ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.295.slv

Uradni list

Evropske unije

L 295

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
12. november 2010


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES ( 1 )

1

 

*

Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ( 1 )

23

 

*

Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES ( 1 )

35

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2010/669/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 27. septembra 2010 o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Skupnem svetu CARIFORUM-EU, ustanovljenem s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, o spremembi Priloge IV k Sporazumu zaradi vključitve obveznosti Zveze Bahami

51

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1


UREDBA (EU) št. 994/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2010

o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: plin) je bistveni element oskrbe z energijo v Evropski uniji, saj predstavlja četrtino primarne oskrbe z energijo in se v glavnem uporablja pri proizvodnji elektrike, ogrevanju, kot surovina v industriji in gorivo v prometu.

(2)

Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz plina povečeval še hitreje, s čimer se je povečala odvisnost od uvoza in ustvarila se je potreba po obravnavi vidika zanesljivosti oskrbe s plinom. Poleg tega so se nekatere države članice znašle na „plinskem otoku“ zaradi pomanjkanja infrastrukturnih povezav s preostalo Unijo.

(3)

Glede na pomembnost plina v mešanici energetskih virov Unije, je cilj te uredbe odjemalcem plina dokazati, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev njihove stalne oskrbe, zlasti v primeru težkih podnebnih razmer in v primeru motenj v oskrbi. Priznava se, da bi bilo treba te cilje doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi, da se ne bi vplivalo na relativno konkurenčnost tega goriva v primerjavi z drugimi gorivi.

(4)

Z Direktivo Sveta 2004/67/ES (3) je bil na ravni Skupnosti prvič vzpostavljen pravni okvir za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom in prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga s plinom, in sicer v primeru motenj v oskrbi. Z direktivo je bila vzpostavljena koordinacijska skupina za plin, ki je bila koristna pri izmenjavi informacij in določanju skupnih ukrepov držav članic, Komisije, plinskega sektorja in odjemalcev. Mreža korespondentov za varnost oskrbe z energijo, ki jo je potrdil Evropski svet decembra 2006, je izboljšala zmogljivosti za zbiranje informacij in je zagotovila zgodnja opozorila glede možnih nevarnosti za zanesljivost oskrbe z energijo. Nova zakonodaja o notranjem trgu z energijo, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet julija 2009, predstavlja pomemben korak k dokončnemu oblikovanju notranjega trga z energijo, njen nedvoumni cilj pa je povečati zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji.

(5)

Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Unije, državam članicam puščajo visoko raven diskrecije pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom ter oskrbo odjemalcev s plinom. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru zmanjšanja dobav, je potrebno zagotoviti solidarnost in usklajenost kot odgovor na krizo v oskrbi, tako pri preventivnih ukrepih kot pri odzivu na konkretne motnje v oskrbi.

(6)

Nekatere regije Unije se oskrbujejo s plinom z nizko kalorično vrednostjo. Glede na njegove značilnosti se plina z nizko kalorično vrednostjo ne da uporabljati v napravah, izdelanih za plin z visoko kalorično vrednostjo. Uporaba plina z visoko kalorično vrednostjo v napravah, izdelanih za plin z nizko kalorično vrednostjo, pa je mogoča, če se ga pretvori v plin z nizko kalorično vrednostjo, na primer z dodatkom dušika. Posebnosti plina z nizko kalorično vrednostjo bi bilo treba preučiti na nacionalni in regionalni ravni ter bi ga bilo treba upoštevati v oceni tveganj, preventivnih načrtov ukrepov in načrtih za izredne razmere na nacionalni in regionalni ravni.

(7)

Raznovrstnost plinovodov in virov oskrbe Unije je bistvena za izboljšanje zanesljivosti oskrbe Unije kot celote in vsake države članice posebej. Zanesljivost oskrbe bo v prihodnosti odvisna od tega, v kakšno smer se bo razvilo razmerje med gorivi, od razvoja proizvodnje v Uniji in tretjih državah, ki oskrbujejo Unijo, od naložb v skladiščne zmogljivosti ter od zagotavljanja raznovrstnosti plinovodov in virov oskrbe znotraj in zunaj Unije, vključno z zmogljivostmi za utekočinjen zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP). Pri tem bi bilo treba posebno pozornost posvetiti prednostnim infrastrukturnim ukrepom, opisanim v sporočilu Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom: „Drugi strateški pregled energetske politike – Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo“, npr. južnemu plinskemu koridorju (Nabucco in povezovalni plinovod Turčija–Grčija–Italija), raznoliki in zadostni oskrbi Evrope z UZP, učinkoviti povezavi baltske regije, sredozemskemu energetskemu obroču ter ustreznim plinskim in elektroenergetskim povezavam sever–jug v srednji in jugovzhodni Evropi.

(8)

Da bi zmanjšale vpliv morebitne krize zaradi motenj v oskrbi s plinom, bi morale države članice omogočiti raznovrstnost virov energije ter poti in virov oskrbe s plinom.

(9)

Velika motnja v oskrbi Unije s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (4), podpisane v Atenah 25. oktobra 2005. Pripelje lahko celo do velike gospodarske škode v celotnem gospodarstvu Unije. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

(10)

Nekateri odjemalci, med drugim gospodinjstva in odjemalci, ki nudijo osnovne socialne storitve, kot so zdravstvo, nega otrok, izobraževanje in druge storitve socialnega varstva in dobrobiti, kakor tudi storitve, ki so nepogrešljive za delovanje države članice, so posebej ranljivi in utegnejo potrebovati zaščito. Široka opredelitev teh zaščitenih odjemalcev ne bi smela biti v nasprotju z evropskimi mehanizmi solidarnosti.

(11)

Poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije, ki jo je odobril Evropski svet decembra 2008, izpostavlja vse večjo odvisnost od energije iz uvoza, kar je veliko dodatno tveganje za zanesljivost oskrbe Unije z energijo, in poudarja, da je zanesljivost oskrbe z energijo nov izziv za varnostno politiko. Notranji trg s plinom je osnovni element povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji in zmanjšanja škodljivih učinkov motenj v oskrbi, ki so jim izpostavljene posamezne države članice.

(12)

Za dobro delujoč notranji trg s plinom je nujno, da ukrepi za zaščito zanesljivosti oskrbe s plinom ne izkrivljajo po nepotrebnem konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom.

(13)

Okvara največje plinske infrastrukture, tako imenovano načelo N–1, je realna možnost. Če okvaro take infrastrukture vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za analizo zanesljivosti oskrbe s plinom vsake države članice.

(14)

Primerna in raznolika plinska infrastruktura v državi članici in celotni Uniji, vključno zlasti z novo plinsko infrastrukturo, ki bo povezala izolirane sisteme, ki tvorijo plinske otoke, s sosednjimi državami članicami, je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom bi morala, ob upoštevanju nacionalnih ali regionalnih posebnosti, zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom in bi morala oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje. Treba bi bilo dodatno spodbujati učinkovito uporabo energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba bi bilo ustrezno upoštevati okoljski vpliv predlaganih ukrepov na strani oskrbe in povpraševanja ter v čim večji meri dati prednost ukrepom z najmanjšim vplivom na okolje, pri tem pa upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe.

(15)

Močno bi bilo treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture, ki pa bi jih bilo treba izvesti šele po opravljeni ustrezni presoji vpliva na okolje v skladu z ustreznimi pravnimi akti Unije. Takšna nova infrastruktura bi morala povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Načeloma bi morala vlagati podjetja, naložbe pa bi morale temeljiti na ekonomskih spodbudah. Ustrezno bi bilo treba upoštevati potrebo, da se olajša vključitev plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, bi se morali Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za plin), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (6), intenzivno vključiti v področja iz njunih pristojnosti, da bi se bolje upoštevali čezmejni dejavniki. Treba je opozoriti, da agencija lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2009 izdaja mnenja in priporočila o čezmejnih vprašanjih s svojega področja pristojnosti in dejavnosti. Agencija in ENTSO za plin imata skupaj z drugimi udeleženci na trgu pomembno vlogo pri oblikovanju in izvajanju desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, ki med drugim vključuje napoved glede zadostnosti evropske ponudbe, pri čezmejnih povezavah pa bi morala med drugim graditi na sprejemljivih potrebah različnih uporabnikov omrežja.

(16)

Pristojni organi držav članic bi morali zagotoviti testiranje trga plina kot enega od potrebnih korakov v postopku, ki vodi do usklajenosti z infrastrukturnim standardom.

(17)

Pri izvajanju nalog iz te uredbe bi morali pristojni organi po potrebi in brez poseganja v njihove pristojnosti tesno sodelovati z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, zlasti z nacionalnimi regulativnimi organi, v skladu z Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (7).

(18)

Kjer so potrebne nove čezmejne medsebojne povezave oziroma je treba obstoječe razširiti, bi bilo treba že na začetni stopnji vzpostaviti tesno sodelovanje med zadevnimi državami članicami, pristojnimi organi, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi.

(19)

Državam članicam so na voljo različna sredstva Unije za financiranje potrebnih naložb v proizvodnjo, infrastrukturo in ukrepe energetske učinkovitosti na regionalni in lokalni ravni, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Unije, kot so Evropski instrument sosedstva in partnerstva, Instrument za predpristopno pomoč in Pobuda za obrambne zmogljivosti, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom.

(20)

Ta uredba bi morala podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako bi morala določiti mehanizme za izredne razmere, ki naj se uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah bi morali imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi.

(21)

Po začetku veljavnosti zakonodaje o notranjem energetskem trgu, ki je bila sprejeta julija 2009, se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnih sistemov in agencije ter izboljšale transparentnost trga z namenom izboljšati delovanje trga, zanesljivost oskrbe in varstvo odjemalcev.

(22)

Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Uniji zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Unije, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti preglednost, solidarnost in nediskriminacijske politike, ki so v skladu z delovanjem notranjega trga, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.

(23)

Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je skupna odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zlasti prek njihovih pristojnih organov, – in Komisije v okviru njihovih področij dejavnosti in pristojnosti. Kadar je primerno, bi morali tudi nacionalni regulativni organi, kadar to niso pristojni organi, sodelovati pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v okviru svojih področij dejavnosti in pristojnosti v skladu z Direktivo 2009/73/ES. Poleg tega imajo lahko pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo energije ali v industrijske namene, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

(24)

Natančna opredelitev vlog in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov je zato bistvenega pomena pri ohranjanju dobro delujočega notranjega trga s plinom, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih situacijah. Takšne vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da bi zagotovili spoštovanje tristopenjskega pristopa, in sicer bi najprej vključili ustrezna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni in nazadnje Unijo. V primeru krize pri oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar odziv akterjev na trgu ne zadostuje, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize pri oskrbi. Samo kadar ti ukrepi ne zadostujejo, bi se morali sprejeti ukrepi na regionalni ravni ali ravni Unije, da se odpravijo ali ublažijo posledice krize pri oskrbi. V čim večji meri bi bilo treba iskati regionalne rešitve.

(25)

V duhu solidarnosti se bo za izvajanje te uredbe vzpostavilo regionalno sodelovanje, v katerega bodo vključeni javni organi in podjetja plinskega gospodarstva, da bi se optimizirale koristi usklajevanja ukrepov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj in bi se izvajali stroškovno najučinkovitejši ukrepi za zadevne strani.

(26)

Treba bi bilo vzpostaviti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki zajemajo vsaj situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami, pri tem pa upoštevati obveznosti javnih služb in ukrepov za varstvo odjemalcev iz člena 3 Direktive 2009/73/ES. Takšni standardi za zagotavljanje oskrbe bi morali biti ustaljeni, da zagotovijo potrebno pravno varnost, morali bi biti jasno opredeljeni in ne bi smeli povzročiti nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi podjetji in malimi podjetji, ali končnih uporabnikov. Ti standardi bi morali podjetjem plinskega gospodarstva v Uniji zagotavljati tudi enakost dostopa do nacionalnih odjemalcev. Ukrepi, potrebni za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe lahko zajemajo dodatne skladiščne zmogljivosti in količine, skladiščno kapaciteto plinovoda, pogodbe o oskrbi, prekinljive pogodbe ali druge ukrepe s podobnim učinkom ter tehnične ukrepe, potrebne za zagotavljanje varne oskrbe s plinom.

(27)

Za dobro delujoč trg s plinom je bistvenega pomena, da podjetja plinskega gospodarstva pravočasno izvedejo naložbe v domačo proizvodnjo in infrastrukture, kot so medsebojne povezave, zlasti tiste za zagotavljanje dostopa do plinskega omrežja Unije, oprema, ki omogoča dvosmerni tok plina po plinovodih, ter skladiščenje in obrati za UZP za ponovno uplinjanje, pri čemer je treba upoštevati možne motnje v oskrbi, do kakršne je prišlo januarja 2009. Pri oblikovanju napovedi finančnih potreb v zvezi z instrumenti Unije na področju plinske infrastrukture bi morala Komisija po potrebi prednost nameniti infrastrukturnim projektom, ki podpirajo povezovanje notranjega trga s plinom in zanesljivost oskrbe s plinom.

(28)

Operaterjev prenosnih sistemov se ne bi smelo omejevati pri raziskovanju možnosti, kjer bi z investiranjem omogočili vzpostavitev fizičnih zmogljivosti za prenos plina v obe smeri (v nadaljnjem besedilu: dvosmerna zmogljivost) v čezmejnih medsebojnih povezavah s tretjimi državami, ki bi pomagale izboljšati zanesljivost oskrbe, zlasti v primeru tretjih držav, ki zagotavljajo tranzitne tokove med dvema državama članicama.

(29)

Pomembno je ohraniti oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva in omejeno število dodatnih odjemalcev, zlasti odjemalcev, ki opravljajo osnovne socialne storitve, ki jih lahko opredelijo zadevne države članice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je, da se ukrepi, ki jih je treba v primeru krize izvajati, določijo vnaprej ter da se upoštevajo varnostne zahteve tudi tam, kjer so zaščiteni odjemalci priključeni na isto distribucijsko omrežje kot drugi odjemalci. Ti ukrepi lahko vključujejo sorazmerna zmanjšanja glede na prvotno rezervirane zmogljivosti v primeru, da se zmožnost dostopa do infrastrukture zmanjša zaradi tehničnih razlogov.

(30)

Praviloma bi se morali pristojni organi držati svojega načrta za izredne razmere. V utemeljenih izjemnih okoliščinah pa lahko sprejmejo tudi ukrepe, ki odstopajo od tistih iz teh načrtov.

(31)

Na voljo je veliko instrumentov za izpolnitev zahtev o zanesljivosti oskrbe. Te instrumente bi bilo treba, kakor je primerno, uporabiti na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije, da se zagotovijo usklajeni in stroškovno učinkoviti rezultati.

(32)

Vidike zanesljivosti oskrbe pri dolgoročnem načrtovanju naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in drugo infrastrukturo, s čimer se zagotovi, da je sistem dolgoročno zmožen zagotavljati zanesljivo oskrbo z energijo in pokriti razumne potrebe, obravnava Direktiva 2009/73/ES. Za izpolnitev standardov zanesljivosti oskrbe bo morda potrebno prehodno obdobje za izvedbo potrebnih naložb. Desetletni razvojni načrt omrežja Unije, ki ga je oblikoval ENTSO za plin in ga nadzoruje agencija, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so na ravni Unije med drugim potrebne za izvajanje zahtev glede infrastrukture iz te uredbe.

(33)

ENTSO za plin in agencija bi morala biti kot člana koordinacijske skupine za plin v celoti vključena, na svojih področjih odgovornosti, v postopek sodelovanja in posvetovanj na ravni Unije.

(34)

Koordinacijska skupina za plin je glavni organ, s katerim se Komisija posvetuje o oblikovanju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Treba je opozoriti, da sta ENTSO za plin in agencija člana koordinacijske skupine za plin in se bo v takih primerih posvetovalo z njima.

(35)

Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, bi morali pristojni organi po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti ne bi smeli biti medsebojno v neskladju na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije. Njihova vsebina bi morala upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter bi morala jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in zadevnih pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, bi bilo treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.

(36)

Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Unije in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, bi morale države članice razviti ukrepe za izvajanje solidarnosti. Podjetja plinskega gospodarstva bi morala pripraviti ukrepe, kot so trgovinski sporazumi, ki lahko vključujejo povečan izvoz plina ali povečano sprostitev zalog. Pomembno je spodbuditi sklepanje dogovorov med podjetji plinskega gospodarstva. Ukrepi iz načrta za izredne razmere bi morali, kadar je primerno, vključevati mehanizme, ki zagotavljajo pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva. Solidarnostni ukrepi so lahko primerni zlasti med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih preventivnih načrtov ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.

(37)

V okviru te uredbe ima Komisija pomembno vlogo v primeru izrednih razmer tako na ravni Unije kot regionalni ravni.

(38)

Evropska solidarnost bi morala biti po potrebi izražena tudi s pomočjo civilne zaščite, ki jo zagotovijo Unija in njene države članice. Takšno pomoč bi bilo treba spodbujati in usklajevati z mehanizmom Skupnosti na področju civilne zaščite, vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2007/779/ES, Euratom (8).

(39)

Ta uredba ne vpliva na suverene pravice držav članic nad njihovimi energetskimi viri.

(40)

Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (9) določa postopek, katerega cilj je v Uniji okrepiti varnost določenih kritičnih evropskih infrastruktur, vključno z nekaterimi plinskimi infrastrukturami. Direktiva 2008/114/ES skupaj s to uredbo prispeva k oblikovanju celovitega pristopa k zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.

(41)

Načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in jih objaviti. Pregledati bi jih morali strokovnjaki in treba bi jih bilo testirati.

(42)

Koordinacijska skupina za plin bi morala Komisiji svetovati glede lažjega usklajevanja ukrepov za zanesljivost oskrbe v primeru izrednih razmer na ravni Unije. Nadzorovati bi morala tudi zadostnost in primernost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s to uredbo.

(43)

Cilj te uredbe je omogočiti podjetjem plinskega gospodarstva in pristojnim organom držav članic, da ob motnjah v oskrbi kar najdlje zagotavljajo učinkovito delovanje notranjega trga s plinom, dokler pristojni organi ne sprejmejo ukrepov za rešitev situacije, v kateri trg ne more več zagotoviti potrebne dobave plina. Takšni izredni ukrepi bi morali biti v celoti skladni s pravom Unije in o njih bi bilo treba obvestiti Komisijo.

(44)

Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje krizne situacije in zagotoviti stabilen dotok plina v Unijo. Komisija bi morala imeti možnost, da v spremljanje pretoka plina v Unijo v krizni situaciji po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami vključi skupino za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja.

(45)

Pomembno je, da pogoji oskrbe iz tretjih držav ne izkrivljajo konkurence in so v skladu s pravili notranjega trga.

(46)

Kadar so na razpolago zanesljive informacije o razmerah zunaj Unije, ki ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in se morda sproži mehanizem zgodnjega opozarjanja med Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo razmer.

(47)

Februarja 2009 je Svet sklenil, da bi bilo treba povečati transparentnost in zanesljivost, in sicer s smiselno izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami o odnosih s tretjimi državami na področju energije, vključno z dolgoročno ureditvijo oskrbe, pri čemer pa je treba zaščititi poslovno občutljive informacije.

(48)

Pravila iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti pravila o konkurenci, se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega interesa, če njihova uporaba ne ovira izvajanja takih storitev, vendar pa imajo države članice široko diskrecijo pri določanju, izvrševanju in organizaciji obveznosti javnih služb.

(49)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(50)

Direktivo 2004/67/ES bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom z zagotavljanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: plin), z dopustitvijo, da se izvedejo izredni ukrepi kadar trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom in z določitvijo jasne opredelitve in dodelitve odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva, držav članic in Unije tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi. Ta uredba določa tudi pregledne mehanizme v duhu solidarnosti za uskladitev načrtovanja za primere izrednih razmer in odzivu nanje na ravni držav članic, regij in Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2009/73/ES, Uredbe (ES) št. 713/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zaščiteni odjemalci“ pomeni vse gospodinjske odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega pa lahko, kadar tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi:

(a)

mala in srednje velika podjetja, pod pogojem, da so priključena na distribucijsko omrežje za plin, ter osnovne socialne službe, pod pogojem, da so priključene na distribucijsko ali prenosno omrežje, če vsi ti dodatni odjemalci ne predstavljajo več kot 20 % končne uporabe plina; in/ali

(b)

naprave za daljinsko ogrevanje za količino toplote, ki jo dobavljajo, gospodinjskim odjemalcem in odjemalcem iz točke (a), pod pogojem, da te naprave ne morejo preiti na druga goriva in so priključene na distribucijsko ali prenosno omrežje.

Države članice čim prej in najpozneje 3. decembra 2011 obvestijo Komisijo, ali nameravajo v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključiti točko (a) in/ali (b);

2.

„pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica kot odgovornega za zagotavljanje izvajanja ukrepov iz te uredbe. To ne posega v možnost držav članic, da pristojnemu organu dovolijo, da posebne naloge iz te uredbe prenese na druge organe. Takšne prenesene naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtih iz člena 4.

Člen 3

Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom

1.   Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je deljena odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zlasti prek njihovih pristojnih organov, in Komisije, in sicer glede na njihova področja dejavnosti in pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva visoko stopnjo sodelovanja med njimi.

2.   Vsaka država članica čim prej in najpozneje 3. decembra 2011 imenuje pristojni organ, ki zagotavlja izvajanje ukrepov iz te uredbe. Kadar je primerno, ukrepe, ki naj bi jih v skladu s to uredbo izvajal pristojni organ, do njegovega uradnega imenovanja izvajajo nacionalni subjekti, ki so trenutno odgovorni za zanesljivost oskrbe s plinom. Ti ukrepi vključujejo izvedbo ocene tveganj iz člena 9 in na podlagi te ocene tveganj oblikovanje preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere, ter redno spremljanje zagotavljanja oskrbe s plinom na nacionalni ravni. Pristojni organi medsebojno sodelujejo, da bi preprečili motnje v oskrbi in, če do njih pride, omejili njihove posledice. Nič ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo izvedbeno zakonodajo, če je ta potrebna za uskladitev z zahtevami iz te uredbe.

3.   Vsaka država članica Komisijo nemudoma obvesti o imenu imenovanega pristojnega organa in, kadar je primerno, o imenih nacionalnih subjektov, odgovornih za zanesljivost oskrbe s plinom, ki v skladu z odstavkom 2 delujejo kot začasni pristojni organ. Vsaka država članica o teh imenovanjih obvesti javnost.

4.   Pri izvajanju ukrepov iz te uredbe pristojni organ določi vloge in odgovornosti različnih akterjev tako, da zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki najprej vključi ustrezna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni in nazadnje Unijo.

5.   Komisija, kadar je primerno, na regionalni ravni in ravni Unije, med drugim s pomočjo koordinacijske skupine za plin iz člena 12 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni, opredeljenih v členu 11(1).

6.   Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, ki so vsebovani v preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere so jasno opredeljeni, transparentni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence ter učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom in ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije kot celote.

Člen 4

Oblikovanje preventivnega načrta ukrepovin načrta za izredne razmere

1.   Pristojni organ vsake države članice po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi združenji, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, ter nacionalnim regulativnim organom, če slednji ni pristojni organ, brez poseganja v odstavek 3 na nacionalni ravni oblikuje:

(a)

preventivni načrt ukrepov, ki vsebuje ukrepe za odpravljanje ali zmanjšanje ugotovljenih tveganj v skladu z oceno tveganja, izvedeno na podlagi člena 9; in

(b)

načrt za izredne razmere, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje učinka motenj v oskrbi s plinom v skladu s členom 10.

2.   Pred sprejetjem preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere na nacionalni ravni pristojni organi do 3. junija 2012 izmenjajo osnutke preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere in se posvetujejo med seboj na ustrezni regionalni ravni ter s Komisijo, da zagotovijo, da osnutki načrtov in ukrepov niso neskladni s preventivnimi načrti ukrepov in načrti za izredne razmere drugih držav članic in da so skladni s to uredbo ter drugimi določbami prava Unije. Tako posvetovanje poteka zlasti med sosednjimi državami članicami, še posebej med izoliranimi sistemi, ki tvorijo plinske otoke, ter državami članicami, ki nanje mejijo, in lahko na primer vključujejo tiste države članice, ki so navedene na okvirnem seznamu v Prilogi IV.

3.   Na podlagi posvetovanj iz odstavka 2 in morebitnih priporočil Komisije se lahko zadevni pristojni organi poleg načrtov na nacionalni ravni odločijo tudi za oblikovanje skupnih preventivnih načrtov ukrepov na regionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: skupni preventivni načrti ukrepov) in skupnih načrtov za izredne razmere na regionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: skupni načrti za izredne razmere). V primeru skupnih načrtov si zadevni pristojni organi po potrebi prizadevajo za sklenitev sporazumov o izvajanju regionalnega sodelovanja. Če je potrebno, države članice formalno potrdijo te sporazume.

4.   Pri pripravi in izvajanju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere na nacionalni in/ali regionalni ravni pristojni organ upošteva stalno varno delovanje plinskega omrežja ter v teh načrtih obravnava in opredeli tehnične omejitve, ki vplivajo na delovanje omrežja, vključno s tehničnimi in varnostnimi razlogi, zaradi katerih bi se v izrednih razmerah lahko zmanjšal pretok.

5.   Najpozneje do 3. decembra 2012 se preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere, vključno po potrebi s skupnimi načrti, sprejmejo in objavijo. O teh načrtih se nemudoma obvesti Komisija. Komisija obvesti koordinacijsko skupino za plin. Pristojni organi zagotovijo redno spremljanje izvajanja teh načrtov.

6.   V treh mesecih po obvestilu pristojnih organov o načrtih iz odstavka 5:

(a)

Komisija načrte oceni v skladu s točko (b). Zato se o njih posvetuje s koordinacijsko skupino za plin in njeno mnenje ustrezno upošteva. Komisija koordinacijski skupini za plin poroča o svoji oceni načrtov; in

(b)

kadar Komisija na podlagi teh posvetovanj:

(i)

ugotovi, da preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere niso učinkoviti za zmanjšanje tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, lahko priporoči zadevnemu pristojnemu organu ali zadevnim pristojnim organom, naj zadevni načrt spremenijo;

(ii)

meni, da je preventivni načrt ukrepov ali načrt za izredne razmere neskladen s scenariji tveganj ali načrti drugih pristojnih organov ali da ni usklajen z določbami te uredbe ali drugimi določbam prava Unije, zahteva spremembo zadevnega načrta;

(iii)

meni, da preventivni načrt ukrepov ogroža zanesljivost oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije v celoti, se odloči, da bo zahtevala, da pristojni organ pregleda navedeni preventivni načrt ukrepov in lahko predlaga posebna priporočila za njegovo spremembo. Svojo odločitev Komisija natančno obrazloži.

7.   V štirih mesecih po tem, ko Komisija sporoči svojo zahtevo iz odstavka 6(b)(ii), zadevni pristojni organ spremeni svoj preventivni načrt ukrepov ali načrt za izredne razmere in ga pošlje Komisiji ali pa Komisijo obvesti o razlogih, zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V primeru nestrinjanja lahko Komisija v dveh mesecih po odgovoru pristojnega organa, svojo zahtevo umakne ali skliče zasedanje zadevnih pristojnih organov in, kadar meni, da je potrebno, koordinacijske skupine za plin, kjer se obravnava ta zadeva. Komisija poda natančno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo načrta. Pristojni organ v celoti upošteva stališče Komisije. Kadar je končna odločitev pristojnega organa drugačna od stališča Komisije, pristojni organ pripravi in objavi (skupaj s svojo odločitvijo in stališčem Komisije) obrazložitev odločitve v dveh mesecih od prejema stališča Komisije. Kadar je potrebno, pristojni organ nemudoma objavi spremenjen načrt.

8.   V treh mesecih po tem, ko Komisija sporoči svojo odločitev iz odstavka 6(b)(iii), zadevni pristojni organ spremeni svoj preventivni načrt ukrepov in o njem uradno obvesti Komisijo ali obvesti Komisijo o razlogih, zaradi katerih se z odločitvijo ne strinja. V primeru nestrinjanja, se lahko Komisija v dveh mesecih po odgovoru pristojnega organa, odloči da bo svojo zahtevo spremenila ali umaknila. Če Komisija vztraja pri svoji zahtevi, zadevni pristojni organ spremeni načrt v dveh mesecih po sporočilu odločitve Komisije, pri čemer v največji možni meri upošteva priporočila Komisije iz odstavka 6(b)(iii), in o načrtu obvesti Komisijo.

Komisija obvesti koordinacijsko skupino za plin in upošteva njena priporočila pri pripravi svojega mnenja o spremenjenem načrtu, ki ga mora podati v dveh mesecih od obvestila pristojnega organa. Zadevni pristojni organ v največji možni meri upošteva priporočila Komisije in v dveh mesecih od prejema mnenja Komisije sprejme ter objavi končni spremenjeni načrt.

9.   Treba je ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 5

Vsebina nacionalnih in skupnih preventivnih načrtov ukrepov

1.   Nacionalni in skupni preventivni načrti ukrepov vsebujejo:

(a)

rezultate ocene tveganja, kot določa člen 9;

(b)

ukrepe, količine, zmogljivosti in časovni okvir, potrebne za izpolnitev infrastrukturnega standarda in standarda oskrbe, kot so določeni v členih 6 in 8, vključno, kadar je uporabno, do katere mere lahko ukrepi na strani povpraševanja zadostno in pravočasno nadomestijo motnje v oskrbi iz člena 6(2), določitev posamezne največje plinske infrastrukture skupnega interesa, kadar se uporabi člen 6(3), in vsak povečan standard oskrbe iz člena 8(2);

(c)

obveznosti, ki jih imajo podjetja plinskega gospodarstva in drugi ustrezni organi, vključno za varno delovanje plinskega sistema;

(d)

druge preventivne ukrepe, kot so na primer tisti, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, in možnost, če je primerno, raznovrstnosti plinskih poti in virov oskrbe za obvladovanje ugotovljenih tveganj, z namenom zagotavljanja oskrbe s plinom vsem odjemalcem v čim večji meri;

(e)

mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami pri pripravi in izvajanju skupnih preventivnih načrtov ukrepov in skupnih načrtov za izredne razmere iz člena 4(3), kjer je to uporabno;

(f)

informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in fizični zmogljivosti za prenos plina v obe smeri (v nadaljnjem besedilu: dvosmerna zmogljivost), zlasti v izrednih razmerah;

(g)

podatke o vseh obveznostih javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom.

2.   Nacionalni in skupni preventivni načrti ukrepov, še posebej ukrepi za izpolnjevanje infrastrukturnih standardov iz člena 6, upoštevajo desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, ki naj bi ga izdelal ENTSO plin v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009.

3.   Nacionalni in skupni preventivni načrti ukrepov temeljijo predvsem na tržnih ukrepih in upoštevajo ekonomski vpliv, uspešnost in učinkovitost ukrepov, učinke na delovanje notranjega trga z energijo ter učinke na okolje in odjemalce ter ne predstavljajo prevelikega bremena za podjetja plinskega gospodarstva, niti ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga s plinom.

4.   Nacionalni in skupni preventivni načrti ukrepov se posodobijo vsaki dve leti, razen če je to zaradi okoliščin potrebno pogosteje, pri tem pa se upošteva posodobljena ocena tveganja. Posvetovanje med pristojnimi organi, določeno v členu 4(2), se izvede pred sprejetjem posodobljenega načrta.

Člen 6

Infrastrukturni standard

1.   Država članica ali, če država članica tako določi, pristojni organ zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov, tako da ima najpozneje do 3. decembra 2014 zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge I, brez poseganja v določbe iz odstavka 2 tega člena, v primeru prekinitve na posamezni največji infrastrukturi za plin, zadostno zmogljivost za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na izračunanem območju v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. To ne posega, kadar je ustrezno in potrebno, v odgovornost operaterjev sistemov, da izvedejo ustrezne naložbe, in obveznosti operaterjev prenosnih sistemov iz Direktive 2009/73/ES ter Uredbe (ES) št. 715/2009.

2.   Šteje se tudi, da je obveznost zagotavljanja, da preostala infrastruktura lahko zadosti celotnemu povpraševanju po plinu iz odstavka 1, izpolnjena, če pristojni organ v preventivnem načrtu ukrepov dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno nadomestiti z ustreznimi tržnimi ukrepi na strani povpraševanja. V ta namen se uporabi formula iz točke 4 Priloge I.

3.   Kadar je primerno, v skladu z oceno tveganja iz člena 9, se zadevni pristojni organi lahko odločijo, da obveznost iz odstavka 1 tega člena izpolnijo na regionalni namesto na nacionalni ravni. V tem primeru se oblikujejo skupni preventivni načrti ukrepov v skladu s členom 4(3). Uporabi se točka 5 Priloge I.

4.   Vsak pristojni organ po posvetovanju z ustreznimi podjetji plinskega gospodarstva Komisiji brez odlašanja sporoči vsakršen primer neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1 ter Komisijo obvesti o razlogih za takšno neizpolnjevanje.

5.   Operaterji prenosnih sistemov čim prej in najpozneje do 3. decembra 2013 omogočijo stalno dvosmerno zmogljivost na vseh čezmejnih medsebojnih povezavah med državami članicami, razen:

(a)

v primerih povezave s proizvodnimi obrati, obrati za UZP in distribucijskimi omrežji; ali

(b)

če je odobreno izvzetje v skladu s členom 7.

Operaterji prenosnih sistemov do 3. decembra 2013 prilagodijo delovanje prenosnih sistemov deloma ali v celoti tako, da se omogoči fizični tok plina v obe smeri pri čezmejnih medsebojnih povezavah.

6.   Če za neko čezmejno medsebojno povezavo že obstaja dvosmerna zmogljivost ali je v izgradnji, se šteje, da je obveznost iz prvega pododstavka odstavka 5 za to medsebojno povezavo izpolnjena, razen če ena ali več držav članic zaradi zanesljivosti oskrbe zahteva povečanje zmogljivosti. Kadar je podana taka zahteva za povečanje, se uporabi postopek iz člena 7.

7.   Države članice ali, če država članica tako določi, pristojni organ zagotovi, da se najprej vedno preveri trg na pregleden, natančen in nediskriminacijski način, da se ugotovi, ali naložbo v infrastrukturo za izpolnitev obveznosti iz odstavkov 1 in 5 zahteva trg.

8.   Nacionalni regulativni organi v skladu s členom 41(8) Direktive 2009/73/ES in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009 upoštevajo dejansko nastale stroške izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne dvosmerne zmogljivosti, da se omogočijo ustrezne spodbude pri preglednem in natančnem določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij. Če trg ne zahteva naložbe, ki bi omogočila dvosmerno zmogljivost, in če bi zaradi nje nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice ali več drugih držav članic, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov pred sprejetjem odločitve o naložbi. Pri porazdelitvi stroškov je treba zlasti upoštevati, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe v zadevnih državah članicah. Uporablja se člen 8(1) Uredbe (ES) št. 713/2009.

9.   Pristojni organ zagotovi, da vsaka nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organ, kadar je primerno, v oceni tveganja presodi, kje so notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastruktura, zlasti prenosna omrežja, sposobne prilagoditi nacionalni pretok plina scenariju prekinitve na posamezni infrastrukturi za plin, opredeljenemu v oceni tveganja.

10.   Luksemburg, Slovenija in Švedska kot izjema niso obvezane do izpolnitve obveznosti iz odstavka 1 tega člena, vendar si prizadevajo izpolniti obveznost, ob zagotavljanju oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 8. Ta izjema se uporablja dokler:

(a)

za Luksemburg: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna dobavna vira in nobenih skladišč za plin ali obrata za UZP na svojem ozemlju;

(b)

za Slovenijo: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna dobavna vira in nobenih skladišč za plin ali obrata za UZP na svojem ozemlju;

(c)

za Švedsko: na svojem ozemlju nima tranzita plina v druge države članice, je njena letna bruto poraba plina manj kot 2 Mtoe in je manj kot 5 % njene skupne porabe primarne energije iz plina.

Te tri države članice zagotovijo redna preverjanja trga za naložbe v infrastrukturo na pregleden, natančen in nediskriminacijski način ter rezultate teh preverjanj objavijo.

Države članice iz prvega pododstavka Komisijo obvestijo o vseh spremembah pogojev iz navedenega pododstavka. Izjema iz prvega pododstavka se ne uporablja več, kadar vsaj eden od navedenih pogojev ni več izpolnjen.

Do 3. decembra 2018 vsaka država članica iz prvega pododstavka Komisiji predloži poročilo, v katerem opišejo stanje v zvezi z zadevnimi pogoji iz navedenega pododstavka in obete za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 tega člena ter upoštevajo ekonomski vpliv, ki ga ima izpolnjevanje infrastrukturnih standardov, rezultate preverjanja trga ter razvoj trga plina in projektov plinske infrastrukture v regiji. Na podlagi poročila in če so zadevni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka še vedno izpolnjeni, lahko Komisija odloči, da se izjema iz prvega pododstavka uporablja nadaljnja štiri leta. V primeru pozitivne odločitve se postopek iz tega pododstavka čez štiri leta ponovi.

Člen 7

Postopek za omogočanje dvosmerne zmogljivosti ali za izvzetje

1.   Za vsako čezmejno medsebojno povezavo med državami članicami, razen držav z izjemo iz člena 6(5)(a) in razen če dvosmerna zmogljivost že obstaja ali je v izgradnji in nobena država članica ni zahtevala povečanja zmogljivosti zaradi zanesljivosti oskrbe, operaterji prenosnih sistemov najpozneje do 3. marca 2012 pošljejo svojim državam članicam ali, če so države članice tako določile, njihovim pristojnim organom ali regulativnim organom (v nadaljnjem besedilu v tem členu skupaj imenovani: zadevni organi) po posvetovanju z vsemi drugimi zadevnimi operaterji prenosnih sistemov:

(a)

predlog za dvosmerno zmogljivost v zvezi s povratnim tokom (v nadaljnjem besedilu: zmogljivost povratnega toka); ali

(b)

zahtevo za izvzetje iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti.

2.   Predlog za zmogljivost povratnega toka ali zahteva za izvzetje iz odstavka 1 temelji na oceni tržnega povpraševanja, napovedi povpraševanja in ponudbe, tehnični izvedljivosti, stroških zmogljivosti povratnega toka, vključno s posledično okrepitvijo prenosnega sistema, in koristih za zanesljivost oskrbe, po potrebi pa mora upoštevati tudi, kako utegne zmogljivost povratnega toka, skupaj z drugimi morebitnimi ukrepi, prispevati k doseganju infrastrukturnega standarda iz člena 6 v primeru držav članic, ki jim koristijo zmogljivosti povratnega toka.

3.   Zadevni organ, ki prejme predlog ali zahtevo za izvzetje, nemudoma obvesti zadevne organe drugih držav članic, ki bi v skladu z oceno tveganja lahko imele koristi od zmogljivosti povratnega toka, in Komisijo o predlogu ali zahtevi za izvzetje. Navedeni zadevni organ omogoči navedenim zadevnim organom in Komisiji, da predložijo mnenje v štirih mesecih od prejema navedenega obvestila.

4.   Zadevni organ v dveh mesecih od izteka obdobja iz odstavka 3 na podlagi meril iz odstavka 2 in ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 9, ter ob polnem upoštevanju mnenj, prejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in ob upoštevanju vidikov, ki niso zgolj ekonomski, na primer zanesljivosti oskrbe s plinom in prispevka k notranjemu trgu s plinom:

(a)

odobri izvzetje, če zmogljivost povratnega toka ne bi bistveno okrepila zanesljivosti oskrbe nobene države članice ali regije ali če bi naložbeni stroški bistveno presegali možne koristi za zanesljivost oskrbe; ali

(b)

sprejme predlog za zmogljivost povratnega toka; ali

(c)

od operaterja prenosnega sistema zahteva, naj svoj predlog spremeni.

Zadevni organ o svoji odločitvi nemudoma obvesti Komisijo, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, ki prikazujejo razloge za odločitev, vključno z mnenji, prejetimi v skladu z odstavkom 3 tega člena. Zadevni organi si prizadevajo, da si soodvisne odločitve, ki zadevajo isto medsebojno povezavo ali povezovalne plinovode, ne nasprotujejo.

5.   V dveh mesecih od prejema tega obvestila, kadar so med odločitvijo zadevnega organa in mnenji drugih zadevnih organov neskladja, lahko Komisija od zadevnega organa zahteva, da spremeni svojo odločitev. To obdobje se lahko podaljša za en mesec, če Komisija zahteva dodatne podatke. Vsak predlog, s katerim Komisija zahteva, da zadevni organ spremeni odločitev, temelji na elementih in merilih iz odstavka 2 in točke (a) odstavka 4, pri čemer se upoštevajo razlogi za odločitev zadevnega organa. Zadevni organ izpolni zahtevo, tako da svojo odločitev spremeni v roku štirih tednov. Če Komisija ne ukrepa v roku dveh mesecev, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi zadevnega organa.

6.   Če rezultati ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 9, kažejo, da je potrebna dodatna zmogljivost povratnega toka, se na zahtevo operaterja prenosnega sistema, zadevnega organa ali Komisije ponovi postopek iz odstavkov 1 do 5 tega člena.

7.   Komisija in zadevni organ skrbita za stalno zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 8

Standard oskrbe

1.   Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki jih določi, zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v državi članici v primerih:

(a)

izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje konice, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;

(b)

vsaj 30-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih; in

(c)

vsaj 30-dnevnega obdobja v primeru prekinitev na posamezni največji infrastrukturi s plinom pri povprečnih zimskih razmerah.

Pristojni organ najpozneje do 3. junija 2012 določi podjetja plinskega gospodarstva iz prvega pododstavka.

2.   Vsak povečani standard oskrbe, ki preseže 30-dnevni rok iz točk (b) in (c) odstavka 1, ali vsaka dodatna obveznost zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom morata temeljiti na oceni tveganja iz člena 9, biti v preventivnem načrtu ukrepov in:

(a)

biti skladna s členom 3(6);

(b)

ne smeta neupravičeno izkrivljati konkurence ali ovirati delovanja notranjega trga s plinom;

(c)

ne smeta negativno vplivati na zmožnost drugih držav članic, da svoje zaščitene odjemalce oskrbujejo v skladu s tem členom v primeru izrednih razmer na nacionalni ravni ali v Uniji ali na regionalni ravni; in

(d)

biti ob izrednih razmerah na ravni Unije ali regije skladna z merili iz člena 11(5).

V duhu solidarnosti pristojni organ v načrtu za preventivne ukrepe in načrtu za izredne razmere opredeli, kako se lahko povečani standard oskrbe ali dodatna obveznost za podjetja plinskega gospodarstva začasno zmanjša v primeru izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni.

3.   Po obdobjih, ki jih opredeli pristojni organ v skladu z odstavkoma 1 in 2 ali ob bolj resnih razmerah, kot so tiste iz odstavka 1, si pristojni organi in podjetja plinskega gospodarstva prizadevajo čim dlje zagotavljati oskrbo s plinom, zlasti zaščitenih odjemalcev.

4.   Obveznosti podjetij plinskega gospodarstva v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe iz tega člena, so nediskriminatorne in ne pomenijo nepotrebnega bremena za ta podjetja.

5.   Podjetjem plinskega gospodarstva se dovoli, da izpolnijo te obveznosti na regionalni ravni ali ravni Unije, kar je primerno. Pristojni organ ne zahteva, da se standardi iz tega člena izpolnijo na podlagi infrastrukture, ki se nahaja zgolj na njegovem ozemlju.

6.   Pristojni organ zagotovi, da se pogoji za oskrbo zaščitenih odjemalcev določijo brez poseganja v normalno delovanje notranjega trga s plinom ter po ceni, ki upošteva tržno vrednost oskrbe.

Člen 9

Ocena tveganja

1.   Do 3. decembra 2011 vsak pristojni organ opravi celovito oceno tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom v njegovi državi članici na podlagi naslednjih skupnih elementov:

(a)

z uporabo standardov, navedenih v členih 6 in 8, s prikazom izračuna formule N–1, uporabljenih predpostavk, vključno s tistimi za izračun formule N–1 na regionalni ravni, ter potrebnimi podatki za ta izračun;

(b)

ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanici energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji elektrike in dejavnostih industrijskih sektorjev, in dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

(c)

z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja po plinu in prekinitev oskrbe, kot so na primer izpad delovanja glavnih prenosnih infrastruktur, skladišč ali terminalov za UZP ter prekinitev oskrbe s strani dobaviteljev iz tretjih držav, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, njihove pogostosti in trajanja ter, kadar je primerno, geopolitičnih tveganj ter ob opredelitvi verjetnih posledic teh scenarijev;

(d)

s prepoznavanjem medsebojnega vpliva in povezanosti tveganj z drugimi državami članicami, vključno med drugim pri medsebojnih povezavah, čezmejnih dobavah, čezmejnem dostopu do skladišč in dvosmerne zmogljivosti;

(e)

ob upoštevanju največje zmogljivosti medsebojne povezave na vsaki vstopni in izstopni točki na meji.

2.   Kadar se uporablja člen 4(3), izvedejo pristojni organi tudi skupno oceno tveganja na regionalni ravni.

3.   Podjetja plinskega gospodarstva, industrijski odjemalci plina, ustrezna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina ter države članice in nacionalni regulativni organ, če slednji ni pristojni organ, sodelujejo s pristojnim organom in na zahtevo zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.

4.   Ocena tveganja se prvič posodobi najkasneje 18 mesecev po sprejetju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere iz člena 4 in nato vsaki dve leti pred 30. septembrom ustreznega leta, razen če je zaradi razmer potrebno pogostejše posodabljanje. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnih standardov iz člena 6, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se soočajo države pri izvajanju novih alternativnih rešitev.

5.   Ocena tveganja, vključno s posodobljenimi različicami, se nemudoma da na razpolago Komisiji.

Člen 10

Načrti za izredne razmere in stopnje krize

1.   Nacionalni in skupni načrti za izredne razmere:

(a)

temeljijo na stopnjah krize iz odstavka 3;

(b)

določajo vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci elektrike, ob upoštevanju različne stopnje njihove prizadetosti v primeru prekinitev pri oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki od stopenj krize, opredeljenih v odstavku 3;

(c)

določajo vlogo in odgovornosti pristojnih organov in drugih organov, ki so jim bile dodeljene naloge iz člena 2(2) na vsaki od stopenj krize, opredeljenih v odstavku 3 tega člena;

(d)

zagotovijo, da imajo podjetja plinskega gospodarstva ter industrijski odjemalci plina dovolj priložnosti, da se odzovejo na vsaki stopnji krize;

(e)

po potrebi opredelijo ukrepe in dejavnosti, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje morebitnega vpliva prekinitve v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, pridobljeno iz plina;

(f)

podrobno določajo postopke in ukrepe, ki jih je treba izpeljati pri posamezni stopnji krize, vključno z ustreznimi shemami informacijskih tokov;

(g)

določajo kriznega upravitelja ali skupino in njuno vlogo;

(h)

ugotavljajo pričakovani prispevek tržnih ukrepov, zlasti tistih iz Priloge II za obvladovanje razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitev razmer na stopnji izrednih razmer;

(i)

ugotavljajo pričakovani prispevek netržnih ukrepov, zlasti tistih iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjujejo, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti te netržne ukrepe, ocenjujejo njihove učinke in določajo postopke za njihovo izvajanje, ob upoštevanju dejstva, da se netržni ukrepi uporabijo samo, če tržni mehanizmi sami ne morejo več zagotoviti dobave, zlasti zaščitenim odjemalcem;

(j)

opisujejo mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami na vsaki stopnji krize;

(k)

podrobno določajo obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti in stopnji izrednih razmer;

(l)

določijo seznam predhodno določenih ukrepov za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s trgovskimi sporazumi med strankami, udeleženimi v takšnih ukrepih, in po potrebi mehanizme kompenzacij za podjetja plinskega gospodarstva ob upoštevanju zaupnosti občutljivih podatkov. Takšni ukrepi lahko obsegajo čezmejne sporazume med državami članicami in/ali podjetji plinskega gospodarstva.

2.   Nacionalni in skupni načrti za izredne razmere se posodobijo vsaki dve leti, razen če je zaradi okoliščin potrebno pogostejše posodabljanje, in odražajo posodobljeno oceno tveganja. Posvetovanje med pristojnimi organi, določeno v členu 4(2), se izvede pred sprejetjem posodobljenih načrtov.

3.   Glavne tri stopnje krize so naslednje:

(a)

stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): kadar so na voljo konkretne, resne in zanesljive informacije, da bi se lahko zgodilo, da pride do znatnega poslabšanja stanja oskrbe in obstaja verjetnost, da bo to vodilo do stopnje pripravljenosti ali izrednih razmer; stopnjo zgodnjega opozarjanja lahko sproži mehanizem za zgodnje opozarjanje;

(b)

stopnja pripravljenosti (pripravljenost): kadar pride do prekinitev v oskrbi ali do izjemno visokega povpraševanja po plinu, kar privede do znatnega poslabšanja razmer v zvezi z oskrbo, vendar trg še lahko obvlada te prekinitve ali povpraševanje brez uporabe netržnih ukrepov;

(c)

stopnja izrednih razmer (izredne razmere): v primeru izjemno visokega povpraševanja po plinu, večjih prekinitev v oskrbi ali drugega znatnega poslabšanja stanja oskrbe in so bili izvedeni vsi ustrezni tržni ukrepi, vendar oskrba s plinom ne more zadostiti preostalemu povpraševanju po plinu, in je zato treba dodatno uvesti netržne ukrepe, zlasti da bi se zagotovila oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 8.

4.   Nacionalni in skupni načrti za izredne razmere zagotavljajo v primeru izrednih razmer možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo. Načrti so skladni s členom 3(6) te uredbe in ne uvajajo ukrepov, ki bi neupravičeno omejevali pretok plina prek meja.

5.   Kadar pristojni organ razglasi katero od stopenj krize iz odstavka 3, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije, zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi Unijo in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije.

6.   Ko pristojni organ razglasi izredne razmere, sprejme predhodno določene ukrepe, kot jih določa načrt za izredne razmere, in nemudoma obvesti Komisijo zlasti o ukrepu, ki ga namerava izvesti v skladu z odstavkom 1. V utemeljenih izjemnih okoliščinah lahko pristojni organ sprejme ukrepe, ki odstopajo od načrta za izredne razmere. Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o vseh takih ukrepih in zanje poda utemeljitev.

7.   Države članice, zlasti pa pristojni organi, zagotovijo, da:

(a)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili pretok plina na notranjem trgu;

(b)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici; in

(c)

se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

8.   Komisija čim prej, v vsakem primeru pa v petih dneh od prejema informacij s strani pristojnega organa iz odstavka 5, preveri, če je razglasitev izrednih razmer upravičena v skladu s točko (c) odstavka 3 in da sprejeti ukrepi čim bolj ustrezajo tistim iz načrta za izredne razmere, podjetjem plinskega gospodarstva ne nalagajo nepotrebnega bremena ter so v skladu z odstavkom 7. Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa, podjetij plinskega gospodarstva ali na lastno pobudo od pristojnega organa zahteva, da ukrepe prilagodi, kadar so v nasprotju s pogoji iz odstavka 7 in prvega stavka tega odstavka. Komisija lako od pristojnega organa tudi zahteva, da odpravi razglasitev izrednih razmer, če meni, da ni upravičena ali ni več upravičena v skladu s točko (c) odstavka 3.

V treh dneh po obvestilu o zahtevi Komisije pristojni organ spremeni ukrepe in o tem obvesti Komisijo ali pa Komisijo obvesti o razlogih zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V tem primeru lahko Komisija v treh dneh svojo zahtevo spremeni ali umakne ali z namenom obravnave zadeve skliče sestanek s pristojnim organom ali po potrebi z zadevnimi pristojnimi organi ali, če meni, da je potrebno, s koordinacijsko skupino za plin, kjer se obravnava to vprašanje. Komisija poda natančno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo ukrepa. Pristojni organ v celoti upošteva stališče Komisije. Kadar je končna odločitev pristojnega organa drugačna od stališča Komisije, pristojni organ poda obrazložitev takšne odločitve.

Člen 11

Ukrepanja ob izrednih razmerah na ravni Unije in regionalni ravni

1.   Komisija lahko razglasi izredne razmere na ravni Unije ali regionalni ravni za posebej prizadeto geografsko območje na zahtevo pristojnega organa, ki je razglasil izredne razmere in po tem, ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 10(8). Na zahtevo vsaj dveh pristojnih organov, ki sta razglasila izredne razmere, in po tem, ko so bila opravljena preverjanja v skladu s členom 10(8), in kadar so razlogi za te izredne razmere med seboj povezani, Komisija, če je ustrezno, razglasi izredne razmere na ravni Unije ali regionalni ravni. V vsakem primeru Komisija s sredstvi obveščanja, ki so razmeram najprimernejši, zbere stališča in v celoti upošteva vse pomembne podatke drugih pristojnih organov. Ko Komisija oceni, da podlaga za izredne razmere na ravni Unije ali regionalni ravni ne zadošča več, razglasi konec izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni. V vsakem primeru Komisija odločitev obrazloži in o njej obvesti Svet.

2.   Komisija skliče zasedanje koordinacijske skupine za plin, čim razglasi izredne razmere na ravni Unije ali regionalni ravni. Med trajanjem izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni lahko Komisija na zahtevo vsaj treh držav članic omeji sodelovanje v koordinacijski skupini za plin za celotno trajanje ene seje ali za del seje na predstavnike držav članic in pristojnih organov.

3.   Ob izrednih razmerah na ravni Unije ali regionalni ravni iz odstavka 1, Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov, pri čemer v celoti upošteva ustrezne informacije in rezultate iz posvetovanja koordinacijske skupine za plin. Komisija zlasti:

(a)

zagotovi izmenjavo informacij;

(b)

zagotovi doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Unije;

(c)

usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami.

4.   Komisija lahko skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo krizni upravitelji iz člena 10(1)(g) ter države članice, ki jih zadeva izredno stanje. Komisija v soglasju s kriznimi upravitelji k sodelovanju povabi druge zainteresirane strani. Komisija zagotovi, da je koordinacijska skupina za plin redno obveščena o delu, ki ga opravlja skupina za krizno upravljanje.

5.   Države članice, zlasti pristojni organi, zagotovijo, da:

(a)

se ne uvedejo ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili tok plina znotraj notranjega trga, predvsem pa tok plina do prizadetih trgov;

(b)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici; ter

(c)

se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

6.   Kadar Komisija na zahtevo pristojnega organa ali podjetja plinskega gospodarstva ali na lastno pobudo oceni, da je v primeru izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni ukrep države članice ali pristojnega organa oziroma ravnanje podjetja plinskega gospodarstva v nasprotju z odstavkom 5, od te države članice ali pristojnega organa zahteva, naj ukrep spremeni ali naj sprejme ukrep, ki bo zagotovil skladnost z odstavkom 5, ter jo obvesti o razlogih za tako ukrepanje. Pri tem je treba ustrezno upoštevati potrebo, da plinski sistem ves čas varno deluje.

V treh dneh po obvestilu o zahtevi Komisije, država članica ali pristojni organ spremeni svoj ukrep in o tem obvesti Komisijo ali pa Komisijo obvesti o razlogih zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V tem primeru lahko Komisija v treh dneh svojo zahtevo spremeni ali umakne ali skliče sestanek z državo članico ali pristojnim organom in, kadar meni, da je potrebno, s koordinacijsko skupino za plin, kjer se obravnava ta zadeva. Komisija poda natančno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo ukrepa. Država članica ali pristojni organ v celoti upošteva stališče Komisije. Kadar je končna odločitev pristojnega organa ali države članice drugačna od stališča Komisije, pristojni organ ali država članica poda obrazložitev takšne odločitve.

7.   Po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin Komisija vzpostavi stalni seznam rezervnih članov delovne skupine za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja industrije ter predstavniki Komisije. Ta delovna skupina za spremljanje lahko po potrebi deluje zunaj Unije in v sodelovanju s tretjimi državami dobaviteljicami in tranzitnimi tretjimi državami spremlja in poroča o pretoku plina v Unijo.

8.   Pristojni organ Centru za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite v okviru Komisije zagotovi vse podatke o vsaki potrebni pomoči. Center za spremljanje in obveščanje na področju civilne zaščite oceni splošni položaj in svetuje o pomoči, ki jo je treba zagotoviti najbolj prizadetim državam članicam in, kadar je primerno, tretjim državam.

Člen 12

Koordinacijska skupina za plin

1.   Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki zadevajo zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, kakor tudi agencije ENTSO za plin ter predstavniška telesa zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami odloči o sestavi skupine in poskrbi, da je popolnoma reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.

2.   V skladu s to uredbo se je treba posvetovati s koordinacijsko skupino za plin, skupina pa pomaga Komisiji zlasti pri naslednjih vprašanjih:

(a)

zanesljivosti oskrbe s plinom, vselej, še posebej pa v primeru izrednih razmer;

(b)

vseh informacij, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(c)

najboljših praks in možnih smernic za vse udeležene strani;

(d)

ravni zanesljivosti oskrbe, referenčnih meril in metodologij ocenjevanja;

(e)

scenarijev ukrepanja na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije in preizkusov pripravljenosti;

(f)

ocene preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ter izvajanja ukrepov iz teh načrtov;

(g)

usklajevanja ukrepov za reševanje izrednih razmer znotraj Unije, s tretjimi državami ki so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter z drugimi tretjimi državami;

(h)

pomoči, ki jo potrebujejo najbolj prizadete države.

3.   Komisija redno sklicuje zasedanja koordinacijske skupine za plin in ji posreduje informacije, ki jih je prejela od pristojnih organov, pri čemer ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 13

Izmenjava podatkov

1.   Če imajo države članice v zvezi z zanesljivostjo oskrbe že obstoječe obveznosti javnih storitev, jih objavijo do 3. januarja 2011. Vse nadaljnje posodobitve ali dodatne obveznosti javnih storitev, povezane z zanesljivostjo oskrbe s plinom, se tudi objavijo, takoj ko jih države članice sprejmejo.

2.   V izrednih razmerah zadevna podjetja plinskega gospodarstva pristojnemu organu dnevno zagotavljajo zlasti naslednje informacije:

(a)

dnevne napovedi povpraševanja in ponudbe plina za naslednje tri dni;

(b)

dnevni pretok plina na vseh čezmejnih vstopnih in izstopnih točkah ter na vseh točkah, ki omrežje povezujejo s proizvodnim obratom, skladiščem ali terminalom za UZP v mcm/d;

(c)

obdobje, izraženo v dnevih, ko se predvideva, da je mogoče zagotoviti oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem.

3.   V primeru izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni ima Komisija pravico zaprositi pristojni organ, naj ji brez odlašanja zagotovi vsaj:

(a)

informacije iz odstavka 2;

(b)

informacije o ukrepih, ki jih pristojni organ namerava izvesti in jih je že izvedel za ublažitev izrednih razmer, in informacije o njihovi učinkovitosti;

(c)

zahteve po dodatnih ukrepih, ki naj jih izvedejo drugi pristojni organi;

(d)

ukrepe, ki so bili izvedeni na zahtevo drugih pristojnih organov.

4.   Pristojni organi in Komisija ohranijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

5.   Po izrednih razmerah pristojni organ Komisiji čim prej, najpozneje pa šest tednov po odpravi izrednih razmer, zagotovi podrobno oceno izrednih razmer in učinkovitosti izvedenih ukrepov, vključno z oceno gospodarskih posledic izrednih razmer, vpliva na sektor elektrike ter pomoči, ki je bila zagotovljena Uniji in njenim državam članicam in/ali je bila od slednjih prejeta. Ta ocena se da na razpolago koordinacijski skupini za plin in se upošteva v posodobitvah preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere.

Komisija preuči ocene pristojnih organov in o rezultatih svoje analize v zbirni obliki obvesti države članice, Evropski parlament in koordinacijsko skupino za plin.

6.   Da bi Komisiji omogočili oceniti zanesljivost oskrbe na ravni Unije:

(a)

najpozneje do 3. decembra 2011 države članice Komisiji posredujejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom. Kadar se sklenejo novi medvladni sporazumi s tretjimi državami, ki imajo tak vpliv, države članice Komisijo obvestijo;

(b)

Podjetja plinskega gospodarstva za obstoječe pogodbe ter za nove pogodbe in v primeru sprememb obstoječih pogodb najpozneje do 3. decembra 2011 obvestijo zadevne pristojne organe o naslednjih podrobnostih pogodb, ki trajajo več kot eno leto, sklenjenih z dobavitelji iz tretjih držav:

(i)

trajanje pogodbe;

(ii)

skupna letna pogodbena količina in povprečna mesečna količina;

(iii)

v primeru pripravljenosti ali izrednih razmer največje dnevne pogodbene količine;

(iv)

pogodbeno dogovorjena prevzemna mesta.

Pristojni organ te podatke v zbirni obliki posreduje Komisiji. V primeru sklenitve novih pogodb ali spremembe obstoječih pogodb se celoten niz podatkov redno ponovno posreduje v zbirni obliki. Pristojni organ in Komisija zagotovita zaupnost informacij.

Člen 14

Spremljanje, ki ga izvaja Komisija

Komisija stalno spremlja ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom ter o njih poroča, zlasti s pomočjo letne ocene poročil iz člena 5 Direktive 2009/73/ES in informacij o izvajanju člena 11 in člena 52(1) navedene direktive, ter, ko so na voljo, podatkov iz ocene tveganja ter preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, izdelanih v skladu s to uredbo.

Komisija najpozneje do 3. decembra 2014 na podlagi poročila iz člena 4(6) in po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin:

(a)

pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije, oceni možnost izvedbe ocene tveganja in oblikovanja preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere na ravni Unije ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe, med drugim vključno z napredkom, doseženim na področju medsebojne povezanosti trga; ter

(b)

poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o splošni skladnosti nacionalnih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ter o njihovem prispevku k solidarnosti in pripravljenosti z vidika Unije.

Poročilo vsebuje priporočila za izboljšanje te uredbe, kadar je primerno.

Člen 15

Razveljavitev

Brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos in uporabo Direktive 2004/67/ES se navedena direktiva razveljavi z 2. decembrom 2010, razen člena 4(1) in (2) navedene direktive, ki se uporablja, dokler zadevna država članica ne opredeli zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 2(1) te uredbe in podjetij plinskega gospodarstva v skladu s členom 8(1) te uredbe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se člen 4(1) in (2) Direktive 2004/67/ES ne uporablja po 3. juniju 2012.

Člen 16

Odstopanje

Ta uredba se ne uporablja na Malti in Cipru, dokler na njunih ozemljih ni oskrbe s plinom. Za Malto in Ciper so roki iz točke (1) drugega odstavka člena 2 in člena 3(2), člena 4(2) in (5), člena 6(1) in (5), člena 8(1) in člena 9(1) ter točk (a) in (b) člena 13(6) naslednji:

(a)

za točko (1) drugega odstavka člena 2, člena 3(2), člena 9(1) in točk (a) in (b) člena 13(6): 12 mesecev;

(b)

za člen 4(2) in člen 8(1): 18 mesecev;

(c)

za člen 4(5): 24 mesecev;

(d)

za člen 6(5): 36 mesecev;

(e)

za člen 6(1): 48 mesecev

od dneva prve dobave plina na njuni ozemlji.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6(8), prvi stavek člena 10(4), člen 10(7)(c) in člen 11(5)(c) se uporabljajo od 3. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  Mnenje z dne 20. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. oktobra 2010.

(3)  UL L 127, 29.4.2004, str. 92.

(4)  UL L 198, 20.7.2006, str. 18.

(5)  UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(6)  UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

(7)  UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

(8)  UL L 314, 1.12.2007, str. 9.

(9)  UL L 345, 23.12.2008, str. 75.


PRILOGA I

IZRAČUN FORMULE N–1

1.   Definicija formule N–1

Formula N–1 kaže tehnično zmogljivost plinske infrastrukture za zadostitev celotnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v primeru prekinitve na posamezni največji plinski infrastrukturi na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih.

Plinska infrastruktura vključuje prenosno omrežje plina vključno s povezovalnimi plinovodi ter proizvodne obrate, obrate za UZP in skladišča na območju izračuna.

Tehnična zmogljivost (1) vse ostale razpoložljive plinske infrastrukture bi morala biti v primeru prekinitve na posamezni največji plinski infrastrukturi najmanj enaka vsoti celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih.

Rezultati formule N–1, ki se izračuna, kot je prikazano spodaj, morajo biti najmanj enaki 100 %.

2.   Metoda izračuna formule N–1

Formula, N – 1 ≥ 100 %

3.   Opredelitev parametrov formule N–1:

„Območje izračuna“ pomeni geografsko območje za katerega se izračuna formula N–1, kot določi pristojni organ.

Opredelitev na strani povpraševanja

„Dmax“ pomeni celotno dnevno povpraševanje po plinu (v mcm/d) na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih.

Opredelitve na strani ponudbe

 

„EPm“: tehnična zmogljivost vstopnih točk (v mcm/d), razen proizvodnih obratov, obratov za UZP in skladišč, zajetih v Pm, Sm in LNGm, pomeni vsoto tehnične zmogljivosti vseh vstopnih točk na meji, ki lahko zagotavljajo oskrbo s plinom na območju izračuna;

 

„Pm“: največja tehnična proizvodna zmogljivost (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične proizvodne zmogljivosti vseh obratov za proizvodnjo plina, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna;

 

„Sm“: največja tehnična zmogljivost dobave skladišč (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične zmogljivosti praznjenja vseh skladišč, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna ob upoštevanju njihovih fizičnih značilnosti;

 

„LNGm“ največja tehnična zmogljivost obrata za UZP (v mcm/d) pomeni vsoto največjih dnevnih tehničnih zmogljivosti dobave obratov za UZP na območju izračuna ob upoštevanju kritičnih elementov, kot so praznjenje, sistemske storitve, prehodno skladiščenje in ponovno uplinjanje UZP ter tehnična zmogljivost dobave v sistem;

 

„Im“: pomeni tehnično zmogljivost posamezne največje plinske infrastrukture (v mcm/d) z največjo zmogljivostjo za oskrbo območja izračuna. Ko je na skupno pridobivalno ali dobavno plinsko infrastrukturo priključenih več plinskih infrastruktur, ki ne morejo delovati ločeno, se te infrastrukture štejejo za eno samo posamezno plinsko infrastrukturo.

4.   Izračun formule N–1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja

Formula, N – 1 ≥ 100 %

Opredelitev na strani povpraševanja

„Deff“ pomeni delež Dmax (v mcm/d), ki je lahko v primeru prekinitve v oskrbi zadostno in pravočasno pokrit s tržnimi ukrepi na strani povpraševanja v skladu s členom 5(1)(b) in členom 6(2).

5.   Izračun formule N–1 na regionalni ravni

Območje izračuna iz točke 3 se po potrebi razširi na ustrezno regionalno raven, kot določijo pristojni organi zadevnih držav članic. Za izračun formule N–1 na regionalni ravni se uporabi posamezna največja plinska infrastruktura skupnega interesa. Posamezna največja plinska infrastruktura skupnega interesa za regijo je največja plinska infrastruktura v regiji, ki neposredno ali posredno prispeva k oskrbi držav članic te regije s plinom in se opredeli v skupnem preventivnem načrtu ukrepov.

Izračun N–1 na regionalni ravni lahko nadomesti izračun N–1 na nacionalni ravni zgolj, če je v skladu s skupno oceno tveganja največja posamezna plinska infrastruktura skupnega interesa zelo pomembna za oskrbo vseh zadevnih držav članic.


(1)  V skladu s členom 2(1)(18) Uredbe (ES) št. 715/2009: „tehnična zmogljivost“ pomeni največjo zagotovljeno zmogljivost, ki jo operater prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, pri čemer upošteva celovitost sistema in obratovalne zahteve prenosnega omrežja.


PRILOGA II

SEZNAM TRŽNIH UKREPOV ZA ZANESLJIVOST OSKRBE S PLINOM

Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere upošteva okviren in nepopoln seznam ukrepov, določenih v tej prilogi. Pristojni organ pri oblikovanju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere ustrezno upošteva vpliv predlaganih ukrepov na okolje in da največjo možno prednost tistim ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje, pri tem pa upošteva tudi vidike zanesljivosti oskrbe.

Ukrepi na strani ponudbe:

povečana prilagodljivost proizvodnje,

povečana prilagodljivost uvoza,

pospešeno dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja,

komercialno skladišče plina – zmogljivost praznjenja in volumen plina v skladišču,

zmogljivost terminala za UZP in največja zmogljivost dobave v sistem,

razpršenost dobav plina in poti plina,

povratni tokovi,

usklajeno dispečiranje s strani operaterjev prenosnih sistemov,

uporaba dolgoročnih in kratkoročnih pogodb,

naložbe v infrastrukturo, vključno v dvosmerno zmogljivost,

pogodbene ureditve, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe s plinom.

Ukrepi na strani povpraševanja:

uporaba prekinljivih pogodb,

možnost menjave goriva, vključno z uporabo alternativnih nadomestnih goriv v industrijskih obratih in elektrarnah,

prostovoljno zmanjšanje stalne obremenitve,

povečana učinkovitost,

povečana raba obnovljivih virov energije.


PRILOGA III

SEZNAM NETRŽNIH UKREPOV ZA ZANESLJIVOST OSKRBE S PLINOM

Pri razvoju akcijskega preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere pristojni organ preuči koristnost naslednjega nepopolnega seznama ukrepov samo v primeru izrednih razmer:

Ukrepi na strani ponudbe:

uporaba strateških zalog plina,

predpisana uporaba zalog alternativnih goriv (npr. v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (1)),

predpisana uporaba elektrike iz virov, ki niso plinski,

predpisano povečanje proizvodnje plina,

predpisano praznjenje skladišča.

Ukrepi na strani povpraševanja:

različne stopnje za obvezno zmanjšanje povpraševanja, vključno s:

predpisano menjavo goriva,

predpisano uporabo prekinljivih pogodb, kadar se ne uporabljajo v celoti v okviru tržnih ukrepov,

predpisanim zmanjšanjem stalne obremenitve.


(1)  UL L 265, 9.10.2009, str. 9.


PRILOGA IV

REGIONALNO SODELOVANJE

V skladu s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije in kot je poudarjeno v členu 6 Direktive 2009/73/ES ter členu 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, regionalno sodelovanje izraža duh solidarnosti, in je temeljni koncept te uredbe. Regionalno sodelovanje je potrebno zlasti za določitev ocene tveganja (člen 9), preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere (členi 4, 5 in 10), infrastrukturnih standardov in standardov oskrbe (člena 6 in 8) ter določb za ukrepanje ob izrednih razmerah na ravni Unije in regionalni ravni (člen 11).

Regionalno sodelovanje v tej uredbi temelji na obstoječem regionalnem sodelovanju med podjetji plinskega gospodarstva, državami članicami in nacionalnimi regulativnimi organi, katerih cilj je med drugim tudi krepitev zanesljivosti oskrbe ter povezovanje notranjega energetskega trga, kot so trije regionalni trgi s plinom v okviru regionalne plinske iniciative, plinske platforme, skupine na visoki ravni za načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu in koordinacijske skupine za zanesljivost oskrbe s plinom v Energetski skupnosti. Vendar bodo posebne zahteve za zanesljivost oskrbe najverjetneje spodbudile nove okvire sodelovanja in bo treba obstoječa področja sodelovanja prilagoditi, da bi zagotovili najboljšo učinkovitost.

Glede na vedno bolj medsebojno povezane in odvisne trge ter dokončanje notranjega trga s plinom lahko na primer med drugim sodelovanje naslednjih držav, vključno z deli sosednjih držav članic, okrepi njihovo posamično in skupno zanesljivost oskrbe s plinom:

Poljska in tri baltske države (Estonija, Latvija in Litva),

Iberski polotok (Španija in Portugalska) ter Francija,

Irska in Združeno kraljestvo,

Bolgarija, Grčija in Romunija,

Danska in Švedska,

Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska in Romunija,

Poljska in Nemčija,

Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg,

Nemčija, Češka in Slovaška,

druge.

Kjer je potrebno in primerno, se regionalno sodelovanje med državami članicami lahko razširi na krepitev sodelovanja s sosednjimi državami članicami, zlasti v primeru plinskih otokov, in sicer zaradi krepitve medsebojnih povezav. Države članice so lahko tudi del drugačnih skupin za sodelovanje.


12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/23


UREDBA (EU) št. 995/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2010

o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih funkcij ter varovanje podnebnega sistema.

(2)

Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu ter institucionalnih in upravnih pomanjkljivosti v gozdarskem sektorju v številnih državah, ki pridobivajo les, nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje zbujata vse večjo skrb.

(3)

Nezakonita sečnja je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Za gozdove pomeni veliko grožnjo, saj povečuje njihovo krčenje in degradacijo, to pa povzroča približno 20 % svetovnih emisij CO2, ogroža biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj, pa tudi gospodarsko preživetje subjektov, ki ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako prispeva k dezertifikaciji in eroziji prsti ter lahko zaostri ekstremne vremenske pojave in poplave. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto izpodkopavajo napredovanje na poti k dobremu upravljanju in ogroža preživetje lokalnih skupnosti, ki so odvisne od gozda, in je lahko povezana z oboroženimi spopadi. Pričakuje se, da boj proti problemu nezakonite sečnje v okviru te uredbe na stroškovno učinkovit način prispeva k prizadevanjem Unije za blažitev podnebnih sprememb, razumeti pa bi ga bilo treba kot dopolnitev ukrepov in zavez Unije v povezavi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu (3) kot prednostna ukrepa določa preučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Unije in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o vprašanjih, povezanih z gozdovi.

(5)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT): Predlog akcijskega načrta EU“ predlagala sveženj ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja v okviru splošnih prizadevanj Unije za uresničitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(6)

Evropski parlament in Svet se zavedata, da bi morala Unija prispevati k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje, in sta pozdravila navedeno sporočilo.

(7)

V skladu z namenom navedenega sporočila, tj. zagotoviti, da v Unijo vstopijo samo lesni proizvodi, ki so bili proizvedeni v skladu z nacionalno zakonodajo države proizvajalke lesa, se Unija pogaja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT) z državami proizvajalkami lesa (v nadaljnjem besedilu: države partnerice), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti glede izvajanja sheme izdajanja dovoljenj in ureditve trgovanja z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v teh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT.

(8)

Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati preprečevanje nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja, dopolniti in okrepiti pobudo za prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT in izboljšati usklajenost med politikami za ohranjanje gozdov in doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno s preprečevanjem podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

(9)

Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT z Unijo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa, ter nadalje spodbujati države, naj sprejmejo prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Unijo izvažajo samo les, pridobljen v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. V ta namen bi bilo treba šteti, da je les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (4), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, pridobljen zakonito, če so ti proizvodi v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(10)

Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic CITES zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z nacionalno zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da je bil les iz vrst, navedenih v prilogah A, B ali C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (5), pridobljen zakonito, če je v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(11)

Ob upoštevanju, da bi bilo treba spodbujati uporabo recikliranega lesa in lesnih proizvodov in da bi vključitev teh proizvodov v področje uporabe te uredbe pomenila nesorazmerno obremenitev za gospodarske subjekte, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti uporabljen les in lesne proizvode, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki.

(12)

Dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa prvič na notranji trg bi bilo treba prepovedati v obliki enega od ukrepov te uredbe. Glede na kompleksnost vprašanja nezakonite sečnje, njenih temeljnih vzrokov ter njenih učinkov, bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, usmerjene na ravnanje gospodarskih subjektov.

(13)

V okviru akcijskega načrta v zvezi s FLEGT lahko Komisija in po potrebi države članice podpirajo in izvajajo študije in raziskave o obsegu in vrstah nezakonite sečnje v različnih državah ter takšne informacije javno objavljajo, prav tako pa podpirajo praktično usmerjanje gospodarskih subjektov pri izvajanju zakonodaje v državah, ki pridobivajo les.

(14)

Ker ni ustrezne mednarodno sprejete opredelitve, bi se morala kot podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporabljati zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen, vključno z ureditvami ter akti za izvajanje ustreznih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ta država.

(15)

Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih, preden in potem ko so prvič dani na notranji trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, bi moral sistem potrebne skrbnosti veljati le za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, medtem ko bi bilo treba od trgovca v dobavni verigi zahtevati, da zagotovi osnovne informacije o svojem dobavitelju in kupcu, da bi omogočili sledljivost lesa in lesnih proizvodov.

(16)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode iz takega lesa dajo prvič na notranji trg, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se na notranji trg ne daje nezakonito pridobljen les in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. Gospodarski subjekti bi si morali v ta namen z uporabo sistema ukrepov in postopkov z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(17)

Sistem potrebne skrbnosti zajema tri elemente, ki so neločljivo povezani z obvladovanjem tveganja: dostop do informacij, oceno tveganja in zmanjšanje ugotovljenega tveganja. Sistem potrebne skrbnosti bi moral omogočiti dostop do informacij o virih in dobaviteljih lesa in lesnih proizvodov, ki se prvič dajejo na notranji trg, ter do ustreznih informacij, kot so skladnost z veljavno zakonodajo, država poseka, vrsta in količina ter po potrebi lokalno področje in dovoljenje za posek. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij oceniti tveganje. Ugotovljeno tveganje bi morali gospodarski subjekti zmanjšati na način, ki je sorazmeren s tem tveganjem, da bi preprečili dajanje na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(18)

Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev, bi bilo treba določiti, da gospodarskim subjektom, ki že uporabljajo sisteme ali postopke, ki so v skladu z zahtevami te uredbe, ni treba vzpostaviti novih sistemov.

(19)

Zaradi prepoznavanja dobre prakse v gozdarskem sektorju se lahko pri ocenjevanju tveganja uporablja certificiranje ali druge preverjene sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo.

(20)

Gozdarski sektor je zelo pomemben za gospodarstvo Unije. Organizacije gospodarskih subjektov so v tem sektorju pomembni akterji, saj zastopajo interese subjektov v velikem obsegu in sodelujejo z različnimi zainteresiranimi stranmi. Te organizacije imajo tudi strokovno znanje in zmogljivosti, da lahko preučujejo zadevno zakonodajo ter svojim članom olajšajo njeno izpolnjevanje, vendar ne bi smele teh zmožnosti uporabiti za prevlado na trgu. Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo treba ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale sisteme potrebne skrbnosti v skladu z zahtevami te uredbe. Priznanje nadzornih organizacij ali njihov preklic bi morala potekati pošteno in pregledno. Seznam takšnih priznanih organizacij bi moral biti objavljen, da bi gospodarskim subjektom omogočili, da jih uporabijo.

(21)

Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede nadzornih organizacij, da bi preverili, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(22)

Pristojni organi bi morali nadzorovati dejansko izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi po potrebi v skladu z načrtom izvajati uradne preglede, ki lahko vključujejo preglede prostorov gospodarskih subjektov in revizije na kraju samem, in bi jim moralo biti omogočeno, da od gospodarskih subjektov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, kadar je to potrebno. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(23)

Pristojni organi bi morali hraniti podatke o pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6).

(24)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z upravnimi organi tretjih držav in Komisijo.

(25)

Da bi izboljšali zmožnost gospodarskih subjektov, ki dajejo na notranji trg les in lesne proizvode, izpolnjevati zahteve iz te uredbe, ob upoštevanju položaja majhnih in srednje velikih podjetij, lahko države članice, ki bi jim po potrebi pomagala Komisija, gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter spodbujajo izmenjavo informacij. Takšna pomoč gospodarskih subjektov ne bi smela odvezovati od njihove obveznosti do potrebne skrbnosti.

(26)

Trgovci in nadzorne organizacije ne bi smeli sprejeti ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te uredbe.

(27)

Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe, vključno z gospodarskimi subjekti, trgovci in nadzornimi organizacijami, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Z nacionalnimi predpisi je lahko določeno, da po uporabi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za kršitve prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa na notranji trg, tega lesa in lesnih proizvodov ne bi bilo treba nujno uničiti, pač pa bi se jih lahko namesto tega uporabljalo ali z njimi razpolagalo za namene v javnem interesu.

(28)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s postopki za priznanje nadzornih organizacij ali njihovo zavrnitev, nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih, ki so že določena s to uredbo, ter seznami lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih pravil v zvezi s pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, ki jih opravijo pristojni organi, ter v zvezi s sistemi potrebne skrbnosti razen glede nadaljnjih ustreznih meril za ocenjevanje tveganja. V skladu s členom 291 PDEU je treba pravila in splošna načela v zvezi z mehanizmi, s katerimi države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določiti vnaprej z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

(30)

Gospodarskim subjektom in pristojnim organom bi bilo potrebno omogočiti zadosti časa, da bi se lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

(31)

Ker cilja te uredbe, in sicer boja proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, in ga je zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, ter obveznost trgovcev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„les in lesni proizvodi“ pomeni les in lesne proizvode, določene v Prilogi, z izjemo lesnih proizvodov ali delov takšnih proizvodov, proizvedenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki, kakor je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (8);

(b)

„dajanje na trg“ pomeni vsako prvo dobavo lesa in lesnih proizvodov za distribucijo ali uporabo na notranjem trgu v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno. To vključuje tudi dobavo na osnovi komuniciranja na daljavo, kakor je opredeljeno v Direktivi 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (9). Dobava na notranji trg lesnih proizvodov, pridobljenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so že bili dani na notranji trg, ne pomeni „dajanja na trg“;

(c)

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode;

(d)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti na notranjem trgu prodaja ali kupuje les ali lesne proizvode, ki so že bili dani na notranji trg;

(e)

„država pridobivanja“ pomeni državo ali ozemlje, na katerem je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;

(f)

„zakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(g)

„nezakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v nasprotju z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(h)

„veljavna zakonodaja“ pomeni veljavno zakonodajo države pridobivanja, vključuje pa naslednje:

pravice za zakonito pridobivanje lesa v okviru uradno razglašenih območij,

plačila za pravice za pridobivanje lesa in les, vključno s pristojbinami, povezanimi s pridobivanjem lesa,

pridobivanje lesa, vključno z okoljsko zakonodajo in zakonodajo o gozdovih, vključno z upravljanjem gozdov in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, kadar gre za neposredno povezavo s pridobivanjem lesa,

pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč, na katere lahko vpliva pridobivanje lesa, ter

trgovinsko in carinsko zakonodajo, kolikor se nanašata na gozdarski sektor.

Člen 3

Status lesa in lesnih proizvodov, zajetih v načrtu FLEGT in konvenciji CITES

Za les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvira iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Za les iz vrst, navedenih v Prilogi A, B ali C k Uredbi (ES) št. 338/97, in ki je v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Člen 4

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.   Dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg je prepovedano.

2.   Gospodarski subjekti pri dajanju lesa ali lesnih proizvodov na trg ravnajo s potrebno skrbnostjo. V ta namen uporabljajo sveženj postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sistem potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 6.

3.   Vsi gospodarski subjekti vzdržujejo in redno ocenjujejo sistem potrebne skrbnosti, ki ga uporabljajo, razen v primerih, ko uporabljajo sistem potrebne skrbnosti, ki ga vzpostavi nadzorna organizacija iz člena 8. Obstoječ sistem nadzora po nacionalni zakonodaji in vsaka prostovoljna veriga nadzornih mehanizmov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, se lahko uporabita za podlago za sistem potrebne skrbnosti.

Člen 5

Obveznosti sledljivosti

Trgovci so v celotni dobavni verigi sposobni navesti:

(a)

gospodarske subjekte ali trgovce, ki so dobavili les in lesne proizvode; in

(b)

po potrebi, trgovce, ki so jim dobavili les in lesne proizvode.

Trgovci hranijo informacije iz prvega odstavka najmanj pet let in jih na zahtevo predložijo pristojnim organom.

Člen 6

Sistemi potrebne skrbnosti

1.   Sistem potrebne skrbnosti iz člena 4(2) vsebuje naslednje elemente:

(a)

ukrepi in postopki, ki omogočajo dostop do naslednjih informacij o dobavi lesa in lesnih proizvodov, danih na trg s strani gospodarskega subjekta:

opis, vključno s trgovskim imenom, vrsto proizvoda in splošnim imenom drevesne vrste, po potrebi pa z njegovim polnim znanstvenim imenom,

država pridobivanja, in kadar je to ustrezno:

(i)

lokalno področje pridobivanja v tej državi, ter

(ii)

dovoljenje za posek,

količina (izražena v prostornini, teži ali številu enot),

ime in naslov dobavitelja gospodarskega subjekta,

ime in naslov trgovca, ki so mu bili les in lesni proizvodi dobavljeni,

dokumentacija ali druge informacije, ki dokazujejo usklajenost tega lesa in lesnih proizvodov z veljavno zakonodajo;

(b)

postopki ocenjevanja tveganja gospodarskemu subjektu omogočijo, da analizira in oceni tveganje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa, ki se dajejo na trg.

Pri takšnih postopkih se upoštevajo informacije iz točke (a) ter ustrezna merila ocenjevanja tveganja, vključno z:

zagotavljanjem skladnosti z veljavno zakonodajo, ki lahko vključuje certificiranje ali druge sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo,

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja določenih drevesnih vrst,

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja ali postopkov v državi in/ali na lokalnem področju, kjer je bil les pridobljen, vključno z upoštevanjem razširjenosti oboroženih konfliktov,

sankcijami, ki jih Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije naloži za uvoz in izvoz lesa,

zapletenostjo dobavne verige lesa in lesnih proizvodov;

(c)

razen kadar je bilo med postopki ocenjevanja tveganja, kakor je navedeno v točki (b), ugotovljeno, da je tveganje zanemarljivo, postopki za zmanjševanje tveganja pomenijo sveženj ukrepov in postopkov, ki so zadostni in sorazmerni za učinkovito zmanjšanje tveganja in lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah ali dokumentih ter/ali zahtevo po preverjanju, ki ga opravi tretja stran.

2.   Podrobna pravila, s katerimi bi zagotovili enotno izvajanje odstavka 1, razen tistih, ki zadevajo dodatna ustrezna merila ocenjevanja tveganja iz drugega stavka točke (b) odstavka 1 tega člena, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2). Ta pravila se sprejmejo do 3. junija 2012.

3.   Ob upoštevanju sprememb na trgu in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju te uredbe, zlasti kakor so bile ugotovljene na podlagi izmenjave informacij iz člena 13 in poročanja iz člena 20(3), lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte v zvezi z nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih iz drugega stavka točke (b) odstavka 1 tega člena, da bi zagotovili učinkovitost sistema potrebne skrbnosti.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17.

Člen 7

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do 3. junija 2011. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.

2.   Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.

Člen 8

Nadzorne organizacije

1.   Nadzorna organizacija:

(a)

vzdržuje in redno ocenjuje sistem potrebne skrbnosti, določen v členu 6, ter gospodarskim subjektom dodeli pravico do njegove uporabe;

(b)

preverja pravilno uporabo svojega sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe, če gospodarski subjekt njenega sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno, vključno z obvestilom pristojnim organom v primeru znatne ali ponavljajoče se kršitve s strani gospodarskega subjekta.

2.   Organizacija lahko zaprosi, da se prizna kot nadzorna organizacija, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

je pravna oseba s sedežem v Uniji;

(b)

ima ustrezno strokovno znanje in je zmožna opravljati dejavnosti iz odstavka 1; ter

(c)

zagotovi, da ni navzkrižja interesov pri izvajanju njenih dejavnosti.

3.   Komisija po posvetovanju z zadevno(-imi) državo(-ami) članico(-ami) za nadzorno organizacijo prizna prosilca, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.

Komisija odločitev o priznanju nadzorne organizacije sporoči pristojnim organom vseh držav članic.

4.   Pristojni organi izvajajo redne preglede, ali nadzorne organizacije, ki delujejo v skladu s pooblastili pristojnega organa, še naprej opravljajo dejavnosti iz odstavka 1 in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2. Pregledi se prav tako lahko opravijo, ko pristojni organ države članice poseduje zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani, ali ko ugotovi, da gospodarski subjekti pomanjkljivo izvajajo sistem potrebne skrbnosti, ki ga vzpostavi nadzorna organizacija. Poročilo o pregledih je na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

5.   Če pristojni organ odloči, da nadzorna organizacija bodisi ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 bodisi ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 2, o tem nemudoma obvesti Komisijo.

6.   Komisija prekliče priznanje nadzorne organizacije, če – zlasti na podlagi informacij iz odstavka 5 – odloči, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 ali izpolnjuje zahtev iz odstavka 2. Pred preklicem priznanja nadzorne organizacije Komisija o tem obvesti zadevne države članice.

Komisija odločitev o preklicu priznanja nadzorne organizacije sporoči pristojnim organom vseh držav članic.

7.   Da bi dopolnili postopkovna pravila glede priznanja nadzornih organizacij ali njihovega preklica ter jih spremenili, če to zahtevajo izkušnje, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte, pri tem pa zagotavlja, da priznanje in preklic priznanja potekata pošteno in pregledno.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17. Ti akti se sprejmejo do 3. marca 2012.

8.   Podrobna pravila glede pogostosti in vrste pregledov iz odstavka 4, s katerimi bi zagotovili učinkovit pregled nad nadzornimi organizacijami in enotno izvajanje navedenega odstavka, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2). Ta pravila se sprejmejo do 3. junija 2012.

Člen 9

Seznam nadzornih organizacij

Komisija objavi seznam nadzornih organizacij v seriji C Uradnega lista Evropske unije in omogoči dostop do njega na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.

Člen 10

Pregledi gospodarskih subjektov

1.   Pristojni organi izvajajo preglede, da preverijo, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve iz členov 4 in 6.

2.   Pregledi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z občasno pregledanim načrtom in v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju. Poleg tega se pregledi lahko opravijo, ko pristojni organ poseduje potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o upoštevanju te uredbe s strani gospodarskih subjektov.

3.   Pregledi iz odstavka 1 lahko med drugim zajemajo:

(a)

pregled sistema potrebne skrbnosti, vključno s postopki za ocenjevanje in zmanjševanje tveganja;

(b)

pregled dokumentacije in evidenc, ki kažejo ustrezno delovanje sistema potrebne skrbnosti in postopkov;

(c)

naključne preglede, vključno z revizijami na kraju samem.

4.   Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz odstavka 1, predvsem v zvezi z dostopom do prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

5.   Brez poseganja v člen 19 lahko pristojni organi od operaterjev zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, če so pri pregledu iz odstavka 1 ugotovljene pomanjkljivosti. Države članice lahko nemudoma sprejmejo začasne ukrepe, odvisno od vrste ugotovljenih pomanjkljivosti, med drugim:

(a)

zaseg lesa in lesnih proizvodov;

(b)

prepoved trženja lesa in lesnih proizvodov.

Člen 11

Evidence pregledov

1.   Pristojni organi hranijo evidence o pregledih iz člena 10(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z obvestilom o vseh sprejetih sanacijskih ukrepih iz člena 10(5). Evidenca vseh pregledov se hrani vsaj pet let.

2.   Informacije iz odstavka 1 so na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

Člen 12

Sodelovanje

1.   Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.   Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz členov 8(4) in 10(1), in o vrstah izrečenih kazni v skladu s členom 19.

Člen 13

Tehnična pomoč, usmerjanje in izmenjava informacij

1.   Brez poseganja v obveznost operaterjev glede ravnanja s potrebno skrbnostjo v skladu s členom 4(2) države članice, ki jim po potrebi pomaga Komisija, gospodarskim subjektom lahko zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter usmerjanje, pri čemer upoštevajo položaj malih in srednje velikih podjetij, da olajšajo izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, zlasti kar zadeva izvajanje sistema potrebne skrbnosti v skladu s členom 6.

2.   Države članice, ki jim po potrebi pomaga Komisija, lahko olajšajo izmenjavo in širjenje ustreznih informacij o nezakoniti sečnji, zlasti za to, da gospodarskim subjektom pomagajo pri ocenjevanju tveganja, kot je opredeljeno v točki (b) člena 6(1), in o dobri praksi v zvezi z izvajanjem te uredbe.

3.   Pomoč se zagotavlja tako, da se prepreči zmanjšanje odgovornosti pristojnih organov in se ohranja njihova neodvisnost pri izvrševanju te uredbe.

Člen 14

Spremembe Priloge

Z namenom upoštevanja na eni strani izkušenj, pridobljenih z izvajanjem te uredbe, zlasti izkušenj pridobljenih s poročanjem iz člena 20(3) in (4) ter z izmenjavo informacij v skladu s členom 13, in na drugi strani razvoja glede tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje zadevnega lesa in lesnih proizvodov, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte, ki spreminjajo in dopolnjujejo seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge. Ti akti ne smejo povzročati nesorazmernega bremena za gospodarske subjekte.

Za delegirane akte iz tega člena se uporabljajo postopki iz členov 15, 16 in 17.

Člen 15

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3), člena 8(7) in člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let z začetkom 2. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje tri mesece pred koncem triletnega obdobja po začetku uporabe te uredbe. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 16.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 16 in 17.

Člen 16

Preklic pooblastila

1.   Pooblastilo iz člena 6(3), člena 8(7) in člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

Člen 18

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), ustanovljen v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2173/2005.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 19

Kazni

1.   Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja.

2.   Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko med drugim vključujejo:

(a)

denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo, vrednostjo zadevnega lesa ali zadevnih lesnih proizvodov ter davčnimi izgubami in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila kršitev; raven kazni se izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, ki so si jih pridobili s hudimi kršitvami, in sicer brez poseganja v njihovo legitimno pravico do opravljanja poklica, in raven denarne kazni se v primeru ponavljajočih se hudih kršitev postopno zvišuje;

(b)

zaseg zadevnega lesa in zadevnih lesnih proizvodov;

(c)

takojšen začasni odvzem dovoljenja za trgovanje.

3.   Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.

Člen 20

Poročanje

1.   Države članice Komisiji do 30. aprila vsako drugo leto po 3. marcu 2013 pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.

2.   Na podlagi teh poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija pri pripravi tega poročila upošteva napredek pri sklepanju in delovanju prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT, v skladu z Uredbo (ES) št. 2173/2005, in njihov prispevek k zmanjševanju navzočnosti nezakonito pridobljenega lesa in lesnih izdelkov iz takega lesa na notranjem trgu.

3.   Komisija do 3. decembra 2015 in potem vsakih šest let na podlagi poročanja in izkušenj z uporabo te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe, med drugim v zvezi s preprečevanjem dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov na notranji trg. Pri tem zlasti upošteva upravne posledice za mala in srednje velika podjetja ter obseg proizvodov. Če je potrebno, se lahko poročilom priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

4.   Prvo od poročil iz odstavka 3 vključuje oceno sedanjega gospodarskega in trgovinskega položaja Unije za proizvode, navedene v poglavju 49 kombinirane nomenklature, pri čemer se zlasti upošteva konkurenčnost zadevnih sektorjev, da bi preučili njihovo morebitno vključitev na seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge k tej uredbi.

Poročilo iz prvega pododstavka vključuje tudi oceno učinkovitosti prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg, kakor je določena v členu 4(1), ter sistemov potrebne skrbnosti, določenih v členu 6.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. marca 2013. Členi 6(2), 7(1), 8(7) in 8(8) pa se uporabljajo od 2. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  UL C 318, 23.12.2009, str. 88.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (UL C 184 E, 8.7.2010, str. 145), stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 1. marca 2010 (UL C 114 E, 4.5.2010, str. 17) in stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 347, 30.12.2005, str. 1.

(5)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(6)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(9)  UL L 144, 4.6.1997, str. 19.


PRILOGA

Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87  (1) , za katere se uporablja ta uredba

4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; lesni sekanci ali iveri; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm

4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali drug podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

4413 00 00 Zgoščen les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih

4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete

4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste

(Ne material za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg.)

4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge

4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle

Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov

9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo

9406 00 20 Montažne zgradbe


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/35


UREDBA (EU) št. 996/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2010

o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zagotoviti bi bilo treba visoko splošno raven varnosti v civilnem letalstvu v Evropi in storiti vse, da se zmanjša število nesreč in incidentov in se tako okrepi zaupanje javnosti v letalski promet.

(2)

S hitrimi preiskavami nesreč in incidentov v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu se izboljšuje varnost v letalstvu, kar pomaga preprečevati nastanek nesreč in incidentov.

(3)

Poročanje, analiza in posredovanje izsledkov o incidentih zaradi varnosti so bistvenega pomena za povečanje varnosti v letalstvu. Zato bi morala Komisija do 31. decembra 2011 predložiti predlog o reviziji Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (4).

(4)

Edini cilj preiskav v zvezi z varnostjo bi moral biti preprečevanje ponovnih nesreč in incidentov in ne ugotavljanje krivde ali odgovornosti.

(5)

Upoštevati bi bilo treba Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisano v Čikagu 7. decembra 1944 („Čikaška konvencija“), ki določa izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnega delovanja zrakoplovov. Upoštevati je treba zlasti Prilogo 13 k Čikaški konvenciji in njene naknadne spremembe, ki določajo priporočene mednarodne smernice in priporočila za preiskavo letalskih nesreč in incidentov, ter pomen izrazov država registracije, država upravljavca, država načrtovanja, država proizvodnje in država dogodka iz te priloge.

(6)

V skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami iz Priloge 13 k Čikaški konvenciji je za izvajanje preiskav nesreč in resnih incidentov odgovorna država, v kateri se je nesreča ali resen incident zgodil, ali država registracije, kadar ni mogoče natančno določiti, ali je kraj nesreče ali resnega incidenta na ozemlju katere koli države. Država lahko nalogo izvajanja prenese na drugo državo ali zahteva njeno pomoč. Preiskave v zvezi z varnostjo v Uniji bi bilo treba izvajati na podoben način.

(7)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (5) bi bilo treba uporabiti, da se izboljša učinkovitost sistemov za preiskave in preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu v Uniji.

(8)

Upoštevati bi bilo treba spremembe, ki so se v institucionalnem in ureditvenem okviru za varnost civilnega letalstva v Uniji zgodile po sprejetju Direktive 94/56/ES, še zlasti pa po ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu („EASA“). Ker se varnost v letalstvu vse bolj ureja na ravni Unije, bi bilo treba upoštevati tudi razsežnost varnostnih priporočil v celotni Uniji.

(9)

EASA v imenu držav članic opravlja funkcije in naloge države načrtovanja, proizvodnje in registracije, kadar se te nanašajo na odobritve načrtov, kot določa Čikaška konvencija in njene priloge. Zaradi tega in v skladu s Prilogo 13 k Čikaški konvenciji bi morala biti EASA povabljena k sodelovanju pri preiskavah v zvezi z varnostjo, da lahko v okviru svojih pristojnosti prispeva k učinkovitosti slednjih in zagotovi varnost projektiranja zrakoplovov, brez poseganja v neodvisnost preiskav. Podobno bi bilo treba k sodelovanju v preiskavah v zvezi z varnostjo povabiti tudi nacionalne organe za civilno letalstvo.

(10)

Zaradi njihove odgovornosti za varnost bi morale osebe, ki jih imenujejo EASA in nacionalni organi za civilno letalstvo, imeti dostop do podatkov, ki so pomembni za določitev učinkovitosti varnostnih zahtev.

(11)

Za zagotovitev boljšega preprečevanja letalskih nesreč in incidentov bi morala EASA v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic sodelovati tudi pri izmenjavi in analizi informacij v okviru sistemov poročanja o dogodkih v skladu z Direktivo 2003/42/ES, pri čemer se izogne vsakršnemu navzkrižju interesov. Te informacije bi bilo treba ustrezno zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem.

(12)

Zagotovo bi bilo za preiskave v zvezi z varnostjo koristno sodelovanje EASA in pristojnih organov držav članic pri izmenjavi in analizi informacij v skladu z Direktivo 2003/42/ES z omogočanjem spletnega dostopa do pomembnih informacij, povezanih z varnostjo, iz osrednje zbirke informacij o dogodkih v civilnem letalstvu.

(13)

Obseg preiskav v zvezi z varnostjo bi moral temeljiti na izkušnjah, ki jih je pri takih preiskavah mogoče nabrati in jih uporabiti za izboljšanje varnosti v letalstvu, še zlasti pa je treba upoštevati stroškovno učinkovito uporabo sredstev za preiskave v Uniji.

(14)

Preiskave nesreč in incidentov bi moral izvajati neodvisen organ za preiskave v zvezi z varnostjo ali pa bi morale potekati pod njegovim nadzorom, da se prepreči morebitno navzkrižje interesov in vsako možno zunanje vmešavanje v ugotavljanje vzrokov preiskovanih dogodkov.

(15)

Organi za preiskave v zvezi z varnostjo imajo osrednjo vlogo v preiskovalnem postopku v zvezi z varnostjo. Njihovo delo je izredno pomembno za določitev vzrokov nesreče ali resnega incidenta. Zato je pomembno, da lahko svoje preiskave izvajajo popolnoma neodvisno in tudi, da imajo finančne in človeške vire, potrebne za uspešno in učinkovito izvajanje preiskav.

(16)

Okrepiti bi bilo treba zmogljivost organov držav članic za preiskave v zvezi z varnostjo, ti pa morajo med seboj sodelovati, da bi se izboljšala učinkovitost preiskav ter preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu v Uniji.

(17)

Usklajevalno vlogo organov za preiskave v zvezi z varnostjo bi bilo treba pripoznati in okrepiti v evropskem okviru, da bi se zagotovila resnična dodana vrednost na področju varnosti v letalstvu, na podlagi že obstoječega sodelovanja med temi organi in preiskovalnimi službami držav članic, ki bi jih bilo treba uporabiti na najučinkovitejši način. To pripoznavanje in okrepitev bi se lahko dosegla z ustanovitvijo evropskega omrežja organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva („omrežje“) z jasno opredeljeno vlogo in nalogami.

(18)

Omrežje bi moralo svoje dejavnosti usklajevanja opravljati pregledno in neodvisno, Unija pa bi ga morala aktivno podpirati.

(19)

Cilje te uredbe je mogoče bolje uresničiti s sodelovanjem s tretjimi državami, ki bi se lahko udeleževale dejavnosti omrežja kot opazovalke.

(20)

Ker je bistveno zagotoviti jasne pravice za preiskave v zvezi z varnostjo, bi morale države članice v skladu z veljavno zakonodajo o pooblastilih organov, pristojnih za sodne preiskave, in po potrebi v tesnem sodelovanju s temi organi zagotoviti, da lahko organi za preiskave v zvezi z varnostjo opravljajo svoje naloge pod najboljšimi možnimi pogoji v interesu varnosti v letalstvu. Organom za preiskave v zvezi z varnostjo bi bilo treba zato nemudoma dovoliti neomejen dostop do kraja nesreče in jim dati na razpolago vse elemente, potrebne za izpolnitev zahtev preiskave v zvezi z varnostjo, brez ogrožanja ciljev sodne preiskave.

(21)

Učinkovita preiskava v zvezi z varnostjo je mogoča le, če so se ustrezno ohranili pomembni dokazi.

(22)

Sistem varnosti v civilnem letalstvu temelji na povratnih informacijah in izkušnjah iz nesreč in incidentov, pri katerih je treba strogo uporabljati pravila o zaupnosti, da se zagotovi dostopnost dragocenih virov informacij tudi v prihodnje. V tem smislu bi bilo treba občutljive informacije o varnosti ustrezno zaščititi.

(23)

Nesreča sproži veliko različnih javnih interesov, kot sta preprečevanje nesreč v prihodnje in dobro delovanje sodstva. Ti interesi presegajo posamezne interese vpletenih strani in posamezen dogodek. Potrebno je pravo ravnovesje med vsemi interesi, da se zavaruje prevladujoči javni interes.

(24)

Sistem civilnega letalstva bi moral spodbujati tudi okolje, ki ni kaznovalno, kar bi olajšalo spontano poročanje o dogodkih in tako pospešilo uvajanje načela kulture pravičnosti.

(25)

Informacije, ki jih je neka oseba dala med preiskavo v zvezi z varnostjo, ne bi smele biti uporabljene proti tej osebi, pri tem pa se v celoti spoštujejo ustavna načela in nacionalno pravo.

(26)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da omejijo primere, v katerih se sprejme odločitev o razkritju informacij, pridobljenih med preiskavo v zvezi z varnostjo, ne da bi to vplivalo na nemoteno delovanje sodnega sistema.

(27)

Za preprečevanje nesreč in incidentov je pomembno, da se v čim krajšem času sporočijo pomembne informacije, vključno zlasti s poročili in varnostnimi priporočili, ki izhajajo iz preiskav v zvezi z varnostjo.

(28)

Da bi se zagotovilo primerno preprečevanje nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, bi morali pristojni organi vedno upoštevati varnostna priporočila, ki nastanejo na podlagi preiskav nesreč in resnih incidentov ali drugih virov, kot so varnostne študije, in po potrebi ravnati v skladu z njimi.

(29)

Napredek na področju raziskav pri določanju položaja zrakoplovov v realnem času in dostopu do informacij v zapisovalnikih poletov na daljavo, ne da bi ti morali biti tudi fizično dosegljivi, bi bilo treba spodbujati, da bi izboljšali sredstva, ki so na voljo preiskovalcem za ugotavljanje vzrokov za nesrečo, in izboljšali možnosti za preprečevanje ponovnih nesreč. Tak napredek bi predstavljal pomemben korak naprej na področju varnosti v letalstvu.

(30)

Izkušnje kažejo, da je zanesljive sezname oseb na letalu včasih težko pridobiti na hiter način in tudi, da je pomembno določiti rok v katerem je mogoče od letalskih družb zahtevati take sezname. Poleg tega je podatke s takih seznamov treba zaščititi pred nepooblaščeno rabo ali razkritjem. Podobno je treba zagotoviti informacije o nevarnem blagu na krovu zrakoplova, ki je bil udeležen v nesreči, da se kar najbolj zmanjšajo tveganja za preiskovalce za varnost na kraju dogodka.

(31)

Po letalski nesreči je težko hitro določiti ustrezno kontaktno osebo, ki jo je treba obvestiti o prisotnosti potnika na letalu. Potnikom bi bilo zato treba dati možnost, da navedejo kontaktno osebo.

(32)

Žrtvam letalskih nesreč in njihovim sorodnikom bi bilo treba primerno določiti pomoč.

(33)

Način, kako države članice in letalske družbe obravnavajo nesrečo in njene posledice, je ključnega pomena. Zato bi morale imeti države članice načrt nujnih ukrepov, ki bi zajemal zlasti hitro posredovanje na letališču ter pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom. Tudi letalske družbe bi morale imeti načrt za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti podpori žrtvam, njihovim sorodnikom in združenjem ter komunikaciji z njimi.

(34)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba v celoti upoštevati pravila o dostopu do podatkov, obdelavi podatkov in varstvu posameznikov, določena v ustreznih pravnih aktih Unije.

(35)

Kazni bi morale omogočiti zlasti kaznovanje vsake osebe, ki v nasprotju s to uredbo razkrije informacije, ki jih ščiti ta uredba; ovira delovanje organa za preiskave v zvezi z varnostjo tako, da preiskovalcem preprečuje izvajanje njihovih dolžnosti ali odklanja zagotavljanje koristnih posnetkov, pomembnih informacij in dokumentov, jih skriva, spreminja ali uničuje; ali kljub temu, da ve za nesrečo ali resen incident, o tem ne obvesti pristojnih organov.

(36)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve skupnih predpisov na področju varnosti v civilnem letalstvu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ta cilj zaradi vseevropske razsežnosti in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(37)

Zato bi bilo treba Direktivo 94/56/ES razveljaviti.

(38)

Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju 18. septembra 2006 v Córdobi, bo nadomestila skupno izjavo o gibraltarskem letališču, podano 2. decembra 1987 v Londonu, njeno dosledno upoštevanje pa velja kot upoštevanje izjave iz leta 1987 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

1.   Cilj te uredbe je izboljšati varnost v letalstvu z zagotavljanjem visoke učinkovitosti, vestnosti in kakovosti preiskav v zvezi z varnostjo civilnega letalstva v Evropi, katerih edini namen je preprečiti nesreče in incidente v prihodnje in ne ugotavljati krivde ali odgovornosti, vključno z oblikovanjem evropskega omrežja organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva. V uredbi so določena tudi pravila o pravočasnem zagotavljanju informacij o vseh osebah in nevarnem blagu na krovu zrakoplova, ki je bil udeležen v nesreči. Namen uredbe je tudi okrepiti pomoč žrtvam letalskih nesreč in njihovim sorodnikom.

2.   Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v zvezi s sporom o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„nesreča“ je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja vseh teh oseb, ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen, pri čemer:

(a)

se oseba smrtno ali hudo poškoduje:

ker je bila v zrakoplovu, ali

zaradi neposrednega stika s katerim koli delom zrakoplova, vključno z deli, ki so odpadli od zrakoplova, ali

zaradi neposredne izpostavljenosti reaktivnemu pišu,

razen če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, če jih povzroči oseba sama ali ji jih povzročijo druge osebe, ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj prostorov, ki so sicer namenjeni potnikom in posadki; ali

(b)

zrakoplov utrpi poškodbe ali konstrukcijsko okvaro, ki škodljivo vpliva na konstrukcijsko trdnost, zmogljivost ali letalne značilnosti zrakoplova in ponavadi zahteva večja popravila ali zamenjavo poškodovanih sestavnih delov, razen v primeru okvar ali poškodb motorja, ko je škoda omejena na en sam motor (vključno s pokrovi ali dodatno opremo), propelerje, konce kril, antene, sonde, lopatice, gume, zavore, kolesa, obloge, plošče, vrata pristajalnega podvozja, vetrobranska stekla, oplate zrakoplova (kot so manjše udrtine ali luknje) ali manjše poškodbe na glavnih rotorskih krakih, repnih rotorskih krakih, pristajalnem podvozju ter poškodbe zaradi toče ali trka s pticami (vključno z luknjami v radarskem nosu); ali

(c)

je zrakoplov pogrešan ali popolnoma nedostopen;

2.

„pooblaščeni predstavnik“ je oseba, ki jo država na podlagi njenih kvalifikacij imenuje za namen sodelovanja v preiskavi v zvezi z varnostjo, ki jo vodi druga država. Pooblaščeni predstavnik, ki ga imenuje država članica, prihaja iz organa za preiskave v zvezi z varnostjo;

3.

„svetovalec“ je oseba, ki jo država na podlagi njenih kvalifikacij imenuje z namenom, da pooblaščenemu predstavniku pomaga v preiskavi v zvezi z varnostjo;

4.

„vzroki“ so dejanja, opustitve, dogodki, okoliščine ali njihova kombinacija, ki so privedli do nesreče ali incidenta; prepoznavanje vzrokov ne pomeni ugotavljanja krivde ali določanja upravne, civilne ali kazenske odgovornosti;

5.

„smrtna poškodba“ je poškodba, ki jo utrpi oseba v nesreči in katere posledica je njena smrt v 30 dneh od datuma nesreče;

6.

„zapisovalnik poletov“ je vsaka vrsta zapisovalnika, ki je nameščen v zrakoplovu zaradi lažje preiskave nesreč/incidentov;

7.

„incident“ je dogodek, povezan z delovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko oviral njegovo delovanje in ni nesreča;

8.

„mednarodni standardi in priporočene prakse“ so mednarodni standardi in priporočene prakse za preiskave letalskih nesreč in incidentov, sprejete v skladu s členom 37 Čikaške konvencije;

9.

„glavni preiskovalec“ je oseba, ki je na podlagi svojih kvalifikacij odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave v zvezi z varnostjo;

10.

„upravljavec“ je vsaka fizična ali pravna oseba, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov;

11.

„udeležene osebe“ so lastnik, član posadke ali upravljavec zrakoplova, ki so udeleženi v nesreči ali resnem incidentu; vsaka oseba, ki sodeluje pri vzdrževanju, načrtovanju ali proizvodnji tega zrakoplova ali pri usposabljanju njegove posadke; druge osebe, ki so udeležene pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa, informacij o letih ali letaliških storitev in so opravile storitve za zrakoplov; osebje nacionalnih organov za civilno letalstvo; ali osebje EASA;

12.

„predhodno poročilo“ je sporočilo za hitro posredovanje podatkov, pridobljenih v začetnih fazah preiskave;

13.

„sorodniki“ so ožji družinski člani in/ali bližnji sorodniki in/ali druge osebe, ki so tesno povezane z žrtvijo nesreče, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu žrtve;

14.

„preiskava v zvezi z varnostjo“ je postopek, ki ga izvede organ za preiskave v zvezi z varnostjo z namenom preprečevanja nesreče ali incidenta in ki vključuje zbiranje in analizo informacij, oblikovanje sklepnih ugotovitev, vključno z določitvijo vzroka(-ov) in/ali prispevajočih dejavnikov, ter ko je primerno, izdelavo varnostnih priporočil;

15.

„varnostno priporočilo“ je predlog, ki ga za preprečevanje nesreč in incidentov pripravi organ za preiskave v zvezi z varnostjo na podlagi informacij, pridobljenih v preiskavi v zvezi z varnostjo, ali iz drugih virov, kot so varnostne študije;

16.

„resni incident“ je incident, katerega okoliščine kažejo, da se je skoraj zgodila nesreča, in je povezan z delovanjem zrakoplova, ki se v primeru zrakoplova s posadko zgodi v času od vkrcanja katere koli osebe v zrakoplov, ki namerava leteti, do izkrcanja vseh teh oseb, ali ki se v primeru zrakoplova brez posadke zgodi v času od trenutka, ko je zrakoplov pripravljen za vožnjo z namenom leteti, do trenutka, ko se ob koncu leta ustavi in je njegov primarni pogonski sistem izključen. Seznam primerov resnih incidentov je v Prilogi;

17.

„huda poškodba“ je poškodba, ki jo oseba utrpi v nesreči in ima za posledico:

(a)

hospitalizacijo za več kot 48 ur in se začne v sedmih dneh od dne, ko je utrpela poškodbo;

(b)

zlom katere koli kosti (razen enostavnih zlomov prstov na roki ali nogi ali nosu);

(c)

raztrganine, ki povzročajo hude krvavitve, poškodbe živcev, mišic ali kit;

(d)

poškodbo katerega koli notranjega organa;

(e)

opekline druge ali tretje stopnje ali vsako opeklino, ki prizadene več kot 5 % telesne površine;

(f)

preverjeno izpostavljenost kužnim snovem ali škodljivemu sevanju.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za preiskave nesreč in resnih incidentov v zvezi z varnostjo:

(a)

ki so se zgodili na ozemljih držav članic, za katera se uporabljata Pogodbi, v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic;

(b)

v katerih so udeleženi zrakoplovi, ki so registrirani v državi članici ali jih upravlja podjetje s sedežem v državi članici in so se zgodili zunaj ozemelj držav članic, za katera se uporabljata Pogodbi, če takih preiskav ne izvaja druga država;

(c)

pri katerih sme država članica po mednarodnih standardih in priporočenih praksah imenovati pooblaščenega predstavnika, da v njih sodeluje kot država registracije, država upravljavca, država načrtovanja, država proizvodnje ali država, ki na zaprosilo države, ki izvaja preiskavo, zagotavlja informacije, objekte ali strokovnjake;

(d)

pri katerih sme država članica, ki ima zaradi smrtnih žrtev ali hudih poškodb svojih državljanov poseben interes, z dovoljenjem države, ki izvaja preiskavo, imenovati strokovnjaka.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za vprašanja o pravočasnem zagotavljanju informacij o vseh osebah in nevarnem blagu na krovu zrakoplova, ki je bil udeležen v nesreči in o pomoči žrtvam letalskih nesreč ter njihovim sorodnikom.

3.   Ta uredba se ne uporablja za preiskave v zvezi z varnostjo v primeru nesreč in resnih incidentov, v katerih so udeleženi zrakoplovi, ki opravljajo vojaške, carinske, policijske ali podobne naloge, razen če tako določi zadevna država članica v skladu s členom 5(4) in nacionalno zakonodajo.

Člen 4

Organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu

1.   Vsaka država članica zagotovi, da preiskave v zvezi z varnostjo brez zunanjega vmešavanja vodi ali nadzoruje stalen nacionalni organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: „organ za preiskave v zvezi z varnostjo“), ki je bodisi sam bodisi s sporazumi z drugimi organi za preiskave v zvezi z varnostjo sposoben neodvisno izvesti celotno preiskavo v zvezi z varnostjo.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo je funkcijsko neodvisen zlasti od organov letalstva, ki so pristojni za plovnost, registracijo, letenje, vzdrževanje, izdajo licenc, kontrolo letenja ali obratovanje aerodroma, in na splošno od vsake druge stranke ali subjekta, katerih interesi ali misije bi lahko bili v nasprotju z nalogami organa za preiskave v zvezi z varnostjo ali bi lahko vplivali na njegovo objektivnost.

3.   Pri izvajanju preiskav v zvezi z varnostjo organ za preiskave v zvezi z varnostjo od nikogar ne zahteva ali sprejema navodil ter ima neomejena pooblastila za izvajanje preiskav v zvezi z varnostjo.

4.   Dejavnosti organa za preiskave v zvezi z varnostjo se lahko razširijo na zbiranje in analizo informacij v zvezi z varnostjo v letalstvu, zlasti za preprečevanje nesreč, če te dejavnosti ne vplivajo na njegovo neodvisnost in ne prinašajo nobenih zakonskih in upravnih pristojnosti ali pristojnosti glede standardizacije.

5.   Da bi bila javnost seznanjena s splošno stopnjo varnosti v letalstvu, se vsako leto na nacionalni ravni objavi pregled varnosti. V tej analizi se viri zaupnih informacij ne smejo razkriti.

6.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo od posamezne države članice dobi na voljo sredstva, potrebna za neodvisno izvajanje njegovih nalog in je sposoben pridobiti ustrezne vire za to. Zlasti:

(a)

ima vodja organa za preiskave v zvezi z varnostjo oziroma v primeru multimodalnega organa, vodja letalskega oddelka, izkušnje in strokovno znanje na področju varnosti civilnega letalstva, da svoje naloge opravlja v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo;

(b)

preiskovalci pridobijo položaj, ki jim daje potrebna jamstva neodvisnosti;

(c)

ima organ za preiskave v zvezi z varnostjo vsaj enega razpoložljivega preiskovalca, ki je v primeru večje letalske nesreče sposoben opravljati funkcijo glavnega preiskovalca;

(d)

se organu za preiskave v zvezi z varnostjo dodeli proračun, ki mu omogoča izpolnjevanje njegovih nalog;

(e)

organ za preiskave v zvezi z varnostjo ima bodisi neposredno bodisi na podlagi sodelovanja iz člena 6 ali ureditev z drugimi nacionalnimi organi ali subjekti na voljo usposobljeno osebje in ustrezne objekte, vključno s pisarnami in hangarji, v katerih je mogoče hraniti in preiskovati zrakoplove, njihovo vsebino in razbitine.

Člen 5

Obveznost preiskave

1.   Vsaka nesreča ali resen incident, v katerem je udeležen zrakoplov, razen tistih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (6), je predmet preiskave v zvezi z varnostjo v državi članici, na ozemlju katere se je zgodila nesreča ali resen incident.

2.   Kadar je zrakoplov, razen tistih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 216/2008, ki je registriran v državi članici, udeležen v nesreči ali resnem incidentu, ki se zgodi na kraju, za katerega ni mogoče natančno določiti, ali je na ozemlju katere koli države, izvede preiskavo v zvezi z varnostjo organ za preiskave v zvezi z varnostjo te države članice v kateri je bil registriran.

3.   Obseg preiskav v zvezi z varnostjo iz odstavkov 1, 2 in 4 ter postopek, po katerem je treba izvajati take preiskave v zvezi z varnostjo, določi organ za preiskave v zvezi z varnostjo ob upoštevanju izkušenj, ki naj bi jih predvidoma pridobil iz takih preiskav in ki naj bi služile za izboljšanje varnosti v letalstvu, vključno za zrakoplove z največjo vzletno maso manjšo od ali enako 2 250 kg.

4.   Organi za preiskave v zvezi z varnostjo se lahko odločijo preiskati incidente, ki niso našteti v odstavkih 1 in 2, kakor tudi nesreče ali resne incidente, ki so se zgodili v zvezi z drugimi vrstami zrakoplovov, v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, kadar pričakujejo, da bodo iz takih preiskav pridobili spoznanja o varnosti.

5.   Preiskave v zvezi z varnostjo iz odstavkov 1, 2 in 4 v nobenem primeru niso namenjene ugotavljanju krivde ali odgovornosti. Preiskave potekajo neodvisno, ločeno od in brez poseganja v sodne ali upravne postopke za pojasnjevanje krivde ali odgovornosti.

Člen 6

Sodelovanje med organi za preiskave v zvezi z varnostjo

1.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo iz ene države članice lahko za pomoč zaprosi organe za preiskave v zvezi z varnostjo iz drugih držav članic. Ko organ za preiskave v zvezi z varnostjo na podlagi zahteve odobri pomoč, se takšna pomoč, kolikor je mogoče, zagotovi brezplačno.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo lahko nalogo izvajanja preiskave nesreče ali resnega incidenta na podlagi medsebojnega dogovora prenese na drug organ za preiskave v zvezi z varnostjo in temu drugemu organu olajša preiskovalni postopek.

Člen 7

Evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva

1.   Države članice zagotovijo, da njihovi organi za preiskave v zvezi z varnostjo med seboj vzpostavijo evropsko omrežje organov za preiskave v zvezi z varnostjo civilnega letalstva („omrežje“), ki ga sestavljajo vodje organov za preiskave v zvezi z varnostjo iz vsake države članice in/ali, v primeru multimodalnega organa, vodje letalskega oddelka, ali njihovi predstavniki, vključno s predsednikom, ki se izbere med njimi za obdobje treh let.

V tesnem sodelovanju s člani omrežja pripravi predsednik letni delovni program omrežja, skladen s cilji iz odstavka 2 in odgovornostjo iz odstavka 3. Komisija delovni program posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Predsednik pripravi tudi dnevni red za zasedanja omrežja.

2.   Omrežje si prizadeva še bolj izboljšati kakovost preiskav, ki jih izvajajo organi za preiskave v zvezi z varnostjo in okrepiti njihovo neodvisnost. Zlasti spodbuja visoke standarde pri preiskovalnih metodah in usposabljanju preiskovalcev.

3.   Da bi se dosegli cilji iz odstavka 2 je omrežje zlasti odgovorno za:

(a)

pripravo predlogov in svetovanje institucijam Unije o vseh vidikih oblikovanja ter izvajanja politik Unije in predpisov o preiskavah v zvezi z varnostjo ter o preprečevanju nesreč in incidentov;

(b)

spodbujanje izmenjave podatkov, koristnih za izboljšanje varnosti v letalstvu, in dejavno spodbujanje organiziranega sodelovanja med organi za preiskave v zvezi z varnostjo, Komisijo, EASA in nacionalnimi organi za civilno letalstvo;

(c)

usklajevanje in organizacijo, kjer je to primerno, medsebojnih pregledov in ustreznih dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja preiskovalcev;

(d)

spodbujanje dobrih praks na področju preiskav v zvezi z varnostjo z namenom oblikovanja skupne metodologije Unije za preiskave v zvezi z varnostjo in pripravo seznama teh praks;

(e)

krepitev preiskovalnih zmogljivosti organov za preiskave v zvezi z varnostjo, zlasti z razvojem in upravljanjem okvira za skupno uporabo sredstev;

(f)

zagotavljanje ustrezne pomoči na zahtevo organov za preiskave v zvezi z varnostjo za namen uporabe člena 6, zlasti, vendar ne zgolj, seznam preiskovalcev, opreme in zmogljivosti v drugih državah članicah, ki jih je mogoče uporabiti za pomoč organu za preiskave v zvezi z varnostjo, ki izvaja določeno preiskavo;

(g)

dostop do informacij v podatkovnih bazah iz člena 18, in analizo varnostnih priporočil v teh bazah, da bi opredelilo pomembna varnostna priporočila, ki so pomembna za celotno Unijo.

4.   Komisija o dejavnostih omrežja redno obvešča Evropski parlament in Svet. Evropski parlament je tudi obveščen o vseh zahtevah, ki jih Svet in Komisija predložita omrežju.

5.   Člani omrežja ne smejo niti zahtevati niti sprejemati navodil od katerega koli organa, ki bi lahko vplivala na neodvisnost preiskav v zvezi z varnostjo.

6.   EASA je, kot je primerno, povabljena, da se zasedanj omrežja udeleži kot opazovalka. Omrežje lahko na svoja zasedanja povabi tudi opazovalce iz organov za preiskave v zvezi z varnostjo iz tretjih držav in druge ustrezne strokovnjake.

7.   Komisija je tesno povezana z dejavnostjo omrežja, od omrežja pa prejema tudi potrebno podporo glede pomembnih vidikov, ki zadevajo razvoj politike in predpisov v zvezi s preiskovanjem in preprečevanjem nesreč v civilnem letalstvu Unije. Komisija omrežju zagotavlja potrebno podporo, ki med drugim vključuje tudi pomoč pri pripravi in organizaciji zasedanj ter objavi letnega poročila o dejavnostih omrežja. Komisija letno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 8

Sodelovanje EASA in nacionalnih organov za civilno letalstvo pri preiskavah v zvezi z varnostjo

1.   Organi za preiskave v zvezi z varnostjo, če je izpolnjena zahteva o izključitvi navzkrižij interesov, povabijo EASA in nacionalne organe za civilno letalstvo zadevnih držav članic, naj v okviru svojih pristojnosti imenujejo predstavnika za sodelovanje:

(a)

kot svetovalec glavnemu preiskovalcu v vseh preiskavah v zvezi z varnostjo v skladu s členom 5(1) in (2), ki se izvajajo na ozemlju države članice ali na kraju iz člena 5(2), pod nadzorom in po presoji glavnega preiskovalca;

(b)

kot svetovalec, imenovan v skladu s to uredbo, za pomoč pooblaščenemu(-im) predstavniku(-om) držav članic v vseh preiskavah v zvezi z varnostjo, ki se izvajajo v tretji državi in v katerih je organ za preiskave v zvezi z varnostjo pozvan, da določi pooblaščenega predstavnika v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami za preiskave letalskih nesreč in incidentov pod nadzorom pooblaščenega predstavnika.

2.   Sodelujoči, navedeni v odstavku 1, imajo pravico zlasti:

(a)

obiskati kraj nesreče in pregledati razbitine;

(b)

predlagati področja za izpraševanje in pridobiti informacije;

(c)

prejeti kopije vseh zadevnih dokumentov in pridobiti pomembne informacije o dejstvih;

(d)

sodelovati pri izpisovanjih podatkov s posnetih nosilcev zapisa, razen z zapisovalnikov zvoka ali slik v pilotski kabini;

(e)

sodelovati pri preiskovalnih dejavnostih zunaj kraja nesreče, kot so pregledi sestavnih delov, preizkusi in simulacije, neuradni sestanki o tehničnih zadevah in sestanki o poteku preiskav, razen kadar so v zvezi z določanjem vzrokov ali oblikovanjem varnostnih priporočil.

3.   EASA in nacionalni organi za civilno letalstvo podpirajo preiskavo, v kateri sodelujejo, z zagotavljanjem zahtevanih informacij, svetovalcev in opreme organu, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo.

Člen 9

Obveznost uradnega obveščanja o nesrečah in resnih incidentih

1.   Vsaka vpletena oseba, ki ve, da se je zgodila nesreča ali resni incident, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ za preiskave v zvezi z varnostjo države, v kateri se je zgodila nesreča ali resni incident.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami nemudoma uradno obvesti Komisijo, EASA, Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICAO), zadevne države članice in tretje države o vseh nesrečah in resnih incidentih, o katerih je bil uradno obveščen.

Člen 10

Sodelovanje držav članic v preiskavah v zvezi z varnostjo

1.   Države članice, ki so država registracije, država upravljavca, država načrtovanja in država proizvodnje, po prejemu uradnega obvestila o nesreči ali resnem incidentu od druge države članice ali tretje države čim prej sporočijo državi članici ali tretji državi, na ozemlju katere se je zgodila nesreča ali resni incident, ali nameravajo imenovati pooblaščenega predstavnika v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami. Kadar je imenovan tak pooblaščeni predstavnik, se sporočijo tudi njegovi kontaktni podatki ter pričakovani datum prihoda, če namerava pooblaščeni predstavnik potovati v državo, ki je poslala uradno obvestilo.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo države članice, na ozemlju katere je glavna poslovalnica imetnika certifikata za načrt tipa zrakoplova ali pogonske naprave, imenuje pooblaščene predstavnike za državo načrtovanja.

Člen 11

Status preiskovalcev za varnost

1.   Potem ko je organ za preiskave v zvezi z varnostjo imenoval glavnega preiskovalca in ne glede na kakršno koli sodno preiskavo, je glavni preiskovalec pooblaščen za sprejemanje potrebnih ukrepov za izpolnjevanje zahtev preiskave v zvezi z varnostjo.

2.   Ne glede na obveznost zaupnosti v skladu s pravnimi akti Unije ali nacionalnim pravom je glavni preiskovalec zlasti upravičen:

(a)

do takojšnjega neomejenega dostopa do kraja nesreče ali incidenta kot tudi do zrakoplova, njegove vsebine ali njegovih razbitin;

(b)

do zagotovitve takojšnega popisa dokazov in nadzorovano odstranitev razbitin ali sestavnih delov za pregled ali analizo;

(c)

do takojšnega dostopa do zapisovalnikov poletov in nadzora nad njimi, njihovo vsebino in vsemi drugimi zadevnimi zapisi;

(d)

zahtevati celovito obdukcijo teles smrtno ponesrečenih oseb in prispevati k tej obdukciji ter dobiti takojšen dostop do rezultatov takšnih preiskav ali preskusov odvzetih vzorcev;

(e)

zahtevati zdravstvene preglede oseb, vključenih v delovanje zrakoplova, ali zahtevati preskuse vzorcev, ki se vzamejo od teh oseb, in pridobiti takojšnji dostop do rezultatov teh preiskav ali preskusov;

(f)

pozvati in zaslišati priče ter od njih zahtevati, naj zagotovijo informacije ali dokaze, ki so pomembni za preiskavo v zvezi z varnostjo;

(g)

do prostega dostopa do vseh zadevnih informacij ali evidenc lastnika, imetnika certifikata za načrt tipa zrakoplova, organizacije, pristojne za vzdrževanje, organizacije za usposabljanje, operaterja ali proizvajalca zrakoplova, organov, pristojnih za civilno letalstvo, EASA, ter navigacijskih služb ali obratovalcev letališča.

3.   Glavni preiskovalec na svoje strokovnjake in svetovalce kot tudi pooblaščene predstavnike, njihove strokovnjake in svetovalce prenese upravičenja iz odstavka 2, kolikor je potrebno, da se jim omogoči učinkovito sodelovanje v preiskavi v zvezi z varnostjo. Ta upravičenja ne posegajo v pravice preiskovalcev in strokovnjakov, ki jih imenuje organ, ki vodi sodno preiskavo.

4.   Vsaka oseba, ki sodeluje v preiskavi v zvezi z varnostjo, opravlja svoje naloge neodvisno in od nikogar ne zahteva niti ne sprejema navodil, razen od glavnega preiskovalca ali pooblaščenega predstavnika.

Člen 12

Usklajevanje preiskav

1.   Kadar se sproži tudi sodna preiskava, se o tem uradno obvesti glavnega preiskovalca. V takšnem primeru glavni preiskovalec zagotovi sledljivost in ohrani nadzor nad zapisovalniki poletov in vsemi materialnimi dokazi. Sodni organ lahko imenuje uslužbenca tega organa, da pospremi zapisovalnike poletov ali materialne dokaze do kraja obdelave ali izpisa. Kadar preiskovanje ali analiza teh materialnih dokazov lahko povzroči, da se spremenijo, preoblikujejo ali uničijo, je potrebna pridobitev predhodne odobritve sodnih organov, brez poseganja v nacionalno pravo. Kadar v skladu s predhodnimi dogovori iz odstavka 3 takšna odobritev ni pridobljena v razumnem roku, in sicer najpozneje v dveh tednih od zahtevka, lahko glavni preiskovalec vseeno začne preiskavo ali analizo. Kadar sodni organ lahko zaseže vse dokaze, ima glavni preiskovalec takojšen in neomejen dostop do teh dokazov in možnost njihove uporabe.

2.   Kadar se med potekom preiskave v zvezi z varnostjo izve ali posumi, da je med nesrečo ali resnim incidentom prišlo do nezakonitih dejanj, kot je določeno v nacionalen pravu, na primer nacionalni zakonodaji o preiskavi nesreč, glavni preiskovalec o tem nemudoma obvesti pristojne organe. Ob upoštevanju člena 14 se zadevne informacije, zbrane ob preiskavi v zvezi z varnostjo, nemudoma posredujejo tem organom in na njihovo zaprosilo se jim preda tudi zadevno gradivo. Posredovanje teh informacij in gradiva ne posega v pravico organa za preiskave v zvezi z varnostjo, da v dogovoru z organi, katerim bi lahko bil prepuščen nadzor nad krajem nesreče, nadaljuje preiskavo v zvezi z varnostjo.

3.   Države članice zagotovijo, da organi za preiskave v zvezi z varnostjo na eni strani ter drugi organi, ki bodo predvidoma vključeni v dejavnosti, povezane s preiskavo v zvezi z varnostjo, kot so sodni organi, organi za civilno letalstvo, iskalni in reševalni organi, na drugi strani med seboj sodelujejo na podlagi predhodnih dogovorov.

Ti dogovori spoštujejo neodvisnost organa za preiskave v zvezi z varnostjo, ter omogočajo vestno in učinkovito izvajanje tehnične preiskave. Predhodni dogovori med drugim obsegajo naslednja vprašanja:

(a)

dostop do kraja nesreče;

(b)

zavarovanje dokazov in dostop do njih;

(c)

začetno in tekoče poročanje o poteku posameznega postopka;

(d)

izmenjava informacij;

(e)

primerna uporaba varnostnih informacij;

(f)

reševanje sporov.

Države članice o teh dogovorih obvestijo Komisijo, ki jih posreduje v vednost predsedniku omrežja, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 13

Zavarovanje dokazov

1.   Država članica, na ozemlju katere se je zgodila nesreča ali resen incident, je odgovorna za zagotovitev varnega ravnanja z vsemi dokazi ter za sprejetje vseh razumnih ukrepov za zaščito takih dokazov ter za ohranitev varne hrambe zrakoplova, njegovih vsebin in razbitin, in sicer za obdobje, ki je potrebno za namene preiskave v zvezi z varnostjo. Zaščita dokazov vključuje zavarovanje, s fotografiranjem ali na drug način, dokazov, ki bi lahko bili odstranjeni, izbrisani, izgubljeni ali uničeni. Varna hramba vključuje zaščito pred dodatno škodo, dostopom nepooblaščenih oseb, krajo in kvarjenjem.

2.   Do prihoda preiskovalcev za varnost ne sme nobena oseba spreminjati stanja kraja nesreče ali jemati vzorcev z njega, prav tako ne sme kakor koli premikati ali odstranjevati zrakoplova, njegovih vsebin ali razbitin, ali jemati vzorcev z njih, razen če so taki ukrepi potrebni iz varnostnih razlogov ali za zagotovitev pomoči ranjenim osebam ali imajo izrecno dovoljenje organov, ki nadzorujejo kraj nesreče, in po možnosti ob posvetovanju z organom za preiskave v zvezi z varnostjo.

3.   Vse vpletene osebe sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se ohranijo dokumenti, gradivo in posnetki v zvezi z dogodkom, še zlasti pa da se prepreči izbris posnetkov pogovorov in alarmov po letu.

Člen 14

Zaščita občutljivih varnostnih informacij

1.   Naslednji zapisi se dajo na voljo in uporabljajo izključno za namene preiskave v zvezi z varnostjo:

(a)

vse izjave oseb, ki jih je organ za preiskave v zvezi z varnostjo zabeležil v času preiskave v zvezi z varnostjo;

(b)

evidence, ki razkrivajo identiteto oseb, ki so pričale v okviru preiskave v zvezi z varnostjo;

(c)

informacije, ki jih zbere organ za preiskave v zvezi z varnostjo in so posebej občutljive ali zasebne narave, vključno z informacijami o zdravju posameznikov;

(d)

gradivo, ki je nastalo tekom preiskave, kot so zapiski, osnutki, mnenja preiskovalcev, mnenja, izražena ob analizi informacij, vključno z informacijami iz zapisovalnikov poletov;

(e)

informacije in dokazi, ki jih zagotovijo preiskovalci iz drugih držav članic ali tretjih držav v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami, kadar tako zahteva njihov organ za preiskave v zvezi z varnostjo;

(f)

osnutki predhodnih ali končnih poročil ali vmesnih izjav;

(g)

zvočni ali slikovni zapisi iz pilotske kabine in njihovi prepisi ter zvočni zapisi v enotah kontrol letenja, pri čemer se prav tako zagotovi, da se informacije, ki za preiskavo v zvezi z varnostjo niso pomembne, zlasti informacije zasebne narave, ustrezno zaščitijo, brez poseganja v odstavek 3.

2.   Naslednji zapisi se dajo na voljo ali uporabljajo izključno za namene preiskave v zvezi z varnostjo ali za druge namene izboljšanja letalske varnosti:

(a)

vsa komunikacija med osebami, ki so bile vpletene v delovanje zrakoplova;

(b)

pisni ali elektronski zapisi in prepisi zapisov enot kontrole letenja, med drugim tudi poročila in rezultati za notranjo uporabo;

(c)

spremna pisma pri posredovanju varnostnih priporočil od organa za preiskave v zvezi z varnostjo do naslovnika, kadar tako zahteva organ za preiskave v zvezi z varnostjo, ki je izdal priporočilo;

(d)

poročila o dogodkih na podlagi Direktive 2003/42/ES.

Zapisi zapisovalnika poletov so na voljo ali se uporabijo izključno za namene preiskave v zvezi z varnostjo, za namene plovnosti ali vzdrževanja, razen če se takšni zapisi uporabijo anonimno ali se razkrijejo po varnih postopkih.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko pravosodni ali drugi organ, ki je v skladu z nacionalnim pravom pristojen za odločanje o razkritju zapisov, odloči, da koristi razkritja zapisov iz odstavkov 1 in 2 za druge, z zakonom dovoljene namene, prevladajo nad škodljivim domačim in mednarodnim vplivom, ki bi ga tako ravnanje lahko imelo na to ali kako prihodnjo preiskavo o varnosti. Države članice se lahko ob upoštevanju pravnih aktov Unije odločijo za omejitev primerov, v katerih se lahko sprejme takšna odločitev o razkritju.

Posredovanje zapiskov iz odstavkov 1 in 2 drugi državi članici za namene, ki niso povezani s preiskavo v zvezi z varnostjo, v primeru odstavka 2 pa tudi za namene, ki niso povezani z izboljšanjem letalske varnosti, se lahko odobri, če to dopušča nacionalna zakonodaja države članice, ki zapiske posreduje. Obdelava ali razkritje na ta način prejetih zapiskov s strani organov države članice, ki je zapiske prejela, je dovoljeno izključno po predhodnem posvetovanju z državo članico, ki je zapiske posredovala, in mora biti skladno z nacionalno zakonodajo države članice, ki je zapiske prejela.

4.   Razkrijejo se lahko samo podatki, ki so nujno potrebni za namene iz odstavka 3.

Člen 15

Sporočanje informacij

1.   Osebje organa, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, ali katera koli druga oseba, ki je povabljena k sodelovanju v preiskavi ali prispevanju k njej, je dolžna varovati poklicne skrivnosti, vključno z anonimnostjo udeležencev nesreče ali incidenta, na podlagi veljavne zakonodaje.

2.   Brez poseganja v obveznosti iz členov 16 in 17 organ, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, sporoči informacije, ki so po njegovem mnenju pomembne za preprečitev nesreče ali resnega incidenta, osebam, odgovornim za proizvodnjo ali vzdrževanje zrakoplovov ali opreme za zrakoplove, in posameznikom ali pravnim osebam, odgovornim za upravljanje zrakoplovov ali za izobraževanje osebja.

3.   Brez poseganja v obveznosti iz členov 16 in 17, organ, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, in pooblaščen(-i) predstavnik(-i) iz člena 8 EASA in nacionalnim organom za civilno letalstvo sporočijo ustrezna dejstva, pridobljena med preiskavo v zvezi z varnostjo, razen informacij iz člena 14(1) ali informacij, zaradi katerih bi prišlo do navzkrižja interesov. Informacije, ki jih prejmejo EASA in nacionalni organi za civilno letalstvo, se zaščitijo v skladu s členom 14 in veljavnimi pravnimi akti Unije ter nacionalno zakonodajo.

4.   Organ, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, je pooblaščen, da obvešča žrtve in njihove sorodnike ali združenja ali da javno objavi vse informacije o dejanskih izsledkih in poteku preiskave v zvezi z varnostjo ter morebitna predhodna poročila ali sklepe in/ali varnostna priporočila pod pogojem, da to ne ogrozi ciljev preiskave in je v celoti v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

5.   Pred javno objavo informacij iz odstavka 4 organ, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, te informacije posreduje žrtvam in njihovim sorodnikom ali združenjem, na način, ki ne ogroža ciljev preiskave v zvezi z varnostjo.

Člen 16

Poročilo o preiskavi

1.   Vsaka preiskava v zvezi z varnostjo se zaključi s poročilom v obliki, ki je ustrezna glede na vrsto in resnost nesreče ali resnega incidenta. V poročilu se navede, da je edini cilj preiskav v zvezi z varnostjo preprečevanje nesreč in incidentov v prihodnosti in ne ugotavljanje krivde ali odgovornosti. Poročilo po potrebi vsebuje varnostna priporočila.

2.   V poročilu je zagotovljena anonimnost vsakega posameznika, udeleženega v nesreči ali resnem incidentu.

3.   Če so v okviru preiskave v zvezi z varnostjo poročila pripravljena še preden je preiskava končana, lahko organ za preiskave v zvezi z varnostjo pred njihovo objavo zbere pripombe zadevnih organov, tudi EASA, in s pomočjo teh organov tudi pripombe zadevnega imetnika certifikata za načrt, proizvajalca in operaterja. Ti organi so glede vsebine posvetovanja dolžni varovati poklicne skrivnosti.

4.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo zbere pred objavo končnega poročila pripombe zadevnih organov, tudi EASA, in s pomočjo teh organov tudi pripombe zadevnega imetnika certifikata za načrt, proizvajalca in operaterja, ki so glede vsebine posvetovanja dolžni varovati poklicne skrivnosti. Pri zbiranju takih pripomb organ za preiskave v zvezi z varnostjo upošteva mednarodne standarde in priporočene prakse.

5.   Informacije iz člena 14 se vključijo v poročilo le, če so pomembne za analizo nesreče ali resnega incidenta. Informacije ali deli informacij, ki niso pomembni za analizo, se ne razkrijejo.

6.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času in, če je možno, najpozneje v 12 mesecih od datuma nesreče ali resnega incidenta.

7.   Če končnega poročila ni mogoče objaviti v 12 mesecih, izda organ za preiskave v zvezi z varnostjo vmesno izjavo najmanj ob vsaki obletnici nesreče ali resnega incidenta, v kateri predstavi napredek preiskave in vsa morebitna vprašanja v zvezi z varnostjo.

8.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo čimprej pošlje izvod končnih poročil in varnostnih priporočil:

(a)

organom za preiskave v zvezi z varnostjo in organom za civilno letalstvo zadevnih držav ter ICAO, v skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami;

(b)

naslovnikom varnostnih priporočil iz poročila;

(c)

Komisiji in EASA, razen kadar je poročilo javno dostopno po elektronski poti; v tem primeru organ za preiskave v zvezi z varnostjo zgolj posreduje ustrezno uradno obvestilo.

Člen 17

Varnostna priporočila

1.   Med preiskavo v zvezi z varnostjo organ za preiskave v zvezi z varnostjo ustreznim organom, tudi tistim v drugih državah članicah ali tretjih državah, po ustreznem posvetovanju z zadevnimi stranmi, v datiranem dopisu priporoči kateri koli preventivni ukrep, za katerega meni, da se mora čimprej sprejeti za okrepitev varnosti v letalstvu.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo lahko tudi izda varnostna priporočila na podlagi študij ali analiz različnih preiskav ali drugih dejavnosti, izvedenih v skladu s členom 4(4).

3.   Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne predstavlja domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo, resni incident ali incident.

Člen 18

Nadaljnje spremljanje varnostnih priporočil in podatkovnih baz varnostnih priporočil

1.   Naslovnik varnostnega priporočila potrdi prejem dopisa in v 90 dneh od prejema tega dopisa obvesti organ za preiskave v zvezi z varnostjo, ki je izdal priporočilo, o sprejetih ali načrtovanih ukrepih in, kadar je to primerno, o potrebnem času za njihovo izvedbo, kakor tudi o razlogih, če ukrepi niso bili sprejeti.

2.   Organ za preiskave v zvezi z varnostjo v 60 dneh od prejema odgovora obvesti naslovnika, ali je odgovor ustrezen ali ne in poda obrazložitev, kadar se ne strinja z odločitvijo, da se ukrepi ne sprejmejo.

3.   Vsak organ za preiskave v zvezi z varnostjo uvede postopke za dokumentiranje odgovorov na varnostna priporočila, ki jih je izdal.

4.   Vsak subjekt, ki prejme varnostno priporočilo, vključno z organi, ki so odgovorni za varnost civilnega letalstva na ravni držav članic in Unije, izvaja postopke za spremljanje napredka pri ukrepih, ki so bili uvedeni kot odziv na izdana varnostna priporočila.

5.   Organi za preiskave v zvezi z varnostjo v osrednji zbirki, ustanovljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1321/2007 z dne 12. novembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za vključitev informacij o dogodkih v civilnem letalstvu, izmenjanih v skladu z Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, v centralno podatkovno bazo (7), dokumentirajo vsa varnostna priporočila, izdana v skladu s členom 17(1) in (2) in odgovore nanje. Na podoben način organi za preiskave v zvezi z varnostjo v osrednji zbirki dokumentirajo vsa varnostna priporočila, ki jih prejmejo od tretjih držav.

Člen 19

Poročanje o dogodkih

1.   EASA in pristojni organi držav članic redno sodelujejo pri izmenjavi in analizi informacij, ki spadajo v okvir Direktive 2003/42/ES. To vključuje spletni dostop vnaprej določenih oseb do informacij v osrednji zbirki, ustanovljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 1321/2007, tudi do neposrednih informacij o identiteti zrakoplova, ki je predmet poročila o dogodku, kot so serijska ali registracijska številka, kjer so te na voljo. Tak dostop ne vključuje neposrednih informacij o identiteti upravljavca, ki je predmet poročila o dogodku.

2.   EASA in pristojni organi držav članic iz odstavka 1 v skladu z veljavno zakonodajo zagotovijo zaupnost takih informacij in omejijo njihovo rabo v okviru, ki je strogo nujen za izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo. Te informacije se bodo zato uporabile zgolj za analizo trendov na področju varnosti, ki so lahko podlaga za anonimna varnostna priporočila ali navodila za plovnost, ne pa za ugotavljanje krivde ali odgovornosti.

Člen 20

Podatki o osebah in nevarnem blagu na krovu

1.   Letalski prevozniki Unije, ki pristajajo na letališčih na ozemljih držav članic, za katera se uporabljata Pogodbi ali vzletajo z njih, ter letalski prevozniki tretjih držav, ki vzletajo z navedenih letališč, izvajajo postopke, ki omogočajo pripravo:

(a)

preverjenega seznama vseh oseb na zrakoplovu na podlagi najboljših razpoložljivih informacij kakor hitro je mogoče in najpozneje v dveh urah po uradnem obvestilu, da se je zrakoplovu zgodila nesreča; in

(b)

seznama nevarnega blaga na zrakoplovu takoj po uradnem obvestilu, da se je zrakoplovu zgodila nesreča.

2.   Seznami iz odstavka 1 se dajo na voljo organu, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo in organu, ki ga vsaka država članica določi, da se poveže s sorodniki oseb v zrakoplovu ter, kadar je potrebno, zdravstvenim službam, ki bi lahko potrebovale informacije za pomoč žrtvam.

3.   Da bi lahko sorodniki potnikov bili hitro obveščeni o prisotnosti njihovih sorodnikov na krovu letala, ki je bilo vključeno v nesrečo, letalske družbe omogočijo potnikom, da navedejo ime, priimek in naslov kontaktne osebe v primeru nesreče. Te informacije lahko letalske družbe uporabijo samo v primeru nesreče in se ne smejo posredovati tretjim strankam ali tržiti.

4.   Ime osebe na zrakoplovu se ne sme javno objaviti, preden zadevni organi ne obvestijo sorodnikov te osebe. V skladu z nacionalnim pravom in pravnimi akti Unije je seznam iz odstavka 1(a) zaupen in ime vsake osebe s tega seznama se lahko objavi le, če sorodniki teh oseb temu niso ugovarjali.

Člen 21

Pomoč žrtvam letalskih nesreč in njihovim sorodnikom

1.   Da se zagotovi bolj celovit in usklajen odziv na nesreče na ravni EU, vsaka država članica na nacionalni ravni pripravi načrt nujnih ukrepov v primeru nesreče v civilnem letalstvu. Tak načrt nujnih ukrepov vključuje tudi pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo vse letalske družbe, registrirane na njihovem ozemlju, načrt za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom. Ti načrti morajo upoštevati zlasti psihološko podporo žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom ter omogočiti letalski družbi, da se spopade z večjo nesrečo. Države članice revidirajo načrte za pomoč letalskih prevoznikov, registriranih na njihovem ozemlju. Države članice spodbujajo tudi letalske družbe iz tretjih držav, ki delujejo v Uniji, da podobno sprejmejo načrte za pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom.

3.   Ko se zgodi nesreča, država članica, ki je pristojna za preiskavo, država članica, v kateri je registrirana letalska družba, katere zrakoplov je bil vključen v nesrečo, ali država članica, ki je imela na zrakoplovu, vključenem v nesrečo, veliko svojih državljanov, imenuje kontaktno osebo za obveščanje žrtev in njihovih sorodnikov.

4.   Država članica ali tretja država, ki ima zaradi smrtnih žrtev ali resnih poškodb svojih državljanov poseben interes pri nesreči, ki se je zgodila na ozemlju držav članic, za katero se uporabljata Pogodbi, lahko imenuje strokovnjaka, ki ima pravico:

(a)

obiskati prizorišče nesreče;

(b)

dostopa do dejanskih informacij, za katere organ, ki vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, da soglasje k javnemu razkritju, in do informacij o poteku preiskave;

(c)

prejeti izvod končnega poročila.

5.   Strokovnjak, imenovan na podlagi odstavka 4, lahko v skladu z veljavno zakonodajo pomaga pri identifikaciji žrtev in se udeležuje srečanj preživelih državljanov svoje države.

6.   V skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (8) morajo tudi letalski prevozniki iz tretjih držav izpolnjevati obveznosti zavarovanja, ki so določene v navedeni uredbi.

Člen 22

Dostop do dokumentov in varstvo osebnih podatkov

1.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (9).

2.   Ta uredba se uporablja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11).

Člen 23

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 24

Spremembe uredbe

Ta uredba se pregleda najpozneje do 3. decembra 2014. Kadar Komisija meni, da bi bilo treba to uredbo spremeniti, od omrežja zahteva, naj poda predhodno mnenje, ki se posreduje tudi Evropskemu parlamentu, Svetu, državam članicam in EASA.

Člen 25

Razveljavitev

Direktiva 94/56/ES se razveljavi.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  Mnenje z dne 27. maja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 132, 21.5.2010, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. oktobra 2010.

(4)  UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(5)  UL L 319, 12.12.1994, str. 14.

(6)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(7)  UL L 294, 13.11.2007, str. 3.

(8)  UL L 138, 30.4.2004, str. 1.

(9)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(10)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(11)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


PRILOGA

Seznam primerov resnih incidentov

Našteti incidenti so tipični primeri incidentov, ki lahko z veliko verjetnostjo predstavljajo resne incidente. Seznam ni izčrpen in se uporablja le kot vodilo pri opredelitvi „resnega incidenta“:

skorajšnje trčenje, pri katerem je bilo potrebno izogibanje ali bi bilo izogibanje primerno za preprečitev trčenja ali nevarnega položaja,

kontroliran let, v katerem se je bilo komaj mogoče izogniti stiku s tlemi,

prekinjeni vzleti na zaprti ali zasedeni vzletno-pristajalni stezi, vozni stezi, razen helikopterjem dovoljenih dejanj, ali vzletno-pristajalni stezi, ki ni dodeljena,

vzleti na zaprti ali zasedeni vzletno-pristajalni stezi in vozni stezi, razen helikopterjem dovoljenih dejanj, ali na vzletno-pristajalni stezi, ki ni dodeljena,

pristanki ali poskusi pristanka na zaprti ali zasedeni vzletno-pristajalni stezi, in vozni stezi, razen helikopterjem dovoljenih dejanj, ali na vzletno-pristajalni stezi, ki ni dodeljena,

večje okvare, ki onemogočajo doseg predvidene zmogljivosti med vzletom ali začetnim vzpenjanjem,

požar in dim v potniški kabini ali prostoru za tovor ali požar na motorju, tudi če se taki požari pogasijo z gasilnimi sredstvi,

okoliščine, v katerih mora letalska posadka nujno uporabiti kisik,

napaka v strukturi zrakoplova ali okvara motorja, vključno z okvarami turbinskega motorja, ki niso zajezene in niso uvrščene med nesreče,

večkratne motnje v delovanju enega ali več sistemov zrakoplova, ki vplivajo na delovanje zrakoplova,

onesposobitev letalske posadke med letom,

stanje goriva, v katerem mora pilot razglasiti stanje v sili,

okvare na vzletno-pristajalni stezi z resnostjo okvare A po priročniku okvar na vzletno-pristajalni stezi (dokument ICAO št. 9870),

incidenti pri vzletanju ali pristajanju. Incidenti, kot so pristanek pred pragom vzletno-pristajalne steze, pristanek, pri katerem se zrakoplov ne more ustaviti do konca vzletno-pristajalne steze ali pristanek, pri katerem zrakoplov zapelje bočno z vzletno-pristajalne steze,

sistemske napake, vremenski pojavi, delovanje zrakoplova zunaj dovoljenega območja ali drugi dogodki, ki bi lahko povzročili težave pri nadzorovanju zrakoplova,

okvara več kot enega sistema v redundantnem sistemu, ki je obvezen za vodenje in navigacijo leta.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/51


SKLEP SVETA

z dne 27. septembra 2010

o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Skupnem svetu CARIFORUM-EU, ustanovljenem s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, o spremembi Priloge IV k Sporazumu zaradi vključitve obveznosti Zveze Bahami

(2010/669/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 15. oktobra 2008 in se začasno uporablja od 29. decembra 2008.

(2)

Člen 63 Sporazuma določa, da naj bi bila pogajanja o seznamu obveznosti na področju storitev in naložb za Zvezo Bahami končana najkasneje šest mesecev po podpisu Sporazuma.

(3)

Ta pogajanja so se uspešno zaključila 25. januarja 2010.

(4)

Rezultati teh pogajanj bi morali biti navedeni v Sklepu Skupnega sveta CARIFORUM-EU, ustanovljenega s Sporazumom.

(5)

Unija bi zato morala zavzeti stališče v Skupnem svetu CARIFORUM-EU, kot je določeno v osnutku sklepa, priloženega temu sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Evropska unija bo v Skupnem svetu CARIFORUM-EU, ustanovljenem s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, o spremembi Priloge IV k Sporazumu zavzela stališče, ki temelji na osnutku sklepa Skupnega sveta CARIFORUM-EU, priloženega temu sklepu. Vendar se lahko formalne spremembe navedenega osnutka sklepa, ki ne vplivajo na njegovo vsebino, dogovorijo, ne da bi bilo treba spremeniti ta sklep.

V Bruslju, 27. septembra 2010

Za Svet

Predsednik

K. PEETERS


(1)  UL L 289, 30.10.2008, str. 3.


PRILOGA

OSNUTEK

SKLEP št. …/2010 SKUPNEGA SVETA CARIFORUM-EU

z dne

o spremembi Priloge IV k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani zaradi vključitve obveznosti Zveze Bahami

SKUPNI SVET CARIFOFORUM-EU JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), podpisanega 15. oktobra 2008 v Bridgetownu, Barbados, ter zlasti člena 229(1) in drugega stavka člena 229(4) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum je bil podpisan 15. oktobra 2008 in se začasno uporablja od 29. decembra 2008.

(2)

Člen 63 Sporazuma določa, da naj bi bila pogajanja o seznamu obveznosti na področju storitev in naložb za Zvezo Bahami končana najkasneje šest mesecev po podpisu Sporazuma.

(3)

Ta pogajanja so se uspešno zaključila 25. januarja 2010 in dogovorjeno je bilo, da bi bilo treba seznam obveznosti za Bahame v Sporazum vključiti s Sklepom Skupnega sveta CARIFORUM-EU.

(4)

Zato je primerno spremeniti Prilogo IV E in Prilogo IV F k Sporazumu, da se vključijo obveznosti na področju storitev in naložb za Zvezo Bahami, črta izključitev Bahamov iz točke 3 Priloge IV E in iz točke 6 Priloge IV F ter zagotovi začasna uporaba navedenih sprememb do začetka veljavnosti Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Priloga IV k Sporazumu se spremeni:

(a)

Priloga IV E se spremeni:

(i)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Ta seznam vključuje vse države CARIFORUM, razen Haitija, če ni navedeno drugače. Ob upoštevanju pridržkov, omejitev ali izključitev, ki se uporabljajo za vse sektorje, so podsektorji A, B, C in D, ki niso navedeni, odprti za vse države podpisnice CARIFORUM brez omejitev glede dostopa na trg ali nacionalne obravnave. Države CARIFORUM, ki niso navedene v podsektorjih iz tega seznama, so ob upoštevanju pridržkov, omejitev ali izključitev, ki se drugače uporabljajo za vse sektorje, odprte brez omejitev glede dostopa na trg ali nacionalne obravnave v teh podsektorjih. Vsi pridržki, omejitve ali izključitve iz te priloge, ki se uporabljajo za države CARIFORUM in so označene s ‚CAF‘, se ne uporabljajo za Bahame.“;

(ii)

po seznamu se doda Dodatek k Prilogi IV E - Bahami, kakor je določen v Prilogi I k temu sklepu.

(b)

Priloga IV F se spremeni:

(i)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.

Ta seznam vključuje vse države CARIFORUM, razen Haitija, če ni navedeno drugače.“;

(ii)

po seznamu se doda Dodatek k Prilogi IV F – Bahami, kakor je določen v Prilogi II k temu sklepu.

2.   Vse ostale določbe iz točk 1 do 9 Priloge IV E in iz točk 1 do 11 Priloge IV F se uporabljajo na Bahamih.

Člen 2

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Od začetka veljavnosti tega sklepa do začetka veljavnosti Sporazuma se spremembe Priloge IV E in Priloge IV F začasno uporabljajo.

Po pisnem postopku v skladu s členom 11(3) Priloge I k Sklepu št. 1/2010 z dne 17. maja 2010 Skupnega sveta CARIFORUMA-EU

PRILOGA I

„Dodatek k Prilogi IV E - Bahami

Sektor ali podsektor

Opredelitev pridržkov, omejitev ali izključitev

VSI SEKTORJI

Devizni nadzor

1.

Rezidenti morajo v skladu z zakonom o deviznem nadzoru in finančnimi predpisi pridobiti odobritev centralne banke za poslovanje z deviznimi računi ali računi v bahamskih dolarjih in pridobivanje sredstev v tuji valuti. Nerezidenti imajo pravico, da poslujejo z deviznimi računi.

2.

Rezidenčnim pravnim osebam se lahko odobri poslovanje z deviznimi računi, da pokrijejo stroške, ki so nastali neposredno v tuji valuti. Nerezidenčnim pravnim osebam in tujim državljanom se lahko odobri poslovanje z računi v bahamskih dolarjih, da pokrijejo nastale stroške v bahamskih dolarjih.

3.

Vse vloge za navedene odobritve deviznega nadzora morajo izpolnjevati zahteve bahamske nacionalne investicijske politike v zvezi s sektorji in dejavnostmi, za katere so dovoljene tuje naložbe.

4.

Za namene deviznega nadzora ‚rezident‘ pomeni državljana Bahamov ali pravno osebo z licenco, v tuji ali domači lasti, ki ima dovoljenje, da opravlja transakcije z drugimi rezidenti. Nerezident je tuji državljan ali pravna oseba, ki ne sme poslovati z rezidenti, ne glede na njegovo fizično prisotnost na Bahamih.

Zemljiška posestva

Tuje osebe in pravne osebe, ki želijo kupiti nepremičnine za komercialne namene, morajo od Odbora za naložbe pridobiti dovoljenje. Tuje osebe ali pravne osebe, ki nameravajo kupiti več kot dva ara zemljišča, ki se stikata, za kateri koli namen, morajo od Odbora za naložbe pridobiti dovoljenje.

Naložbe

Bahami prepovedujejo preučevanje, izkoriščanje in obdelavo radioaktivnih materialov, recikliranje jedrskega goriva, pridobivanje jedrske energije, prevoz in shranjevanje jedrskih odpadkov, uporabo in obdelovanje jedrskega goriva ter nadzorovanje njegove uporabe za druge namene, kakor tudi proizvodnjo težke vode.

Naložbe tujcev z minimalnim kapitalom v višini 250 000 USD je v skladu z nacionalno investicijsko politiko odobril Nacionalni svet za gospodarstvo (NEC, National Economic Council) na podlagi gospodarskih potreb, izračunanih s testom koristi. Glavna merila v skladu z nacionalno investicijsko politiko zajemajo ustvarjanje delovnih mest, razvoj usposobljenosti, regionalni razvoj, lokalne potrebe in okoljske vplive. Skupna vlaganja bahamskih in tujih investitorjev mora v skladu z nacionalno investicijsko politiki odobriti NEC na podlagi gospodarskih potreb, izračunanih s testom koristi, kakor je navedeno zgoraj.

A.   

KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO

Kmetijstvo in lov

(ISIC rev 3.1: 01)

Jih ni.

Gozdarstvo in drvarstvo

(ISIC rev 3.1: 02)

Jih ni.

B.

RIBOLOV

(ISIC rev 3.1: 05)

Vsa plovila, ki se uporabljajo za ribištvo v izključni ekonomski coni, morajo biti v izključni lasti bahamskih fizičnih ali pravnih oseb, kakor je navedeno v Zakonu o ribiških virih (Fisheries Resource (Jurisdiction and Conservation) Act).

C.

RUDARSTVO IN KAMNOSEŠTVO

Nekatere dejavnosti rudarstva v majhnem obsegu so lahko rezervirane za bahamske državljane.

Bahami si pridržujejo pravico, da odobrijo dovoljenje za zasebno ali javno preučevanje, rudarjenje, obdelavo, uvoz in izvoz mineralov.

Bahami si pridržujejo pravico do iskanja in raziskovanja v izključni ekonomski coni, na kontinentalni plošči in morskem dnu.

Pridobivanje premoga in lignita, pridobivanje šote

(ISIC rev 3.1: 10)

Jih ni.

Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina

(ISIC rev 3.1: 11)

Jih ni.

Kopanje kovinskih rud

(ISIC rev 3.1: 13)

Jih ni.

Ostalo rudarstvo in pridobivanje naravnih kamnin

(ISIC rev 3.1: 14)

Jih ni.

D.   

PROIZVODNJA

Proizvodnja prehrambenih izdelkov in pijače

(ISIC rev 3.1: 15)

Jih ni.

Proizvodnja lesa in izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva; proizvodnja izdelkov iz slame in pletarskih materialov

(ISIC rev 3.1: 20)

Bahami si pridržujejo pravico, da v tem sektorju sprejmejo ali ohranijo omejitve v zvezi z naložbami majhnega obsega.

Proizvodnja naftnih derivatov

(ISIC rev 3.1: 232)

Jih ni.

Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, razen eksploziv

(ISIC Rev. 3.1: 24, razen proizvodnje eksploziva

Jih ni.

Proizvodnja strojev in opreme

(ISIC rev 3.1:29)

Bahami si pridržujejo pravico, da sprejmejo ali ohranijo ukrepe v zvezi z naložbami v proizvodnjo orožja in streliva.

Proizvodnja pohištva; proizvodna dejavnost, ki drugje ni omenjena

(ISIC rev 3.1: 36)

Bahami si pridržujejo pravico, da na tem seznamu sprejmejo ali ohranijo omejitve v zvezi z naložbami majhnega obsega.

E.   

PROIZVODNJA; PRENOS IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE, PLINA, PARE IN TOPLE VODE ZA LASTNE POTREBE

Proizvodnja električne energije; prenos in distribucija električne energije za lastne potrebe

(del ISIC rev 3.1: 4010) (1)

Brez obvez.

Proizvodnja plina; distribucija plinastih goriv preko omrežij za lastne potrebe

(del ISIC rev 3.1: 4020) (2)

Brez obvez.

Proizvodnja pare in tople vode; distribucija pare in tople vode za lastne potrebe

(del ISIC rev 3.1: 4030) (3)

Brez obvez.

PRILOGA II

„Dodatek IV F - Bahami

Sektor ali podsektor

Omejitve dostopa na trg

Omejitve nacionalne obravnave

A.   HORIZONTALNE OBVEZNOSTI

 

Vsi načini: devizni nadzor

1.

Rezidenti morajo v skladu z zakonom o deviznem nadzoru in finančnimi predpisi pridobiti odobritev centralne banke za poslovanje z deviznimi računi ali računi v bahamskih dolarjih in pridobivanje sredstev v tuji valuti. Nerezidenti imajo pravico, da poslujejo z deviznimi računi.

2.

Rezidenčnim pravnim osebam se lahko odobri poslovanje z deviznimi računi, da pokrijejo stroške, ki so nastali neposredno v tuji valuti. Nerezidenčnim pravnim osebam in tujim državljanom se lahko odobri poslovanje z računi v bahamskih dolarjih, da pokrijejo nastale stroške v bahamskih dolarjih.

3.

Vse vloge za navedene odobritve deviznega nadzora morajo izpolnjevati zahteve bahamske nacionalne investicijske politike v zvezi s sektorji in dejavnostmi, za katere so dovoljene tuje naložbe.

4.

Za namene deviznega nadzora ‚rezident‘ pomeni državljana Bahamov ali pravno osebo z licenco, v tuji ali domači lasti, ki ima dovoljenje, da opravlja transakcije z drugimi rezidenti. Nerezident je tuji državljan ali pravna oseba, ki ne sme poslovati z rezidenti, ne glede na njegovo fizično prisotnost na Bahamih.

Vsi načini: subvencije, finančne pobude, šolnine, dotacije in druge oblike domače finančne pomoči so lahko omejene na bahamske državljane ali podjetja v lasti bahamskih državljanov.

Način 3: Naložbe tujcev v vrednosti, večji od 250 000 USD, v skladu z nacionalno investicijsko politiko odobri Nacionalni svet za gospodarstvo (NEC, National Economic Council) na podlagi gospodarskih potreb, izračunanih s testom koristi. Glavna merila v skladu z nacionalno investicijsko politiko zajemajo ustvarjanje delovnih mest, razvoj usposobljenosti, regionalni razvoj, lokalne potrebe in okoljske vplive. Skupna vlaganja bahamskih in tujih investitorjev mora v skladu z nacionalno investicijsko politiko odobriti NEC na podlagi gospodarskih potreb, izračunanih s testom koristi, kakor je navedeno zgoraj.

Način 3: Bahamski državljani in družbe, v izključni lasti bahamskih državljanov, so izvzeti iz plačevanja davkov na nepremične za nepremičnine na otokih Family Islands.

Način 3: Tuje osebe in pravne osebe, ki želijo kupiti nepremičnino za komercialne namene, morajo od Odbora za naložbe pridobiti dovoljenje. Tuje osebe ali pravne osebe, ki nameravajo kupiti več kot pet arov zemljišča, ki se stikajo, za kateri koli namen, morajo od Odbora za naložbe pridobiti dovoljenje.

Način 3: Ponudniki storitev, ki so za izvedbo storitve na trgu prisotni le enkrat in potem ne več, morajo plačati licenčnino v višini 1 % pogodbene vrednosti ob začetku pogodbe.

Način 4: Brez obvez, razen za ključno osebje (poslovne obiskovalce, vodje in strokovnjake ter diplomirane pripravnike), ki ni na voljo na mestu samem. V skladu z Zakonom o priseljevanju in predpisi o priseljevanju morajo tuji državljani, ki se nameravajo zaposliti, pred vstopom na Bahame pridobiti delovno dovoljenje. Pri določanju, ali se takšnim tujim delavcem dovoli vstop, se uporablja preskus trga delovne sile.

 

B.   OBVEZNOSTI PO SEKTORJIH

1.   POSLOVNE STORITVE

A.   

STROKOVNE STORITVE

(a)   

Pravne storitve

Storitve pravnih dokumentov in potrjevanja (CPC 86130)

 

1)

Omejitev ni, razen, da za pravne storitve v notranjem pravu velja pogoj državljanstva.

1)

Jih ni.

2)

Omejitev ni, razen, da so pravne storitve v notranjem pravu povezane s statusom državljanstva.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Svetovanje o domačem pravu ponudnika storitev (CPC 86119)

 

1)

Omejitev ni, razen, da za pravne storitve v notranjem pravu velja pogoj državljanstva.

1)

Jih ni.

2)

Omejitev ni, razen, da za pravne storitve v notranjem pravu velja pogoj državljanstva.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(b)   

Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve

Računovodske in revizijske storitve (CPC 8621)

 

1)

Brez obvez.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Brez obvez.

3)

Omejitev ni, razen, da morajo bahamski računovodje z licenco opravljati računovodske in revizorske storitve za bahamske pravne osebe.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(c)   

Obdavčevanje (CPC 863)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Omejitev ni, razen, da morajo bahamski računovodje z licenco opravljati računovodske in revizorske storitve za bahamske pravne osebe.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(d)   

Arhitekturne storitve (CPC 8671)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(e)   

Inženirske storitve (CPC 86724, 86725)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(f)   

Storitve integriranega inženiringa (CPC 8673)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(g)   

Storitve urbanističnega načrtovanja in storitve krajinske arhitekture

Storitve krajinske arhitekture (CPC 86742)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(h)   

Zdravstvene in zobozdravstvene storitve (CPC 9312)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Nevrokirurgija

 

1)

Brez obvez.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Epidemiološke storitve (CPC 931**)

 

1)

Brez obvez.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Storitve računalniške tomografije (CPC 931**)

 

1)

Brez obvez.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(i)   

Veterinarske storitve (CPC 932)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(j)   

Storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in reševalnega osebja (CPC 93191)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

B.   

RAČUNALNIŠKE IN SORODNE STORITVE

(a)   

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na instalacijo računalniške strojne opreme (CPC 841)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obveze za storitve, ki se nanašajo na namestitev domače računalniške strojne opreme.

Za komercialna podjetja omejitev ni.

3)

Brez obveze za storitve, ki se nanašajo na namestitev domače računalniške strojne opreme.

Za komercialna podjetja omejitev ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(b)   

Storitve uporabe programske opreme (CPC 842)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obveze za storitve, ki se nanašajo na namestitev domače računalniške programske opreme.

Skupna vlaganja z bahamskimi podjetji se dovolijo za namestitev računalniške programske opreme v poslovnih objektih. Po letu 2013 omejitev ne bo.

3)

Brez obveze za storitve, ki se nanašajo na namestitev domače računalniške programske opreme.

4)

Jih ni.

4)

Jih ni.

(c)   

Storitve obdelave podatkov (CPC 843)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(d)   

Storitve v zvezi s podatkovnimi bazami (CPC 844)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(e)   

Drugo (CPC 849)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obveze za opremo domače pisarne.

Za komercialno opremo, ki je predmet preverjanja gospodarskih potreb na podlagi vrste storitve.

3)

Brez obveze za opremo domače pisarne.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

C.   

RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE STORITVE

(a)   

Raziskovanje in razvoj na področju naravoslovja in tehnologije (CPC 851)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(b)   

Raziskovanje in razvoj v družboslovnih in humanističnih vedah (CPC 852)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(c)   

Interdisciplinarno raziskovanje in razvoj (CPC 853)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

E.   

STORITVE IZPOSOJANJA/LIZINGA BREZ IZVAJALCEV

(b)   

V zvezi z letali (CPC 83104)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(c)   

V zvezi z drugo prevozno opremo (CPC 83102)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(d)   

V zvezi z drugimi stroji in opremo (CPC 83106, 83107, 83108, 83109)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

F.   

DRUGE POSLOVNE STORITVE

(a)   

Oglaševanje (CPC 871)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(b)   

Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(c)   

Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(d)   

Storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(e)   

Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(f)   

Storitve, povezane s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(g)   

Storitve, povezane z ribolovom (CPC 882)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(h)   

Storitve, povezane z rudarstvom (CPC 883, 5115)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez.

4)

Brez obvez.

(i)   

Storitve, povezane s proizvodnjo

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(k)   

Storitve namestitve in zagotovitve osebja (CPC 872)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(l)   

Poizvedovalne in varnostne storitve (CPC 873)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(m)   

Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 86753)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(n)   

Vzdrževanje in popravila opreme

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez, razen za skupna vlaganja.

3)

Brez obvez, razen za skupna vlaganja.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(o)   

Storitve čiščenja zgradb (CPC 874)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(p)   

Fotografske storitve (CPC 87501–87507)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(q)   

Storitve pakiranja (CPC 876)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(r)   

Objava in tiskanje za honorar ali na podlagi pogodbe (CPC 88442)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(s)   

Kongresne storitve (CPC 87909**)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(t)   

Druge poslovne storitve (CPC 87905)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

2.   KOMUNIKACIJSKE STORITVE

B.   

KURIRSKE STORITVE (CPC 7512)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

4)

Jih ni.

C.   

TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE (javna in zasebna uporaba)

(a)

Storitve govorne telefonije (CPC 7521)

(b)

Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih (del CPC 7523)

(c)

Vodovno komutirane podatkovne storitve (del CPC 7523)

(d)

Storitve teleksa (CPC 7523**)

(e)

Telegrafske storitve (CPC 7522)

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez. Po letu 2013 omejitev ne bo.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez. Po letu 2013 omejitev ne bo.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(f)

Faksimilne storitve (CPC 7521, 7529)

(g)

Storitve zasebnih zakupljenih vodov (CPC 7522, 7523)

(h)

Elektronska pošta (CPC 7523)

(i)

Glasovna pošta (CPC 7523)

(j)

Pridobivanje spletnih informacij in podatkovnih baz (CPC 7523)

(k)

Elektronska izmenjava podatkov (EDI) (CPC 7523)

(l)

Faksimilne storitve z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči

(m)

Pretvorba kod in protokolov

(n)

Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (CPC 843)

 

 

(o)

Drugo:

 

Internet in dostop do interneta (razen glasovni) (CPC 75260)

 

Osebne komunikacijske storitve (razen mobilnih podatkovnih storitev, storitev osebnega klica in snopovnih radijskih sistemov)

 

Storitve prodaje, izposoje, vzdrževanja, povezovanja, popravila in svetovanja v zvezi s telekomunikacijsko opremo (CPC 75410, 75450)

 

Storitve snopovnega radijskega sistema

 

Storitve osebnega klica (CPC 75291)

 

Storitve telekonferenc (CPC 75292)

 

Mednarodne storitve prenosa govora, podatkov in videa, dobavljene podjetjem, ki so udeležena v obdelavi informacij v prostih conah

 

Storitve prenosa videa (satelitske) (CPC 75241**)

 

Storitve povezovanja in medomrežnega povezovanja (CPC 7543 in 7525)

 

 

3.   GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

A.   

SPLOŠNA GRADBENA DELA ZA STAVBE

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez, razen za posebno gradnjo.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

B.   

SPLOŠNA GRADBENA DELA ZA NIZKE GRADNJE (CPC 5131, 5132, 5133, 51340, 51350, 51360, 51371, 51372, 51390)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez, razen za posebna gradbena dela.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

C.   

SESTAVLJANJE IN POSTAVLJANJE (CPC 514, 516)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

D.   

ZAKLJUČNA GRADBENA DELA (CPC 517)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

E.   

DRUGO (CPC 511, 515, 518)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4.   DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.   

POSREDNIŠKE STORITVE (CPC 621)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti. Za ponudnike pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov se zahteva licenca.

B.   

STORITVE TRGOVINE NA DEBELO (CPC 622)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

C.   

STORITVE TRGOVINE NA DROBNO (CPC 631, 632, 6111, 6113)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Prodaja, vzdrževanje in popravila motornih koles in motornih sani; prodaja njihovih delov in pribora (CPC 612) (razen vzdrževanja in popravil motornih koles CPC 61220)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Trgovina na drobno z motornim gorivom (CPC 61300)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

D.   

FRANŠIZING (CPC 8929)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

5.   IZOBRAŽEVALNE STORITVE

(a)   

Storitve osnovnošolskega izobraževanja (CPC 921)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(b)   

Storitve srednješolskega izobraževanja (CPC 922)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Brez obvez.

3)

Brez obvez.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(c)   

Storitve višje- in visokošolskega izobraževanja (CPC 923)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(d)   

Storitve izobraževanja odraslih (CPC 924)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

(e)   

Druge izobraževalne storitve (CPC 929)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

6.   OKOLJSKE STORITVE

A.   

STORITVE V ZVEZI Z ODPLAKAMI (CPC 9401)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Ravnanje z odpadki in z odpadno vodo (CPC 9401**)

 

1)

Brez obvez.

1)

Brez obvez.

2)

Jih ni.

2)

Brez obvez.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

B.   

STORITVE ODSTRANJEVANJA ODPADKOV (CPC 9402)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.

3)

Jih ni.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

4)

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obveznosti.

Storitve zbiranja nenevarnih odpadkov (CPC 9402**)

 

1)

Jih ni.

1)

Jih ni.

2)

Jih ni.

2)

Jih ni.

3)

Jih ni.