20.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 304/2

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1064/2010

z dne 17. novembra 2010

o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), („osnovna protidampinška uredba“), zlasti člena 11(3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2), zlasti člena 19 in prvega stavka člena 22(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

1. VELJAVNI UKREPI

1.1 Predhodne preiskave in obstoječi izravnalni ukrepi

(1)

Svet je decembra 1999 z Uredbo št. 2597/1999 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije. Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna protisubvencijska preiskava“. Ti ukrepi so bili v obliki izravnalne dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 367/2006 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne protisubvencijske uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Preiskava v zvezi s pregledom je trajala od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004.

(3)	Svet je avgusta 2006 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET, in sicer družbe Garware Polyester Limited („Garware“), z Uredbo (ES) št. 1288/2006 (5) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za družbo Garware z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(4)

Svet je septembra 2007 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca folije iz PET, in sicer družbe Jindal Poly Films Limited, prej poznane kot Jindal Polyester Ltd. („Jindal“), z Uredbo (ES) št. 1124/2007 (6) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Jindal z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(5)	Svet je januarja 2009 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja petih indijskih proizvajalcev folije iz PET, ki ga je Komisija začela na lastno pobudo, z Uredbo (ES) št. 15/2009 (7) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za te družbe z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(6)	Svet je junija 2010 po delnem vmesnem pregledu z Uredbo (ES) št. 579/2010 (8) glede subvencioniranja Jindala spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Jindal z Uredbo (ES) št. 367/2006.

1.2 Prejšnje preiskave in veljavni protidampinški ukrepi

(7)

Svet je avgusta 2001 z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (9) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije. Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna protidampinška preiskava“. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini od 0 % do 62,6 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih proizvajalcev izvoznikov, na uvoz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 53,3 %.

(8)	Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 366/2006 (10) spremenil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 1676/2001. Uvedena protidampinška dajatev je znašala med 0 % in 18 % ob upoštevanju ugotovitev pregleda zaradi izteka ukrepa dokončnih izravnalnih dajatev izvedenih v skladu z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(9)	Svet je avgusta 2006 po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET Garware z Uredbo (ES) št. 1288/2006 spremenil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 1676/2001.

(10)

Svet je septembra 2006 na zahtevo novega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 1424/2006 (11) spremenil Uredbo (ES) št. 1676/2001 v zvezi s SRF Limited. Spremenjena uredba je za zadevno družbo določila stopnjo dampinga v višini 15,5 % in stopnjo protidampinške dajatve v višini 3,5 % ob upoštevanju stopnje izvozne subvencije za to družbo, kot je bila ugotovljena v protisubvencijski preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta Uredba (ES) št. 367/2006. Ker za družbo ni veljala individualna izravnalna dajatev, se je uporabila stopnja, določena za vse druge družbe.

(11)

Svet je novembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1292/2007 (12) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne protidampinške uredbe. Z isto uredbo se je v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe zaključil delni vmesni pregled, omejen na enega indijskega proizvajalca uvoznika.

(12)	Svet je januarja 2009 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja petih indijskih proizvajalcev folije iz PET, ki ga je Komisija začela na lastno pobudo, z Uredbo (ES) št. 15/2009 spremenil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno za te družbe z Uredbo (ES) št. 1292/2007.

2. POSTOPEK

2.1 Razlogi za pregled

(13)

Družba Polyplex Corporation Limited, proizvajalec uvoznik iz Indije („vložnik“), je vložila zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe. Zahtevek je bil omejen na proučitev obsega izdelka v zvezi s pojasnitvijo, ali nekatere vrste izdelka spadajo v obseg protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz folije iz PET.

(14)

Vložnik je zahteval izključitev „silikonizirane snemljive zaščitne plasti iz poliestra“ („SPRL“), kolikor ta spada v opredelitev zadevnega izdelka, iz obsega trenutnih protidampinških in izravnalnih ukrepov na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Vložnik je predložil dokaze prima facie, da so osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti SPRL bistveno drugačne od lastnosti zadevnega izdelka.

2.2 Začetek

(15)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije9. septembra 2009 (13) („obvestilo o začetku“), v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe in členom 19 osnovne protisubvencijske uredbe začela delni vmesni pregled, ki je bil omejen na proučitev obsega izdelka. S pregledom je bilo zlasti treba ugotoviti, ali silikonizirana snemljiva zaščitna plast iz poliestra spada v zadevni izdelek, kakor je bil opredeljen v prvotni preiskavi.

2.3 Preiskava v zvezi s pregledom

(16)

Komisija je uradno obvestila organe Republike Indije („zadevna država“) in vse druge znane zadevne strani, npr. znane proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uporabnike in uvoznike v Uniji ter proizvajalce v Uniji, o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(17)	Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(18)	Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim stranem in vsem drugim stranem, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(19)	Izpolnjene vprašalnike je prejela od vložnika, dveh drugih indijskih proizvajalcev izvoznikov, štirih proizvajalcev Unije in dveh uvoznikov Unije.

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno, ali je treba spremeniti obseg obstoječih protidampinških in izravnalnih ukrepov, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

—	Garware Polyester Limited, Mumbai, Indija,

—	Mitsubishi Polyester Film, Wiesbaden, Nemčija,

—	Polyplex Corporation Limited, Noida, Indija.

(21)	Preiskava je zajela obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

3. ZADEVNI IZDELEK

(22)	Zadevni izdelek je isti izdelek, kot ga opredeljujeta Uredbi (ES) št. 367/2006 in št. 1292/2007, in sicer folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, uvrščena v oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90.

4. UGOTOVITVE PREISKAVE V ZVEZI S PREGLEDOM

4.1 Ozadje

(23)

Folija iz polietilen tereftalata (PET) je nesamolepilna folija iz polietilen tereftalata. Folija iz PET se vedno proizvaja iz polimera PET in sestoji iz osnovne folije, ki lahko gre v nadaljnjo obdelavo bodisi med proizvodnim procesom bodisi po njem. Takšna obdelava osnovne folije navadno vključuje koronsko obdelavo, metalizacijo ali kemične premaze.

(24)

Folija iz PET ima posebne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih folij. Nekatere takšne lastnosti folije iz PET so npr. velika natezna trdnost, zelo dobre električne lastnosti, nizka vpojnost vlage in odpornost proti vlagi, nizka krčljivost ter dobre barierne lastnosti. Čeprav se različne vrste folije iz PET ločijo po teh specifičnih lastnostih, imajo te vrste še vedno enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot osnovna folija iz PET. Folija iz PET ima pet širokih končnih uporab v petih tržnih segmentih, tj. v magnetnih medijih ter za embalažne, elektrotehnične, slikovne in industrijske namene.

4.2 Metodologija

(25)

Da bi ocenili, ali je treba SPRL in druge vrste folije iz PET obravnavati kot en sam izdelek ali dva različna izdelka, je bilo preverjeno, ali imajo SPRL in druge vrste folije iz PET enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti. Poleg tega so bili preverjeni tudi proizvodni proces, razlike v končni uporabi, zamenljivost ter razlike v stroških in cenah.

4.3 Glavne trditve strani

(26)

Vložnik je trdil, da so osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti SPRL drugačne od lastnosti zadevnega izdelka. Zlasti zaradi relativno nizke lepljivosti SPRL in njene nizke površinske napetosti je folija spolzka, zato njena površina postane neaktivna do črnil, premazov, lepil in metalizacije. Vložnik trdi, da se zaradi migracije neobdelanega silikona v SPRL tudi hrbtna stran SPRL z enostranskim premazom po fizikalnih in tehničnih lastnostih močno razlikuje od drugih vrst folije iz PET. Zaradi teh značilnosti naj ne bi bila možna uporaba SPRL v industrijskih segmentih osnovne folije iz PET, opredeljenih v prvotni preiskavi, tj. v magnetnih medijih ter za embalažne, elektrotehnične, slikovne in industrijske namene. Po drugi strani pa drugih vrst folije iz PET zaradi funkcionalno aktivne površine ni možno uporabljati za snemljivo zaščitno plast, saj se jih ne bi dalo več odlepiti od lepljivih površin. Zato je vložnik trdil, da SPRL glede uporabe ni zamenljiva z nobeno drugo vrsto folije iz PET.

(27)

Industrija Unije je trdila, da vložnikovi argumenti temeljijo na dveh zaporednih sklopih umetno omejenih primerjav. Prvič, vložnik je SPRL primerjal z omejenim številom folij iz PET, tj. z osnovno folijo iz PET in ne z drugimi vrstami premazane folije iz PET, ki so s SPRL bolj primerljive. Drugič, ta domnevno omejena primerjava je upoštevala le zelo selektiven in omejen nabor fizikalnih in kemijskih lastnosti. Industrija Unije je trdila, da primerjava SPRL s številnimi drugimi vrstami folij iz PET ter z reprezentativnim številom kemijskih in fizikalnih lastnosti jasno pokaže, da je SPRL isti izdelek kot druge vrste folije iz PET in mora ostati vključen v obseg protidampinških in izravnalnih ukrepov. Industrija Unije trdi, da je SPRL dejansko folija iz PET, ki je pozneje premazana s plastjo silikona. Konceptualno se ne razlikuje od drugih vrst folij s premazi, kot so metalizirana folija, folija z antistatičnim premazom ali folija z bariernim premazom, zato je jasno, da je kot taka zadevni izdelek. V podkrepitev svojih trditev je industrija Unije priskrbela primerjavo številnih različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti številnih različnih vrst folije iz PET.

4.4 Ugotovitve

4.4.1 Fizikalne in kemijske lastnosti

(28)

Preiskava je pokazala, da sta lastnosti iz uvodne izjave 27, tj. relativno nizka lepljivost in nizka površinska napetost SPRL, dodatni značilnosti v primerjavi z osnovnimi fizikalnimi, tehničnimi in kemijskimi lastnostmi folije iz PET, kot je opredeljena v prvotni protidampinški preiskavi (14) in navedena v uvodni izjavi 24. S tem v zvezi je treba opozoriti, da so osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti pri SPRL enake kot pri kateri koli drugi vrsti folije iz PET.

(29)

Glede obeh lastnosti specifičnih za SPRL, tj. nizke lepljivosti in nizke površinske napetosti, je bilo ugotovljeno, da to nista lastnosti površine folije iz PET kot take, temveč značilnosti silikonizirane površine ali dejansko značilnosti silikona. Premaz s silikonom kot tudi premaz s katerimi koli drugimi snovmi spremeni nekatere značilnosti folije, vendar ne osnovnih fizičnih, tehničnih in kemijskih lastnosti same osnovne folije iz PET, ki pod plastjo premaza ostane enaka.

(30)

Čeprav je res, da je rezultat prekrivanja folije iz PET s silikonom nizka lepljivost površine in tudi nizka površinska napetost, bi lahko podobno trdili za druge vrste premazov, npr. ko površina folije iz PET dobi druge posebne lastnosti po nanosu drugih vrst premazov. V nekaterih primerih se zaradi premaza lahko pojavijo lastnosti, zaradi katerih je folija iz PET primerna le za zelo specifične uporabe. V tem pogledu nanos silikonskega premaza ni izjema. Drugi posebni izdelki z drugimi vrstami premazov na primer vključujejo varljive folije, folije s premazom proti orositvi, folije za večkratno zalepljenje in folije s premazom iz kopoliestra. Vendar imajo vse te vrste enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter so del zadevnega izdelka, kot je opredeljen v prvotni preiskavi.

(31)	Na tej podlagi se šteje, da med SPRL in drugimi vrstami folije iz PET ni pomembnih razlik v smislu fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti, ki bi upravičile izključitev SPRL iz obsega izdelka.

4.4.2 Primerjava drugih meril

(32)	Zaradi celovitosti so bile preverjene tudi druge trditve, ki jih je vložnik navedel v zahtevku za pregled in naj bi dokazovale, da sta SPRL in folija iz PET različna izdelka.

4.4.2.1 Proizvodni postopek

(33)	Vložnik je trdil, da SPRL v primerjavi z drugimi proizvajanimi vrstami folije iz PET zahteva ločeno proizvodno opremo.

(34)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, se folija iz PET vedno proizvaja iz polimera PET in sestoji iz osnovne folije, ki lahko gre v nadaljnjo obdelavo bodisi med proizvodnim procesom bodisi po njem. Takšna obdelava osnovne folije navadno vključuje koronsko obdelavo, metalizacijo ali kemične premaze.

(35)

SPRL je folija iz PET, premazana s plastjo silikona. Preiskava je pokazala, da za proizvodnjo SPRL obstajata dve različni tehnologiji. Preiskovani proizvajalec iz Unije uporablja „in-line“ prozvodno tehnologijo za premaze. Pri tej tehnologiji se osnovna folija iz PET premaže med proizvodnim procesom pred raztezanjem. Premazni modul je le dodaten, ločljiv del proizvodne faze. Nasprotno pa preiskovani indijski proizvajalci uporabljajo „off-line“ tehnologijo za premaze. Pri tem procesu se folija iz PET najprej proizvede in nato premaže v ločeni proizvodni fazi.

(36)

Ugotovljeno je bilo, da je izbira med „in-line“ in „off-line“ tehnologijo za premaze izključno ekonomska, pri čemer so pri naložbi v premične module za „in-line“ premaz stroški približno desetkrat višji od naložbe v tehnologijo za „off-line“ premaz. Prednost „in-line“ premaza je v veliko večji hitrosti proizvodne faze, kar omogoča znatno večji obseg proizvodnje. Z „in-line“ premazom se tudi prihrani pri stroških za enoto silikona, ker je plast silikonske površine tanjša kot pri „off-line“ premazu.

(37)

Treba je opozoriti, da obstoj dveh različnih metodologij za premaze ne spremeni osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti SPRL, ki v primerjavi z lastnostmi drugih vrst folije iz PET ostanejo enake. Različni proizvodni procesi kot taki niso pomembni pri določanju, ali gre za različno vrsto izdelka, če imajo vrste izdelkov, dobljene s temi procesi, enake osnovne fizične, tehnične in kemijske lastnosti.

4.4.2.2 Razlike v končni uporabi in zamenljivost

(38)	Vložnik je tudi trdil, da SPRL in druge vrste folije iz PET pri uporabi niso zamenljive. Preiskava je to trditev potrdila. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, enako velja tudi za druge vrste folij iz PET s posebno obdelavo.

(39)

Preiskava je potrdila, da je namen premaza ali katere koli druge posebne obdelave folije iz PET, da ta postane primerna za nekatere specifične uporabe. Snov, izbrana za plast premaza, ima vedno določene lastnosti za ustrezen namen. Na primer, silikon povzroči nizko lepljivost. Premazna snov ima lahko druge posebne značilnosti (v primeru silikona je to nizka površinska napetost), zaradi katerih druge uporabe premazanega izdelka niso možne. Obstajajo številne druge vrste folije iz PET, premazane z drugimi snovmi ali obdelane kako drugače, ki imajo iz zgornjih razlogov specifično in omejeno uporabo.

(40)	Čeprav se SPRL uporablja specifično v nekatere namene, so njene osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti enake kot lastnosti drugih vrst folije iz PET. Zato pri določanju, ali SPRL predstavlja drugačen izdelek, zamenljivost in končna uporaba nista pomembni.

4.4.2.3 Razlike v stroških in cenah

(41)	Končno je vložnik trdil, da je proces silikonizacije osnovne folije iz PET povezan z dodatnimi stroški.

(42)

Dejansko je bilo ugotovljeno, da dodatni stroški silikonskega premaza lahko znašajo do 10% proizvodnih stroškov, odvisno od izbire metodologije za premaz. Kot je opisano v uvodnih izjavah 35 in 36, se je vložnik odločil za dražjo metodologijo glede na stroške za enoto silikona. Vendar je treba poudariti, da je to dodaten strošek v primerjavi s stroškom proizvodnje osnovne folije iz PET. Premaz osnovne folije iz PET z drugimi snovmi kot tudi proces metalizacije prav tako povečata proizvodne stroške in s tem cene.

(43)

V tem smislu se šteje, da dodatni strošek silikonskega premaza sam po sebi ni odločilno merilo pri določanju, ali je SPRL različen izdelek. Razlike v stroških in cenah kot take ne upravičujejo ugotovitve, da je treba nekatere vrste izdelka šteti za drugačen izdelek, dokler so njihove fizikalne, tehnične in kemične značilnosti enake kot pri zadevnem izdelku.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE O OBSEGU IZDELKA

(44)

Ugotovitve preiskave so potrdile, da je po procesu silikonizacije folije iz PET površina končnega izdelka drugačna v primerjavi z osnovno folijo iz PET. Vendar ta proces ne spremeni osnovnih fizičnih, kemijskih in tehničnih lastnosti izdelka. Preiskava je potrdila, da so na trgu številne posebno obdelane vrste folije iz PET, ki spadajo pod opredelitev zadevnega izdelka, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi. Poleg tega analiza drugih meril, npr. proizvodnega procesa, zamenljivosti/končne uporabe in razlike v stroških in cenah, te ugotovitve ni spremenila.

(45)	Vse zainteresirane strani so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih so bile sprejete sklepne ugotovitve. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem strani lahko predložijo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(46)	Ustne in pisne pripombe strani so bile proučene, vendar niso spremenile ugotovitve, da se obseg izdelka veljavnih protidampinških in izravnalnih ukrepov na uvoz folije iz PET ne spremeni –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih folij iz PET s poreklom iz Indije, se zaključi brez spremembe veljavnih protidampinških in izravnalnih ukrepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. novembra 2010

Za Svet

Predsednik

D. REYNDERS

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(3) UL L 316, 10.12.1999, str. 1.

(4) UL L 68, 8.3.2006, str. 15.

(5) UL L 236, 31.8.2006, str. 1.

(6) UL L 255, 29.9.2007, str. 1.

(7) UL L 6, 10.1.2009, str. 1.

(8) UL L 168, 2.7.2010, str. 1.

(9) UL L 277, 23.8.2001, str. 1.

(10) UL L 68, 8.3.2006, str. 6.

(11) UL L 270, 29.9.2006, str. 1.

(12) UL L 288, 6.11.2007, str. 1.

(13) UL C 215, 9.9.2009, str. 19.

(14) Uvodna izjava 10 Uredbe Komisije (ES) št. 367/2001.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 304/21

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 29 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede zaščite potnikov v kabini gospodarskega vozila

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 03 – začetek veljavnosti: 30. januar 2011

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za homologacijo

Odobritev

Zahteve

6.	Spremembe in razširitev homologacije tipa vozila

7.	Skladnost proizvodnje

8.	Kazni za neskladnost proizvodnje

9.	Popolno prenehanje proizvodnje

10.	Prehodne določbe

11.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Dokumentacija za homologacijo ECE

Del 1– Vzorec opisnega lista

Del 2– Sporočilo

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskusni postopek

Dodatek 1: Navodila za pritrjevanje vozil na preskusno napravo

Dodatek 2: Preskusna lutka, ki se uporablja za preverjanje prostora za preživetje

Priloga 4 –

Postopek za določanje točke H in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Dodatek 1: Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke H

Dodatek 2: Tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem

Priloga 5 –

Referenčni podatki za sedežna mesta

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila z ločeno vozniško kabino kategorije N (1) v zvezi z zaščito potnikov v kabini.

2. OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila v skladu z zahtevami tega pravilnika v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila v primeru čelnega trčenja ali prevračanja;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se med seboj ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

2.2.1

mere, oblike in materiali sestavnih delov kabine vozila; ali

2.2.2

način pritrditve kabine na okvir šasije;

2.3	„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila;

2.4	„vzdolžna ravnina“ pomeni ravnino, vzporedno s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.5	„trambus izvedba“ pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj prednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v prednji četrtini dolžine vozila;

2.6	„točka R“ pomeni referenčno točko sedeža, kot je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 4;

2.7	„točka H“ pomeni točko, opredeljeno v odstavku 2.3 Priloge 4;

2.8	„preskus A“ pomeni preskus čelnega trčenja, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine pri nesreči s čelnim trčenjem;

2.9	„preskus B“ pomeni preskus s trčenjem na stebričkih „A“ kabine, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine v primeru nesreče s prevračanjem za 90°, ki mu sledi trčenje;

2.10	„preskus C“ pomeni preskus trdnosti strehe kabine, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine pri nesreči s prevračanjem za 180°;

2.11	„stebriček A“ pomeni najbolj sprednjo in najbolj zunanjo oporo strehe;

2.12	„vetrobransko steklo“ pomeni zasteklitev prednjega dela vozila med stebričkoma A.

3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1 Vlogo za homologacijo vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2 Vlogi se priložijo risbe vozila, ki prikazujejo položaj kabine na vozilu in način njene pritrditve, ter dovolj podrobne risbe strukture kabine; vse risbe morajo biti predložene v treh izvodih. Vzorec opisnega lista v zvezi s konstrukcijskimi lastnostmi je v delu 1 Priloge 1.

4. HOMOLOGACIJA

4.1 Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 03 v skladu s spremembami 03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila v smislu zgornjega odstavka 2.2.

4.3 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4 Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, se na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2), in

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5 Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, po katerih je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, navedejo v navpičnih stolpcih desno od simbola iz odstavka 4.4.1.

4.6 Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7 Homologacijska oznaka se namesti v bližino deklaracijske tablice vozila ali nanjo.

4.8 Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

5. ZAHTEVE

5.1 Splošne zahteve

5.1.1 Kabina vozila mora biti zasnovana in pritrjena na vozilo tako, da je tveganje za poškodbe potnikov v primeru nesreče čim manjše.

5.1.2 Za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t se izvedeta preskusa A in C, kot je opisano v odstavkih 5 in 7 Priloge 3.

Kljub temu pa se za tip vozila, ki je bil homologiran v skladu s Pravilnikom št. 33 ali Pravilnikom št. 94, lahko šteje, da izpolnjuje zahteve v zvezi s čelnim trčenjem (preskus A).

5.1.3 Za vozila kategorije N3 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t se izvedejo preskusi A, B in C, kot je opisano v odstavkih 5, 6 in 7 Priloge 3.

5.1.4 Preskus A (čelno trčenje) se opravlja samo na vozilih s trambus izvedbo.

5.1.5 Proizvajalec se lahko odloči, ali bo za dokazovanje skladnosti z odstavkom 5.1.2 ali 5.1.3 uporabil eno, dve ali tri kabine. Kljub temu se oba koraka pri preskusu C, če je potreben, izvedeta na isti kabini.

5.1.6 Če lahko proizvajalec z računalniško simulacijo ali izračuni trdnosti sestavnih delov kabine ali kako drugače tehnični službi zadovoljivo dokaže, da se kabina pod preskusnimi pogoji ne deformira tako, da bi bilo to nevarno za potnike (ne prodre v prostor za preživetje), ni treba izvesti nobenega od preskusov A, B ali C.

5.2 Prostor za preživetje, zahtevan po preskusu ali preskusih

5.2.1 Po vseh opravljenih preskusih iz odstavka 5.1.2. ali 5.1.3 mora biti v kabini vozila na sedežu v srednji legi prostor za preživetje, dovolj velik za preskusno lutko iz Dodatka 2 k Prilogi 3, pri čemer preskusna lutka ne sme biti v stiku z neprožnimi deli s trdoto po Shoru 50 ali več. Ne upoštevajo se neprožni deli, ki jih je brez uporabe orodja mogoče odmakniti od preskusne lutke s silo, ki ne presega 100 N. Za lažjo namestitev je dovoljeno preskusno lutko v vozilo namestiti razstavljeno in jo sestaviti v kabini. V ta namen se sedež nastavi v skrajno zadnjo lego, preskusna lutka pa se v celoti sestavi in postavi tako, da njena točka H ustreza točki R. Sedež se nato pomakne naprej v srednjo lego, da se lahko oceni prostor za preživetje. Namesto preskusne lutke iz Dodatka 2 k Prilogi 3 se lahko uporabi preskusna lutka Hybrid II ali III v velikosti povprečnega moškega z merilnimi instrumenti ali brez njih v skladu z opisom v Pravilniku št. 94.

5.2.2 Tako opredeljen prostor se preveri za vsak sedež, ki ga zagotovi proizvajalec.

5.3 Drugi pogoji

5.3.1 Med preskusom se sestavni deli, s katerimi je kabina pritrjena na okvir šasije, lahko deformirajo ali zlomijo, če kabina ostane pritrjena na okvir šasije.

5.3.2 Nobena od vrat se med preskusi ne smejo odpreti, vendar se ne zahteva, da se vrata po preskušanju lahko odprejo.

6. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

6.1 Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Ta lahko potem:

6.1.1

meni, da je malo verjetno, da bi te spremembe imele znaten škodljiv vpliv in da vozilo v vsakem primeru še vedno ustreza zahtevam, ali

6.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

6.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3. zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer je treba upoštevati naslednje zahteve:

7.1 Vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz zgornjega odstavka 5, da je skladno s homologiranim tipom.

7.2 Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravljajo na dve leti.

8. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1 Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 7.1.

8.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. PREHODNE DOLOČBE

10.1 Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

10.2 Od 1. oktobra 2002 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če so izpolnjene zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

10.3 Od 1. oktobra 2006 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacije, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 02 tega pravilnika.

10.4 Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

10.5 Po 72 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE v skladu s tem pravilnikom za nove tipe kabin le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

10.6 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacij na podlagi prejšnjih sprememb tega pravilnika.

10.7 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije tipom vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami v 72-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 03.

10.8 Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve nacionalne ali regionalne homologacije za tip vozila, homologiran v skladu s spremembami 03 tega pravilnika.

10.9 Homologacije vozil v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika ostanejo veljavne tudi po začetku veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej sprejemajo.

11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.

(1) Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kot je bil nazadnje spremenjen s Sprem. 4).

(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko republiko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko unijo (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak UN/ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 1

DOKUMENTACIJA ZA HOMOLOGACIJO ECE

Del 1

VZOREC OPISNEGA LISTA

v skladu s Pravilnikom št. 29 o homologaciji kabine

Naslednji podatki, če so potrebni, se predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Morebitne fotografije morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

1. Splošno …

1.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

1.2 Tip: …

1.3 Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: …

1.3.3 Mesto te oznake: …

1.4 Kategorija vozila (1):…

1.5 Ime in naslov proizvajalca: …

1.6 Naslovi proizvodnih tovarn: …

2. Splošni konstrukcijski podatki o vozilu …

2.1 Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

2.2 Merska skica celotnega vozila: …

2.3 Število osi in koles: …

2.6 Lega in način vgradnje motorja: …

2.7 Vozniška kabina (trambus ali klasična izvedba z motorjem pod prednjim pokrovom) (2) …

2.8 Lega volana: …

3. Mase in mere (v kg in mm) (po potrebi sklic na risbe) …

3.1 Največja tehnično dovoljena masa po podatkih proizvajalca: …

3.2 Največja tehnično dovoljena masa za prednjo os ali osi vozila: …

4. Kabina: …

4.1 Vrsta kabine: (običajna/spalna/s spalnim delom na strehi) (3): …

4.2 Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …

4.3 Razmestitev in število vrat: …

4.4 Risbe ključavnic in tečajev vrat ter njihovega položaja na vratih: …

4.5 Število sedežev: …

4.6 Točke „R“: …

4.7 Podroben opis kabine tipa vozila z merami, značilnostmi sestave in uporabljenimi materiali ter njeno pritrditvijo na morebiten okvir šasije: …

4.8 Risbe kabine in tistih delov notranje opreme, ki vplivajo na prostor za preživetje: …

5. Krmiljenje …

5.1 Shematski prikaz naprave (naprav) za upravljanje krmilja: …

5.2 Območje in način nastavitve naprave za upravljanje krmilja, če je potrebno: …

Del 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Izdal

Ime homologacijskega organa

…

o (4)

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicu homologacije

popolnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila v skladu s Pravilnikom št. 29.

Št. homologacije …Št. razširitve …

1. Blagovna znamka vozila: …

2. Tip vozila: …

3. Ime in naslov proizvajalca: …

4. Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca: …

5. Kratek opis zasnove kabine in načina njene pritrditve: …

6. Vozilo predloženo v homologacijo dne: …

7. Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: …

8. Datum poročila, ki ga je izdala ta služba: …

9. Številka poročila te službe: …

10. Homologacija se podeli/zavrne/razširi/prekliče (4) …

11. Mesto homologacijske oznake na vozilu: …

12. Kraj: …

13. Datum: …

14. Podpis: …

Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, ki so shranjeni pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in ki jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

(1) Kot je opredeljeno v Prilogi 7 k Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3). (Dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/sprem. 2, kakor je bil nazadnje spremenjen s sprem. 4).

(2) Trambus izvedba pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj sprednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v sprednji četrtini dolžine vozila.

(3) Neustrezno črtati (so primeri, ko ni treba ničesar črtati, če je mogoča več kot ena navedba).

(4) Neustrezno črtati.

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.4. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilu, pomeni, da je bil zadevni tip vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini gospodarskega vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) pod številko 032439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je Pravilnik št. 29 v času homologacije že vključeval spremembe 03.

VZOREC B

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 29 in Pravilnikom št. 24 (1). (V primeru zadnjega pravilnika je popravljen koeficient vpijanja 1,30 m–1. Številka homologacije pomeni, da sta v času teh homologacij pravilnika št. 29 in 24 vključevala spremembe 03.

(1) Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

PRESKUSNI POSTOPEK

1. Vrata

Pred preskusi se vrata kabine zaprejo, vendar ne zaklenejo.

2. Motor

Za preskus A se motor ali model motorja, ki mu je enak po masi, merah in pritrditvi, namesti v vozilo.

3. Kabina

Kabina mora biti opremljena s krmilnim mehanizmom, volanom, armaturno ploščo ter voznikovim in sovoznikovim sedežem. Volan in sedeža se nastavita v položaj za običajno uporabo, kakor ga predpisuje proizvajalec

4. Pritrdišče kabine

Za preskus A se kabina namesti na vozilo. Za preskusa В in C proizvajalec izbere, ali se kabina namesti na vozilo ali na ločen okvir. Vozilo ali okvir se zavaruje na način, predpisan v Dodatku 1 k tej prilogi.

5. Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

Slika 1

Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

5.1 Udarna glava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg. Njena udarna površina mora biti pravokotna in ravna s širino 2 500 mm in višino 800 mm (glej b in h na sliki 1). Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom 10 mm ± 5 mm.

5.2 Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj nista oddaljeni več kot 1 000 mm (glej f na sliki 1). Gredi ne smeta biti krajši od 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča udarne glave (L na sliki 1).

5.3 Udarna glava se namesti tako, da je v navpičnem položaju:

5.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom vozila;

5.3.2

njeno težišče c = 50 + 5/– 0 mm pod točko R voznikovega sedeža in

5.3.3

njeno težišče v vzdolžni srednji ravnini vozila.

5.4 Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca mora biti vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila.

5.5 Energija ob udarcu mora biti enaka:

5.5.1

29,4 kJ za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t;

5.5.2

55 kJ za vozila kategorije N3 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t.

6. Preskus s čelnim trčenjem v stebriček (preskus B)

Slika 2

Preskus s trčenjem v prednji stebriček (preskus B)

6.1 Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 000 kg. Udarna glava mora biti valjasta s premerom valja d = 600 ± 50 mm in dolžino b najmanj 2 500 mm. Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom najmanj 1,5 mm.

6.2 Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj oddaljeni za najmanj f = 1 000 mm. Gredi ne smeta biti krajši od L = 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča valja udarne glave.

6.3 Ko je udarna glava obešena v navpičnem položaju, mora biti nameščena tako, da je:

6.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom kabine;

6.3.2

njena srednja vzdolžna ravnina vodoravna in pravokotna na srednjo vzdolžno navpično ravnino kabine;

6.3.3

njeno težišče na sredini med spodnjim in zgornjim okvirjem vetrobranskega stekla, merjeno vzdolž vetrobranskega stekla in vzdolž srednje vzdolžne navpične ravnine kabine;

6.3.4

njeno težišče v srednji vzdolžni ravnini kabine;

6.3.5

njena dolžina enakomerno porazdeljena vzdolž širine vozila in presega celotno širino obeh stebričkov A.

6.4 Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca je vodoravna in vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.5 Energija ob udarcu je 29,4 kJ.

7. Preskus trdnosti strehe (preskus C)

Slika 3

Preskus trdnosti strehe (preskus C)

7.1 Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozila kategorije N3 se na isti kabini izvedeta oba preskusa, na način in v vrstnem redu, kakor je opisano v odstavkih 7.3 in 7.4.

7.2 Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t in vozila kategorije N1 se izvede samo preskus, ki je opisan v odstavku 7.4.

7.3 Dinamična predobremenitev vozil kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozil kategorije N3 (glej P1 na sliki 3).

7.3.1 Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg.

7.3.2 Udarna površina udarne glave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi udarne glave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.3.3.

7.3.3 Udarna glava in/ali kabina morata biti nameščeni tako, da je ob udarcu:

7.3.3.1

udarna površina udarne glave pod kotom 20° glede na srednjo vzdolžno ravnino kabine. Nagnjena je lahko glava ali kabina;

7.3.3.2

udarna površina udarne glave prekriva celotno dolžino zgornje strani kabine;

7.3.3.3

srednja vzdolžna ravnina udarne glave vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino kabine.

7.3.4 Udarna glava udari v zgornjo stran kabine tako, da so ob udarcu izpolnjene zahteve iz odstavka 7.3.3. Smer udarca mora biti pravokotna na površino udarne glave in pravokotna na srednjo vzdolžno os kabine. Premikanje udarne glave ali kabine je sprejemljivo, vendar morajo biti izpolnjene zahteve glede položaja.

7.3.5 Energija ob udarcu mora biti najmanj 17,6 kJ.

7.4 Preskus trdnosti strehe (glej P2 na sliki 3)

7.4.1 Obremenitvena naprava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena.

7.4.2 Obremenitvena površina naprave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi naprave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.4.4.

7.4.3 Med napravo in njeno podporno strukturo se lahko vključi linearni nosilni sistem, da je omogočeno bočno gibanje strehe kabine stran od strani, ki je bila izpostavljena udarcu v predobremenitveni fazi iz odstavka 6.3, če je to potrebno.

7.4.4 Obremenitvena naprava se med preskusom namesti tako, da:

7.4.4.1

je vzporedna z ravnino x-y šasije;

7.4.4.2

se premika vzporedno z navpično osjo šasije;

7.4.4.3

njena obremenitvena površina pokriva celotno površino strehe kabine.

7.4.5 Streha kabine se z obremenitveno napravo statično obremeni v skladu z največjo dovoljeno maso za prednjo os ali osi vozila, vendar s silo največ 98 kN.

Dodatek 1

NAVODILA ZA PRITRJEVANJE VOZIL NA PRESKUSNO NAPRAVO

1. Čelno trčenje

Preskus A se opravi na kabini, nameščeni na vozilo na način, opisan v nadaljevanju (glej sliko 1).

1.1 Verige ali vrvi za pritrditev

Vsaka veriga ali vrv za pritrditev mora biti izdelana iz jekla in tako, da lahko prenese vlečno obremenitev najmanj 10 ton.

1.2 Fiksiranje okvirja šasije

Vzdolžni nosilci okvirja šasije se po celotni širini in na dolžini najmanj 150 mm podprejo z lesenimi podstavki, pri čemer razdalja med njimi ne sme biti manjša od 150 mm. Sprednji robovi podstavkov ne smejo ležati pred skrajno zadnjo točko kabine in za srednjo točko medosne razdalje. Na zahtevo proizvajalca se okvir šasije postavi pod kotom, pod katerim je nameščen, ko je vozilo obremenjeno.

1.3 Vzdolžna pritrditev

Premikanje okvirja šasije nazaj omejujeta verigi ali vrvi A, simetrično pritrjeni na sprednjo stran okvirja šasije glede na njegovo vzdolžno os, pri tem pa razdalja med točkama pritrditve ne sme biti manjša od 600 mm. Kadar sta verigi ali vrvi napeti, morata biti usmerjeni pod kotom 25° navzdol glede na vodoravno črto, njuna projekcija na vodoravno ravnino pa ne sme biti usmerjena pod kotom več kot 10° glede na vzdolžno os vozila. Verigi ali vrvi se lahko križata.

1.4 Prečna pritrditev

Bočno premikanje omejujeta verigi ali vrvi B, simetrično nameščeni na okvir šasije glede na njegovo vzdolžno os. Točki pritrditve na šasijo ne smeta biti oddaljeni od sprednje strani vozila za več kot 5 m in manj kot 3 m. Kadar sta verigi ali vrvi napeti, morata biti usmerjeni pod kotom 20° navzdol glede na vodoravno črto, njuna projekcija na vodoravno ravnino pa ne sme biti usmerjena pod kotom, manjšim od 25° in večjim od 45° glede na vzdolžno os vozila.

1.5 Napenjanje verig ali vrvi in pritrditev zadaj

Veriga ali vrv C se najprej obremeni s silo približno 1 kN. Štiri verige ali vrvi A in B se nato zategnejo, da niso več ohlapne, na verigo ali vrv C pa se izvede natezna napetost najmanj 10 kN. Kot verige ali vrvi C glede na vodoravno črto ne sme presegati 15°. Na točki D med okvirjem šasije in tlemi se uporabi navpična zaustavljalna sila, ki ne sme biti manjša od 500 N.

1.6 Enakovredna namestitev

Na zahtevo proizvajalca se preskus lahko opravi na kabini, nameščeni na poseben okvir, če se dokaže, da je takšna metoda namestitve enakovredna namestitvi na vozilo.

2. Trčenje v prednje stebričke

2.1 Kabina, nameščena na vozilo (glej sliko 1)

2.2 Kabina, nameščena na okvir

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se kabina med preskusom znatno ne premakne.

3. Trdnost strehe

3.1 Kabina, nameščena na vozilo

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se vozilo med preskusom znatno ne premakne. V ta namen se aktivira ročna zavora, vozilo se prestavi v prestavo, prednja kolesa pa se podložijo s coklami. Deformacija različnih sestavnih delov vzmetenja (vzmeti, pnevmatik itd.) se izključi, tako da se uporabijo togi sestavni deli.

3.2 Kabina, nameščena na okvir

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se okvir med preskusom znatno ne premakne.

Slika 1

Preskus s čelnim trčenjem

Dodatek 2

PRESKUSNA LUTKA, KI SE UPORABLJA ZA PREVERJANJE PROSTORA ZA PREŽIVETJE

PRILOGA 4

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA ZA SEDEŽE V MOTORNIH VOZILIH

1. Namen

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi po navedbi proizvajalca vozila (1).

2. Opredelitev pojmov

Za namene te priloge:

2.1 „referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedežnega mesta:

2.1.1

točka „H“ in točka „R“ ter razmerje med njima,

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2 „tridimenzionalna naprava za določanje točke H“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3 „točka H“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka „H“ je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka „H“ po postopku iz točke 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenja sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4 „točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

2.5 „linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajni zadnji legi;

2.6 „dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2);

2.7 „konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko R in linijo trupa v legi, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila;

2.8 „srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; označuje jo koordinata točke „H“ na osi „Y“. Pri posameznih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9 „tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, ki je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10 „izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec;

2.11 „postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami referenčnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3. Zahteve

3.1 Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 k tej prilogi predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v položaj za merjenje iz spodnjega odstavka 4.3.

3.2 Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec vozila.

3.2.2

Relativni položaji točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonali se sekata v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustreza zahtevam iz odstavka 3.2.2, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2, ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o legi točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali konstrukcijsko določen naklon trupa.

4. Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa

4.1 Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 do 80 kg, da oblazinjenje sedeža postane prožno. Na zahtevo proizvajalca ostanejo vsi sklopi sedeža vsaj 30 minut pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2 Vozilo mora biti v postavitvi za meritve iz odstavka 2.11.

4.3 Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec vozila, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu itd.), se uporabi nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo med vožnjo, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4 Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno teksturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm2 in s težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi značilnostmi.

Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, mora imeti podlaga, na katero se postavi sedež, enake značilnosti (2) kakor pod v vozilu, za katero je sedež namenjen.

4.5 Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpada s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne omogoča njene izravnave.

4.6 Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, mora biti vzporedna s tlemi in pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7 Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1

Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedežu.

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, mora biti levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego, po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se ohrani pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika tako dolgo, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov mora ostati nespremenjena.

4.7.2

Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbah proizvajalca. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki pride prvo v stik s sprednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3

Druga predvidena sedežna mesta:

uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1, razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8 Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9 Hrbtna plošča se nagne naprej do sprednjega omejevalnika, naprava 3-D H pa se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Pusti se, da naprava 3-D H drsi nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj. dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se znova namesti spodnji del noge;

4.9.2

če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem vodoravne, nazaj usmerjene obremenitve na drog T premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi).

4.10 S silo 100 ± 10 N se deluje na hrbet in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se obdrži v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi). Nato se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11 Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati poravnana.

4.12 Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat zaziba z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine), da se odpravi morebitno trenje, nastalo med napravo 3-D H in sedežem.

Med zibanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med zibanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in zibanju naprave 3-D H se pazi, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo ovirati ali zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba za kratek čas pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in preveri, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med zibanjem naprave 3-D H premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:

vsako stopalo posebej se dvigne od tal vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dviganjem mora biti mogoče stopala prosto obračati, ne sme se delovati s silo v smeri naprej ali z bočno silo. Ko se vsako stopalo vrne v prvotno lego, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Bočna libela mora kazati ničlo, po potrebi se deluje na zgornji del hrbtne plošče z bočno silo, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13 Med držanjem droga T, s čimer se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

(a)	hrbtna plošča se nasloni na naslon sedeža;

(b)

izmenično se z vodoravno nazaj usmerjeno silo, ki ne presega 25 N, deluje na drog naklona hrbta na višini približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za kot hrbta ne pokaže, da je stabilna lega dosežena tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotovi se, da na napravo 3-D H ne deluje zunanja obremenitev v smeri navzdol ali bočna obremenitev. Če je potrebna dodatna izravnava naprave 3-D H, se hrbtna plošča obrne v smeri naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14 Opravijo se vse meritve:

4.14.1

izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

4.14.2

na kotomeru za kot naklona naslona na napravi 3-D H se odčita dejanski kot naklona trupa, pri čemer je drog trupa v skrajni zadnji legi.

4.15 Če je treba napravo 3–D H znova postaviti, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sedežu dlje, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16 Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži itd.), se za vsako vrsto sedežev določita le ena točka „H“ in en dejanski naklon trupa, tako da se naprava 3-D H iz Dodatka 1 k tej prilogi postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

pri prednji vrsti: vozniški sedež;

4.16.2

pri zadnji vrsti ali vrstah: en zunanji sedež.

(1) V primeru katerega koli sedežnega mesta, razen sprednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti s „tridimenzionalno napravo za točko H“ ali postopki, se točka „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko upošteva kot referenca po presoji pristojnega organa.

(2) Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

Dodatek 1

OPIS TRIDIMENZIONALNE NAPRAVE ZA TOČKO „H“ (1)

(Naprava 3–D H)

1. Hrbtna plošča in sedalo

Hrbtna plošča in sedalo sta izdelana iz armirane plastike in kovine; ponazarjata trup in stegno človeškega telesa ter sta vrtljivo pritrjena v točki „H“. Za merjenje dejanskega kota trupa je na drogu trupa, vrtljivem v točki „H“, pritrjen kotomer. Nastavljivi stegenski drog, pritrjen na sedalo, določa središčnico stegna in se uporablja kot osnovnica za kotomer za kot kolka.

2. Elementi trupa in nog

Segmenti spodnjega dela noge so povezani s sedalom na drogu T, ki povezuje kolena in je bočni podaljšek nastavljivega stegenskega droga. V spodnjem delu nog so vgrajeni kotomeri za merjenje kotov kolen. Sklopi čevlja in stopala so umerjeni za meritev kota stopala. Dve libeli se uporabljata za uravnavanje naprave v prostoru. Uteži elementov trupa so nameščene v ustreznih težiščih, da na sedež deluje pritisk, ki ustreza pritisku 76 kg težkega moškega. Preveriti je treba gibljivost vseh sklepov naprave 3-D H, pri čemer mora biti trenje zanemarljivo.

Slika 1

Deli naprave 3-D H

Slika 2

Mere delov naprave 3-D H in razporeditev obremenitve

(1) Za podrobnosti glede konstrukcije naprave 3-D H se obrnite na Society of Automotive Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, United States of America. Naprava je skladna z napravo iz standarda ISO 6549: 1980.

Dodatek 2

TRIDIMENZIONALNI REFERENČNI KOORDINATNI SISTEM

1.	Tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (1).

2.	Pri meritvah se vozilo postavi na podlago tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

3.	Koordinate točke „R“ in točke „H“ se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

(1) Referenčni koordinatni sistem ustreza standardu ISO 4130:1978.

PRILOGA 5

REFERENČNI PODATKI ZA SEDEŽNA MESTA

1. Kodiranje referenčnih podatkov

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsako sedežno mesto. Sedežna mesta so označena z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska številka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od sprednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje položaj sedežnega mesta v vrsti, gledano v smeri vožnje naprej; uporabijo se naslednje črke:

L	=	levi
C	=	sredinski
R	=	desni

2. Opis postavitve vozila za meritve

2.1 Koordinate izhodiščnih oznak

X …

Y …

Z …

3. Seznam referenčnih podatkov

3.1 Sedežno mesto: …

3.1.1 Koordinate točke „R“

X …

Y …

Z …

3.1.2 Konstrukcijsko določen naklon trupa: …

3.1.3 Specifikacije za nastavitev sedeža (1)

vodoravno: …

navpično: …

naklon sedeža: …

naklon trupa: …

Opomba: referenčni podatki za nadaljnja sedežna mesta se navedejo v odstavkih 3.2, 3.3 itd.

(1) Neustrezno črtati.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

L 304/47

Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo

EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKA KOMISIJA (v nadaljevanju: instituciji) –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 295 Pogodbe, in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Pogodbe),

ob upoštevanju medinstitucionalnih sporazumov in besedil, ki urejajo odnose med institucijama,

ob upoštevanju Poslovnika Evropskega parlamenta (1) in zlasti členov 105, 106 in 127 Poslovnika ter prilog VIII in XIV k Poslovniku,

ob upoštevanju političnih smernic in ustreznih izjav novoizvoljenega predsednika Komisije 15. septembra 2009 in 9. februarja 2010 ter izjav vseh kandidatov za člane Komisije med njihovimi predstavitvami v parlamentarnih odborih,

A.	ker Lizbonska pogodba krepi demokratično legitimnost postopka odločanja Unije,

B.	ker instituciji pripisujeta velik pomen učinkovitemu prenosu in izvajanju zakonodaje Unije,

C.	ker ta okvirni sporazum ne vpliva na pooblastila in pristojnosti Parlamenta, Komisije ali katere koli druge institucije ali organa Unije, temveč želi zagotoviti, da bi se ta pooblastila in pristojnosti kar najbolj učinkovito in pregledno izvajala,

D.	ker bi bilo treba ta okvirni sporazum razlagati v skladu z institucionalnim okvirom, kakor je urejen s Pogodbami,

E.	ker bo Komisija ustrezno upoštevala vloge, ki jih Pogodbe podeljujejo Parlamentu in Svetu, zlasti v zvezi s temeljnim načelom enakega obravnavanja iz točke 9,

F.	ker je treba posodobiti okvirni sporazum, sklenjen maja 2005 (2), in ga nadomestiti z naslednjim besedilom–

SE SPORAZUMETA O NASLEDNJEM:

I. PODROČJE UPORABE

Da bi se bolje odrazilo novo „posebno partnerstvo“ med Parlamentom in Komisijo se instituciji sporazumeta o naslednjih ukrepih za okrepitev politične odgovornosti in legitimnosti Komisije, širitev konstruktivnega dialoga, izboljšanje pretoka informacij med institucijama ter sodelovanja pri postopkih in načrtovanju.

Sporazumeta se tudi o specifičnih določbah:

—	o srečanjih Komisije z nacionalnimi strokovnjaki, kakor določa Priloga I,

—	o pošiljanju zaupnih informacij Parlamentu, kakor določa Priloga II,

—	o pogajanjih o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi, kakor določa Priloga III, in

—	ter o časovnem razporedu delovnega programa Komisije, navedenem v Prilogi IV.

II. POLITIČNA ODGOVORNOST

2.	Kandidat za predsednika Komisije bo po tem, ko ga imenuje Evropski svet, Parlamentu predložil politične smernice za svoj mandat, da omogoči informirano izmenjavo mnenj s Parlamentom, preden Parlament glasuje o njegovi izvolitvi.

Parlament se v skladu s členom 106 svojega poslovnika pravočasno pred začetkom postopkov za odobritev nove Komisije posvetuje z izvoljenim predsednikom Komisije. Parlament upošteva pripombe izvoljenega predsednika.

Kandidati za člane Komisije zagotovijo popolno razkritje vseh pomembnih podatkov v skladu z načelom neodvisnosti iz člena 245 PDEU.

Postopki so zasnovani tako, da zagotavljajo odprto, pošteno in dosledno oceno predlagane Komisije kot celote.

Vsak član Komisije prevzema politično odgovornost za ukrepe na področju, za katerega je pristojen, brez poseganja v načelo kolegialnosti znotraj Komisije.

Predsednik Komisije je v celoti odgovoren za ugotavljanje kakršnega koli navzkrižja interesov, ki članu Komisije onemogoča opravljanje njegovih dolžnosti.

Predsednik Komisije je odgovoren tudi za vse nadaljnje ukrepe, sprejete v tovrstnih okoliščinah; in o tem nemudoma pisno obvesti predsednika Parlamenta.

Sodelovanje članov Komisije v volilnih kampanjah urejajo pravila ravnanja komisarjev.

Člani Komisije, ki dejavno sodelujejo v volilnih kampanjah kot kandidati na volitvah v Evropski parlament, bi morali vzeti neplačan volilni dopust s pričetkom po koncu zadnjega delnega zasedanja pred volitvami.

Predsednik Komisije pravočasno obvesti Parlament o svoji odločitvi, da odobri tak dopust, in kateri član Komisije bo za obdobje dopusta prevzel ustrezne pristojnosti.

5.	Če Parlament predsednika Komisije pozove, naj izreče svoje nezaupanje posameznemu članu Komisije, ta resno premisli, ali bo zahteval odstop tega člana v skladu s členom 17(6) PEU. Predsednik od tega člana zahteva odstop ali pa na naslednjem delnem zasedanju Parlamenta pojasni, zakaj tega ni storil.

Kadar je zamenjava določenega člana Komisije v času njegovega mandata v skladu z drugim odstavkom člena 246 PDEU neizogibna, predsednik Komisije, preden poda svoje soglasje k odločitvi Sveta, resno pretehta izid posvetovanja s Parlamentom.

Parlament zagotovi čimprejšnjo izvedbo njegovih postopkov, da se predsedniku Komisije omogoči, da resno pretehta mnenje Parlamenta, preden je kandidat imenovan.

Podobno, v skladu s tretjim odstavkom člena 246 PDEU, ko je preostanek mandata Komisije kratek, predsednik Komisije resno pretehta stališče Parlamenta.

Če namerava predsednik Komisije med trajanjem svojega mandata prerazporediti pristojnosti med člani Komisije v skladu s členom 248 PDEU, o tem obvesti Parlament pravočasno za zadevno parlamentarno posvetovanje o teh spremembah. Predsednikova odločitev o prerazporeditvi resorjev lahko začne veljati takoj.

8.	Če Komisija predlaga revizijo pravil ravnanja komisarjev, povezanih z navzkrižjem interesov ali etičnim ravnanjem, prosi Parlament za mnenje.

III. KONSTRUKTIVNI DIALOG IN PRETOK INFORMACIJ

(i) Splošne določbe

9.	Komisija zagotovi, da bo spoštovala temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, zlasti glede dostopa do sestankov in posredovanja prispevkov ali drugih informacij, zlasti o zakonodajnih in proračunskih zadevah.

10.	Komisija v okviru svojih pristojnosti sprejme ukrepe za večjo vključitev Parlamenta, tako da kar najbolj upošteva njegova mnenja na področju skupne zunanje in varnostne politike.

11.

Sprejmejo se naslednji ukrepi za uresničitev „posebnega partnerstva“ med Parlamentom in Komisijo:

—	predsednik Komisije se bo na zahtevo Parlamenta najmanj dvakrat letno sestal s konferenco predsednikov, da bi razpravljali o zadevah v skupnem interesu,

—	predsednik Komisije bo redno vodil dialog s predsednikom Evropskega parlamenta o ključnih horizontalnih vprašanjih in glavnih zakonodajnih predlogih. Takšen dialog bi moral vključevati tudi vabila predsedniku Parlamenta, naj se udeleži sestankov kolegija komisarjev,

—

predsednika Komisije ali podpredsednika, odgovornega za medinstitucionalne odnose, se povabi, da se udeležita sestankov konference predsednikov in konference predsednikov odborov, ko se obravnavajo posebna vprašanja v zvezi določanjem dnevnega reda plenarnega zasedanja, medinstitucionalnimi odnosi med Parlamentom in Komisijo ter zakonodajnimi in proračunskimi zadevami,

—	organizirajo se letni sestanki med konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov na eni ter kolegija komisarjev na drugi strani, kjer se obravnavajo pomembna vprašanja, vključno s pripravo in izvedbo delovnega programa Komisije,

—

konferenca predsednikov in konferenca predsednikov odborov pravočasno obvestita Komisijo o izidih njihovih razprav z medinstitucionalno razsežnostjo. Parlament prav tako popolnoma in redno obvešča Komisijo o izidih svojih sestankov, na katerih se obravnava priprava delnih zasedanj, ob upoštevanju mnenj Komisije, vse ne glede na točko 45,

—	generalna sekretarja Parlamenta in Komisije se redno sestajata, da se zagotovi reden pretok pomembnih informacij med institucijama.

12.	Vsak član Komisije zagotovi reden in neposreden pretok informacij med njim in predsednikom zadevnega parlamentarnega odbora.

13.

Komisija ne objavi nobenega zakonodajnega predloga ali pomembne pobude oziroma odločitve, preden o tem pisno ne obvesti Parlamenta.

Na osnovi delovnega programa Komisije instituciji v medsebojnem soglasju vnaprej določita ključne pobude, ki bodo predstavljene na plenarnem zasedanju. Načeloma bo Komisija predstavila te pobude najprej na plenarnem zasedanju in šele nato javnosti.

Podobno določita tiste predloge in pobude, ki se predstavijo konferenci predsednikov ali o katerih se na ustrezen način obvesti pristojni parlamentarni odbor ali njegovega predsednika.

Ti sklepi se sprejmejo v okviru rednega dialoga med institucijama, predvidenega v točki 11, ter se redno posodabljajo, ob upoštevanju morebitnih političnih dogodkov.

14.	Če se interni dokument Komisije, o katerem Parlament ni bil obveščen v skladu s tem okvirnim sporazumom, razširja zunaj institucij, lahko predsednik Parlamenta zahteva, da se zadevni dokument nemudoma pošlje Parlamentu, da se ga posreduje poslancem, ki ga morebiti zahtevajo.

15.

Komisija bo dala na voljo vse informacije in dokumentacijo o sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprave in izvajanje zakonodaje Unije, vključno z nezavezujočimi in delegiranimi akti. Če parlament to zahteva, lahko Komisija na te sestanke povabi tudi strokovnjake.

Določbe v zvezi s tem so opredeljene v Prilogi I.

16.

V treh mesecih po sprejetju resolucije parlamenta Komisija v pisni obliki sporoči Parlamentu informacije o ukrepih, sprejetih kot odgovor na posebne zahteve, ki jih je Parlament v svojih resolucijah naslovil nanjo, vključno v primerih, ko mnenj Parlamenta ni mogla upoštevati. Kadar je zahteva nujna, se obdobje lahko skrajša. Lahko se podaljša za en mesec, če je zaradi zahteve potrebno bolj izčrpno delo in če se to primerno utemelji. Parlament zagotovi, da se te informacije razširijo po vsej instituciji.

Parlament si bo prizadeval, da se izogne postavljanju vprašanj za ustni ali pisni odgovor o zadevah, o katerih je Komisija s pisnim sporočilom že obvestila Parlament o svojem stališču.

Komisija se zaveže, da bo poročala o konkretnih nadaljnjih ukrepih v zvezi z vsemi zahtevami za predložitev predloga po členu 225 PDEU (zakonodajno samoiniciativno poročilo) v treh mesecih po sprejetju ustrezne resolucije na plenarnem zasedanju. Komisija poda zakonodajni predlog najpozneje v enem letu ali ta predlog uvrsti v svoj delovni program za naslednje leto. Če Komisija ne predloži predloga, Parlamentu natančno obrazloži razloge.

Komisija se tudi zaveže k tesnemu in zgodnjemu sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri vseh zakonodajnih pobudah, ki izhajajo iz državljanskih pobud.

V zvezi s postopkom podelitve razrešnice se uporabljajo posebne določbe iz točke 31.

17.	Kadar se pobude, priporočila ali zahteve po zakonodajnih aktih vložijo v skladu s členom 289(4) PDEU, Komisija obvesti Parlament, če ta tako zahteva, o svojem stališču o teh predlogih pred pristojnim parlamentarnim odborom.

18.

Instituciji soglašata, da bosta sodelovali na področju odnosov z nacionalnimi parlamenti.

Parlament in Komisija sodelujeta pri izvajanju Protokola št. 2 k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Tako sodelovanje vključuje dogovore v zvezi z vsakim potrebnim prevodom obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti.

Ko se dosežejo pragovi iz člena 7 Protokola št. 2 k PDEU, Komisija skupaj s svojim mnenjem o zadevi predloži prevode vseh obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti.

19.

Komisija obvesti Parlament o seznamu skupin strokovnjakov, ustanovljenih z namenom, da Komisiji pomagajo pri izvrševanju njene pravice do zakonodajne pobude. Seznam se redno posodablja in je javen.

V tem okviru Komisija na ustrezen način obvesti pristojni parlamentarni odbor, na posebno in obrazloženo zahtevo njegovega predsednika, o dejavnostih in sestavi takšnih skupin.

20.	S pomočjo ustreznih mehanizmov instituciji vodita konstruktivni dialog o vprašanjih v zvezi s pomembnimi upravnimi zadevami, zlasti o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na upravo samega Parlamenta.

21.	Ko Parlament pripravi revizijo Poslovnika v zvezi z odnosi s Komisijo, bo prosil Komisijo za mnenje.

22.	Kadar se uveljavlja zaupnost v zvezi s katero koli informacijo, posredovano na podlagi tega okvirnega sporazuma, se uporabljajo določbe iz Priloge II.

(ii) Mednarodni sporazumi in širitev

23.

Parlament je nemudoma in popolnoma obveščen na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi, vključno z določitvijo smernic za pogajanja. Komisija deluje tako, da v celoti izvršuje svoje obveznosti po členu 218 PDEU, hkrati pa spoštuje vlogo vsake institucije v skladu s členom 13(2) PEU.

Komisija uporabi ureditev iz Priloge III.

24.

Informacije iz točke 23 se Parlamentu zagotovijo dovolj zgodaj, da lahko slednji po potrebi izrazi svoje mnenje in da lahko Komisija ta mnenja čim bolj upošteva. Te informacije se načeloma zagotovijo Parlamentu prek pristojnega parlamentarnega odbora in po potrebi na plenarnem zasedanju. V primerih, ko je to upravičeno, se te informacije zagotovijo več kot enemu parlamentarnemu odboru.

Parlament in Komisija se zavežeta, da bosta vzpostavila ustrezne postopke in jamstva za pošiljanje zaupnih informacij od Komisije Parlamentu v skladu z določbami Priloge II.

25.

Instituciji priznavata, da zaradi njunih različnih institucionalnih vlog Komisija predstavlja Evropsko unijo v mednarodnih pogajanjih, z izjemo tistih, ki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko, in drugih primerov, določenih v Pogodbah.

Kadar Komisija zastopa Unijo na mednarodnih konferencah, na zahtevo Parlamenta olajša vključitev delegacije poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev v delegacije Unije, tako da je nemudoma in popolnoma obveščen o odvijanju konference. Komisija se zavezuje, kadar je to ustrezno, da bo sistematično obveščala delegacijo Parlamenta o izidu pogajanj.

Poslanci Evropskega parlamenta ne smejo neposredno sodelovati v teh pogajanjih. Komisija jim lahko ob upoštevanju pravnih, tehničnih in diplomatskih možnosti podeli status opazovalcev. V primeru zavrnitve, bo Komisija obvestila Parlament o razlogih za to.

Poleg tega Komisija olajša vključitev poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev v vse pomembne sestanke, za katere je odgovorna, pred pogajalskimi sejami in po njih.

26.

Komisija pod enakimi pogoji sistematično obvešča Parlament o sestankih organov, ki jih ustanovijo večstranski mednarodni sporazumi, v katere je vključena Unije, ter olajša dostop kot opazovalcem poslancem Evropskega parlamenta, ki so del delegacij Unije, do teh sestankov, kadarkoli se te organe pozove, da sprejmejo odločitve, za katere se zahteva odobritev Parlamenta ali zaradi izvajanja katerih je lahko potrebno sprejetje pravnih aktov v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

27.

Komisija ob teh priložnostih delegaciji Parlamenta, vključeni v delegacije Unije v mednarodnih konferencah, da tudi možnost uporabe vseh sredstev delegacije Unije, v skladu s splošnim načelom dobrega sodelovanja med institucijami in ob upoštevanju logističnih zmogljivosti.

Predsednik Parlamenta predsedniku Komisije pošlje predlog o vključitvi delegacije Parlamenta v delegacijo Unije najpozneje 4 tedne pred začetkom konference ter navede vodjo delegacije Parlamenta in število poslancev Evropskega parlamenta, ki naj se vključijo. V posebno upravičenih primerih se ta rok lahko izjemoma skrajša.

Število poslancev Evropskega parlamenta, vključenih v delegacijo Parlamenta, in podpornega osebja je sorazmerno celotni velikosti delegacije Unije.

28.	Komisija izčrpno obvešča Parlament o napredku pristopnih pogajanj, zlasti o njihovih glavnih vidikih in razvoju, da lahko slednji svoja stališča pravočasno izrazi preko ustreznih parlamentarnih postopkov.

29.

Ko Parlament o zadevah iz točke 28 na podlagi člena 90(4) svojega poslovnika sprejme priporočilo in če se Komisija iz pomembnih razlogov odloči, da takega priporočila ne more podpreti, obrazloži razloge pred Parlamentom na plenarnem zasedanju ali na prihodnji seji pristojnega parlamentarnega odbora.

(iii) Izvrševanje proračuna

30.	Preden na donatorskih konferencah Komisija obljubi finančno pomoč, ki pomeni nove finančne obveznosti in za katero je potrebna privolitev proračunskega organa, proračunski organ o tem obvesti in preuči njegove pripombe.

31.

V zvezi z letno razrešnico, ki jo ureja člen 319 PDEU, Komisija pošlje vse informacije, potrebne za nadzor izvrševanja proračuna za zadevno leto, ki jih v ta namen zahteva predsednik parlamentarnega odbora, pristojnega za postopek podelitve razrešnice na podlagi Priloge VII Poslovnika Parlamenta.

Če se pojavijo nove okoliščine v zvezi s preteklimi leti, za katera je bila razrešnica že podeljena, Komisija posreduje vse potrebne informacije o zadevi z namenom, da se doseže rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.

(iv) Odnos z regulativnimi agencijami

32.

Kandidati za mesto izvršnega direktorja regulativnih agencij bi se morali udeležiti predstavitev v parlamentarnih odborih.

Poleg tega si bosta Komisija in Parlament v zvezi z razpravami medinstitucionalne delovne skupine o agencijah, ustanovljene marca 2009, prizadevala za skupni pristop k vlogi in položaju decentraliziranih agencij v institucionalnem ustroju Unije, s skupnimi smernicami za ustanavljanje, strukturo in delovanje teh agencij, skupaj z vprašanji financiranja, proračuna, nadzora in upravljanja.

IV. SODELOVANJE NA PODROČJU ZAKONODAJNIH POSTOPKOV IN NAČRTOVANJA

(i) Delovni program Komisije in načrtovanje Evropske unije

33.	Komisija začne letno in večletno načrtovanje programov Unije z namenom, da se dosežejo medinstitucionalni sporazumi.

34.	Komisija vsako leto predstavi svoj delovni program.

35.	Instituciji sodelujeta v skladu s časovnim razporedom iz Priloge IV. Komisija upošteva naloge, ki jih je Parlament ocenil kot prednostne. Komisija zagotovi zadostno količino podrobnih informacij o tem, kaj se načrtuje pod vsako točko njenega delovnega programa.

36.

Komisija pojasni kdaj ne more predložiti posamičnih predlogov v njenem delovnem programu za zadevno leto, ali ko se oddalji od svojega programa. Podpredsednik Komisije, pristojen za medinstitucionalne odnose, se zavezuje, da bo redno poročal konferenci predsednikov o političnem izvajanju delovnega programa Komisije za zadevno leto.

(ii) Postopki za sprejetje aktov

37.

Komisija se zavezuje, da bo natančno preučila spremembe k svojim zakonodajnim predlogom, ki jih je sprejel Parlament, z namenom njihovega upoštevanja v katerem koli spremenjenem predlogu.

Komisija se zavezuje, da bo pri tem, ko bo v skladu s členom 294 PDEU podala mnenje o spremembah Parlamenta, kar najbolj upoštevala spremembe, sprejete med drugo obravnavo; če se zaradi pomembnih razlogov in po presoji kolegija odloči, da ne bo sprejela ali podprla takih sprememb, obrazloži svojo odločitev v Parlamentu, vsekakor pa v svojem mnenju o spremembah Parlamenta v skladu s točko (c) člena 294(7) PDEU.

38.

Parlament se zaveže, da pri obravnavi pobude, ki jo preloži najmanj četrtina držav članic v skladu s členom 76 PDEU, ne bo sprejel poročila v ustreznem odboru, preden od Komisije ne dobi mnenja o pobudi.

Komisija se zaveže, da bo o taki pobudi podala svoje mnenje najkasneje v 10 tednih po tem, ko je bila pobuda vložena.

39.

Komisija pravočasno in podrobno obrazloži umik katerega koli od svojih predlogov, o katerem je Parlament že podal svoje mnenje v prvi obravnavi.

Komisija na začetku svojega mandata opravi revizijo vseh predlogov, o katerih tečejo postopki, z namenom, da jih politično potrdi ali umakne, ob upoštevanju mnenj, ki ga jih izrazil Parlament.

40.

Za posebne zakonodajne postopke, o katerih se je treba posvetovati s Parlamentom, vključno z drugimi postopki, kot so tisti iz člena 148 PDEU, Komisija:

(i)	sprejme ukrepe, da bolje vključi Parlament, in sicer tako, da čim bolj upošteva mnenja Parlamenta, zlasti zato, da zagotovi, da ima Parlament dovolj časa za preučitev predloga Komisije;

(ii)	zagotovi, da so organi Sveta pravočasno opozorjeni, naj ne dosežejo političnega sporazuma o njenih predlogih, preden Parlament ni sprejel svojega mnenja. Zaprosi, naj se razprava na ministrski ravni zaključi šele po tem, ko so imeli člani Sveta na voljo dovolj časa za preučitev mnenja Parlamenta;

(iii)

zagotovi, da Svet upošteva pravila, ki jih je razvilo Sodišče Evropske unije, po katerih je v primeru, ko Svet bistveno spremeni predlog Komisije, potrebno ponovno posvetovanje s Parlamentom. Komisija obvesti Parlament o vsakem opozorilu Svetu glede potrebe po ponovnem posvetovanju;

(iv)	se zavezuje, da bo po potrebi umaknila zakonodajni predlog, ki ga je Parlament zavrnil. Če se Komisija zaradi pomembnih razlogov in po presoji kolegija odloči ohraniti svoj predlog, razloge za tako odločitev predstavi v izjavi pred Parlamentom.

41.

Po drugi strani se za izboljšanje zakonodajnega načrtovanja Parlament zavezuje:

(i)	načrtovati zakonodajne dele svojih dnevnih redov, tako da bodo v skladu z delovnim programom Komisije in resolucijami, ki jih je sprejel v zvezi s tem programom, zlasti ob upoštevanju boljšega načrtovanja prednostnih razprav;

(ii)	kolikor je koristno za postopek, upoštevati primerne roke pri sprejetju svojega stališča v prvi obravnavi, in sicer v rednem zakonodajnem postopku ali svojega mnenja v postopku posvetovanja;

(iii)

po možnosti čim prej po sprejetju delovnega programa Komisije imenovati poročevalce o prihodnjih predlogih;

(iv)	absolutno prednostno preučiti zahteve po ponovnem posvetovanju, kolikor so mu bile posredovane vse potrebne informacije.

(iii) Vprašanja v zvezi z boljšo pripravo zakonodaje

42.

Komisija zagotovi, da se njene presoje vpliva opravijo pod njeno pristojnostjo in po preglednem postopku, ki omogoči neodvisno oceno. Presoje vpliva se objavijo pravočasno, ob upoštevanju različnih scenarijev, vključno z možnostjo „ne storiti ničesar“, in se načeloma predstavijo v pristojnem parlamentarnem odboru v fazi posvetovanja z nacionalnimi parlamenti po protokolih št. 1 in št. 2 k PDEU.

43.

Na področjih, kjer je Parlament navadno vključen v zakonodajni postopek, uporabi Komisija nezavezujoče akte, kjer je to primerno, in le iz res utemeljenih razlogov, potem ko Parlamentu da možnost, da izrazi svoje mnenje. Komisija Parlamentu natančno obrazloži, kako se je pri sprejemanju predloga upoštevalo mnenje Parlamenta.

44.

Za zagotovitev boljšega spremljanja prenosa in uporabe prava Unije si Komisija in Parlament prizadevata za vključitev obveznih korelacijskih tabel in zavezujočega roka za prenos, ki pri direktivah običajno ne bi smel presegati dveh let.

Poleg posebnih poročil in letnega poročila o uporabi prava Unije Komisija da Parlamentu na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki o kršitvah od uradnega opomina, od primera do primera in ob spoštovanju pravil zaupnosti, zlasti tistih, ki jih priznava Sodišče Evropske unije, pa tudi podatke o vprašanjih,ki so povezana s postopkom o kršitvah, če Parlament to zahteva.

V. SODELOVANJE KOMISIJE V PARLAMENTARNIH POSTOPKIH

45.

Komisija v primeru istočasnih dogodkov ali vabil daje prednost svoji prisotnosti, če je zahtevana, na plenarnih zasedanjih ali sejah drugih organov Parlamenta.

Komisija zlasti zagotovi, da so člani Komisije na zahtevo Parlamenta praviloma navzoči na plenarnih zasedanjih glede točk dnevnega reda, ki sodijo v njihovo pristojnost. To velja za osnutke dnevnega reda, ki jih sprejme konferenca predsednikov med prejšnjim delnim zasedanjem.

Parlament si prizadeva zagotoviti, da so točke dnevnega reda delnega zasedanja, ki sodijo v pristojnost člana Komisije, praviloma zbrane skupaj na dnevnem redu.

46.

Na zahtevo Parlamenta se predvidi redna ura za vprašanja predsedniku Komisije. Ura za vprašanja bo obsegala dva dela: prvi del z vodji političnih skupin ali njihovimi predstavniki, kjer so vprašanja popolnoma prosta; drugi del posvečen specifični politični temi, o kateri se dogovori vnaprej, najkasneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem, vendar brez vnaprej pripravljenih vprašanj.

Nadalje se po vzorcu sedanje ureditve ure za vprašanja predsedniku Komisije uvede ura za vprašanja članom Komisije, vključno s podpredsednikom za zunanje odnose/visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z namenom prenove obstoječega časa za vprašanja. Ta ura za vprašanja je v zvezi z resorji zadevnih članov Komisije.

47.	Člani Komisije lahko govorijo na svojo prošnjo. Ne glede na člen 230 PDEU se instituciji dogovorita o splošnih pravilih v zvezi z razporeditvijo časa za govor med institucijama. Instituciji soglašata, da bi bilo treba okvirno razporeditev časa za govor spoštovati.

48.

Za zagotovitev navzočnosti članov Komisije se Parlament zavezuje prizadevati si držati se svojih končnih osnutkov dnevnih redov.

Kadar Parlament spremeni svoj končni osnutek dnevnega reda ali kadar spremeni vrstni red točk na dnevnem redu delnega zasedanja, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija se kar najbolj potrudi, da zagotovi navzočnost pristojnega člana Komisije.

49.	Komisija lahko predlaga uvrstitev točk na dnevni red najpozneje na seji konference predsednikov, ki določi končni osnutek dnevnega reda delnega zasedanja. Parlament v največji možni meri upošteva take predloge.

50.

Parlamentarni odbori si prizadevajo, da se držijo svojih osnutkov dnevnega reda in dnevnega reda.

Kadar parlamentarni odbor spremeni osnutek svojega dnevnega reda ali svoj dnevni red, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Parlamentarni odbori se zlasti zavežejo, da bodo spoštovali razumen rok, s katerim omogočijo prisotnost članov Komisije na svojih sejah.

Kadar navzočnost člana Komisije na seji parlamentarnega odbora ni izrecno zahtevana, Komisija zagotovi, da jo zastopa pristojni uradnik ustreznega položaja.

Parlamentarni odbori si bodo prizadevali za uskladitev svojega dela, vključno s tem, da se bodo izogibali istočasnim sejam o istem vprašanju, in si bodo prizadevali, da ne bodo odstopali od končnega osnutka dnevnega reda, zato da lahko Komisija zagotovi zastopanost na ustrezni ravni.

Če se na seji odbora, ki obravnava predlog Komisije, zahteva prisotnost visokega uradnika (generalnega direktorja ali direktorja), se predstavniku Komisije dovoli, da prevzame besedo.

VI. KONČNE DOLOČBE

51.

Komisija potrjuje svojo zavezo, da bo, takoj ko bo mogoče, pregledala zakonodajne akte, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili usklajeni z regulativnim postopkom s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, ki jo uvaja člen 290 PDEU.

Končni cilj je doseči celovit sistem delegiranih in izvedbenih aktov, v celoti skladen s Pogodbo, in sicer s postopno oceno narave in vsebine ukrepov, za katere se trenutno uporablja regulativni postopek s pregledom, da se jih pravočasno prilagodi ureditvi iz člena 290 PDEU.

52.

Določbe tega okvirnega sporazuma dopolnjujejo Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (3), ne da bi nanj vplivale in ne da bi posegale v njegovo morebitno nadaljnjo revizijo. Brez poseganja v prihodnja pogajanja med Parlamentom, Komisijo in Svetom se instituciji zavežeta, da se bosta sporazumeli o glavnih spremembah pri pripravljanju prihodnjih pogajanj o prilagoditvi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam iz Lizbonske pogodbe, ob upoštevanju obstoječe prakse in tega okvirnega sporazuma.

Soglašata tudi, da je treba izboljšati obstoječi mehanizem medinstitucionalnih stikov na politični in tehnični ravni v povezavi z boljšo pripravo zakonodaje, da se zagotovi učinkovito medinstitucionalno sodelovanje med Parlamentom, Komisijo in Svetom.

53.

Komisija se zavezuje, da bo čim prej začela pripravljati letne in večletne programe Unije, kar bo omogočilo sprejetje medinstitucionalnih sporazumov v skladu s členom 17 PEU.

Delovni program Komisije je prispevek Komisije k letnim in večletnim programom Unije. Potem ko ga Komisija sprejme, se skličejo tristranski pogovori med Parlamentom, Svetom in Komisijo, da bi dosegli dogovor o programih Unije.

Takoj ko Parlament, Svet in Komisija dosežejo dogovor o programih Unije, instituciji v kontekstu tega pregledata določbe tega okvirnega sporazuma, ki se nanašajo na programe.

Parlament in Komisija pozoveta Svet, naj se čim prej udeleži razprave o programih Unije, kot predvideva člen 17 PEU.

54.	Instituciji redno ocenjujeta izvajanje tega okvirnega sporazuma in njegovih prilog v praksi. Konec leta 2011 se opravi revizija, glede na praktične izkušnje.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Evropsko komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 44, 15.2.2005, str. 1.

(2) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 125.

(3) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

PRILOGA I

Srečanja Komisije z nacionalnimi strokovnjaki

Ta priloga podrobno opredeljuje točko 15 okvirnega sporazuma.

1. Področje uporabe

Določbe iz točke 15 okvirnega sporazuma se nanašajo na naslednja srečanja:

1.	srečanja Komisije v okviru skupin strokovnjakov, ki jih ustanovi Komisija, na katera so povabljeni nacionalni organi vseh držav članic, kadar srečanja zadevajo pripravo in izvajanje zakonodaje Unije, vključno z nezavezujočimi in delegiranimi akti;

2.	ad hoc srečanja Komisije, na katera so povabljeni nacionalni strokovnjaki iz vseh držav članic, kadar srečanja zadevajo pripravo in izvajanje zakonodaje Unije, vključno z nezavezujočimi in delegiranimi akti.

Srečanja komitoloških odborov so izvzeta, brez poseganja v obstoječe in prihodnje posebne ureditve glede posredovanja informacij Parlamentu v zvezi z uresničevanju izvedbenih pooblastil Komisije (1).

2. Informacije, ki se posredujejo Parlamentu

Komisija se zaveže, da bo Parlamentu v zvezi z omenjenimi srečanji poslala enako dokumentacijo kot nacionalnim organom. Komisija te dokumente, vključno z dnevnimi redi, pošlje v delujoči poštni predal Parlamenta ob istem času, kot jih pošlje nacionalnim strokovnjakom.

3. Povabilo strokovnjakov Parlamenta

Komisija se lahko na prošnjo Parlamenta odloči, da bo slednjega povabila, naj pošlje strokovnjake Parlamenta na srečanja Komisije z nacionalnimi strokovnjaki, opisana v točki 1.

(1) Informacije, ki se posredujejo Parlamentu o delu komitoloških odborov in pristojnostih Parlamenta pri izvajanju komitoloških postopkov, so jasno določene v drugih instrumentih: (1) Sklep Sveta 1999/486/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23); (2) Medinstitucionalnem sporazumu z dne 3. junija 2008 med Parlamentom in Komisijo o komitoloških postopkih; in (3) instrumentih, potrebnih za izvajanje člena 291 PDEU.

PRILOGA II

Posredovanje zaupnih informacij Parlamentu

1. Področje uporabe

1.1

Ta priloga ureja posredovanje zaupnih informacij Komisije Parlamentu in njegovo ravnanje s takšnimi informacijami, kot določa točka 1.2, v okviru izvajanja pristojnosti in pooblastil Parlamenta. Instituciji delujeta v skladu s svojimi obojestranskimi dolžnostmi lojalnega sodelovanja, v duhu medsebojnega zaupanja in ob upoštevanju ustreznih določb Pogodbe.

1.2

„Informacije“ pomenijo kakršno koli pisno ali ustno informacijo ne glede na obliko in avtorja.

1.2.1

„Zaupne informacije“ pomenijo tajne podatke EU in netajne „druge zaupne informacije“.

1.2.2

„Tajni podatki EU“ pomenijo informacije in gradivo, ki imajo oznako „TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET“, „SECRET UE“, „CONFIDENTIEL UE“ ali „RESTREINT UE“ oziroma ustrezno nacionalno ali mednarodno klasifikacijsko oznako, njihovo nedovoljeno razkritje pa bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije oziroma ene ali več držav članic, ne glede na to, ali ti podatki izvirajo iz Unije, držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

(a) TRÈS SECRET EU/EU TOP SECRET: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko povzročilo izjemno hude posledice za temeljne interese Unije in ene ali več držav članic.

(b) SECRET UE: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko resno škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic.

(c) CONFIDENTIEL UE: ta stopnja tajnosti se uporablja za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko škodovalo temeljnim interesom Unije ali ene ali več držav članic.

(d) RESTREINT UE: ta stopnja tajnosti se uporablja le za informacije in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi bilo lahko škodljivo za interese Unije ali ene ali več držav članic.

1.2.3

„Druge zaupne informacije“ pomeni vse druge zaupne informacije, vključno s tistimi, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki jih zahteva Parlament in/ali posreduje Komisija.

1.3

Komisija zagotovi, da se Parlamentu v skladu z določbami te priloge zagotovi dostop do zaupnih informacij, kadar od enega izmed parlamentarnih organov ali nosilcev funkcij, navedenih v točki 1.4, prejme zahtevo glede posredovanja zaupnih informacij. Poleg tega lahko Komisija v skladu z določbami te priloge Parlamentu posreduje zaupne informacije na lastno pobudo.

1.4

V okviru te priloge lahko zaupne informacije od Komisije zahtevajo naslednji:

—	predsednik Parlamenta,

—	predsedniki zadevnih parlamentarnih odborov,

—	predsedstvo in konferenca predsednikov in

—	vodja delegacije Parlamenta, ki je del delegacije Unije na mednarodni konferenci.

1.5

Informacije o postopkih glede ugotavljanja kršitev in postopkih v zvezi s konkurenco so izvzete iz področja uporabe te priloge, kolikor na dan prejema zahteve enega izmed parlamentarnih organov ali nosilcev funkcij iz točke 1.4 še ni bila sprejeta dokončna odločitev Komisije ali sodba Sodišča Evropske unije oziroma če za informacije velja zaščita finančnih interesov Unije. To ne posega v točko 44 okvirnega sporazuma in pravico Parlamenta do proračunskega nadzora.

1.6

Te določbe se uporabljajo brez poseganja v Sklep 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1), in zadevne določbe Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (2).

2. Splošne določbe

2.1

Na zahtevo enega izmed parlamentarnih organov ali nosilcev funkcij iz točke 1.4 Komisija kar najhitreje posreduje temu parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije vse zaupne informacije, ki so potrebne za izvajanje pooblastil in pristojnosti Parlamenta. Instituciji v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi spoštujeta:

—	temeljne človekove pravice, vključno s pravico do poštenega sojenja in pravico varovanja zasebnosti,

—	določbe, ki urejajo sodne in disciplinske postopke,

—	varovanje poklicne skrivnosti in poslovnih povezav,

—	zaščito interesov Unije, zlasti tistih v zvezi z javno varnostjo, obrambo, mednarodnimi odnosi, monetarno stabilnostjo in finančnimi interesi.

V primeru nestrinjanja se zadeva predloži predsednikoma institucij, da razrešita spor.

Zaupne informacije države, institucije ali mednarodne organizacije se posredujejo le z njenim soglasjem.

2.2

Tajni podatki EU se posredujejo Parlamentu, ta pa z njimi ravna in jih zaščiti v skladu s skupnimi minimalnimi standardi varnosti, ki jih uporabljajo druge institucije Unije, predvsem Komisija.

Komisija pri klasifikaciji zaupnih informacij, katerih vir je sama, uporabi primerne stopnje zaupnosti v skladu z mednarodnimi standardi in opredelitvami ter internimi pravili, pri tem pa ustrezno upošteva, da mora imeti Parlament dostop do zaupnih dokumentov, če želi učinkovito izvajati svoja pooblastila in pristojnosti.

2.3

V primeru dvoma glede zaupne narave posamezne informacije oziroma pravilnosti njene klasifikacije, ali če je treba določiti ustrezne načine, da bi bila posredovana v skladu z eno izmed možnosti, navedenih v točki 3.2, se instituciji posvetujeta nemudoma in še pred posredovanjem dokumenta. Na tem posvetu Parlament zastopa predsednik zadevnega parlamentarnega organa, ki ga po potrebi spremlja poročevalec, ali nosilec funkcije, ki je posredoval zahtevo. Komisijo zastopa član Komisije, pristojen za to področje, in sicer po posvetovanju s članom Komisije, pristojnim za varnostna vprašanja. V primeru nestrinjanja se zadeva predloži predsednikoma institucij, da razrešita spor.

2.4

Če na koncu postopka iz točke 2.3 sporazum ni dosežen, predsednik Parlamenta na obrazloženo zahtevo zadevnega parlamentarnega organa ali nosilca funkcije, ki je zahtevo predložil, pozove Komisijo, naj v pravilno navedenem in ustreznem roku posreduje zadevne zaupne informacije, pri čemer način posredovanja izbere izmed možnosti, navedenih v točki 3.2 te priloge. Pred iztekom tega roka Komisija pisno obvesti Parlament o svojem dokončnem stališču, glede česar si Parlament pridržuje pravico, da po potrebi izvršuje svojo pravico do uporabe pravnih sredstev.

2.5

Dostop do tajnih podatkov EU se dovoli v skladu z veljavnimi pravili za varnostno preverjanje oseb.

2.5.1

Dostop do informacij, označenih s stopnjo tajnosti „TRÈS SECRET EU/EU TOP SECRET“, „SECRET UE“ in „CONFIDENTIAL EU“, se dovoli samo uradnikom Parlamenta in zaposlenim v političnih skupinah Parlamenta, ki te podatke nujno potrebujejo, ki jih je parlamentarni organ ali nosilec funkcije že vnaprej določil kot osebe, ki morajo vedeti, in ki so bili ustrezno varnostno preverjeni.

2.5.2

Glede na pooblastila in pristojnosti Parlamenta imajo poslanci, ki niso bili varnostno preverjeni, vpogled v dokumente z oznako „CONFIDENTIEL UE“ v skladu s praktično ureditvijo, opredeljeno v soglasju, kar med drugim vključuje podpis slovesne izjave, da ne bodo razkrili vsebine teh dokumentov nobeni tretji osebi.

Vpogled v dokumente z oznako „SECRET UE“ se dovoli poslancem, ki so bili ustrezno varnostno preverjeni.

2.5.3

S pomočjo Komisije se poišče rešitev za to, da lahko Parlament v postopku varnostnega preverjanja po potrebi čim hitreje zagotovi sodelovanje državnih organov.

Skupaj z zahtevo se posredujejo tudi podrobnosti o kategoriji ali kategorijah oseb, ki naj bi dobile dovoljenje za ogled zaupnih podatkov.

Preden se posamezniku dovoli vpogled v takšne informacije, je obveščen o svoji stopnji zaupnosti in varnostnih obveznostih, ki jih ta prinaša.

Glede na revizijo te priloge in prihodnjo varnostno ureditev iz točk 4.1 in 4.2 bo varnostno preverjanje znova obravnavano.

3. Ureditev za dostop do zaupnih informacij in ravnanje z njimi

3.1

Zaupne informacije, posredovane v skladu s postopki iz točke 2.3 in po potrebi iz točke 2.4, se na odgovornost predsednika ali člana Komisije in v skladu z naslednjimi pogoji dajo na voljo parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je podal zahtevo:

Parlament in Komisija zagotovita registracijo in sledljivost zaupnih informacij.

Natančneje, tajne podatke EU s stopnjo zaupnosti „CONFIDENTIEL UE“ in „SECRET UE“ centralni registrski urad generalnega sekretariata Komisije posreduje službi Parlamenta z enakovrednimi pristojnostmi, ki poskrbi za to, da so v skladu z dogovorjeno ureditvijo na voljo parlamentarnemu organu ali nosilcu funkcije, ki je posredoval zahtevo.

Tajni podatki EU označeni kot „TRÈS SECRET UE/EU TOP SECRET“ se posredujejo v skladu z nadaljnjimi ureditvami, o katerih se dogovorita Komisija in parlamentarni organ ali nosilec funkcije, ki je podatke zahteval, da se zagotovi raven zaščite, ustrezna tej stopnji zaupnosti.

3.2

Brez poseganja v določbe točk 2.2 in 2.4 ter v prihodnjo varnostno ureditev iz točke 4.1 se dostop in načini pošiljanja, namenjeni ohranjanju zaupnosti informacij, določijo s soglasjem še pred posredovanjem informacij. To soglasje med članom Komisije, pristojnim za zadevno politično področje, in parlamentarnim organom, ki ga zastopa njegov predsednik ali nosilec funkcije, ki je posredoval zahtevo, predvideva izbor ene izmed možnosti, določenih v točkah 3.2.1 in 3.2.2, da se zagotovi ustrezna raven zaupnosti.

3.2.1

V zvezi z naslovniki zaupnih informacij bi bilo treba predvideti eno od naslednjih teh možnosti:

—	informacije, namenjene samo predsedniku Parlamenta, v primerih, utemeljenih z absolutno izjemnimi razlogi,

—	predsedstvo in/ali konferenca predsednikov,

—	predsednik in poročevalec pristojnega parlamentarnega odbora,

—	vsi člani (polnopravni in namestniki) pristojnega parlamentarnega odbora,

—	vsi poslanci Evropskega parlamenta.

Zadevne zaupne informacije se brez privolitve Komisije ne smejo objaviti ali posredovati drugim naslovnikom.

3.2.2

V zvezi z ravnanjem z zaupnimi informacijami bi bilo treba predvideti eno od naslednjih možnosti:

(a)	ogled dokumentov v zavarovani čitalnici, če so informacije označene s stopnjo zaupnosti „CONFIDENTIEL UE“ ali višjo;

(b)

seja, zaprta za javnost, ki se je udeležijo samo člani predsedstva, člani konference predsednikov ali polnopravni člani oziroma namestniki pristojnega parlamentarnega odbora, pa tudi uradniki Parlamenta in zaposleni v političnih skupinah Parlamenta, ki jih je predsednik že vnaprej določil kot osebe, ki morajo vedeti, katerih navzočnost je nujna in ki so bili ustrezno varnostno preverjeni, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

—	dokumenti, ki so oštevilčeni, se na začetku seje razdelijo, na koncu pa poberejo. Ni dovoljeno delati zapiskov vsebine teh dokumentov in jih fotokopirati,

—	v zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo.

Pred predložitvijo se iz dokumentov odstranijo vsi osebni podatki.

Za zaupne informacije, ki se prejemnikom v Parlamentu posredujejo ustno, velja enaka raven zaščite kot za zaupne informacije, predložene v pisni obliki. Ta zaščita lahko zajema slovesno izjavo prejemnikov informacij, da njihove vsebine ne bodo razkrili nobeni tretji osebi.

3.2.3

Pred ogledovanjem zaupnih informacij v pisni obliki v zavarovani čitalnici Parlament zagotovi naslednje:

—	varen sistem shranjevanja zaupnih informacij,

—	varno čitalnico brez fotokopirnih strojev, telefonov, telefaksa, optičnih bralnikov in druge tehnične opreme za razmnoževanje ali posredovanje dokumentov ipd.,

—	varnostne določbe, ki urejajo dostop do čitalnice, vključno z obveznim podpisom v register obiskovalcev in slovesno izjavo o nerazširjanju preučevanih zaupnih informacij.

3.2.4

To ne izključuje drugih enakovrednih ureditev, o katerih se dogovorita instituciji.

3.3

V primeru nespoštovanja navedene ureditve se za poslance uporabijo določbe v zvezi s sankcijami, navedene v Prilogi VIII k Poslovniku Parlamenta, za uradnike in druge zaposlene v Parlamenta pa ustrezne določbe člena 86 kadrovskih predpisov (3) oziroma člena 49 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

4. Končne določbe

4.1

Komisija in Parlament sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje določb te priloge.

V ta namen pristojne službe Komisije in Parlamenta tesno usklajujejo izvajanje te priloge. To usklajevanje zajema preverjanje sledljivosti zaupnih informacij ter redno skupno nadziranje uporabljenih varnostnih ureditev in standardov.

Parlament se zavezuje, da bo za namene izvajanja varnostnih pravil za zaupne informacije iz te priloge po potrebi prilagodil svoje interne določbe.

Parlament se zavezuje, da bo takoj, ko bo mogoče, sprejel nove varnostne ureditve in jih preveril v dogovoru s Komisijo, da se vzpostavijo enakovredni varnostni standardi. Tako bo mogoče uveljavljati to prilogo, kar zadeva:

—	tehnične varnostne določbe in standarde v zvezi z ravnanjem z zaupnimi informacijami in njihovim shranjevanjem, vključno z varnostnimi ukrepi na področju fizične varnosti ter varnosti uslužbencev, dokumentov in informacijske tehnologije,

—	ustanovitev posebnega nadzornega odbora, sestavljenega iz ustrezno varnostno preverjenih poslancev, za ravnanje s tajnimi podatki EU s stopnjo zaupnosti „TRÈS SECRET UE/ EU TOP SECRET“.

4.2

Parlament in Komisija najpozneje med revizijo iz točke 54 okvirnega sporazuma pregledata to prilogo in jo po potrebi prilagodita, ob upoštevanju okoliščin v zvezi z:

—	prihodnjimi varnostnimi ureditvami, ki jih sprejmeta Parlament in Komisija,

—	drugimi sporazumi ali zakonodajnimi akti, ki zadevajo posredovanje informacij med institucijama.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.

(2) UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

(3) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 Sveta z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropski Skupnosti in uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije.

PRILOGA III

Pogajanje o mednarodnih sporazumih in njihovo sklepanje

Ta priloga določa podrobno ureditev za posredovanje informacij o pogajanjih o mednarodnih sporazumih iz točk 23, 24 in 25 okvirnega sporazuma ter o njihovem sklepanju Parlamentu:

1.	Komisija obvesti Parlament, da namerava predlagati začetek pogajanj, ob istem času, kot obvesti Svet.

2.	Kadar Komisija predlaga osnutke pogajalskih smernic, ki naj bi jih sprejel Svet, jih v skladu z določbami iz točke 24 okvirnega sporazuma sočasno predloži tudi Parlamentu.

3.	Komisija ustrezno upošteva pripombe Parlamenta v celotnem pogajalskem procesu.

V skladu z določbami točke 23 okvirnega sporazuma Komisija redno in nemudoma obvešča Parlament o poteku pogajanj, dokler sporazum ni parafiran, ter pojasni, ali in kako so bile pripombe Parlamenta vključene v besedila, ki so predmet pogajanj, če pripombe niso bile upoštevane, pa pojasni razloge za to.

V primeru mednarodnih sporazumov, za sklenitev katerih je potrebna odobritev Parlamenta, Komisija Parlamentu med pogajalskim procesom posreduje vse zadevne informacije, ki jih posreduje tudi Svetu (ali posebnemu odboru, ki ga imenuje Svet). Te informacije zajemajo predloge spremembe k sprejetim pogajalskim smernicam, osnutke besedil za pogajanja, člene, o katerih je bil dosežen dogovor, dogovorjeni datum za parafiranje sporazuma in besedilo sporazuma, ki bo parafiran. Komisija Parlamentu – tako kot Svetu (ali posebnemu odboru, ki ga imenuje Svet) – posreduje tudi vse zadevne dokumente, ki jih je prejela od tretjih strani, če je za to pridobila privolitev vira teh dokumentov. Komisija pristojni parlamentarni odbor obvešča o poteku pogajanj in zlasti pojasni, kako so bila upoštevana mnenja Parlamenta.

6.	V primeru mednarodnih sporazumov, za sklenitev katerih odobritev Parlamenta ni potrebna, Komisija zagotovi, da je Parlament nemudoma in izčrpno obveščen, tako da posreduje informacije, ki vsebujejo vsaj osnutek pogajalskih smernic, sprejete pogajalske smernice, potek pogajanj in njihovo sklenitev.

V skladu z določbami točke 24 okvirnega sporazuma Komisija Parlamentu pravočasno posreduje izčrpne informacije, ko je mednarodni sporazum parafiran, prav tako pa ga takoj, ko je mogoče, obvesti, kadar namerava Svetu predlagati začasno uporabo tega sporazuma, in mu pojasni vzroke za to, razen če ji to preprečujejo nujni razlogi.

8.	Komisija sočasno in pravočasno obvesti Svet in Parlament o tem, da namerava Svetu predlagati začasno odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, in jima posreduje razloge za to.

9.	V primeru mednarodnih sporazumov, za katere se po PDEU uporablja postopek odobritve, Komisija pred odobritvijo sprememb sporazuma, kot jih je potrdil Svet, z uporabo odstopanja v skladu s členom 218(7) PDEU izčrpno obvešča Parlament.

PRILOGA IV

Časovni razpored za delovni program Komisije

Delovnemu programu Komisije je priložen seznam zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov za prihodnje leto. Delovni program Komisije se nanaša na naslednje leto in vsebuje podrobne informacije o prednostnih nalogah Komisije v prihodnjih letih. Kot tak je delovni program Komisije lahko osnova za strukturiran dialog s Parlamentom, katerega namen je doseči dogovor.

Delovni program Komisije vsebuje tudi načrtovane pobude za nezavezujoče akte, preklice in poenostavitve.

V prvi polovici leta se člani Komisije udeležujejo stalnih in rednih pogovorov z ustreznimi parlamentarnimi odbori o izvajanju delovnega programa Komisije za tekoče leto in o pripravi prihodnjega delovnega programa Komisije. Vsak parlamentarni odbor o izidu tega rednega dialoga poroča konferenci predsednikov odborov.

Konferenca predsednikov odborov sočasno redno izmenjuje mnenja s podpredsednikom Komisije, pristojnim za medinstitucionalne odnose, da ocenita izvajanje trenutnega delovnega programa Komisije, razpravljata o pripravi prihodnjega delovnega programa Komisije in preučita izide stalnega dvostranskega dialoga, ki poteka med pristojnimi parlamentarnimi odbori in zadevnimi člani Komisije.

3.	Konferenca predsednikov odborov junija konferenci predsednikov predloži zbirno poročilo, ki vsebuje rezultate pregleda izvajanja delovnega programa Komisije in prednostne naloge Parlamenta za naslednji delovni program Komisije, Parlament pa nato o tem obvesti Komisijo.

4.	Parlament na podlagi zbirnega poročila na julijskem zasedanju sprejme resolucijo, v kateri predstavi svoje stališče, ki vključuje zlasti zahteve na osnovi zakonodajnih samoiniciativnih poročil.

Vsako leto na prvem septembrskem zasedanju poteka razprava o razmerah v Uniji, med katero ima predsednik Komisije nagovor, v katerem povzame rezultate trenutnega leta in prednostne naloge v prihodnjih letih. V ta namen predsednik Komisije sočasno v pisni obliki Parlamentu predstavi glavne oporne točke za pripravo delovnega programa Komisije za naslednje leto.

Od začetka septembra se lahko pristojni odbori in zadevni člani Komisije udeležujejo podrobnejše izmenjave mnenj o prihodnjih prednostnih nalogah na vsakem od političnih področij. Ta srečanja se sklenejo s srečanjem konference predsednikov odborov in kolegija komisarjev ter s srečanjem konference predsednikov in predsednika Komisije, kot je ustrezno.

7.	Komisija oktobra sprejme delovni program za prihodnje leto. Predsednik Komisije nato ta delovni program predstavi Parlamentu na ustrezni ravni.

8.	Parlament lahko o tem razpravlja in sprejme resolucijo na decembrskem zasedanju.

9.	Ta časovni razpored se uporablja za vsako redno obdobje načrtovanja, razen za leto volitev v Parlament, ki sovpada z letom izteka mandata Komisije.

10.	Ta časovni razpored ne vpliva na prihodnje sporazume o medinstitucionalnem načrtovanju.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.304.slv
Uradni list Evropske unije		L 304

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 20. november 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Informacija v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije	1
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1064/2010 z dne 17. novembra 2010 o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije	2
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1065/2010 z dne 19. novembra 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	7
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1066/2010 z dne 19. novembra 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	9
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1067/2010 z dne 19. novembra 2010 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	11
		Uredba Komisije (EU) št. 1068/2010 z dne 19. novembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	14
		Uredba Komisije (EU) št. 1069/2010 z dne 19. novembra 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	16
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/79/EU z dne 19. novembra 2010 o prilagoditvi Priloge III k Direktivi 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin tehničnemu napredku	18
		SKLEPI
		2010/696/EU
	*	Sklep Sveta z dne 17. novembra 2010 o imenovanju člana Računskega sodišča	20
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 29 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede zaščite potnikov v kabini gospodarskega vozila	21
		MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUMI
	*	Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo	47

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	64,0
	EC	92,0
	IL	95,1
	MA	70,6
	MK	58,9
	ZZ	76,1
0707 00 05	AL	54,8
	EG	150,8
	JO	182,1
	MK	59,4
	TR	146,5
	ZZ	118,7
0709 90 70	MA	69,0
	TR	151,0
	ZZ	110,0
0805 20 10	MA	66,9
	ZA	141,4
	ZZ	104,2
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	42,1
	IL	75,3
	MA	61,9
	TN	78,6
	TR	58,9
	UY	58,6
	ZZ	62,6
0805 50 10	AR	39,6
	CL	79,2
	MA	68,0
	TR	65,7
	UY	57,1
	ZZ	61,9
0806 10 10	BR	251,8
	LB	196,9
	TR	141,7
	US	278,0
	ZA	79,2
	ZZ	189,5
0808 10 80	AR	74,9
	AU	187,8
	BR	49,6
	CL	75,0
	CN	82,6
	MK	24,7
	NZ	98,9
	US	121,8
	ZA	104,1
	ZZ	91,0
0808 20 50	CL	78,3
	CN	103,9
	US	160,9
	ZZ	114,4

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	57,89	0,00
1701 11 90 (1)	57,89	0,00
1701 12 10 (1)	57,89	0,00
1701 12 90 (1)	57,89	0,00
1701 91 00 (2)	51,92	1,89
1701 99 10 (2)	51,92	0,00
1701 99 90 (2)	51,92	0,00
1702 90 95 (3)	0,52	0,21

Parameter	Enota	Preskus
		Metoda	Datum objave
Vsebnost HOS	g/l	ISO 11890-2	2006