidirajočih derivatov hidrazina glej tudi ML8.d.8. in d.9.):

a.	hidrazin (CAS 302-01-2) v koncentracijah 70 % ali več;

b.	monometil hidrazin (CAS 60-34-4);

c.	simetrični dimetil hidrazin (CAS 540-73-8);

d.	nesimetrični dimetil hidrazin (CAS 57-14-7);

kovinska goriva v obliki delcev, bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidnih, luskastih ali mletih, proizvedena iz materialov, ki so sestavljeni iz 99 % ali več:

kovin in kovinskih mešanic, in sicer:

1.	berilija (CAS 7440-41-7) v delcih velikosti manj kot 60 μm;

2.	železovega prahu (CAS 7439-89-6) v delcih velikosti največ 3 μm, proizvedenega z redukcijo železovega oksida z vodikom;

mešanic, ki vsebujejo kar koli od naslednjega:

1.	cirkonij (CAS 7440-67-7), magnezij (CAS 7439-95-4) ali spojine z enim ali drugim v delcih velikosti manj kot 60 μm;

2.	bor (CAS 7440-42-8) ali borova karbidna (CAS 12069-32-8) goriva čistosti najmanj 85 % in v delcih velikosti manj kot 60 μm;

6.	vojaški materiali, ki vsebujejo zgoščevalce za ogljikovodikova goriva, posebej pripravljena za uporabo pri metalcih plamena ali zažigalnih bombah, kot so kovinski stearati ali palmati (npr. oktal (CAS 637-12-7)) in zgoščevalci M1, M2 in M3;

7.	perklorati, klorati in kromati v mešanici s kovino v prahu ali drugimi sestavinami energetsko bogatega goriva;

8.	sferični aluminijev prah (CAS 7429-90-5) v delcih velikosti največ 60 μm, izdelan iz materialov, ki vsebujejo najmanj 99 % aluminija;

9.	titanov subhidrid (TiHn) s stoihiometrično sestavo n = 0,65–1,68.

Letalska goriva, zajeta v ML8.c.1., so končni izdelek in ne komponenta končnega izdelka.

V ML8.c.4.a. niso zajete mešanice hidrazina, posebej pripravljene za protikorozivno zaščito.

ML8.c.5. zajema eksplozive in goriva, ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

ML8.c.5.b.2. ne zajema bora in borovega karbida, obogatenega z borom-10 (najmanj 20 % skupne vsebnosti bora-10).

oksidanti, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1.	ADN (amonijev dinitramid ali SR 12) (CAS 140456-78-6);

2.	AP (amonijev perklorat) (CAS 7790-98-9);

spojine s fluorom in:

a.	drugimi halogeni;

kisikom;

dušikom;

ML8.d.3. ne zajema klorovega trifluorida (CAS 7790-91-2). Glej 1C238 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

ML8.d.3. ne zajema dušikovega trifluorida (CAS 7783-54-2) v plinastem stanju.

4.	DNAD (1,3-dinitro-1,3-diazetidin) (CAS 78246-06-7);

5.	HAN (hidroksilamonijev nitrat) (CAS 13465-08-2);

6.	HAP (hidroksilamonijev perklorat) (CAS 15588-62-2);

7.	HNF (hidrazinijev nitroformat) (CAS 20773-28-8);

8.	hidrazinov nitrat (CAS 37836-27-4);

9.	hidrazinov perklorat (CAS 27978-54-7);

10.

tekoči oksidanti, ki so sestavljeni iz inhibirane kadeče dušikove kisline ali jo vsebujejo (IRFNA) (CAS 8007-58-7);

ML8.d.10. ne zajema neinhibirane kadeče dušikove kisline.

veziva, mehčala, monomeri in polimeri, in sicer:

1.	AMMO (azidometilmetiloksetan in njegovi polimeri) (CAS 90683-29-7) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej ML8.g.1.);

2.	BAMO (bisazidometiloksetan in njegovi polimeri) (CAS 17607-20-4) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.1.);

3.	BDNPA (bis (2,2-dinitropropil)acetal) (CAS 5108-69-0);

4.	BDNPF (bis (2,2-dinitropropil)formal) (CAS 5917-61-3);

5.	BTTN (butantrioltrinitrat) (CAS 6659-60-5) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.8.);

energetični monomeri, mehčala ali polimeri, ki so posebej pripravljeni za vojaške namene in ki vsebujejo kar koli od naslednjega:

a.	nitro skupine;

b.	azido skupine;

c.	nitratne skupine;

d.	nitraza skupine ali

e.	difluoroamino skupine;

7.	FAMAO (3-difluoroaminometil-3-azidometil oksetan) in njegovi polimeri;

8.	FEFO (bis-(2-fluoro-2,2-dinitroetil) formal) (CAS 17003-79-1);

9.	FPF-1 (poli-2,2,3,3,4,4-heksafluoropentan-1,5-diol formal) (CAS 376-90-9);

10.	FPF-3 (poli-2,4,4,5,5,6,6-heptafluoro-2-tri-fluorometil-3-oksaheptan-1,7-diol formal);

11.	GAP (glicidilazid polimer) (CAS 143178-24-9) in njegovi derivati;

12.	HTPB (hidroksi-terminirani polibutadien) s hidroksilovo funkcionalnostjo najmanj 2,2 in največ 2,4, vrednostjo hidroksila manj kot 0,77 meq/g in viskoznostjo pri 30 °C manj kot 47 P (CAS 69102-90-5);

13.

poli(epiklorohidrin) s funkcionalnimi alkoholnimi skupinami z molekularno maso manj kot 10 000, in sicer:

a.	poli(epiklorohidrindiol);

b.	poli(epiklorohidrintriol);

14.	NENAs (spojine nitratoetilnitramina) (CAS 17096-47-8, 85068-73-1, 82486-83-7, 82486-82-6 in 85954-06-9);

15.	PGN (poli-GLYN, poliglicidilnitrat ali poli(nitratometil oksiran) (CAS 27814-48-8);

16.	poli-NIMMO (polinitratometilmetiloksetan) ali poli-NMMO (poli[3-nitratometil-3-metiloksetan]) (CAS 84051-81-0);

17.	polinitroortokarbonati;

18.	TVOPA (1,2,3-tris[1,2-bis(difluoroamino)etoksi] propan ali tris vinoksi propan adukt) (CAS 53159-39-0).

„aditivi“, in sicer:

1.	osnovni bakrov salicilat (CAS 62320-94-9);

2.	BHEGA (bis-(2-hidroksietil) glikolamid) (CAS 17409-41-5);

3.	BNO (butadiennitriloksid) (CAS 9003-18-3);

derivati ferocena:

a.	butacen (CAS 125856-62-4);

b.	katocen (2,2-bis-etilferocenil propan) (CAS 37206-42-1);

c.	ferocenske ogljikoksilne kisline;

d.	n-butil-ferocen (CAS 31904-29-7);

e.	drugi aducirani polimerni derivati ferocena;

5.	svinčev beta-rezorcilat (CAS 20936-32-7);

6.	svinčev citrat (CAS 14450-60-3);

7.	svinčevobakrovi helati beta-rezorcilata ali salicilatov (CAS 68411-07-4);

8.	svinčev maleat (CAS 19136-34-6);

9.	svinčev salicilat (CAS 15748-73-9);

10.	svinčev stanat (CAS 12036-31-6);

11.	MAPO (tris-1-(2-metil)aziridinilfosfinoksid) (CAS 57-39-6); BOBBA 8 (bis(2-metil aziridinil) 2-(2-hidroksipropanoksi) propilaminofosfinoksid); in drugi derivati MAPO;

12.	metil BAPO (bis(2-metil aziridinil) metilaminofosfinoksid) (CAS 85068-72-0);

13.	N-metil-p-nitroanilin (CAS 100-15-2);

14.	3-nitraza-1,5-pentan diizocianat (CAS 7406-61-9);

15.

organsko-kovinski spojitveni reagenti, in sicer:

a.	neopentil[dialil]oksi, tri[dioktil]fosfato-titanat (CAS 103850-22-2); znan tudi kot titan IV, 2,2[bis 2-propenolato-metil, butanolato, tris (dioktil) fosfato] (CAS 110438-25-0) ali LICA 12 (CAS 103850-22-2);

b.	titan IV, [(2-propenolato-1) metil, n-propanolatometil] butanolato-1, tris[dioctil] pirofosfat ali KR3538;

c.	titan IV, [(2-propenolato-1)metil, n-propanolatometil] butanolato-1, tris(dioctil)fosfat;

16.	policianodifluoroaminoetilenoksid;

17.	polifunkcionalni aziridinamidi z izoftalno, trimesinsko (BITA ali butilen imin trimesamid), izocianurno ali trimetiladipsko osnovno strukturo in 2-metilni ali 2-etilni substituenti na krogu aziridina;

18.	propilenimin (2-metilaziridin) (CAS 75-55-8);

19.	superfin železov oksid (Fe2O3) (CAS 1317-60-8) s specifično površino nad 250 m2/g in povprečno velikostjo delcev največ 3,0 nm;

20.	TEPAN (tetraetilenpentaaminakrilonitril) (CAS 68412-45-3); cianoetilirani poliamini in njegove soli;

21.	TEPANOL (tetraetilenpentaaminakrilonitrilglicidol) (CAS 68412-46-4); cianoetilirani poliamini aducirani z glicidolom in njegove soli;

22.	TPB (trifenil bizmut) (CAS 603-33-8).

„predhodne sestavine“, in sicer:

ML8.g. se nanaša na navedene „energetske materiale“, ki se proizvajajo iz teh snovi.

1.	BCMO (bisklorometiloksetan) (CAS 142173-26-0) (glej tudi ML8.e.1. in e.2.);

2.	dinitroazetidin-t-butilna sol (CAS 125735-38-8) (glej tudi ML8.a.28.);

3.	HBIW (heksabenzilheksaazaisowurtzitan) (CAS 124782-15-6) (glej tudi ML8.a.4.);

4.	TAIW (tetraacetildibenzilheksaazaisowurtzitan) (glej tudi ML8.a.4.) (CAS 182763-60-6);

5.	TAT (1,3,5,7 tetraacetil-1,3,5,7,-tetraaza ciklo-oktan) (CAS 41378-98-7) (glej tudi ML8.a.13.);

6.	1,4,5,8-tetraazadekalin (CAS 5409-42-7) (glej tudi ML8.a.27.);

7.	1,3,5-triklorobenzen (CAS 108-70-3) (glej tudi ML8.a.23.);

8.	1,2,4-trihidroksibutan (1,2,4-butantriol) (CAS 3068-00-6) (glej tudi ML8.e.5.).

Se ne uporablja od leta 2009.

ML8 ne zajema naslednjih snovi, razen če niso spojene ali mešane z „energetičnimi materiali“, navedenimi v ML8.a., ali kovinami v prahu iz ML8.c.:

a.	amonijev pikrat (CAS 131-74-8);

b.	črni smodnik;

c.	heksanitrodifenilamin (CAS 131-73-7);

d.	difluoroamin (CAS 10405-27-3);

e.	nitroškrob (CAS9056-38-6);

f.	kalijev nitrat (CAS 7757-79-1);

g.	tetranitronaftalen;

h.	trinitroanisol;

i.	trinitronaftalen;

j.	trinitroksilen;

k.	N-pirolidinon; 1-metil-2-pirolidinon (CAS 872-50-4);

l.	dioktilmaleat (CAS 142-16-5);

m.	etilheksilakrilat (CAS 103-11-7);

n.	trietilaluminij (TEA) (CAS 97-93-8), trimetilaluminij (TMA) (CAS 75-24-1) ter drugi piroforni kovinski alkili in arili litija, natrija, magnezija, cinka ali bora;

o.	nitroceluoza (CAS 9004-70-0);

p.	nitroglicerin (ali gliceroltrinitrat, trinitroglicerin) (NG) (CAS 55-63-0);

q.	2,4,6-trinitrotoluen (TNT) (CAS 118-96-7);

r.	etilenediamindinitrat (EDDN) (CAS 20829-66-7);

s.	pentaeritritol tetranitrat (PENT) (CAS 78-11-5);

t.	svinčev azid (CAS 13424-46-9), navadni svinčev stifnat (CAS 15245-44-0) ali osnovni svinčev stifnat (CAS 12403-82-6) ter inicialni eksplozivi ali netilne mešanice, ki vsebujejo azide ali komplekse azidov;

u.	trietilenglikoldinitrat (TEGDN) (CAS 111-22-8);

v.	2,4,6-trinitroresorcinol (stifnična kislina) (CAS 82-71-3);

w.	dietildifenilna sečnina (CAS 85-98-3); dimetildifenilna sečnina (CAS 611-92-7); metiletildifenilna sečnina [centraliti];

x.	N,N-difenilna sečnina (nesimetrična difenilna sečnina) (CAS 603-54-3);

y.	metil-N,N-difenilna sečnina (metilna nesimetrična difenilna sečnina) (CAS 13114-72-2);

z.	etil-N,N-difenilna sečnina (etilna nesimetrična difenilna sečnina) (CAS 64544-71-4);

aa.	2-nitrodifenilamin (2-NDPA)(CAS 119-75-5);

bb.	4-nitrodifenilamin (4-NDPA)(CAS 836-30-6);

cc.	2,2-dinitropropanol (CAS 918-52-5);

dd.	nitroguanidin (CAS 556-88-7)(glej 1C011.d. na seznamu EU blaga z dvojno rabo).

ML9
Vojaška plovila (površinska ali podvodna), posebna mornariška oprema, dodatki, komponente in druga površinska plovila:.

Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11.

plovila in komponente:

plovila (površinska ali podvodna), posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, ne glede na njihovo trenutno tehnično ali operativno stanje in neodvisno od tega, ali vključujejo izstrelitvene sisteme ali oklepno zaščito, ter ladijski trupi ali deli ladijskih trupov za takšna plovila in komponente zanje, posebej zasnovane za vojaške namene;

površinska plovila, razen tistih iz ML9.a.1., ki imajo na plovilo pritrjeno ali integrirano kar koli izmed naslednjega:

a.	avtomatsko orožje kalibra 12,7 mm ali več iz ML1. ali orožje iz ML2., ML4., ML12. ali ML19. ali ‚nastavke‘ oziroma podstavke za takšno orožje; ‚Nastavki‘ se nanašajo na nastavke na orožju ali strukturno ojačitev za namen namestitve orožja.

b.	sisteme za vodenje ognja iz ML5.;

kar ima vse naslednje značilnosti:

1.	‚nuklearno, radiološko, kemično in biološko zaščito (NRKB)‘

2.	‚sistem predhodnega vlaženja ali izpiranja‘, zasnovan za namene dekontaminacije;

1.	‚NRKB zaščita‘ je samostojni notranji prostor z značilnostmi, kot so prekomerni zračni pritisk, izolacija prezračevalnih sistemov, omejene odprtine za prezračevanje z NRKB filtri in omejene točke za dostop osebja, ki vključujejo zračne komore.

2.	‚Sistem predhodnega vlaženja ali izpiranja‘ je sistem razprševanja morske vode, ki hkrati navlaži zunanjo nadgradnjo in palube plovila.

aktivne orožne sisteme za protiukrepanje iz ML4.b., ML5.c. ali ML11.a., ki imajo kar koli izmed naslednjega:

1.	‚NRKB zaščito‘;

2.	ladijski trup ali nadgradnjo, posebej zasnovano za zmanjšanje radarskega preseka;

3.	termične naprave za zmanjševanje opaznosti (npr. sistem za hlajenje izpušnih plinov), razen posebej zasnovanih za povečanje splošne učinkovitosti elektrarn ali zmanjšanje vpliva na okolje,

4.	sistem za zaščito pred magnetskimi minami za zmanjšanje magnetske opaznosti celotnega plovila;

motorji in pogonski sistemi, posebej zasnovani za vojaške namene, in njihove komponente, posebej zasnovane za vojaške namene, in sicer:

dizelski motorji, posebej zasnovani za podmornice in ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	izhodna moč najmanj 1,12 MW (1 500 KM)

b.	najmanj 700 vrtljajev na minuto;

električni motorji, posebej zasnovani za podmornice in ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	izhodno moč več kot 0,75 MW (1 000 KM);

b.	sposobnost hitre spremembe smeri v vzvratno gibanje;

c.	tekočinsko hlajenje;

d.	popolna zaprtost;

nemagnetni dizelski motorji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	izhodna moč najmanj 37,3 kW (50 KM)

b.	nemagnetni delež nad 75 % skupne mase;

‚pogonski sistemi, ki ne potrebujejo zraka‘ (Air Independent Propulsion (AIP)), posebej zasnovani za podmornice;

‚Pogonski sistem, ki ne potrebuje zraka‘ (AIP) omogoča, da podmornica med plovbo pod vodo uporablja pogonski sistem brez dostopa do atmosferskega kisika dlje, kot bi to omogočale baterije. V ML9.b.4. AIP ne vključuje jedrske energije.

c.	podvodne naprave za odkrivanje, posebej zasnovane za vojaške namene, oprema za njihovo upravljanje in njihove komponente, posebej zasnovane za vojaške namene;

d.	protipodmorniške mreže in protitorpedne mreže, posebej zasnovane za vojaške namene;

e.	se ne uporablja od leta 2003;

prežeme in priključki za ladijski trup, posebej zasnovani za vojaške namene, ki omogočajo sporazumevanje z opremo, ki se nahaja zunaj plovila, in njihove komponente, posebej zasnovane za vojaške namene;

ML9.f. vključuje priključke za plovila enoprevodniškega, večprevodniškega, koaksialnega ali valo-vodnega tipa in prežeme ladijskega trupa za plovila; oboji so odporni na prepuščanje vode od zunaj in ohranijo zahtevane lastnosti tudi več kot 100 m pod morsko gladino, ter priključke z optičnimi vlakni in optične prežeme ladijskih trupov, posebej zasnovane za prenos „laserskih“ žarkov, ne glede na globino. ML9.f. ne vključuje običajnih prežem trupa za pogonske gredi in hidrodinamično krmiljenje.

tihi ležaji, njihove komponente, in oprema, katere del so ti ležaji, posebej zasnovani za vojaške namene in ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.	plinsko ali magnetno visenje;

2.	aktivno maskiranje opaznosti

3.	dušenje vibracij.

ML10
„Zrakoplovi“, zračna plovila, zasnovana po načelu „lažje od zraka“, zračna plovila brez posadke, motorji in oprema za „zrakoplove“, pripadajoča oprema in komponente, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene:

Glede opreme za vodenje in navigacijo glej ML11

a.	bojni „zrakoplovi“ in posebej zanje zasnovane komponente;

drugi „zrakoplovi“ in zračna plovila, zasnovana po načelu „lažje od zraka“, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene, med drugim za vojaško izvidništvo, napadanje, vojaško usposabljanje, transport in spuščanje vojakov ali vojaške opreme iz zraka, logistično podporo, ter posebej zanje zasnovane komponente;

zračna plovila brez posadke s pripadajočo opremo, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, našteta spodaj, ter posebej zanje zasnovane komponente:

1.	zračna plovila brez posadke, vključno z daljinsko vodenimi zračnimi plovili (remotely piloted air vehicles – RPV), avtonomno programljiva zračna plovila in zračna plovila, zasnovana po načelu „lažje od zraka“;

2.	pripadajoči metalci izstrelkov in oprema za podporo na tleh;

3.	pripadajoča oprema za poveljevanje in nadziranje;

d.	motorji, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene, in posebej zanje zasnovane komponente;

e.	zračna oprema, vključno z opremo za oskrbo z gorivom v zraku, posebej zasnovana za uporabo pri „zrakoplovih“, navedenih v ML10.a. ali ML10.b., ali motorjih, navedenih v ML10.d., ter posebej zanje zasnovane komponente;

f.	cisterne in oprema za oskrbo z gorivom pod pritiskom, oprema, posebej zasnovana za lajšanje operacij v omejenih predelih, in zemeljska oprema, razvita posebej za „zrakoplove“, navedene v ML10.a. ali ML10.b., ali za motorje, navedene v ML10.d.;

vojaške zaščitne čelade in zaščitne maske in posebej zanje zasnovane komponente, na podlagi načela povečanega pritiska razvita oprema za dihanje in obleka za različne dele telesa, ki se zaradi povečanega pritiska nosi v „zrakoplovih“, obleka anti-g, aparati za pretvorbo tekočega kisika, ki se uporabljajo za „zrakoplove“ ali vodene izstrelke in s katapulti in z nabojem aktivirane naprave za rešitev posadke iz „zrakoplova“ v sili;

padala, jadralna padala in pripadajoča oprema, našteta v nadaljevanju, in posebej zanje zasnovane komponente:

1.	padala, ki niso navedena drugje na skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

2.	jadralna padala;

3.	oprema, posebej zasnovana za padalce, ki skačejo z velike višine (npr. posebne obleke in čelade, sistemi za dihanje, navigacijska oprema);

i.	avtomatski pilotni sistemi za s padali spuščen tovor; oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za nadzorovane izskoke s katere koli višine, vključno z aparati za kisik.

ML10.b. ne zajema „zrakoplovov“ ali različic „zrakoplovov“, posebej zasnovanih za vojaške namene, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.	niso konfigurirani za vojaške namene in nimajo vgrajene opreme ali dodatkov, posebej zasnovanih ali prirejenih za vojaške namene,

b.	jih je organ, pristojen za civilno letalstvo v državi članici ali državi, ki sodeluje pri Wassenaarskem sporazumu, potrdil za civilno uporabo.

ML10.d. ne zajema:

a.	motorjev, posebej zasnovanih ali prirejenih za vojaške namene, ki jih je organ, pristojen za civilno letalstvo v državi članici ali državi, ki sodeluje pri Wassenaarskem sporazumu, potrdil za uporabo na „civilnih letalih“, ali posebej zanje zasnovanih komponent;

b.	izmeničnih motorjev ali posebej zanje zasnovanih komponent, razen tistih, ki so bili posebej zasnovani za zračna plovila brez posadke.

ML10.b. in ML10.d., ki se nanašata na posebej zasnovane komponente in pripadajočo opremo za nevojaške „zrakoplove“ ali motorje, prirejene za vojaške namene, zajemata le vojaške komponente in z vojsko povezano opremo, ki so potrebne pri prilagajanju za vojaške namene.

ML11
Elektronska oprema in posebej zanjo zasnovane komponente, ki niso navedene nikjer drugje na seznamu vojaškega blaga EU, in sicer:

elektronska oprema, posebej zasnovana za vojaške namene;

ML11.a. vključuje:

opremo za elektronsko protiukrepanje in opremo za elektronsko protiprotiukrepanje (tj. opremo, zasnovano za oddajanje motečih ali napačnih signalov v radarske in radiokomunikacijske sprejemnike ali ki kako drugače otežuje sprejem, delovanje ali učinkovitost nasprotnikovih elektronskih sprejemnikov, vključno z njegovo opremo za protiukrepanje), vključno z opremo za motenje in proti motenju;

b.	cevi z zlahka prilagodljivo frekvenco (frequency agile tubes);

c.	elektronske sisteme ali opremo, zasnovano bodisi za nadziranje in spremljanje elektromagnetnega spektra v vojaške obveščevalne ali varnostne namene ali za ukrepanje zoper takšno nadziranje in spremljanje;

d.	podvodno protiukrepanje, vključno z akustičnim in magnetnim motenjem in lažnim oglašanjem, opremo, zasnovano za oddajanje motečih ali napačnih signalov v sonarske sprejemnike;

e.	opremo za varovanje obdelave podatkov, opremo za varovanje podatkov ter opremo za varovanje prenašanja in oddajanja znakov ob uporabi šifrirnih postopkov;

f.	opremo za prepoznavanje, preverjanje in nalaganje ključev (keyloader) ter opremo za upravljanje, pripravo in razdeljevanje ključev;

g.	opremo za vodenje in navigacijo;

h.	digitalno radijsko opremo za prenos sporočil (digital troposcatter-radio communications transmission equipment);

i.	digitalni demodulator, posebej zasnovan za SIGINT (digital demodulators specially designed for signals intelligence);

j.	„avtomatizirani sistemi za poveljevanje in nadziranje“.

Za „programsko opremo“, povezano z vojaškimi programsko definiranimi zvezami, glej ML21.

b.	oprema za motenje sistemov za globalno satelitsko navigacijo (Global Navigation Satellite Systems – GNSS).

ML12
Orožni sistemi z visoko kinetično energijo (high velocity kinetic energy weapon systems) in pripadajoča oprema, našteta spodaj, ter posebej zanje zasnovane komponente:

a.	orožni sistemi s kinetično energijo, posebej zasnovani za uničenje ali odvrnitev (prekinitev naloge) nasprotnikovega predmeta;

b.	posebej zasnovani merilni in ocenjevalni pripomočki in preskusni modeli, vključno z diagnostičnim instrumentarijem in predmeti diagnoze za dinamično preskušanje projektilov in sistemov z visoko kinetično energijo.

Glede orožnih sistemov, ki uporabljajo podkalibrsko strelivo ali delujejo zgolj na kemični pogon, ter streliva zanje, glej ML1 do ML4

Če gre za posebej zasnovane orožne sisteme z visoko kinetično energijo, vključuje ML12 naslednje:

a.	izstrelitvene pogonske sisteme, ki zmorejo mase, večje od 0,1 g, pospešiti do hitrosti nad 1,6 km/s, s posamičnim ali hitrim streljanjem;

b.	opremo za ustvarjanje takoj razpoložljive energije, električno zaščito (electric armour), hrambo energije, termični nadzor, preklapljanje, kondicioniranje ali za upravljanje goriv; električne vmesnike med električnim napajanjem, cevjo, in drugimi funkcijami električnega nadzora kupole;

c.	sisteme za akvizicijo ciljev, sledenje ciljem, usmerjanje ognja in sistem za oceno škode;

d.	sisteme za samovodenje, vodenje ali preusmeritev pogona (stransko pospešenje) za projektile.

ML12 zajema orožne sisteme z eno od naslednjih vrst pogona:

a.	elektromagnetno;

b.	elektrotermično;

s plazmo;

d.	z lahkim plinom ali

e.	kemično (če je v kombinaciji z eno od prej naštetih vrst).

ML13.
Oklepna ali zaščitna oprema ter konstrukcije in komponente, in sicer:

oklepne plošče, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1.	izdelane tako, da ustrezajo določenemu vojaškemu standardu ali specifikaciji ali

2.	so primerne za vojaške namene;

b.	konstrukcije iz kovinskih in nekovinskih materialov ali njihovih kombinacij, posebej zasnovane za balistično zaščito vojaških sistemov, in posebej zanje zasnovane komponente;

c.	čelade, izdelane v skladu z vojaškimi standardi ali specifikacijami ali primerljivimi nacionalnimi standardi in posebej zanje zasnovane komponente (tj. školjka čelade, podloga in blazinice);

d.	neprebojni jopiči in zaščitna oblačila, izdelani skladno z vojaškimi standardi ali specifikacijami oziroma primerljivimi standardi ali specifikacijami in posebej zanje zasnovane komponente.

ML13.b. vključuje materiale, posebej zasnovane, da bi zagotavljali oklepno zaščito, ki ustrezno reagira na eksploziv, ali za gradnjo vojaških zaklonišč.

ML13.c. ne zajema običajnih jeklenih čelad, ki niso ne prirejene ne zasnovane tako, da bi jim lahko vgradili kakršno koli dodatno napravo, niti niso z njo opremljene.

ML13.c. in d. ne zajemata čelad, neprebojnih jopičev ali zaščitnih oblačil, ki jih s seboj nosi njen uporabnik za svojo lastno zaščito.

Edine čelade iz ML13, posebej zasnovane za osebje za deaktiviranje bomb, so tiste, ki so posebej zasnovane za uporabo v vojaške namene.

Glej tudi vnos 1A005 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Glede „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki se uporabljajo v proizvodnji neprebojnih jopičev in čelad, glej vnos 1C010 na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

ML14
‚Specializirana oprema za vojaško usposabljanje‘ ali za simuliranje vojaških scenarijev, simulatorji, posebej zasnovani za usposabljanje za uporabo katerega koli strelnega orožja ali orožja, navedenega v ML1 ali ML2, ter posebej zanje zasnovane komponente in dodatki.

Izraz ‚specializirana oprema za vojaško usposabljanje‘ vključuje vojaške izvedbe naslednje opreme: simulatorje napada, simulatorje letalskih operacij, simulatorje radarskih tarč, generatorje radarskih tarč, naprave za vaje iz usmerjanja ognja, naprave za vaje iz protipodmorniškega bojevanja, simulatorje letenja (vključno s centrifugami, izdelanimi za usposabljanje pilotov/astronavtov), naprave za usposabljanje za delo z radarji (radar trainers), trenažer za instrumentalno letenje, naprave za vaje iz navigacije, naprave za vaje iz izstreljevanja vodenih izstrelkov, oprema za označevanje ciljev, brezpilotni „zrakoplovi“, naprave za vaje z oborožitvijo, naprave za vaje z „zrakoplovi“ brez posadke, mobilne naprave, namenjene usposabljanju, in oprema za usposabljanje za vojaške operacije na tleh.

ML14 vključuje sisteme za ustvarjanje slik (image generating) in interaktivnih okolij za simulatorje, če so posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene.

ML14 ne zajema opreme, posebej zasnovane za usposabljanje za uporabo lovskega ali športnega orožja.

ML15
Video oprema (imaging equipment) ali oprema za ustrezno protiukrepanje, našteta spodaj, posebej zasnovana za vojaške namene, ter posebej zanjo zasnovane komponente in dodatki:

a.	snemalniki in oprema za obdelavo slik;

b.	kamere, fotografska oprema in oprema za obdelavo filmov;

c.	oprema za ojačevanje slike;

d.	oprema za infrardeče ali toplotno slikovno snemanje in obdelavo;

e.	oprema za zaznavanje radarske slike;

oprema za protiukrepanje ali ukrepanje zoper protiukrepanje z opremo, navedeno v alineah ML15.a. do ML15.e.

ML15.f. vključuje opremo, zasnovano za slabitev operacij ali učinkovitosti vojaških video sistemov ali za zmanjšanje učinkov takšnih slabitev na minimum.

V ML15 izraz „posebej zasnovane komponente“ vključuje naslednje blago, če je zasnovano posebej za vojaške namene:

a.	cevi za pretvarjanje infrardečih slik;

b.	cevi za ojačenje slike (razen če pripadajo prvi generaciji);

c.	mikrokanalne plošče;

d.	cevi za televizijske kamere pri nizki osvetlitvi (low-light-level television camera tubes);

e.	detektorski nizi (vključno s sistemi za elektronsko povezavo ali za odčitavanje);

f.	piroelektrične cevi za televizijske kamere;

g.	hladilni sistemi za video sisteme;

h.	fotokromni ali elektrooptični električni zaklopi s hitrostjo zaklopa manj kot 100 μs, razen ko gre za zaklope, ki so bistven del visokohitrostne kamere;

i.	razsmerniki slik z optičnimi vlakni;

j.	sestavljene polprevodniške fotokatode.

ML15 ne zajema „cevi za ojačenje slike prve generacije“ ali opreme, posebej zasnovane za vgradnjo „cevi za ojačenje slike prve generacije“.

Glede razvrstitve namerilnih naprav za orožje, ki imajo „cevi za ojačenje slike prve generacije“ glej ML1, ML2 in ML5.a.

Glej tudi 6A002.a.2. in 6A002.b. na seznamu EU blaga z dvojno rabo.

ML16
Kovani, liti in drugi nedokončani proizvodi, katerih uporabo v sklopu navedenega proizvoda je mogoče razbrati iz materialne sestave, geometrije ali funkcije in ki so posebej zasnovani za katerega od proizvodov, navedenih v ML1 do ML4, ML6, ML9, ML10, ML12 ali ML19.

ML17
Različna oprema, materiali in ‚knjižnice‘, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

aparati za potapljanje in podvodno plavanje, in sicer:

1.	aparati z zaprtim ali polzaprtim krogom, posebej zasnovani za vojaške namene (tj. posebej zasnovani tako, da so nemagnetni);

2.	posebej zasnovane komponente, ki se uporabljajo pri konverziji aparatov z odprtim krogom za vojaško rabo;

3.	artikli, zasnovani izključno za vojaške namene, ki se uporabljajo z aparati za potapljanje in podvodno plavanje;

b.	gradbena oprema, posebej zasnovana za vojaške namene;

c.	fitingi, prevleke in obdelave za maskiranje opaznosti, posebej zasnovani za vojaške namene;

d.	oprema za tehnično podporo na terenu, posebej zasnovana za uporabo na bojnih območjih;

„roboti“, kontrolne enote za „robote“ in za „robote“ izdelane „enote za končno obdelavo“, ki imajo katero od naslednjih značilnosti:

1.	so posebej zasnovani za vojaške namene;

2.	so opremljeni s sredstvi za zaščito hidravličnih vodov pred poškodbami od zunaj prihajajočih balističnih drobcev (npr. imajo samotesnilne vode) in so zasnovani za uporabo hidravličnih tekočin s plameniščem nad 839 K (566 °C);

3.	so posebej zasnovani ali določeni za delovanje v okolju elektromagnetnega pulza (EMP); Elektromagnetni pulz se ne nanaša na nenamerne motnje, ki jih povzroči elektromagnetno sevanje iz bližnje opreme (npr. strojev, naprav ali elektronike) ali udara strele.

f.	‚knjižnice‘ (parametrične tehnične zbirke podatkov), posebej zasnovane za vojaške namene, ki se uporabljajo z opremo, navedeno v skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

g.	oprema za ustvarjanje jedrske energije ali pogonska oprema, vključno z „jedrskimi reaktorji“, posebej zasnovana za vojaške namene, in komponente zanjo, posebej zasnovane ali prirejene za vojaške namene;

h.	oprema in materiali, prevlečeni ali obdelani tako, da bi bili čim manj opazni (signature suppression), posebej zasnovani za vojaške namene, razen tistih, ki so našteti drugje na skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

i.	simulatorji, posebej zasnovani za vojaške „jedrske reaktorje“;

j.	premične servisne delavnice, posebej zasnovane ali ‚prirejene‘ za servisiranje vojaške opreme;

k.	premični električni generatorji, posebej zasnovani ali ‚prirejeni‘ za vojaške namene;

l.	rezervoarji, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene;

m.	trajekti, razen tistih, ki so navedeni drugje na skupnem seznamu vojaškega blaga EU, mostovi in pontoni, posebej zasnovani za vojaške namene;

n.	preskusni modeli, posebej zasnovani za „razvoj“ blaga, navedenega v ML4, ML6, ML9 ali ML10;

o.	oprema za zaščito pred laserskimi žarki (npr. zaščita za oči in senzorje), posebej zasnovana za vojaške namene;

p.	„gorivne celice‘, ki niso omenjene drugje na skupnem seznamu vojaškega blaga EU in so posebej zasnovane ali ‚prirejene‘ za vojaške namene.

1.	V ML17 izraz ‚knjižnica‘ (parametrična tehnična zbirka podatkov) pomeni zbirko tehničnih informacij vojaškega značaja, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost vojaške opreme ali vojaških sistemov.

2.	V ML17 izraz ‚prirejen‘ pomeni vsako strukturno, električno, mehanično ali drugo spremembo, ki nevojaškemu proizvodu zagotavlja vojaško zmogljivost, enakovredno proizvodu, ki je posebej zasnovan za vojaške namene.

ML18
Proizvodna oprema in sestavni deli so:

a.	posebej zasnovana ali prirejena ‚proizvodna‘ oprema za ‚proizvodnjo‘ izdelkov, navedenih v skupnem seznamu vojaškega blaga EU, in posebej zanjo zasnovane komponente;

b.	posebej zasnovane naprave in objekti za okoljsko preskušanje in posebej zanje zasnovana oprema, za certificiranje, preverjanje primernosti ali preskušanje proizvodov, navedenih v skupnem seznamu vojaškega blaga EU.

V ML18 izraz ‚proizvodnja‘ pokriva razvoj, preskušanje, izdelavo, testiranje in preverjanje.

ML18.a. in ML18.b. vključujeta naslednjo opremo:

a.	nepretrgoma delujoče naprave za nitriranje;

centrifugalne preskusne aparature ali oprema, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.	poganja jo motor ali motorji s skupno nazivno močjo nad 298 kW (400 KM);

2.	nosi lahko najmanj 113 kg tovora;

3.	zmore centrifugalni pospešek vsaj 8 g s tovorom najmanj 91 kg;

c.	dehidracijske preše;

d.	izrivalne polžaste preše, posebej zasnovane ali prirejene za ekstrudiranje vojaških eksplozivov;

e.	rezalni stroji za ekstrudirane pogonske snovi;

f.	mešalni bobni premera najmanj 1,85 m in proizvodne zmogljivosti več kot 227 kg;

g.	kontinualni mešalniki za trdne pogonske snovi;

h.	mešalniki na napajalno energijo za drobljenje ali mletje sestavin vojaških eksplozivov;

i.	oprema za doseganje sferičnosti in hkrati enotne velikosti delcev in kovinskega prahu iz ML8.c.8.;

j.	pretvorniki konvekcijskega toka (convection current converters) za konverzijo snovi iz ML8.c.3.

ML19
Orožni sistemi z usmerjeno energijo (directed energy weapon systems – DEW), pripadajoča oprema ali oprema za protiukrepanje in preskusni modeli, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

a.	„laserski“ sistemi, posebej zasnovani za uničenje ali odvrnitev (prekinitev naloge) nasprotnikovega predmeta;

b.	sistemi z žarki delcev, ki lahko uničijo ali odvrnejo (prekinejo nalogo) nasprotnikovega predmeta;

c.	radijsko frekvenčni sistemi velike moči, ki lahko uničijo ali odvrnejo (prekinejo nalogo) nasprotnikovega predmeta;

d.	oprema, posebej zasnovana za odkrivanje ali prepoznavanje sistemov, zajetih v ML19.a. do ML19.c., ali obrambo pred njimi;

e.	fizični preskusni sistemi za sisteme, opremo in komponente, navedene v ML19;

f.	„laserski“ sistemi z neprekinjenimi ali impulzni žarki, posebej zasnovani za povzročanje trajne slepote pri opazovanju brez ojačevalnih optičnih pripomočkov, tj. s prostim očesom ali s korekcijskimi pripomočki za vid.

Orožni sistemi z usmerjeno energijo, navedeni v ML19, vključujejo sisteme, katerih zmogljivosti izhajajo iz kontrolirane uporabe:

a.	„laserjev“ zadostne neprekinjene ali impulzne moči, da povzročijo razdejanje podobno razdejanju, ki ga povzroči konvencionalno strelivo;

b.	pospeševalcev delcev, ki mečejo nabit ali nevtralen žarek delcev z rušilno močjo;

c.	visoko frekvenčnih oddajnikov žarkov z visoko povprečno ali z visoko pulzirno energijo, ki ustvarjajo polja zadostne jakosti za onesposobitev elektronskih tokokrogov na oddaljenem cilju.

ML19 vključuje naslednje, če je posebej zasnovano za orožne sisteme z usmerjeno energijo:

a.	opremo za ustvarjanje takoj razpoložljive energije, hrambo energije, preklapljanje, naprave za kondicioniranje energije ali naprave za upravljanje goriv;

b.	sisteme za akvizicijo ciljev ali sledenje ciljem;

c.	sisteme, s katerimi je mogoče oceniti škodo, povzročeno cilju, stopnjo uničenja ali prekinitev akcije;

d.	opremo za uravnavanje, širjenje in usmerjanje žarkov;

e.	opremo, zmožno hitrega preusmerjanja žarkov za hitro delovanje proti več ciljem hkrati;

f.	prilagodljivo optiko in konjugatorje faz (phase conjugators);

g.	injektorje toka za žarke negativnih vodikovih ionov;

h.	komponente pospeševalnika (accelerator components), „primerne za vesolje“;

i.	opremo za združevanje negativnih ionskih žarkov (negative ion beam funnelling equipment);

j.	opremo za usmerjanje in preusmerjanje visokoenergetskih ionskih žarkov;

k.	folije, „primerne za vesolje“, za nevtraliziranje žarkov negativnih vodikovih izotopov.

ML20
Kriogenska in „superprevodna“ oprema, našteta spodaj, in posebej zanjo zasnovane komponente in dodatki:

oprema, posebej zasnovana ali konfigurirana za montažo v vozilo, ki se uporablja v kopenskem, mornariškem, zračnem ali vesoljskem vojaškem kontekstu, zmožna delovanja med premikanjem in ki lahko ustvari ali vzdržuje temperaturo pod 103 K (– 170 °C);

ML20.a. vključuje mobilne sisteme, ki imajo ali uporabljajo dodatke ali komponente, izdelane iz nekovinskih materialov ali materialov, ki niso električno prevodni, denimo plastike ali z epoksi smolo impregniranih materialov.

„superprevodna“ električna oprema (rotacijski stroji in transformatorji), posebej zasnovana ali konfigurirana za montažo v vozilo, ki se uporablja v kopenskem, mornariškem, zračnem ali vesoljskem vojaškem kontekstu, in zmožna delovanja med premikanjem.

ML20.b. ne zajema hibridnih homopolarnih enosmernih generatorjev z enopolnimi običajnimi kovinskimi armaturami, ki rotirajo v magnetnem polju, ustvarjenem s pomočjo superprevodnih navitij, če so ta navitja edine superprevodne komponente v generatorju.

ML21
„Programska oprema“, in sicer:

a.	„programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materialov ali „programske opreme“, navedene v skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

posebna „programska oprema“, razen tiste iz ML21.a., in sicer:

1.	„programska oprema“, posebej izdelana za vojaške namene in posebej izdelana za modeliranje, simulacijo ali ocenjevanje vojaških orožnih sistemov;

2.	„programska oprema“, posebej izdelana za vojaške namene in posebej izdelana za modeliranje ali simulacijo vojaških operativnih scenarijev;

3.	„programska oprema“ za določanje učinkov konvencionalnega, jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja;

„programska oprema“, posebej zasnovana za vojaške namene in posebej izdelana za poveljevalne, komunikacijske, nadzorne in obveščevalne (Command, Communications, Control and Intelligence – C3I) oziroma poveljevalne, komunikacijske, nadzorne, računalniške in obveščevalne aplikacije (Command, Communications, Control, Computer and Intelligence – C4I);

c.	„programska oprema“, ki ni navedena v ML21.a. ali b., posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča opremi, ki ni navedena v skupnem seznamu vojaškega blaga EU, izpolnjevati vojaške funkcije, ki jih ima oprema, navedena v skupnem seznamu vojaškega blaga EU.

ML22
„Tehnologija“, in sicer:

a.	„tehnologija“, razen tiste iz ML22.b., ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, navedenega v skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

„tehnologija“, in sicer:

1.	„tehnologija“, „potrebna“ za zasnovo, sestavljanje komponent ter delovanje, vzdrževanje in popravilo popolnih proizvodnih obratov za blago, navedeno v skupnem seznamu vojaškega blaga Evropske unije, tudi če komponente teh proizvodnih obratov niso navedene;

2.	„tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“ in „proizvodnjo“ osebnega orožja, tudi če se uporablja v proizvodnji reprodukcij starejšega osebnega orožja;

3.	„tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ toksikoloških agensov, pripadajoče opreme ali komponent, navedenih v ML7.a. do ML7.g.;

4.	„tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“„biopolimerov“ ali kultur posebnih celic, navedenih v ML7.h.;

5.	„tehnologija“, „potrebna“ izključno za pridajanje „biokatalizatorjev“, navedenih v ML7.i.1., k vojaškim nosilnim snovem in vojaškemu materialu.

„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, navedenega na skupnem seznamu vojaškega blaga EU, ostane navedena tudi tedaj, ko jo je mogoče uporabiti za blago, ki ni navedeno na skupnem seznamu vojaškega blaga EU.

ML22 ne zajema:

a.	„tehnologije“, ki predstavlja nujni minimum tehnologije, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni zajeto ali katerega izvoz je bil dovoljen;

b.	„tehnologije“, ki je „dostopna javnosti“, „temeljnih znanstvenih raziskav“ ali informacij, nujno potrebnih pri prijavi patentov;

c.	„tehnologije“ za magnetno indukcijo za neprekinjen pogon civilnih transportnih sredstev.

OPREDELITVE POJMOV, UPORABLJENIH V TEM SEZNAMU

Opredelitve pojmov, uporabljenih v tem seznamu, po abecednem vrstnem redu:

Opredelitve veljajo za cel seznam. Sklicevanja so izključno svetovalne narave in ne vplivajo na splošno uporabo opredeljenih pojmov v celem seznamu.

Besede in izrazi iz tega seznama opredelitev imajo opredeljeni pomen le, če so vključeni med „dvojne navednice“. Opredelitve pojmov med ‚enojnimi navednicami‘ so prikazane v tehnični opombi za vsak zadevni predmet. Sicer imajo besede in izrazi svoje splošno sprejete (slovarske) pomene.

ML7 „Prilagojeno za uporabo v vojni“

Vse spremembe ali izbor (kakor so spremembe čistosti, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

ML8 „Dodatki“

Snovi, ki se uporabljajo pri eksplozivnih pripravkih za izboljšanje njihovih lastnosti.

ML8, ML9 in ML10 „Zrakoplov“

Leteča naprava s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, rotacijskimi krili (helikopter), nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.

ML11 „Avtomatizirani sistemi za poveljevanje in nadziranje“

Elektronski sistemi, prek katerih se vnašajo, obdelujejo in pošiljajo informacije, bistvene za učinkovito delovanje skupine, večje formacije, taktične formacije, enote, ladje, podenote ali orožja pod poveljstvom. To se doseže z uporabo računalniške in druge specializirane strojne opreme, zasnovane za podporo funkcijam vojaškega poveljevanja in organizacije nadzora. Glavne funkcije avtomatiziranih sistemov za poveljevanje in nadziranje so: učinkovito avtomatizirano zbiranje, kopičenje, shranjevanje in obdelava podatkov; prikaz razmer in okoliščin, ki vplivajo na pripravo in izvajanje bojnih operacij; operativni in taktični izračuni za razporeditev virov med bojne skupine ali elemente operativne ureditve bitke ali bojna razporeditev glede na misijo ali stopnjo operacije; priprava podatkov za oceno razmer in sprejemanje odločitev kadar koli med operacijo ali bitko; operacije računalniške simulacije.

ML22 „Temeljne znanstvene raziskave“

Eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov ali dejstev, ki jih je možno opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.

ML7, 22 „Biokatalizatorji“

Encimi za posebne kemične ali biokemične reakcije ali druge biološke spojine, ki se vežejo na agense za kemično bojevanje in pospešijo njihovo razgradnjo.

„Encimi“ pomenijo „biokatalizatorje“ za specifične kemične ali biokemične reakcije.

ML7, 22 „Biopolimeri“

Biološke makromolekule, in sicer:

a.	encimi za specifične kemične ali biokemične reakcije;

b.	monoklonalna, poliklonalna ali anti-idiotipska protitelesa;

c.	posebej zasnovani ali posebej obdelani receptorji.

1.	„Anti-idiotipska protitelesa“ pomenijo protitelesa, ki se vežejo na specifična mesta za vezavo antigenov drugih protiteles;

2.	„monoklonalna protitelesa“ pomenijo proteine, ki se vežejo na eno antigensko mesto in jih proizvaja en sam klon celic;

3.	„poliklonalna protitelesa“ pomenijo mešanico proteinov, ki se vežejo na specifičen antigen in jih proizvaja več kot en klon celic;

4.	„receptorji“ pomenijo biološke makromolekularne strukture, ki so sposobne vezati ligande in katerih vezava vpliva na fiziološke funkcije.

ML10 „Civilni zrakoplov“

Tisti „zrakoplovi“, ki so z oznakami navedeni v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo civilne letalske oblasti zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi njihove legalne uporabe za civilne, zasebne ali poslovne namene.

ML21, 22 „Razvoj“

Je povezan z vsemi stopnjami pred serijsko proizvodnjo, na primer: snovanjem, raziskovanjem zasnov, analizo zasnov, koncepti zasnov, sestavo in preskušanjem prototipov, shemami pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, procesom preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnovo konfiguracije, zasnovo integriranja, razporedom/postavitvijo/izgledom.

ML17 „Končne enote“

Prijemala, aktivne orodne enote in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke „robotskega“ manipulatorja.

„Aktivne orodne enote“ so naprave za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.

ML4, 8 „Energetski materiali“

Snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo predvideno uporabo. „Eksplozivi“, „pirotehnična sredstva“ in „pogonske snovi“ so podrazredi energetskih materialov.

ML8, 18 „Eksplozivi“

Trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri njihovi uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.

ML7 „Ekspresijski vektroji“

Nosilci (npr. plazmid ali virus), ki se uporabljajo za vnos genskega materiala v gostiteljske celice.

ML 17 „Gorivne celice“

Elektrokemična naprava, ki s porabo goriva iz zunanjega vira neposredno pretvarja kemično energijo v elektriko enosmernega toka.

ML 13 „Vlakneni ali nitasti materiali“

Vključujejo:

a.	kontinualne monofilamente;

b.	kontinualno prejo in rovinge;

c.	trakove, tkanine, neurejene štrene in kite;

d.	razcepljena vlakna, speta vlakna in koherentne vlaknene prevleke;

e.	monokristalinske ali polikristalinske lase kakršne koli dolžine;

f.	aromatske poliamid-imide.

ML15 „Cevi za ojačenje slike prve generacije“

Elektrostatično usmerjene cevi, ki za ojačevalnike uporabljajo vhodne in izhodne plošče iz optičnih vlaken ali stekla, multialkalne fotokatode (S-20 ali S-25), vendar ne mikrokanalnih plošč.

ML22 „Splošno dostopna“

To pomeni „tehnologijo“ ali „programsko opremo“, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije.

Avtorske omejitve ne pomenijo, da ta „tehnologija“ ali „programska oprema“ ne bi bila „splošno dostopna“.

ML5, 19 „Laser“

Sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačeno s spodbujenim oddajanjem sevanja.

ML10 „Vozila, lažja od zraka“

Baloni in zrakoplovi, ki za vzlet potrebujejo vroč zrak ali pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.

ML17 „Jedrski reaktor“

Vključuje predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, prihajajo v neposredni stik s hladilom ali ga nadzorujejo.

ML8 „Predhodne sestavine“

Posebne kemikalije, ki se uporabljajo pri izdelavi eksplozivov.

ML21, 22 „Proizvodnja“

Pomeni vse stopnje proizvodnje, kot so: proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preskušanje, zagotavljanje kakovosti.

ML8 „Pogonske snovi“

Snovi ali mešanice, ki nadzorovano kemično reagirajo, da za opravljanje mehanskega dela proizvedejo velike količine vročih plinov.

ML4, 8 „Pirotehnična sredstva“

Mešanice trdih ali tekočih goriv in oksidantov, ob vžigu katerih pride do nadzorovane energetske kemične reakcije, namenjene proizvodnji določenega časovnega zamika ali določenih količin vročine, hrupa, dima, vidne luči ali infrardečega sevanja. Piroforiki so podrazred pirotehničnih sredstev, ki ne vsebujejo oksidantov, ampak se v stiku z zrakom spontano vžgejo.

ML22 „Potreben“

Kakor se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, nanaša se samo na tisti delež „tehnologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali preseganje nadzorovanih stopenj zmogljivosti, značilnosti ali funkcij. Takšna „potrebna“„tehnologija“ je lahko skupna za različne proizvode.

ML7 „Agensi za obvladovanje nemirov“

Snovi, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve. (Solzilni plini so podniz „agensov za obvladovanje nemirov“.)

ML17 „Robot“

Manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje, in ki:

a.	je večfunkcionalen;

b.	je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;

c.	vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje;

d.	ima „uporabniku dostopno programljivost“ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov.

Gornja opredelitev ne zajema naslednjih naprav:

1.	manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/prek teleoperaterja;

manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. Program je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega programskega vzorca. Spremembe ali prireditve programskega vzorca (npr. menjave zatičev ali izmenjave naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le prek mehanskih operacij;

manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih ustavitev;

5.	skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali odnašanje te vsebine.

ML21 „Programska oprema“

Zbirka enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.

ML19 „Primerni za vesolje“

Proizvodi, ki so zasnovani, izdelani in preskušeni za izpolnjevanje posebnih električnih, mehanskih ali okoljskih zahtev in ki se uporabljajo za lansiranje in razporejanje satelitov ali letalnih sistemov za velike višine (100 km ali več).

ML18, 20 „Superprevoden“

Nanaša se na materiale (tj. kovine, zlitine ali spojine), ki lahko izgubijo vso električno upornost (tj. ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem prišlo do joulskega segrevanja).

„Superprevodno“ stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s „kritično temperaturo“, s kritičnim magnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in temperature.

ML22 „Tehnologija“

Specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ proizvoda. Te informacije so v obliki tehničnih podatkov ali tehnične pomoči.

1.	‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.

2.	‚Tehnična pomoč‘ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja. ‚Tehnična pomoč‘ lahko vključuje prenos ‚tehničnih podatkov‘.

ML21, 22 „Uporaba“

Delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled in obnavljanje.

24.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 308/46

SKLEP SVETA

z dne 21. oktobra 2010

o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(2010/707/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 148(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 145 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da si države članice in Unija prizadevajo za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile kot tudi trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe, z namenom, da bi dosegle cilje, opredeljene v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta skladno z določbami člena 148 PDEU.

(2)

V členu 3(3) PEU je določeno, da je Unija usmerjena v polno zaposlenost, se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, določeno pa je tudi, da lahko daje Unija pobude za zagotovitev usklajenosti socialnih politik držav članic. V členu 8 PDEU je določeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. V členu 9 Pogodbe je določeno, da pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja.

(3)	V PDEU je določeno, da smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, sprejme Svet, da bi usmerjal politike držav.

(4)

Lizbonska strategija, ki je bila uvedena leta 2000, je temeljila na ugotovitvi, da mora EU glede na svetovno konkurenco, tehnološke spremembe, okoljske izzive in staranje prebivalstva povečati zaposlenost, produktivnost in konkurenčnost ter obenem okrepiti socialno kohezijo. Lizbonska strategija je ponovno zaživela leta 2005 po vmesnem pregledu, na podlagi katerega je bilo več pozornosti namenjene rasti ter več in boljšim delovnim mestom.

(5)

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta je pripomogla k oblikovanju soglasja o širši usmerjenosti ekonomskih politik EU in njenih politik zaposlovanja. V okviru te strategije so bile s Sklepom Sveta 2005/600/ES (5) sprejete širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje ter pregledane s Sklepom Sveta 2008/618/ES (6) pregledal. Teh 24 smernic je osnova nacionalnih programov reform, v katerih so opisane ključne prednostne naloge reform na področjih makroekonomije, mikroekonomije in trga dela za celotno Unijo. Vendar izkušnje kažejo, da prednostne naloge v smernicah niso bile dovolj jasno določene in da bi lahko bile med seboj bolj povezane. To je omejilo njihov vpliv na oblikovanje politik na nacionalni ravni.

(6)

Finančna in gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je povzročila znatno izgubo delovnih mest in padec potencialne rasti proizvodnje ter izrazito poslabšanje javnih financ. Vendar je evropski načrt za oživitev gospodarstva pomagal državam članicam pri spopadanju s krizo, deloma z usklajeno fiskalno spodbudo, saj je bil euro temelj makroekonomske stabilnosti. Kriza je torej pokazala, da kadar je usklajevanje politik Unije okrepljeno in učinkovito, lahko prinese znatne rezultate. V krizi se je izpostavila tudi tesna medsebojna povezanost med gospodarsko uspešnostjoi in uspešnostjo zaposlovanja držav članic.

(7)

Komisija je predlagala, da se za naslednje desetletje oblikuje nova strategija, znana kot „strategija Evropa 2020“, ki bo Uniji omogočala, da bo po krizi še močnejša ter da bo svoje gospodarstvo usmerila v pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Pet krovnih ciljev, navedenih pod ustreznimi smernicami, predstavlja skupne cilje, ki vodijo ukrepanje držav članic, ob upoštevanju njihovih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin, ter ki vodijo ukrepanje Unije. Države članice bi si morale kar najbolj prizadevati za dosego nacionalnih ciljev in odpravo ovir, ki omejujejo rast.

(8)

Države članice bi morale kot del celovitih „izhodnih strategij“ iz gospodarske krize izvesti ambiciozne programe reform, s katerimi bi zagotovile makroekonomsko stabilnost, spodbudile ustvarjanje več in boljših delovnih mest ter vzdržnost javnih financ, izboljšale konkurenčnost in produktivnost, zmanjšale makroekonomska neravnovesja ter povečale učinkovitost trga dela. Ukinjanje fiskalnih spodbud bi bilo treba izvajati in usklajevati v okviru Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Države članice in Evropska unija bi morale v okviru strategije Evropa 2020 izvajati reforme, namenjene „pametni rasti“, tj. rasti, ki temelji na znanju in inovacijah. Reforme bi morale imeti za cilj izboljšati kakovost izobraževanja in zagotavljati njegovo dostopnost za vse, kot tudi okrepiti raziskovalne dejavnosti in povečati poslovne rezultate ter nadalje izboljšati regulativni okvir, da bi se spodbudile inovacije in prenos znanja po vsej Uniji. Reforme bi morale pospeševati podjetništvo, razvoj malih in srednjih podjetij ter pomagati pretvoriti ustvarjalne zamisli v inovativne proizvode, storitve in postopke, ki lahko ustvarijo rast, kakovostna in trajnostna delovna mesta, teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo, ter prispevati k učinkovitejšemu reševanju evropskih in svetovnih družbenih izzivov. V tem okviru je bistveno čim bolje izkoristiti informacijske in komunikacijske tehnologije.

(10)

Unija in države članice bi se morale pri svojih politikah, vključno z njihovimi programi reform, usmeriti k „trajnostni rasti“. Trajnostna rast pomeni izgradnjo trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva z učinkovito rabo energije in virov, pravično porazdelitev stroškov in koristi ter izkoriščanje vodilnega položaja Evrope v tekmi za razvoj novih procesov in tehnologij, vključno z zelenimi tehnologijami. Države članice in Unija bi morale z izvajanjem potrebnih reform zmanjšati emisije toplogrednih plinov in učinkovito uporabljati vire, kar bo pripomoglo tudi k preprečevanju degradacije okolja in izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega bi morale izboljšati poslovno okolje, spodbujati ustvarjanje zelenih delovnih mest in podjetjem pomagati, da posodobijo svojo industrijsko osnovo.

(11)

Politike programov reform Unije in držav članic bi bilo treba usmeriti tudi k „vključujoči rasti“. Vključujoča rast pomeni ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi ljudje znali predvidevati spremembe in jih obvladovati ter posledično dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Z reformami bi morale države članice torej zagotoviti, da bi imeli vsi ljudje dostop in priložnosti v vseh svojih življenjskih obdobjih, ter tako z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence, zmanjšati revščino in socialno izključenost. Morale bi tudi zagotoviti, da bo gospodarska rast koristila vsem državljanom in vsem regijam, in pospeševati rast zaposlovanja, ki temelji na dostojnem delu. Zato bi se morale države članice v svojih programih reform osredotočiti predvsem na zagotavljanje učinkovitega delovanja trgov dela z vlaganjem v uspešen prehod, sisteme izobraževanja in usposabljanja, razvijanje ustreznih znanj in spretnosti, izboljšanje kakovosti delovnih mest ter reševanje problemov segmentacije, strukturne brezposelnosti, brezposelnosti mladih in nedejavnosti, obenem pa zagotoviti ustrezno in trajnostno socialno varstvo ter dejavno vključevanje za preprečevanje in zmanjšanje revščine, s posebnim poudarkom na boju proti revščini med zaposlenimi in zmanjšanju revščine med skupinami, ki so najbolj izpostavljene socialni izključenosti, vključno z otroki in mladimi, ter pri tem spoštovati dogovorjena načela fiskalne konsolidacije.

(12)

Povečana udeležba žensk na trgu delovne sile je predpogoj za spodbujanje rasti in reševanje demografskih izzivov. Za izvedbo vseh vidikov smernic v državah članicah je ključno, da se v vsa ustrezna področja politik opazno vključi vidik enakosti spolov. Ustvariti bi bilo treba pogoje za zagotavljanje ustreznega, cenovno dostopnega in visoko kakovostnega otroškega varstva za predšolske otroke. Uporablja se načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

(13)

Strukturne reforme EU in držav članic lahko učinkovito prispevajo k rasti in delovnim mestom, če spodbujajo konkurenčnost Unije v svetovnem gospodarstvu, prinašajo nove priložnosti za evropske izvoznike ter zagotavljajo konkurenčen dostop do uvoza pomembnih dobrin. Zato bi bilo treba upoštevati zunanji vpliv reform na področju konkurenčnosti ter tako spodbujati evropsko rast in udeležbo na odprtih in poštenih trgih po vsem svetu.

(14)

Strategijo Evropa 2020 je treba podpreti z integriranim naborom evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija v celoti in pravočasno izvesti, da se dosežejo pozitivni posredni učinki usklajenih strukturnih reform in bolj dosleden prispevek evropskih politik k ciljem strategije. Smernice so okvir, ki ga uporabljajo države članice pri pripravi, izvedbi in spremljanju nacionalnih politik v smislu splošne strategije EU. Države članice bi se morale pri oblikovanju lastnih nacionalnih ciljev in kakršnih koli podciljev opirati na krovne cilje Evrope 2020, navedene v okviru zadevnih smernic, pri tem pa upoštevati svoja različna izhodišča in nacionalne okoliščine, ter v skladu z nacionalnimi postopki odločanja. Pri tem se lahko po potrebi oprejo na kazalnike, ki jih je oblikoval Odbor za zaposlovanje ali Odbor za socialno zaščito. Krovni cilj zaposlovanja poudarja, da si je treba prizadevati za zmanjševanje brezposelnosti ranljivih skupin, vključno z mladimi.

(15)

Kohezijska politika in njeni strukturni skladi sta med številnimi pomembnimi mehanizmi za izvajanje prednostnih nalog pametne, trajnostne in vključujoče rasti v državah članicah in regijah. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 17. junija 2010 poudaril pomen spodbujanja gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, da bi prispevali k uspehu nove strategije Evropa 2020.

(16)

Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih programov reform zagotoviti učinkovito vodenje politike zaposlovanja in pri tem upoštevati te smernice. Čeprav so te smernice naslovljene na države članice, bi bilo treba strategijo Evropa 2020 po potrebi izvajati, spremljati in ocenjevati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, v tesnem sodelovanju s parlamenti ter s socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, ki prispevajo k pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter k splošnemu obveščanju o strategiji.

(17)

Strategija Evropa 2020 temelji na manjšem sklopu smernic, ki nadomešča prejšnji sklop 24 smernic ter skladno obravnava vprašanja zaposlovanja in širših ekonomskih politik. Smernice za politike zaposlovanja držav članic, priložene k temu sklepu, so same po sebi povezane s smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, priloženimi Priporočilu Sveta z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (7). Skupaj pa tvorijo „integrirane smernice Evropa 2020“.

(18)

Te nove integrirane smernice so usklajene s sklepi Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s Paktom za stabilnost in rast. Smernice za zaposlovanje bi morale biti podlaga za vsa priporočila, pripravljena za posamezne države, ki jih lahko Svet naslovi na države članice v skladu s členom 148(4) PDEU, skupaj s priporočili, pripravljenimi za posamezno državo, ki so naslovljena na države članice v skladu s členom 121(4) Pogodbe, da bi tako zagotovili medsebojno usklajen sveženj priporočil. Smernice za zaposlovanje bi morale biti tudi podlaga za pripravo skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga Svet in Evropska komisija vsako leto pošljeta Evropskemu svetu.

(19)

Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala spremljati napredek pri zaposlovanju in socialnih vidikih smernic za zaposlovanje v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi Pogodb. To bi moralo zlasti temeljiti na dejavnostih odprte metode koordinacije na področjih zaposlovanja, socialne zaščite in socialne vključenosti. Poleg tega bi moral Odbor za zaposlovanje ohranjati tesen stik z drugimi ustreznimi pripravljalnimi telesi Sveta, vključno iz področja izobraževanja.

(20)	Čeprav je treba te smernice pripraviti vsako leto, bi se morale do leta 2014 čim manj spreminjati, da bi se osredotočili na njihovo izvajanje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se smernice za politike zaposlovanja držav članic iz Priloge.

Člen 2

Te smernice se upoštevajo pri politikah zaposlovanja držav članic, o čemer se poroča v nacionalnih programih reform.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Luxembourgu, 21. oktobra 2010

Za Svet

Predsednica

J. MILQUET

(1) Mnenje z dne 8. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 27. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Mnenje z dne 10. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Mnenje z dne 20. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(5) UL L 205, 6.8.2005, str. 21.

(6) UL L 198, 26.7.2008, str. 47.

(7) UL L 191, 23.7.2010, str. 28.

PRILOGA

SMERNICE ZA POLITIKE ZAPOSLOVANJA DRŽAV ČLANIC

Smernica 7: povečanje udeležbe žensk in moških na trgu dela, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in spodbujanje kakovosti delovnih mest

Aktiviranje je ključnega pomena za povečanje udeležbe na trgu dela. Države članice bi morale v svoje politike trga dela vključiti načela prožne varnosti, ki jih je potrdil Evropski svet, in jih uporabljati ter pri tem ustrezno izkoristiti sredstva Evropskega socialnega sklada in druga sredstva EU z namenom povečanja udeležbe na trgu dela, reševanja problema segmentacije, neaktivnosti, neenakosti spolov in hkrati zmanjšanja strukturne brezposelnosti. Ukrepi za povečanje prožnosti in varnosti bi morali biti ne le uravnoteženi, ampak bi se morali tudi medsebojno dopolnjevati. Države članice bi morale zato uvesti kombinacijo prožnih in zanesljivih pogodbenih dogovorov, aktivnih politik trga dela, učinkovitih sistemov vseživljenjskega učenja, politik za spodbujanje mobilnosti delavcev ter ustreznih sistemov socialne varnosti, da bi zagotovile varne prehode med zaposlitvami, urejene z jasnimi pravicami in odgovornostmi za brezposelne pri dejavnem iskanju zaposlitve. Ustrezno pozornost bi bilo treba skupaj s socialnimi partnerji nameniti tudi notranji prožni varnosti na delovnem mestu.

Države članice bi morale poglobiti socialni dialog in reševati probleme segmentacije trga dela z ukrepi za reševanje problemov negotove zaposlitve, podzaposlenosti in neprijavljenega dela. Poklicno mobilnost bi bilo treba nagrajevati. Posvetiti bi se bilo treba kakovosti delovnih mest in pogojev zaposlovanja. Države članice bi morale preprečevati revščino zaposlenih in spodbujati varnost in zdravje pri delu. Tudi osebam s pogodbami za določen čas in samozaposlenim bi bilo treba zagotoviti ustrezno socialno varnost. Službe za zaposlovanje imajo pomembno vlogo pri aktiviranju in usklajevanju potreb, zato bi jih bilo treba podpreti s prilagojenimi storitvami ter zgodnjimi dejavnimi in preventivnimi ukrepi na trgu dela. Takšne storitve in ukrepi bi morali biti namenjenimi vsem, vključno z mladimi, osebami, ki jim grozi brezposelnost in osebami, ki so najtežje zaposljive.

Politike „naj se delo izplača“ so še vedno pomembne. V skladu s smernico 2 ekonomskih politik bi morale države članice spodbujati ustrezne okvirne pogoje za pogajanja o plačah in razvoju pri stroških dela, ki bosta usklajena s stabilnostjo cen in razvojem produktivnosti, da bi se povečala konkurenčnost in dvignila raven udeležbe na trgu dela, zlasti med nizkokvalificiranimi osebami. Države članice bi morale pregledati davčne sisteme in sisteme socialne pomoči ter zmogljivost javnih služb za zagotavljanje potrebne podpore, da se poveča udeležba na trgu delovne sile in spodbudi povpraševanje po delovni sili. Spodbujati bi morale aktivno staranje, enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in vključevanje mladih, invalidnih oseb, zakonitih migrantov in drugih ranljivih skupin na trg dela. Politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja bi morale biti skupaj s zagotavljanjem cenovno dostopnih storitev varstva in inovacijami pri organizaciji dela usmerjene k dvigovanju stopenj zaposlenosti, zlasti med mladimi, starejšimi delavci in ženskami. Poleg tega bi morale države članice tudi odstraniti ovire za vstop na trg dela za novince, spodbujati samozaposlovanje, podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest na vseh področjih, vključno z zelenim zaposlovanjem in varstvom in oskrbo, ter spodbujati družbene inovacije.

Glavni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določile svoje nacionalne cilje, je povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva za ženske in moške v starosti med 20 in 64 let na 75 % do leta 2020, vključno z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizkokvalificiranih delavcev na trgu dela ter boljšim vključevanjem zakonitih migrantov.

Smernica 8: razvijanje usposobljene delovne sile, ki ustreza potrebam trga dela, ter spodbujanje vseživljenjskega učenja

Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s ponudbo ustreznega znanja in spretnosti, da bi zadostile sedanjim in prihodnjim potrebam na trgu dela. Kakovostno začetno izobraževanje in privlačno poklicno izobraževanje je treba dopolniti z učinkovitimi spodbudami za vseživljenjsko učenje zaposlenih in brezposelnih, s čimer se zagotovi vsakemu odraslemu možnost za prekvalificiranje ali nadgradnjo njegove ravni izobrazbe in premostitev stereotipov o spolih, pa tudi z možnostmi za naknadno izobraževanje ter usmerjeno migracijo in politikami vključevanja. Države članice bi morale razviti sisteme za priznavanje pridobljenih znanj ter odstraniti ovire za poklicno in geografsko mobilnost delavcev, spodbujati pridobivanje prečnih kompetenc in s tem podpreti ustvarjalnost, inovacije in podjetništvo. Prizadevati bi si bilo treba predvsem za pomoč osebam z nezadostnimi ali zastarelimi znanji in spretnostmi, povečanje zaposljivosti starejših delavcev, razširitev usposabljanja, znanj in spretnosti ter izkušenj visokokvalificiranih delavcev, tudi raziskovalcev in žensk v znanosti, matematičnih in tehnoloških področjih.

Države članice bi morale v sodelovanju s socialni partnerji in podjetji izboljšati dostop do usposabljanja, okrepiti storitve izobraževalnega in poklicnega usmerjanja. Te izboljšave bi bilo treba kombinirati z zagotavljanjem sistematične informacije o novih delovnih mestih in priložnostih, pospeševanjem podjetništva ter boljšim predvidevanjem potreb po znanju in spretnostih. S skupnimi finančnimi prispevki vlad, posameznikov in delodajalcev bi bilo treba spodbujati vlaganje v razvoj človeških virov, dodaten razvoj znanj in spretnosti ter v sheme vseživljenjskega učenja. Da bi podprle mlade, zlasti tiste, ki niso zaposleni, ki se ne izobražujejo in ki se ne usposabljajo, bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostaviti sheme, s katerimi bi tem osebam pomagale najti prvo zaposlitev, nabrati delovne izkušnje ali jim omogočile nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, vključno s pripravništvom, ter se hitro odzvati, če bi mladi ostali brez zaposlitve.

Redno spremljanje rezultatov dodatnega izobraževanja in politike predvidevanja bi morali pomagati določiti področja, na katerih je potrebno izboljšanje, ter povečati odzivnost izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja glede na trenutne in nastajajoče potrebe na trgu dela, ki jih denimo ustvarja nizkoogljično gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire. Države članice bi morale pri doseganju teh ciljev izkoriščati sredstva Evropskega socialnega sklada in druga sredstva EU. Naložbe v človeški kapital bi lahko dopolnile politike, ki spodbujajo povpraševanje po delovni sili.

Smernica 9: izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh ter spodbujanje vključevanja v terciarno ali temu enakovredno izobraževanje

Da bi se vsem ljudem omogočil dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter da bi se izboljšali rezultati izobraževanja, bi morale države članice učinkovito vlagati v izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja, zlasti da bi dvignile raven usposobljenosti delovne sile EU, s čimer bi ji omogočile, da se prilagodi hitro spreminjajočim se potrebam na sodobnih trgih dela in družbe na splošno. V skladu z načeli vseživljenjskega učenja bi morali ukrepi zajemati vse sektorje (od izobraževanja v zgodnjem otroštvu in šol do visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi učenja odraslih) ter upoštevati tudi učenje v priložnostnih in neformalnih okvirih. Cilj reform bi moralo biti pridobivanje ključnih kompetenc, ki jih potrebuje vsak posameznik za uspeh v gospodarstvu, ki temelji na znanju, zlasti v smislu zaposljivosti, v skladu s prednostnimi nalogami iz smernice 4. Spodbujati bi bilo treba mednarodno mobilnost udeležencev izobraževanja in učiteljev. Sprejeti bi bilo treba tudi ukrepe, s katerimi bi učna mobilnost mladih in učiteljev postala pravilo. Države članice bi morale izboljšati odprtost in namensko usmeritev izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, predvsem z izvajanjem nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki omogočajo prilagodljive učne poti, ter z razvijanjem partnerstev med področji izobraževanja/usposabljanja in dela. Učiteljski poklic bi bilo treba narediti privlačnejši, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti začetnemu izobraževanju ter stalnemu poklicnemu razvoju učiteljev. Visokošolsko izobraževanje bi moralo postati bolj odprto za netradicionalne udeležence izobraževanja, povečati pa bi bilo treba tudi vključevanje v terciarno ali temu enakovredno izobraževanje. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečile zgodnje opuščanje šolanja, da bi zmanjšale število mladih, ki niso zaposleni, ki se ne izobražujejo in ki se ne usposabljajo.

Glavni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določile svoje nacionalne cilje, je zmanjšati stopnjo osipa na manj kot 10 % in povečati delež oseb med 30. in 34. letom starosti z dokončano terciarno ali temu enakovredno izobrazbo na najmanj 40 % (1).

Smernica 10: spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini

Povečanje zaposlitvenih možnosti je bistven vidik integriranih strategij držav članic za preprečevanje in zmanjšanje revščine ter spodbujanje polne udeležbe v družbi in gospodarstvu. V ta namen bi bilo treba ustrezno uporabiti sredstva Evropskega socialnega sklada in druga sredstva EU. Prizadevati bi si bilo treba za zagotavljanje enakih možnosti, tudi s tem, da bi imel vsakdo dostop do visokokakovostnih, cenovno dostopnih in trajnostnih storitev, zlasti na socialnem področju. Javne storitve (tudi spletne storitve v skladu s smernico 4 so v tem smislu zelo pomembne. Države članice bi morale uvesti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe. Socialno izključenost bodo zavirali krepitev vloge državljanov in spodbujanje sodelovanja na trgu dela tistih, ki so najtežje zaposljivi, obenem pa tudi preprečevanje revščine zaposlenih. Za to bi bilo treba okrepiti sisteme socialne varnosti, vseživljenjsko učenje in celovite aktivne politike vključevanja, s čimer bi ustvarili nove priložnosti za ljudi v različnih življenjskih obdobjih in jih obvarovali pred tveganjem izključenosti, s posebno pozornostjo do žensk. Sisteme socialne zaščite, vključno s pokojninami in dostopom do zdravstvenega varstva, bi bilo treba posodobiti in v celoti izkoristiti, da bi se zagotovile ustrezna dohodkovna podpora in storitve – kar bi zagotovilo socialno kohezijo – in da bi se obenem ohranila finančna vzdržnost in spodbudila udeležba v družbi in na trgu dela.

Sistemi socialne pomoči bi morali pozornost nameniti zagotavljanju dohodkovne varnosti med prehodi in zmanjšanju revščine, zlasti med skupinami, ki so najbolj izpostavljene socialni izključenosti, kot so enostarševske družine, manjšine, vključno z Romi, invalidne osebe, otroci in mladi, starejše ženske in moški, zakoniti migranti in brezdomci. Države članice bi morale tudi dejavno spodbujati socialno gospodarstvo in družbene inovacije v podporo najbolj ranljivim. Vsi ukrepi bi morali tudi spodbujati enakost spolov.

Glavni cilj EU, na podlagi katerega bodo države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določile svoje nacionalne cilje, je spodbujanje socialne vključenosti, zlasti z zmanjšanjem revščine, z namenom odprave revščine in izključenosti, ki prizadevata najmanj 20 milijonov ljudi (2).

(1) Evropski svet poudarja, da so za opredelitev in izvajanje kvantitativnih ciljev v izobraževanju pristojne države članice.

(2) Ta skupina ljudi je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike grozi revščina in izključenost (stopnja tveganja revščine; materialna deprivacija; gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov), kar državam članicam omogoča, da lahko same določijo svoje nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo svoje nacionalne okoliščine in prednostne naloge.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.308.slv
Uradni list Evropske unije		L 308

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 24. november 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2010/706/EU
	*	Sklep Sveta z dne 3. junija 2010 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov v imenu Evropske unije	1
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1076/2010 z dne 22. novembra 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	3
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1077/2010 z dne 23. novembra 2010 o prepovedi ribolova na morsko ploščo v Skagerraku s plovili, ki plujejo pod zastavo Nizozemske	5
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1078/2010 z dne 23. novembra 2010 o prepovedi ribolova na raže v vodah EU con IIa in IV s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije	7
		Uredba Komisije (EU) št. 1079/2010 z dne 23. novembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	9
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/80/EU z dne 22. novembra 2010 o spremembi Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov ( 1 )	11
		SKLEPI
		2010/707/EU
	*	Sklep Sveta z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic	46
		2010/708/EU
	*	Sklep Sveta z dne 22. novembra 2010 o imenovanju avstrijske članice in dveh nadomestnih avstrijskih članov Odbora regij	52
		2010/709/EU
	*	Sklep Komisije z dne 22. novembra 2010 o ustanovitvi Odbora Evropske unije za znak za okolje (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7961) ( 1 )	53

Št.	38/T&Q
Država članica	Nizozemska
Stalež	PLE/03AN.
Vrsta	morska plošča (Pleuronectes platessa)
Cona	Skagerrak
Datum	18.9.2010

Št.	10/T&Q
Država članica	Nemčija
Stalež	SRX/2AC4-C
Vrsta	Raže (Rajidae)
Cona	vode ES con IIa in IV
Datum	29.5.2010

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	48,4
	EC	92,0
	IL	95,1
	MA	70,3
	MK	57,4
	ZZ	72,6
0707 00 05	AL	54,8
	EG	150,8
	JO	182,1
	TR	68,3
	ZZ	114,0
0709 90 70	MA	68,2
	TR	104,9
	ZZ	86,6
0805 20 10	MA	69,9
	ZA	141,4
	ZZ	105,7
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	60,1
	IL	75,7
	MA	61,9
	TR	65,6
	UY	58,1
	ZZ	64,3
0805 50 10	AR	51,5
	CL	79,2
	MA	68,0
	TR	63,7
	UY	57,1
	ZA	51,7
	ZZ	61,9
0808 10 80	AR	83,1
	AU	167,8
	BR	49,6
	CA	113,1
	CL	74,6
	CN	66,3
	MK	24,7
	NZ	99,3
	US	123,0
	ZA	104,4
	ZZ	90,6
0808 20 50	CL	78,3
	CN	105,1
	US	160,9
	ZZ	114,8


	(1) Besedilo velja za EGP