ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.293.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 293 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 53 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1013/2010
z dne 10. novembra 2010
o pravilih za izvajanje politike flote Unije, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002
(kodificirano besedilo)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 11(7), prvega pododstavka člena 12(1), člena 12(2), člena 13(2) in člena 14(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1438/2003 z dne 12. avgusta 2003 o pravilih za izvajanje politike flote Skupnosti, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati. |
(2) |
Treba je natančno spremljati prilagoditev ribolovne zmogljivosti ribiške flote Unije, da bi jo uskladili z razpoložljivimi viri. Za ta namen določa poglavje III Uredbe (ES) št. 2371/2002 številne posebne ukrepe. |
(3) |
Treba je določiti pravila, da bi zagotovili, da države članice pravilno izvajajo poglavje III Uredbe (ES) št. 2371/2002, pri čemer je treba upoštevati vse ustrezne parametre za upravljanje zmogljivosti flote glede tonaže (GT) in moči (kW), določene v navedeni uredbi in tudi v Uredbi Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o podrobnih pravilih in določbah v zvezi s strukturno pomočjo v ribiškem sektorju (4). Ta uredba upošteva pristop Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške z dne 1. maja 2004 ter pristop Bolgarije in Romunije z dne 1. januarja 2007. |
(4) |
1. januarja 2003 je treba določiti referenčne meje za ribolovno zmogljivost za floto vsake države članice navedene v Prilogi I, del A, razen njihovih flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah. |
(5) |
Določbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 2371/2002 so z namenom, da se državam članicam omogoči, da ponovno zagotovijo 4 % povprečne letne tonaže, razrezane z javno pomočjo med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2006, in 4 % tonaže, razrezane z javno pomočjo od 1. januarja 2007. |
(6) |
Člen 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 upošteva zahtevo, kot je trenutno določena v členu 25(3)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (5), v zvezi z zmanjšanjem moči motorja za najmanj 20 %, če je bil ta zamenjan z državno pomočjo, razen zamenjanih motorjev v obalnem ribolovu v manjšem obsegu, kakor je opredeljen v navedeni uredbi. |
(7) |
Treba je oblikovati pravila za prilagoditev referenčnih mej na tak način, da se upošteva člen 11(4), (5) in (6) in zaradi preglednosti člen 13(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter ponovna izmeritev ribolovne flote Unije. Po opravljeni izmeritvi vseh ribiških plovil se ohrani pravilo o prilagoditvi pri strogi uporabi sistema vstop/izstop tonaže. |
(8) |
Prošnje držav članic navedenih v Prilogi I, del A, za povečanje njihovih ciljev v četrtem večletnem usmerjevalnem programu (VLUP IV), predloženem Komisiji pred 31. decembrom 2002, kakor je bilo določeno v členu 6(2) Uredbe (ES) št. 2792/1999, ter v členu 3 in členu 4(2) Odločbe Sveta 97/413/ES (6), je, kjer je to primerno, treba upoštevati pri določanju referenčnih mej. |
(9) |
Treba je oblikovati računsko metodo, da bi ocenili, ali države članice vstope v svoje flote ribiških plovil in izstope iz teh flot upravljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 2371/2002. |
(10) |
Izjema od sistema vstop/izstop za plovila, ki so se floti pridružila po 1. januarju 2003 ali za države članice navedene v Prilogi I, del B, od dneva pristopa, se upošteva upravna odločba, sprejeta pred 1. januarjem 2003 ali pred datumom pristopa. Pri izračunu celotne ribolovne zmogljivosti flote dne 1. januarja 2003 je treba posebej obravnavati vstope plovil, za katere je bila sprejeta taka upravna odločba, če so ta plovila v floto vstopila najkasneje pet let po datumu upravne odločbe zadevne države članice. |
(11) |
Potrebna so pravila za izvajanje pri odločitvah držav članic o upravičenosti posodabljanja zaradi izboljšanja varnosti, delovnih pogojev, kakovosti proizvodov in higiene na krovu plovil iz člena 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002, da bi zagotovili pregledno ocenjevanje in enako obravnavanje prošenj ter preprečili kakršno koli povečanje ribolovnega napora zaradi takšnega posodabljanja. |
(12) |
Povečanje zaprte prostornine na glavni palubi ne vpliva na tonažo plovil, krajših od 15 m celotne dolžine, v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (7). Zaradi tega se posodabljanje teh plovil nad glavno palubo ne upošteva pri prilagajanju referenčnih mej v skladu s členom 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002. |
(13) |
Državam članicam se mora omogočiti dodelitev omejenega povečanja tonaže novim ali obstoječim plovilom zaradi izboljšanja varnosti, higiene, delovnih pogojev in kakovosti proizvodov na krovu, če to ne prispeva k večji ribolovni zmogljivosti plovila in daje prednosti malemu priobalnemu ribolovu v okviru člena 26 Uredbe (ES) št. 1198/2006. Navedeno povečanje mora biti povezano s prizadevanji za uskladitev ribolovne zmogljivosti z javno pomočjo med 1. januarjem 2003 ali 1. majem 2004 in 31. decembrom 2006 ter od 1. januarja 2007 dalje. |
(14) |
Treba je določiti pravila za izvajanje, da bi zagotovili oblikovanje jasnih pravil in postopkov glede načina, na katerega države članice sporočajo podatke v register ribolovne flote Unije; potrebna so nova pravila za potrjevanje, da bi zagotovili kakovost in zanesljivost teh podatkov. |
(15) |
Letna poročila in povzetek teh poročil, ki ga Komisija pripravi v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 2371/2002, morajo jasno predstavljati ravnotežje med ribolovno zmogljivostjo flote in možnostmi ribolova. |
(16) |
Določbe iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa pravila za izvajanje poglavja III iz Uredbe (ES) št. 2371/2002. Uporablja se za ribolovno zmogljivost ribiških plovil Unije razen plovil, ki:
(a) |
se uporabljajo izključno za ribogojstvo, kakor je to opredeljeno v členu 3(d) Uredbe (ES) št. 1198/2006, ali |
(b) |
so registrirana v najbolj oddaljenih regijah Francije, Portugalske in Španije, kakor je navedeno v točki 1 člena 355 Pogodbe. |
Člen 2
Opredelitve
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:
1. |
„GTa1“ ali „skupna tonaža plovil, ki so zapustila floto z državno pomočjo med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2006“ pomeni skupna tonaža plovil, ki so floto zapustila z državno pomočjo med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2006. V formuli, ki zadeva referenčno mejo tonaže iz člena 4, se ta vrednost upošteva samo za količino zmogljivosti, ki presega zmanjšanje tonaže, potrebno za skladnost z referenčnimi mejami v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002. Za države članice navedene v Prilogi I, del B, pomeni „GTa1“ ali „skupna tonaža plovil, ki so zapustila floto z državno pomočjo med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2006“ skupno tonažo plovil, ki so floto zapustila z državno pomočjo med dnevom pristopa in 31. decembrom 2006; |
2. |
„GTs“ ali „odobreno povečanje skupne tonaže v skladu z določbami člena 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002“ pomeni odobreno povečanje skupne tonaže v skladu s členom 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in registrirano pred dnem, ko se izračuna GTt; |
3. |
„GTa2“ ali „skupna tonaža plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo po 31. decembru 2006“ pomeni skupna tonaža plovil, ki so floto zapustila z državno pomočjo med 1. januarjem 2007 in datumom, za katerega je izračun GTt. V formuli, ki zadeva referenčno mejo tonaže iz člena 4, se ta vrednost upošteva samo za količino zmogljivosti, ki presega zmanjšanje tonaže, potrebno za skladnost z referenčnimi mejami v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002; |
4. |
„GT100“ ali „skupna tonaža plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002“ pomeni skupna tonaža plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki so v floto vstopila med 1. januarjem 2003 in dnem, za katerega se izračuna GTt, in za katero je država članica po 31. decembru 2002 sprejela upravno odločbo o odobritvi pomoči. Za države članice navedene v Prilogi I, del B, „GT100“ ali „skupna tonaža plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002“ pomeni skupna tonaža plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki so v floto vstopila med 1. majem 2004 in dnem, za katerega se izračuna GTt, in za katero je država članica po 30. aprilu 2004 sprejela upravno odločbo o odobritvi pomoči; |
5. |
„kWa“ ali „skupna moč plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo po 31. decembru 2002“ pomeni skupna tonaža plovil, ki so med 1. januarjem 2003 in dnevom, za katerega se izračuna kWt, zapustila floto z državno pomočjo. V formuli, ki se tiče referenčne meje tonaže v členu 4, se ta vrednost upošteva samo za količino zmogljivosti, ki presega zmanjšanje moči, potrebno za skladnost z referenčnimi mejami v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002. Za države članice navedene v Prilogi I, del B, „kWa“ ali „skupna moč plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo po 31. decembru 2002“ pomeni skupna tonaža plovil, ki so med 1. majem 2004 in dnevom, za katerega se izračuna kWt, zapustila floto z državno pomočjo; |
6. |
„kW100“ ali „skupna moč plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002“ pomeni skupna moč plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki so v floto vstopila med 1. januarjem 2003 in dnem, za katerega se izračuna kWt, in za katero je država članica po 31. decembru 2002 sprejela upravno odločbo o odobritvi pomoči. Za države članice navedene v Prilogi I, del B, „kW100“ ali „skupna moč plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002“ pomeni skupna moč plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki so v floto vstopila med 1. majem 2004 in dnem, za katerega se izračuna kWt, in za katero je država članica po 30. aprilu 2004 sprejela upravno odločbo o odobritvi pomoči; |
7. |
„GTt“ pomeni skupna tonaža plovil v floti, izračunana na kateri koli dan po 1. januarju 2003; |
8. |
„Δ(GT-GRT)“ ali „rezultat ponovne izmeritve flote“ pomeni razlika med skupno zmogljivostjo flote v smislu tonaže dne 1. januarja 2003 in isto vrednostjo, ponovno izračunano, potem ko je opravljena ponovna izmeritev GT flote v skladu z Uredbo (EGS) št. 2930/86; |
9. |
„kWt“ pomeni skupna moč plovil v floti, izračunana na kateri koli dan po 1. januarju 2003; |
10. |
„glavna paluba“ pomeni „glavna paluba“ kakor je opredeljena v Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij iz leta 1969; |
11. |
„kWr“ ali „skupna moč motorjev, zamenjanih z javno pomočjo za zmanjšanje moči“ pomeni skupna moč motorjev, zamenjanih z javno pomočjo po 31. decembru 2006 v skladu z določbami iz člena 25(3)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1198/2006. |
POGLAVJE II
REFERENČNE MEJE ZA RIBOLOVNE FLOTE
Člen 3
Določanje referenčnih mej
Za vsako državo članico navedeno v Prilogi I, del A, je referenčne meje tonaže (GT) in moči (kW) z dne 1. januarja 2003, kakor je navedeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 2371/2002, razen za najbolj oddaljene regije, navedene v Prilogi I, del A.
Člen 4
Spremljanje referenčnih mej
1. Referenčna meja tonaže je za državo članico navedeno v Prilogi I, del A, na kateri koli dan po 1. januarju 2003 (R(GT)t) enaka referenčni meji za to državo članico, določeni v Prilogi I, del A, 1. januarja 2003 (R(GT)03) in prilagojeni na naslednji način:
(a) |
odšteje se:
|
(b) |
in prišteje povečanje skupne tonaže, odobreno v skladu z določbami iz člena 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002 (GTS). |
Te referenčne meje se določijo v skladu z naslednjo formulo:
R(GT)t = R(GT)03 – 0,99 GTa1 – 0,96 GTa2 + GTS
Ko v floto v skladu s členom 13(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 2371/2002 vstopi nova ribolovna zmogljivost, se referenčne meje, navedene v drugem pododstavku tega odstavka, zmanjšajo za 35 % skupne tonaže plovil s tonažo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002 (GT100), v skladu z naslednjo formulo:
R(GT)t = R(GT)03 – 0,99 GTa1 – 0,96 GTa2 – 0,35 GT100 + GTS
2. Referenčna meja moči za vsako državo članico, navedeno v Prilogi I, del A, na kateri koli dan po 1. januarju 2003 (R(kW)t), je enaka referenčni meji za to državo članico, določeni v Prilogi I, del A, na dan 1. januarja 2003 (R(kW)03) in prilagojeni tako, da se odšteje skupna moč plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo po 31. decembru 2002 (kWa), in 20 % skupne moči motorjev, zamenjanih z javno pomočjo za zmanjšanje moči (kWr).
Te referenčne meje se določijo v skladu z naslednjo formulo:
R(kW)t = R(kW)03 – kWa – 0,2 kWr
Ko v floto v skladu s členom 13(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 2371/2002 vstopi nova ribolovna zmogljivost, se referenčne meje, navedene v drugem pododstavku tega odstavka, zmanjšajo za 35 % skupne moči plovil, večje od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002 (kW100), v skladu z naslednjo formulo:
R(kW)t = R(kW)03 – kWa – 0,2 kWr – 0,35 kW100
POGLAVJE III
UPRAVLJANJE VSTOPOV IN IZSTOPOV
Člen 5
Ribolovna zmogljivost flote dne 1. januarja 2003
Razen za države članice navedene v Prilogi I, del B, se za namene člena 7 ribolovna zmogljivost v smislu tonaže (GT03) in moči (kW03) dne 1. januarja 2003 ugotovi tako, da se v skladu s Prilogo II upoštevajo vstopi plovil, ki temeljijo na upravni odločbi zadevne države članice, sprejeti med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002 v skladu s takrat veljavno zakonodajo in predvsem v skladu z nacionalnim režimom vstopov/izstopov, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 6(2) Odločbe 97/413/ES, in ki niso bili opravljeni pozneje kot pet let po datumu navedene upravne odločbe.
Člen 6
Ribolovna zmogljivost flote držav članic navedenih v Prilogi I, del B, na datum pristopa
Za države članice navedene v Prilogi I, del B, se za namene člena 8 ribolovna zmogljivost v smislu tonaže (GTacc) in moči (kWacc) na datum pristopa ugotovi tako, da se v skladu s Prilogo III upoštevajo vstopi plovil, ki temeljijo na upravni odločbi zadevne države članice, sprejeti v petih letih pred datumom pristopa, in ki niso bili opravljeni pozneje kot pet let po datumu navedene upravne odločbe.
Člen 7
Spremljanje vstopov in izstopov
1. V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 vsaka država članica navedena v Prilogi I, del A, te uredbe zagotovi, da je ribolovna zmogljivost glede tonaže (GTt) vedno enaka ali manjša od ribolovne zmogljivosti dne 1. januarja 2003 (GT03), prilagojene na naslednji način:
(a) |
odšteje se:
|
(b) |
in prišteje
|
Te države članice zagotovijo, da se upošteva naslednja formula:
GTt ≤ GT03 – 0,99 GTa1 – 0,96 GTa2 – 0,35 GT100 + GTS + Δ(GT-GRT)
2. V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 vsaka država članica navedena v Prilogi I, del A, te Uredbe zagotovi, da je ribolovna zmogljivost glede moči (kWt) vedno enaka ali manjša od ribolovne zmogljivosti dne 1. januarja 2003 (kW03), prilagojene tako, da se odšteje:
(a) |
skupna moč plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo po 31. decembru 2002 (kWa); |
(b) |
20 % skupne moči motorjev, zamenjanih z javno pomočjo za zmanjšanje moči (kWr); |
(c) |
35 % skupne moči plovil z močjo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno po 31. decembru 2002 (kW100). |
Te države članice zagotovijo, da se upošteva naslednja formula:
kWt ≤ kW03 – kWa – 0,2 kWr – 0,35 kW100
Člen 8
Spremljanje vstopov in izstopov v državah članicah navedenih v Prilogi I, del B
1. V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 vsaka država članica navedena v Prilogi I, del B, te uredbe zagotovi, da je ribolovna zmogljivost glede tonaže (GTt) vedno enaka ali manjša od ribolovne zmogljivosti na datum pristopa (GTacc), prilagojene na naslednji način:
(a) |
odšteje se:
|
(b) |
in prišteje:
|
Te države članice zagotovijo, da se upošteva naslednja formula:
GTt ≤ GTacc – 0,985 GTa1 – 0,96 GTa2 – 0,35 GT100 + GTS + Δ(GT-GRT)
2. V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002 vsaka država članica navedena v Prilogi I, del B, te uredbe zagotovi, da je ribolovna zmogljivost glede moči (kWt) vedno enaka ali manjša od ribolovne zmogljivosti na datum pristopa (kWacc), prilagojene tako, da se odšteje:
(a) |
skupna moč plovil, ki zapustijo floto z državno pomočjo na ali po datumu pristopa (kWa); |
(b) |
20 % skupne moči motorjev, zamenjanih z javno pomočjo za zmanjšanje moči (kWr); |
(c) |
35 % skupne moči plovil z močjo, večjo od 100 GT, ki vstopajo v floto z državno pomočjo, odobreno na ali po datumu pristopa (kW100). |
Te države članice zagotovijo, da se upošteva naslednja formula:
kWt ≤ kWacc – kWa – 0,2 kWr – 0,35 kW100
POGLAVJE IV
POVEČANJE TONAŽE ZARADI IZBOLJŠANJA VARNOSTI NA KROVU, DELOVNIH POGOJEV, HIGIENE IN KAKOVOSTI PROIZVODOV
Člen 9
Upravičenost prošenj za povečanje tonaže
Prošnja za povečanje tonaže plovila v skladu s členom 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002 šteje za upravičeno, če je v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) |
plovilu še ni bilo odobreno povečanje tonaže v skladu s temi določbami; |
(b) |
celotna dolžina plovila je 15 m ali več; |
(c) |
starost plovila, izračunana kot razlika med datumom prejema prošnje in datumom začetka uporabe, kakor je opredeljen v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2930/86, je vsaj pet let; |
(d) |
povečanje tonaže je posledica posodabljanja, ki se bo opravilo z namenom izboljšati varnost na krovu, delovne pogoje, higieno ali kakovost proizvodov; |
(e) |
zaradi posodabljanja iz točke (d) se ne poveča prostornina pod glavno palubo; |
(f) |
zaradi posodabljanja iz točke (d) se ne poveča prostornina, namenjena skladiščenju rib ali ribolovnega orodja. |
Člen 10
Naloge držav članic
1. Države članice presodijo prošnje za povečanje tonaže in se odločijo, ali so upravičene v skladu s pogoji, določenimi v členu 9.
2. Države članice vodijo evidenco za vsako plovilo, za katerega je bila sprejeta odločitev o povečanju tonaže v skladu z določbami člena 11(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002. Ta evidenca vsebuje vse tehnične podatke, ki jih je država članica uporabila pri presoji prošnje. Na prošnjo Komisije ji dajo države članice te evidence nemudoma na voljo.
POGLAVJE V
ZBIRANJE PODATKOV
Člen 11
Zbiranje podatkov držav članic in posredovanje teh podatkov Komisiji
1. Vsaka država članica zbira podatke o:
(a) |
vsakem vstopu v floto in izstopu iz nje; |
(b) |
vsakem posodabljanju plovila, ki vpliva na njegovo ribolovno zmogljivost. |
2. Države članice Komisiji sporočijo vsaj naslednje podatke:
(a) |
interno številko in ime plovila; |
(b) |
ribolovno zmogljivost plovila v GT in kW; |
(c) |
pristanišče, kjer je plovilo registrirano; |
(d) |
lastnosti in datume naslednjih dogodkov:
|
(e) |
ali se dogodek podpira z državno pomočjo; |
(f) |
če je to primerno, datum upravne odločbe države članice, s katero je odobrila to pomoč; |
(g) |
v primeru posodobitve, sprememba moči (v kW) in sprememba tonaže (v GT) nad in pod glavno palubo. |
POGLAVJE VI
IZMENJAVA INFORMACIJ IN LETNO POROČILO
Člen 12
Izmenjava informacij
Države članice dajo Komisiji in drugim državam članicam na voljo informacije v zvezi z uresničevanjem zakonodaje Unije o politiki flote, vključno z:
(a) |
nacionalnimi pravili za izvajanje in sredstvi za zagotavljanje skladnosti s poglavjem III Uredbe (ES) št. 2371/2002; |
(b) |
upravnimi postopki za spremljanje in nadzor flote in informacijami o tem, kateri organi oblasti sodelujejo pri tem; |
(c) |
informacijami o razvoju zmogljivosti flote, posebej glede odprave in obnovitve državne pomoči; |
(d) |
načrti za zmanjšanje flote zaradi skladnosti z referenčnimi mejami, kjer je primerno; |
(e) |
informacijami o razvoju zmogljivosti flote v njihovih najbolj oddaljenih regijah v zvezi s premestitvami plovil med matično državo in najbolj oddaljenimi regijami; |
(f) |
informacijami o vplivu shem zmanjšanja ribolovnega napora na zmogljivost flote, predvsem kadar so del shem obnove ali večletnega načrta upravljanja; |
(g) |
katerimi koli drugimi informacijami, ki štejejo za pomembne in uporabne za izmenjavo informacij in najboljše prakse med državami članicami. |
Člen 13
Letno poročilo
1. Vsaka država članica pošlje Komisiji pred 30. aprilom vsako leto poročilo v elektronski obliki o svojih prizadevanjih v prejšnjem letu, da bi dosegla trajnostno ravnotežje med ribolovnimi zmogljivostmi in možnostmi ribolova.
2. Na podlagi podatkov v registru ribolovne flote Unije in informacij, ki jih vsebujejo poročila, prejeta v skladu z odstavkom 1, Komisija pred 31. julijem vsako leto pripravi povzetek in ga predloži Znanstvenemu, tehničnemu in gospodarskemu odboru za ribištvo ter Odboru za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenem v skladu s členom 30(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Ta odbora pošljeta svoji mnenji Komisiji najkasneje 31. oktobra vsako leto.
3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje do 31. decembra vsako leto povzetek, h kateremu so priložena poročila držav članic in mnenji odborov, navedenih v odstavku 2.
Člen 14
Informacije, ki jih morajo vsebovati letna poročila
1. Poročila držav članic, kot so predvidena v členu 13, vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a) |
opis ribiških flot v zvezi z ribištvom: razvoj v prejšnjem letu, vključno z ribištvom, ki ga zajemajo večletni načrti upravljanja ali obnove; |
(b) |
vpliv shem zmanjšanja ribolovnega napora, sprejetih v skladu z večletnimi načrti upravljanja ali obnove ali, kjer je primerno, v okviru nacionalnih programov; |
(c) |
informacije o skladnosti s sistemom vstopov/izstopov in referenčno mejo; |
(d) |
zbirno poročilo o pomanjkljivostih in prednostih sistema za upravljanje flote skupaj z načrtom za izboljšanje ter informacije o splošni ravni skladnosti z instrumenti politike flote; |
(e) |
kakršne koli informacije o spremembah upravnih postopkov, povezanih z upravljanjem flote. |
2. Poročila držav članic niso daljša od 10 strani.
Člen 15
Uredba (ES) št. 1438/2003 se razveljavi.
Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.
Člen 16
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.
(2) UL L 204, 13.8.2003, str. 21.
(3) Glej Prilogo IV.
(4) UL L 337, 30.12.1999, str. 10.
(5) UL L 223, 15.8.2006, str. 1.
(6) UL L 175, 3.7.1997, str. 27.
(7) UL L 274, 25.9.1986, str. 1.
PRILOGA I
DEL A
Referenčne meje po državah članicah (1)
Država članica |
Referenčne meje 1. januarja 2003 |
|
R(GT)03 |
R(kW)03 |
|
Belgija |
23 372 |
67 857 |
Danska |
132 706 |
459 526 |
Nemčija |
84 262 |
175 927 |
Irska |
88 700 |
244 834 |
Grčija |
119 910 |
653 497 |
Španija (razen zmogljivosti, registriranih na Kanarskih otokih 31. decembra 2002) |
728 344 |
1 671 739 |
Francija (razen ciljev VLUP IV za dele francoski čezmorski departmaji) |
230 257 |
920 969 |
Italija |
229 862 |
1 338 971 |
Nizozemska |
197 599 |
487 809 |
Portugalska (razen ciljev VLUP IV za dele Azori in Madeira) |
171 502 |
412 025 |
Finska |
23 203 |
216 195 |
Švedska |
51 993 |
261 028 |
Združeno kraljestvo |
286 120 |
1 129 194 |
Skupaj |
2 367 830 |
8 039 571 |
DEL B
Seznam držav članic ki so pristopile po 1. januarju 2003
|
Bolgarija |
|
Češka |
|
Estonija |
|
Ciper |
|
Latvija |
|
Litva |
|
Madžarska |
|
Malta |
|
Poljska |
|
Romunija |
|
Slovenija |
|
Slovaška |
(1) Referenčne meje se lahko prilagodijo tako, da se upoštevajo plovila, ki so obstajala 31. decembra 2002, vendar jih VLUP IV ali ni zajel ali pa niso bila registrirana na dan, ko je bila pripravljena ta preglednica.
PRILOGA II
Pravila za izračunavanje ribolovne zmogljivosti v smislu tonaže (GT03) in moči (kW03) dne 1. januarja 2003
V tej prilogi imajo pojmi naslednji pomen:
1. GTFR: ribolovna zmogljivost flote dne 1. januarja 2003 v smislu tonaže, izračunana na podlagi registra ribolovne flote Unije;
2. GT1: skupna tonaža plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo in za katera je bila preklicana ustrezna zmogljivost brez državne pomoči med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002;
3. GT2: skupna tonaža plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 2002 in 30. junijem 2002 v delu VLUP IV, ki ni ravnal v skladu s cilji VLUP IV, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo, za katera se ustrezna zmogljivost prekliče brez državne pomoči po 31. decembru 2002;
4. GT3: skupna tonaža plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo in za katera je bila preklicana ustrezna zmogljivost brez državne pomoči med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002;
5. GT4: skupna tonaža plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2001 v delu VLUP IV, ki ni ravnal v skladu s cilji VLUP IV, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo, za katera se ustrezna zmogljivost prekliče brez državne pomoči po 31. decembru 2002;
6. kWFR: ribolovna zmogljivost flote dne 1. januarja 2003 v smislu moči, izračunana na podlagi registra ribolovne flote Unije;
7. kW1: skupna moč plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo in za katera je bila preklicana ustrezna zmogljivost brez državne pomoči med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002;
8. kW2: skupna moč plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 2002 in 30. junijem 2002 v delu VLUP IV, ki ni ravnal v skladu s cilji VLUP IV, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo, za katera se ustrezna zmogljivost prekliče brez državne pomoči po 31. decembru 2002;
9. kW3: skupna moč plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002, po 31. decembru 2002 vstopila v floto brez državne pomoči in za katera je bila ustrezna zmogljivost preklicana brez državne pomoči med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2002;
10. kW4: skupna moč plovil, ki so na podlagi upravne odločbe, sprejete med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2001 v delu VLUP IV, ki ni ravnal v skladu s cilji VLUP IV, po 31. decembru 2002 vstopila v floto z državno pomočjo, za katera se ustrezna zmogljivost prekliče brez državne pomoči po 31. decembru 2002;
Ribolovna zmogljivost flote, izražena v smislu tonaže GT03 in moči kW03, kakor je opredeljeno v členu 6, se izračuna po naslednjih formulah:
GT03 = GTFR + GT1 – 0,35 GT2 + GT3 – 0,30 GT4
kW03 = kWFR + kW1 – 0,35 kW2 + kW3 – 0,30 kW4
PRILOGA III
Pravila za izračunavanje ribolovne zmogljivosti v smislu tonaže (GTacc) in moči (kWacc) za države članice iz priloge I, del B, na dan pristopa
Za namene te priloge pomeni:
1. GTFR: ribolovno zmogljivost flote na dan pristopa v smislu tonaže, izračunano na podlagi registra ribolovne flote Unije;
2. GT1: skupno tonažo plovil, ki so v floto vstopila po datumu pristopa na podlagi upravne odločbe, sprejete pet let pred dnevom pristopa;
3. kWFR: ribolovno zmogljivost flote na dan pristopa v smislu moči, izračunano na podlagi registra ribolovne flote Unije;
4. kW1: skupno moč plovil, ki so v floto vstopila po datumu pristopa na podlagi upravne odločbe, sprejete pet let pred dnevom pristopa.
Ribolovna zmogljivost flote, izražena v smislu tonaže GTacc in moči kWacc, kakor je opredeljena v členu 6, se izračuna po naslednjih formulah:
GTacc = GTFR + GT1
kWacc = kWFR + kW1
PRILOGA IV
Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami
Uredba Komisije (ES) št. 1438/2003 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 916/2004 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 1277/2007 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 1084/2008 |
PRILOGA V
Primerjalna tabela
Uredba (ES) št. 1438/2004 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2, točke 1 do 10 |
Člen 2, točke 1 do 10 |
Člen 2, točka 11 |
— |
Člen 2, točka 12 |
Člen 2, točka 11 |
Člena 3 in 4 |
Člena 3 in 4 |
Člen 6 |
Člen 5 |
Člen 6a |
Člen 6 |
Člen 7 |
Člen 7 |
Člen 7a |
Člen 8 |
Člen 8 |
Člen 9 |
Člen 9 |
Člen 10 |
Člen 10(1) in (2) |
Člen 11(1) in (2) |
Člen 10(3) |
— |
Člen 11 |
Člen 12 |
Člen 12 |
Člen 13 |
Člen 13 |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
Člen 14, prvi odstavek |
Člen 16 |
Člen 14, drugi odstavek |
— |
Priloga I |
Priloga I, del A |
— |
Priloga I, del B |
Prilogi II in III |
Prilogi II in III |
— |
Priloga IV |
— |
Priloga V |
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/15 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1014/2010
z dne 10. novembra 2010
o spremljanju in nadzorovanju ter posredovanju podatkov o registraciji novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti prvega pododstavka člena 8(9) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 443/2009 morajo države članice vsako leto beležiti in Komisiji posredovati nekatere podatke o novih osebnih avtomobilih, ki so bili v predhodnem letu registrirani na njihovem ozemlju. Ker se bodo ti podatki uporabljali kot podlaga za določanje ciljev specifičnih emisij CO2 za proizvajalce novih osebnih avtomobilov in za oceno, ali proizvajalci izpolnjujejo te cilje, je treba uskladiti pravila glede zbiranja in posredovanja teh podatkov. |
(2) |
Da bi Komisija lahko v celoti ocenila, ali posamezni proizvajalec izpolnjuje svoj cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009, in pridobila potrebne izkušnje v zvezi z uporabo navedene uredbe, potrebuje podrobne podatke na ravni proizvajalca za vsako serijo vozil, opredeljeno glede na tip, varianto in različico. Zato morajo države članice zagotoviti, da se ti podatki v skladu s členom 8(2) Uredbe beležijo in skupaj z zbirnimi podatki posredujejo Komisiji. |
(3) |
V skladu s členoma 18 in 26 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (2), mora proizvajalec zagotoviti, da je vsakemu novemu osebnemu avtomobilu, danemu na trg v EU, priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, pri čemer država članica brez tega potrdila o skladnosti vozila ne more registrirati. Zato je smiselno, da mora biti potrdilo o skladnosti glavni vir informacij, ki jih morajo države članice beležiti, dati na voljo proizvajalcem v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 443/2009 in posredovati Komisiji. Da bi se državam članicam za zaključek postopka registracije in začetek uporabe novega osebnega avtomobila omogočila uporaba informacij iz drugih virov razen iz potrdila o skladnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 26 Uredbe (ES) št. 443/2009, je ustrezno opredeliti, kateri drugi dokumenti so enako natančni in bi bilo v državah članicah zato treba dovoliti njihovo uporabo. |
(4) |
Pomembno je, da so podatki o registraciji novega osebnega avtomobila točni in jih je mogoče učinkovito obdelati za namene določitve cilja specifičnih emisij v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 443/2009. Zato morajo proizvajalci Komisiji predložiti najnovejše informacije o imenih in prvi del identifikacijske številke vozila, kot določa Direktiva Sveta 76/114/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o predpisanih tablicah in oznakah za motorna in priklopna vozila ter njihovi namestitvi in načinu pritrditve (3), ki se uporabijo na potrdilih o skladnosti v različnih državah članicah registracije. Na podlagi teh informacij bo lahko Komisija državam članicam predložila posodobljen seznam imen pooblaščenih proizvajalcev, ki ga je treba uporabiti za namene posredovanja podatkov. |
(5) |
Države članice morajo beležiti in posredovati informacije o na novo registriranih vozilih, načrtovanih za uporabo alternativnih goriv. Da bi Komisija lahko upoštevala zmanjšanja ciljev specifičnih emisij zaradi uporabe goriva z etanolom (E85) v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 443/2009, morajo države članice Komisiji predložiti potrebne informacije, vključno z odstotkom bencinskih črpalk na svojem ozemlju in, kadar je to ustrezno, skupnim številom črpalk, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85), ki izpolnjuje merila trajnosti iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (4) ter člena 7b Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (5). |
(6) |
Člena 23 in 24 Direktive 2007/46/ES določata poenostavljen postopek odobritve, ki ne zahteva izdaje evropskega potrdila o skladnosti. Države članice morajo spremljati število vozil, registriranih v skladu z navedenimi postopki, da se oceni njegov vpliv na proces spremljanja in doseganje cilja EU glede povprečnih emisij CO2 za nov vozni park osebnih vozil. |
(7) |
Ukrepi iz te uredbe, so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitve
Poleg opredelitev iz členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 443/2009 se uporabljajo naslednje opredelitve:
1. |
„dokumentacija o homologaciji“ pomeni dokumente, ki vključujejo podatke iz tretjega stolpca preglednice v Prilogi I k tej uredbi; |
2. |
„zbirni podatki o spremljanju“ pomeni zbirne podatke iz prve preglednice v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009; |
3. |
„podrobni podatki o spremljanju“ pomeni podrobne podatke iz druge preglednice v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009, ki so razčlenjeni glede na proizvajalca in serijo vozil, opredeljeno glede na tip, varianto in različico; |
4. |
„osnovno vozilo“, kot je opredeljeno v členu 3(18) Direktive št. 2007/46/ES; |
5. |
„vozilo z dvogorivnim motorjem na plin“ in „vozilo s prilagodljivim tipom goriva na etanol“, kot sta opredeljeni v členu 2 Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (6). |
Člen 2
Prenos podatkov
Države članice zbirne podatke o spremljanju skupaj s podrobnimi podatki o spremljanju elektronsko prenesejo v osrednjo zbirko podatkov, ki jo upravlja Evropska agencija za okolje. Države članice obvestijo Komisijo o opravljenem prenosu podatkov.
Člen 3
Viri podatkov
1. Ne glede na vir podatkov, ki ga je posamezna država članica uporabila za pripravo zbirnih podatkov o spremljanju in podrobnih podatkov o spremljanju, ti podatki temeljijo na informacijah iz potrdila o skladnosti za zadevni osebni avtomobil ali iz dokumentacije o homologaciji, vključno z informacijami iz Priloge III in Priloge VIII k Direktivi 2007/46/ES, kot so določene v preglednici Priloge I k tej uredbi.
2. Kazalnik „skupno število novih registracij“ v podrobnih podatkih o spremljanju se določi na podlagi skupnega števila evidentiranih registracij v vsakem letu v zvezi s posameznim vozilom.
3. Če je na potrdilu o skladnosti ali v dokumentaciji o homologaciji navedeno več kot eno ime proizvajalca, država članica poroča o proizvajalcu osnovnega vozila.
4. Kar zadeva vrednosti emisij CO2, ki jih je treba posredovati v okviru kazalnika „specifične emisije CO2“ v podrobnih podatkih o spremljanju, se upoštevajo vrednosti iz razdelka „kombinirana“ v potrdilu o skladnosti ali dokumentaciji o homologaciji, razen če se uporablja razdelek za „utežena kombinirana“.
5. Pristojni organ pri poročanju o vozilih na alternativna goriva v podrobnih podatkih o spremljanju navede vrsto goriva in način izgorevanja, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.
6. Za vozila z dvogorivnim motorjem na plin ali vozila s prilagodljivim tipom goriva na etanol pristojni organ v podrobnih podatkih o spremljanju posreduje naslednje vrednosti emisij CO2 v okviru kazalnika „specifične emisije CO2 (g/km)“:
(a) |
za vozila z dvogorivnim motorjem na plin, ki uporabljajo bencin in plinasta goriva, vrednost emisij CO2 za utekočinjeni naftni plin (LPG) ali zemeljski plin (NG) v skladu s točko 2 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009; |
(b) |
za vozila s prilagodljivim tipom goriva na etanol, ki uporabljajo mešanico bencina in etanola (E85) iz člena 6 Uredbe (ES) št. 443/2009, vrednost emisij CO2 za bencin. |
Države članice v primeru točke (b) posredujejo vrednost za bencin tudi takrat, ko niso izpolnjeni pogoji za zmanjšanje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 443/2009. Države članice lahko posredujejo tudi vrednost E85.
7. Če je vozilo opremljeno z različno širokimi koloteki, države članice v podrobnih podatkih o spremljanju navedejo največjo širino osi v okviru kazalnika „odtis – kolotek (v mm)“.
8. Če se zbirni in podrobni podatki o spremljanju pridobijo iz dokumentacije o homologaciji in ti podatki vključujejo razpone vrednosti, države članice zagotovijo, da so posredovani podatki točni in v skladu s podatki iz potrdila o skladnosti.
Člen 4
Hranjenje in nadzor podatkov
Države članice hranijo, zbirajo, nadzirajo, preverjajo ter prenašajo zbirne in podrobne podatke o spremljanju.
Člen 5
Priprava podatkov v državah članicah
1. Države članice pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2, ki jih je treba vključiti v zbirne podatke o spremljanju, ne upoštevajo ničesar od naslednjega:
(a) |
odstotke iz člena 4 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(b) |
olajšave iz člena 5 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(c) |
zmanjšanje emisij CO2 v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(d) |
zmanjšanje emisij CO2, doseženo z inovativnimi tehnologijami, obravnavanimi v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009. |
2. Države članice pri izračunu povprečne mase in odtisa, ki ju je treba vključiti v zbirne podatke o spremljanju, ne upoštevajo ničesar od naslednjega:
(a) |
odstotke iz člena 4 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(b) |
olajšave iz člena 5 Uredbe (ES) št. 443/2009. |
3. Države članice pri dopolnjevanju podrobnih podatkov o spremljanju vključijo:
(a) |
za vsako vozilo s specifičnimi emisijami CO2 manj kot 50 g CO2/km število registriranih vozil, ne da bi se uporabili količniki množenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(b) |
za vsako vozilo, načrtovano za pogon na gorivo z etanolom (E85), specifične emisije CO2, ne da bi se uporabilo 5-odstotno zmanjšanje emisij CO2, ki se odobri za takšna vozila v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 443/2009; |
(c) |
za vsako vozilo, opremljeno z inovativnimi tehnologijami, specifične emisije CO2, ne da bi se upoštevalo zmanjšanje emisij CO2 zaradi inovativnih tehnologij, odobreno v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009. |
4. Posredovani zbirni in podrobni podatki o spremljanju so tako natančni, kot je določeno v preglednicah 1 in 2 Priloge II k tej uredbi.
Člen 6
Poročanje o bencinskih črpalkah, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85)
1. Informacije o odstotku bencinskih črpalk na ozemljih držav članic, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85), ki izpolnjuje merila trajnosti za biogoriva iz člena 17 Direktive 2009/28/ES in člena 7b Direktive 98/70/ES, se Komisiji skupaj z zbirnimi podatki o spremljanju predložijo v elektronski obliki.
Odstotek bencinskih črpalk se določi v vsaj 5-odstotnem razponu, pri čemer se navede najnižja vrednost razpona.
2. Če je odstotek bencinskih črpalk, kjer je na voljo gorivo z etanolom (E85), večji od 30 %, države članice sporočijo Komisiji skupno število teh bencinskih črpalk, ki gorivo z etanolom (E85) dajejo na voljo enako kot druga tekoča ogljikovodikova goriva, pri čemer to gorivo izpolnjuje merila trajnosti iz odstavka 1.
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se Komisiji predložijo do 28. februarja vsako leto.
Če Komisija v treh mesecih od prejema informacij, zagotovljenih v skladu z odstavkom 2 tega člena, ne ugovarja, se uporabi zmanjšanje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 443/2009.
Člen 7
Vozila, ki niso vključena v ES-homologacijo
1. Če za osebne avtomobile velja nacionalna homologacija za majhne serije v skladu s členom 23 Direktive 2007/46/ES ali če veljajo posamične odobritve v skladu s členom 24 navedene direktive, države članice sporočijo Komisiji ustrezno število teh avtomobilov, registriranih na njihovem ozemlju.
2. Pri dopolnjevanju zbirnih podatkov o spremljanju pristojni organ namesto imena proizvajalca navede:
(a) |
„AA-IVA“ za poročanje o tipih vozil, ki so bila posamično odobrena, ali |
(b) |
„AA-NSS“ za poročanje o tipih vozil, za katera se je podelila nacionalna homologacija za majhne serije. |
Države članice lahko za ta vozila izpolnijo tudi podrobne podatke o spremljanju ter v tem primeru uporabijo poimenovanja iz točk (a) in (b).
Člen 8
Seznam proizvajalcev
1. Proizvajalci do 15. decembra 2010 Komisiji sporočijo naslednje:
(a) |
imena, ki jih navajajo ali jih nameravajo navesti na potrdilih o skladnosti; |
(b) |
prvi del kakršne koli identifikacijske številke vozila, kot določa Direktiva 76/114/EGS, ki ga navajajo ali ga nameravajo navesti na potrdilih o skladnosti. |
Komisijo takoj obvestijo o vseh spremembah informacij iz točk (a) in (b). Novi proizvajalci na trgu Komisiji takoj sporočijo podatke iz prvega pododstavka.
2. Pristojni organ pri dopolnjevanju zbirnih in podrobnih podatkov o spremljanju uporabi imena proizvajalcev s seznama, ki ga Komisija pripravi na podlagi imen, sporočenih v skladu z odstavkom 1. Ta seznam bo na internetu prvič objavljen 31. decembra 2010 in se bo redno posodabljal.
3. Če na zadevnem seznamu ni imena proizvajalca, pristojni organ pri dopolnjevanju zbirnih in podrobnih podatkov o spremljanju uporabi ime s potrdila o skladnosti ali iz dokumentacije o homologaciji.
Člen 9
Dodatne informacije, ki jih morajo predložiti proizvajalci
1. Za namene obvestila iz drugega pododstavka člena 8(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 proizvajalci najpozneje do 31. maja vsako leto Komisiji sporočijo ustrezno ime in naslov kontaktne osebe, na katero se naslovi obvestilo.
Proizvajalec Komisiji takoj sporoči kakršne koli spremembe predloženih podatkov. Novi proizvajalci na trgu Komisiji takoj sporočijo svoje kontaktne podatke.
2. Če se skupina povezanih podjetij združi, mora zaradi določitve, ali se člen 7(6) Uredbe (ES) št. 443/2009 uporablja, Komisiji predložiti dokaze o povezavi med člani skupine v skladu z merili iz člena 3(2) navedene uredbe.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 1.
(2) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(3) UL L 24, 30.1.1976, str. 1.
(4) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(5) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
(6) UL L 199, 28.7.2008, str. 1.
PRILOGA I
Viri podatkov
Kazalnik |
Potrdilo o skladnosti (vzorec B v delu 1 Priloge IX k Direktivi 2007/46/ES) |
Dokumentacija o homologaciji (Direktiva 2007/46/ES) |
Proizvajalec |
oddelek 0.5 |
oddelek 0.5 dela 1 Priloge III |
Tip |
oddelek 0.2 |
oddelek 0.2 dela 1 Priloge III |
Varianta |
oddelek 0.2 |
oddelek 3 Priloge VIII |
Različica |
oddelek 0.2 |
oddelek 3 Priloge VIII |
Znamka |
oddelek 0.1 |
oddelek 0.1 dela 1 Priloge III |
Trgovsko ime |
oddelek 0.2.1 |
oddelek 0.2.1 dela 1 Priloge III |
Kategorija homologiranega vozila |
oddelek 0.4 |
oddelek 0.4 dela 1 Priloge III |
Masa (v kg) |
do 29. aprila 2010: oddelek 12.1 od 30. aprila 2010: oddelek 13 |
oddelek 2.6 dela 1 Priloge III (1) |
Odtis – medosna razdalja (v mm) |
do 29. aprila 2010: oddelek 3 od 30. aprila 2010: oddelek 4 |
oddelek 2.1 dela 1 Priloge III (2) |
Odtis – kolotek (v mm) |
do 29. aprila 2010: oddelek 5 od 30. aprila 2010: oddelek 30 |
oddelka 2.3.1 in 2.3.2 dela 1 Priloge III (3) |
Specifične emisije CO2 (v g/km) (4) |
do 29. aprila 2010: oddelek 46.2 od 30. aprila 2010: oddelek 49.1 |
oddelek 3 Priloge VIII |
Vrsta goriva |
do 29. aprila 2010: oddelek 25 od 30. aprila 2010: oddelek 26 |
oddelek 3.2.2.1 dela 1 Priloge III |
Način izgorevanja |
od 30. aprila 2010: oddelek 26.1 |
oddelek 3.2.2.4 dela 1 Priloge III |
(1) V skladu s členom 3(8) te uredbe.
(2) V skladu s členom 3(8) te uredbe.
(3) V skladu s členoma 3(7) in 3(8) te uredbe.
(4) V skladu s členom 3(4) te uredbe.
PRILOGA II
Preglednici o natančnosti podatkov
Preglednica 1
Zahtevana natančnost zbirnih podatkov o spremljanju, ki jih je treba posredovati v skladu s členom 2
CO2 (g/km) |
v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. 443/2009 |
Masa (v kg) |
celo število |
Odtis (v m2) |
zaokroženo na tri decimalna mesta |
Preglednica 2
Zahtevana natančnost podrobnih podatkov o spremljanju, ki jih je treba posredovati v skladu s členom 2
CO2 (g/km) |
celo število |
Masa (v kg) |
celo število |
Odtis – medosna razdalja (v mm) |
celo število |
Odtis – kolotek (v mm) |
celo število |
Zmanjšanje emisij zaradi inovativnih tehnologij (v g/km) |
zaokroženo na eno decimalno mesto |
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/21 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1015/2010
z dne 10. novembra 2010
o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/125/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih strojev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/125/ES z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), ter zlasti člena 15(1) Direktive,
po posvetovanju s Posvetovalnim forumom o okoljsko primerni zasnovi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija v skladu z Direktivo 2009/125/ES določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki zajemajo pomemben del prodaje in trgovine, imajo pomemben okoljski vpliv ter pomenijo veliko možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov. |
(2) |
V prvi alinei člena 16(2) Direktive 2009/125/ES je določeno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom o okoljsko primerni zasnovi po potrebi sprejme izvedbeni ukrep za gospodinjske aparate, vključno z gospodinjskimi pralnimi stroji. |
(3) |
Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike gospodinjskih pralnih strojev, ki se navadno uporabljajo v gospodinjstvu. Študija je bila opravljena skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni. |
(4) |
V tej uredbi morajo biti zajeti izdelki, zasnovani za pranje perila v gospodinjstvu. |
(5) |
Gospodinjski pralno-sušilni stroji imajo posebne lastnosti, zato jih je treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Vendar pa jih je treba glede na to, da imajo podobne funkcije kot gospodinjski pralni stroji, čim prej zajeti v drugem izvedbenem ukrepu Direktive 2009/125/ES. |
(6) |
Okoljski vidik gospodinjskih pralnih strojev, ki je za namene te uredbe opredeljen kot pomemben, vključuje porabo energije in vode v fazi uporabe. Ocenjeno je bilo, da je letna poraba električne energije in vode pri izdelkih, ki so predmet te uredbe, leta 2005 v Uniji znašala 35 TWh oziroma 2 213 milijonov m3. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, naj bi letna poraba električne energije in vode leta 2020 predvidoma dosegla 37,7 TWh oziroma 2 051 milijonov m3. Pripravljalna študija kaže, da je mogoče porabo električne energije in vode pri izdelkih, ki so predmet te uredbe, precej zmanjšati. |
(7) |
Pripravljalna študija je pokazala, da zahteve v zvezi z drugimi parametri za okoljsko primerno zasnovo iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES niso potrebne, saj je poraba električne energije in vode pri gospodinjskih pralnih strojih v fazi uporabe daleč najpomembnejši okoljski vidik. |
(8) |
Učinkovitost porabe električne energije in vode pri izdelkih, ki so predmet te uredbe, je treba povečati z obstoječimi nezaščitenimi in stroškovno učinkovitimi tehnologijami, s katerimi je mogoče znižati skupne nabavne in obratovalne stroške teh izdelkov. |
(9) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika končnega uporabnika in ne smejo imeti negativnih učinkov na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti morajo prednosti manjše porabe električne energije in vode v fazi uporabe več kot odtehtati morebitne dodatne vplive na okolje med proizvodnjo. |
(10) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uvajati postopno, da se proizvajalcem zagotovi zadosten časovni okvir za spreminjanje zasnove izdelkov, ki so predmet te uredbe. Časovni razpored mora biti tak, da se preprečijo negativni vplivi na delovanje opreme na trgu ter se upoštevajo stroškovne posledice za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter da se hkrati zagotovi pravočasno doseganje ciljev te uredbe. |
(11) |
Meritve ustreznih parametrov izdelkov je treba izvajati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki vključujejo najsodobnejše priznane merilne metode in, če so na voljo, usklajene standarde, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (2). |
(12) |
V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES morajo biti v tej uredbi opredeljeni veljavni postopki ocenjevanja skladnosti. |
(13) |
Za lažje preverjanje skladnosti morajo proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog V in VI k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe. |
(14) |
Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovita široka razpoložljivost in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti v življenjskem ciklusu izdelkov iz te uredbe. |
(15) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so usklajeni z mnenjem odbora, navedenega v členu 19(1) Direktive 2009/125/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. S to uredbo se določajo zahteve za dajanje v promet gospodinjskih pralnih strojev, napajanih iz električnega omrežja, in gospodinjskih pralnih strojev, ki imajo poleg omrežnega napajanja tudi možnost akumulatorskega napajanja, vključno s tistimi, prodanimi za negospodinjsko uporabo, ter vgradnih gospodinjskih pralnih strojev.
2. Ta uredba se ne uporablja za kombinirane gospodinjske pralno-sušilne stroje.
Člen 2
Opredelitve
Poleg opredelitev, določenih v členu 2 Direktive 2009/125/ES, se za namene te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve:
1. |
„gospodinjski pralni stroj“ pomeni avtomatski pralni stroj, ki tekstil čisti in izpira z vodo, ima tudi funkcijo centrifugalnega ožemanja in je namenjen predvsem nepoklicni uporabi; |
2. |
„vgradni gospodinjski pralni stroj“ pomeni gospodinjski pralni stroj, namenjen namestitvi v omaro, v pripravljeno nišo v steni ali na podobno mesto, ki potrebuje zaključen pohištveni element; |
3. |
„avtomatski pralni stroj“ pomeni pralni stroj, ki perilo obdela v celoti, ne da bi moral uporabnik med programom kadar koli posredovati; |
4. |
„kombinirani gospodinjski pralno-sušilni stroj“ pomeni gospodinjski pralni stroj, ki ima funkcijo centrifugalnega ožemanja in je hkrati opremljen z mehanizmom, ki suši tekstil, navadno z ogrevanjem in obračanjem; |
5. |
„program“ pomeni niz vnaprej določenih operacij, za katere proizvajalec navaja, da so ustrezne za pranje nekaterih vrst tekstila; |
6. |
„cikel“ pomeni celoten postopek pranja, izpiranja in ožemanja, kot je opredeljen za izbrani program; |
7. |
„trajanje programa“ pomeni čas, ki preteče od začetka do konca programa, brez morebitne zakasnitve, ki jo nastavi končni uporabnik; |
8. |
„nazivna zmogljivost“ pomeni največjo maso v kilogramih, ki jo proizvajalec navaja izraženo v polkilogramskih intervalih kilogramov dane vrste suhega tekstila ter jo je mogoče obdelati v gospodinjskem pralnem stroju z izbranim programom, če je pralni stroj naložen v skladu s proizvajalčevimi navodili; |
9. |
„delna obremenitev“ pomeni polovico nazivne zmogljivosti gospodinjskega pralnega stroja za dani program; |
10. |
„preostala vsebnost vlage“ pomeni količino vlage, ki jo vsebuje perilo enega bobna po koncu faze ožemanja; |
11. |
„stanje izklopa“ pomeni stanje, ki sledi izklopu pralnega stroja z uporabo upravljalnih mehanizmov ali stikal naprave, dostopnih in namenjenih upravljanju končnega uporabnika med navadno uporabo, da se doseže stanje najmanjše porabe električne energije, ki se lahko ohranja nedoločen čas, medtem ko je gospodinjski pralni stroj priključen na vir napajanja in se uporablja v skladu s proizvajalčevimi navodili. Če končnemu uporabniku niso na voljo upravljalni mehanizmi ali stikala, „stanje izklopa“ pomeni stanje, doseženo potem, ko se gospodinjski pralni stroj samodejno vrne v nespremenljivo stanje porabe električne energije; |
12. |
„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje z najmanjšo porabo električne energije, ki se lahko ohranja nedoločen čas po koncu programa in ne vključuje nobenega nadaljnjega posredovanja končnega uporabnika razen izpraznitve gospodinjskega pralnega stroja; |
13. |
„enakovreden pralni stroj“ pomeni model gospodinjskega pralnega stroja, ki se da v promet ter ima med pranjem in ožemanjem enake nazivno zmogljivost, tehnične in obratovalne lastnosti, porabo električne energije in vode ter emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, kot drug model gospodinjskega pralnega stroja, ki ga isti proizvajalec da v promet pod drugo številko trgovske oznake. |
Člen 3
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih strojev so določene v točki 1 Priloge I.
Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih strojev so določene v točki 2 Priloge I.
Člen 4
Ocena skladnosti
1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.
2. Za namene ocenjevanja skladnosti na podlagi člena 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vsebuje izvod izračuna, določenega v Prilogi II k tej uredbi.
Če so bili podatki o danem modelu gospodinjskega pralnega stroja, ki so vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni z izračunom na podlagi zasnove ali z ekstrapolacijo podatkov drugega enakovrednega pralnega stroja ali z obema metodama, tehnična dokumentacija vsebuje podrobnosti o tem izračunu ali ekstrapolaciji ali obeh in o preizkusih, ki jih je proizvajalec izvedel za preverjanje točnosti opravljenih izračunov. V takih primerih tehnična dokumentacija vsebuje tudi seznam vseh drugih modelov enakovrednih gospodinjskih pralnih strojev, katerih podatki v tehnični dokumentaciji so bili pridobljeni na tej podlagi.
Člen 5
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za ugotavljanje skladnosti z zahtevami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi, uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.
Člen 6
Merila uspešnosti
Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše gospodinjske pralne stroje, ki so na voljo na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.
Člen 7
Pregled
Komisija to uredbo pregleda najpozneje štiri leta po začetku njene veljavnosti, pri čemer upošteva tehnološki napredek, rezultate pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu o okoljsko primerni zasnovi. V pregledu oceni zlasti odstopanja pri preverjanju, navedena v Prilogi III, možnost za določanje zahtev glede izpiranja in učinkovitosti centrifugalnega ožemanja in možnost za dovod vroče vode.
Člen 8
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 1. decembra 2011.
Vendar pa se spodaj navedene splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo uporabljajo po naslednjem časovnem razporedu:
(a) |
splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v točki 1(1) Priloge I, se uporabljajo od 1. decembra 2012; |
(b) |
splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v točki 1(2) Priloge I, se uporabljajo od 1. junija 2011; |
(c) |
splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v točki 1(3) Priloge I, se uporabljajo od 1. decembra 2013; |
(d) |
posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, določene v točki 2(2) Priloge I, se uporabljajo od 1. decembra 2013. |
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
PRILOGA I
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
1. |
Za izračun porabe električne energije in drugih parametrov gospodinjskih pralnih strojev se uporabljata cikla, s katerima se pere normalno umazano bombažno perilo (v nadaljnjem besedilu: standardna programa za bombaž) pri 40 °C in 60 °C. Ta cikla sta jasno prepoznavna na mehanizmu za izbiro programa ali zaslonu gospodinjskega pralnega stroja, če ga pralni stroj ima, ali obeh ter sta navedena kot „standardni program za bombaž 60 °C“ in „standardni program za bombaž 40 °C“. |
2. |
Navodila za uporabo, ki jih zagotovi proizvajalec, vsebujejo:
|
3. |
Gospodinjski pralni stroji končnim uporabnikom ponujajo možnost izbire cikla pranja pri 20 °C. Ta program je jasno prepoznaven na mehanizmu za izbiro programa ali zaslonu gospodinjskega pralnega stroja, če ga pralni stroj ima, ali obeh. |
2. POSEBNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
Gospodinjski pralni stroji ustrezajo naslednjim zahtevam:
1. |
od 1. decembra 2011:
|
2. |
od 1. decembra 2013:
|
Indeks energijske učinkovitosti (EEI), indeks učinkovitosti pranja (Iw ) in poraba vode (Wt ) se izračunajo v skladu s Prilogo II.
PRILOGA II
Metoda za izračun indeksa energijske učinkovitosti, indeksa pralne učinkovitosti, porabe vode in preostale vsebnosti vlage
1. IZRAČUN INDEKSA ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI
Za izračun indeksa energijske učinkovitosti (EEI) modela gospodinjskega pralnega stroja se ponderirana letna poraba električne energije pri gospodinjskem pralnem stroju za standardni program za bombaž 60 °C pri polni in delni obremenitvi ter standardni program za bombaž 40 °C pri delni obremenitvi primerja s standardno letno porabo električne energije pri pralnem stroju.
(a) |
Indeks energijske učinkovitosti (EEI) se izračuna na naslednji način in zaokroži na eno decimalno mesto: kjer je:
|
(b) |
Standardna letna poraba električne energije (SAEC ) se izračuna v kWh/leto na naslednji način in zaokroži na dve decimalni mesti: kjer je:
|
(c) |
Ponderirana letna poraba električne energije (AEC ) se izračuna v kWh/leto na naslednji način in zaokroži na dve decimalni mesti:
|
(d) |
Ponderirana poraba električne energije (Et ) se izračuna v kWh na naslednji način in zaokroži na tri decimalna mesta: kjer je:
|
(e) |
Ponderirana električna energija v „stanju izklopa“ (Po ) se izračuna v vatih na naslednji način in zaokroži na dve decimalni mesti: kjer je:
|
(f) |
Ponderirana električna energija v „stanju pripravljenosti“ (Pl ) se izračuna v vatih na naslednji način in zaokroži na dve decimalni mesti: kjer je:
|
(g) |
Ponderirano trajanje programa (Tt ) se izračuna v minutah na naslednji način in zaokroži na najbližjo minuto: kjer je:
|
(h) |
Ponderirano trajanje „stanja pripravljenosti“ (Tl ) se izračuna v minutah na naslednji način in zaokroži na najbližjo minuto: kjer je:
|
2. IZRAČUN INDEKSA UČINKOVITOSTI PRANJA
Za izračun indeksa učinkovitosti pranja (Iw ) se ponderirana učinkovitost pranja gospodinjskega pralnega stroja za standardni program za bombaž 60 °C pri polni in delni obremenitvi ter standardni program za bombaž 40 °C pri delni obremenitvi primerja z učinkovitostjo pranja referenčnega pralnega stroja, pri čemer ima referenčni pralni stroj lastnosti, navedene v najsodobnejših splošno priznanih merilnih metodah, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
(a) |
Indeks učinkovitosti pranja (Iw ) se izračuna na naslednji način in zaokroži na tri decimalna mesta: kjer je:
|
(b) |
Indeks učinkovitosti pranja za posamezni standardni program za bombaž (p) se izračuna na naslednji način: kjer je:
|
(c) |
Učinkovitost pranja (W) je povprečje odbojnih vrednosti vsakega preizkusnega traku po koncu preizkusnega cikla. |
3. IZRAČUN PORABE VODE
Poraba vode (Wt ) se izračuna na naslednji način in zaokroži na eno decimalno mesto:
Wt = Wt,60
kjer je:
Wt,60 |
= |
poraba vode za standardni program za bombaž 60 °C pri polni obremenitvi. |
4. IZRAČUN PREOSTALE VSEBNOSTI VLAGE
Preostala vsebnost vlage (D) za program se izračuna v odstotkih in zaokroži na najbližji cel odstotek.
PRILOGA III
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Organi držav članic za namene preverjanja skladnosti z zahtevami iz Priloge I preizkusijo en gospodinjski pralni stroj. Če izmerjeni parametri ne ustrezajo vrednostim, ki jih proizvajalec navede v tehnični dokumentaciji v smislu člena 4(2) ob upoštevanju odstopanj, določenih v preglednici 1, se meritve izvedejo na še treh gospodinjskih pralnih strojih. Aritmetična sredina izmerjenih vrednosti teh treh gospodinjskih pralnih strojev ustreza zahtevam ob upoštevanju odstopanj, opredeljenih v preglednici 1, z izjemo porabe električne energije, katere izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti Et za več kot 6 %.
V nasprotnem primeru se šteje, da model gospodinjskega pralnega stroja in vsi drugi enakovredni pralni stroji niso skladni z zahtevami iz Priloge I.
Organi držav članic uporabljajo zanesljive, točne in ponovljive merilne postopke, s katerimi se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne metode, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
Preglednica 1
Izmerjeni parameter |
Odstopanja pri preverjanju |
Letna poraba električne energije |
Izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti (1) AEC za več kot 10 %. |
Indeks učinkovitosti pranja |
Izmerjena vrednost ni za več kot 4 % nižja od nazivne vrednosti IW . |
Poraba električne energije |
Izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti Et za več kot 10 %. |
Trajanje programa |
Izmerjena vrednost ne presega nazivnih vrednosti Tt za več kot 10 %. |
Poraba vode |
Izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti Wt za več kot 10 %. |
Poraba električne energije v stanju izklopa in stanju pripravljenosti |
Izmerjena vrednost porabe električne energije Po in Pl , ki je višja od 1,00 W, ne presega nazivne vrednosti za več kot 10 %. Izmerjena vrednost porabe električne energije Po in Pl , ki znaša 1,00 W ali manj, ne presega nazivne vrednosti za več kot 0,10 W. |
Trajanje stanja pripravljenosti |
Izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti Tl za več kot 10 %. |
(1) „nazivna vrednost“ pomeni vrednost, ki jo navede proizvajalec.
PRILOGA IV
Merila uspešnosti
Ob začetku veljavnosti te uredbe je najboljša tehnologija na trgu za gospodinjske pralne stroje v smislu njihove porabe vode in električne energije, učinkovitosti pranja ter emisij hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem za standardni program za bombaž 60 °C pri polni obremenitvi opredeljena na naslednji način (1):
1. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 3 kg: (a) poraba električne energije: 0,57 kWh/cikel (ali 0,19 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 117,84 kWh/leto, od tega 105,34 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 39 litrov/cikel, kar ustreza vrednosti 8 580 litrov/leto za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: 1,03 ≥ Iw > 1,00; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (900 vrt./min): ni na voljo; |
2. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 3,5 kg: (a) poraba električne energije: 0,66 kWh/cikel (ali 0,19 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 134,50 kWh/leto, od tega 122,00 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 39 litrov/cikel, kar ustreza vrednosti 8 580 litrov/leto za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 100 vrt./min): ni na voljo; |
3. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 4,5 kg: (a) poraba električne energije: 0,76 kWh/cikel (ali 0,17 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 152,95 kWh/leto, od tega 140,45 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 40 litrov/cikel, kar ustreza letni porabi vode 8 800 litrov za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw = 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 000 vrt./min): 55/70 dB(A) re 1pW; |
4. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 5 kg: (a) poraba električne energije: 0,850 kWh/cikel (ali 0,17 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 169,60 kWh/leto, od tega 157,08 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 39 litrov/cikel, kar ustreza letni porabi vode 8 580 litrov za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw = 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 200 vrt./min): 53/73 dB(A) re 1pW; |
5. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 6 kg: (a) poraba električne energije: 0,90 kWh/cikel (ali 0,15 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 178,82 kWh/leto, od tega 166,32 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 37 litrov/cikel, kar ustreza letni porabi vode 8 140 litrov za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw = 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 600 vrt./min): ni na voljo; |
6. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 7 kg: (a) poraba električne energije: 1,05 kWh/cikel (ali 0,15 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 201,00 kWh/leto, od tega 188,50 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 43 litrov/cikel, kar ustreza letni porabi vode 9 460 litrov za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw = 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 000 vrt./min): 57/73 dB(A) re 1pW; (e) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 400 vrt./min): 59/76 dB(A) re 1pW; (f) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 200 vrt./min): 48/62 dB(A) re 1pW (za vgradne gospodinjske pralne stroje); |
7. |
gospodinjski pralni stroji z nazivno zmogljivostjo 8 kg: (a) poraba električne energije: 1,200 kWh/cikel (ali 0,15 kWh/kg), kar ustreza skupni letni porabi električne energije 234,26 kWh/leto, od tega 221,76 kWh/leto za 220 ciklov in 12,5 kWh/leto v stanjih z nizko porabo električne energije; (b) poraba vode: 56 litrov/cikel, kar ustreza letni porabi vode 12 320 litrov za 220 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pranja: Iw = 1,03; (d) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 400 vrt./min): 54/71 dB(A) re 1pW; (e) emisije hrupa, ki se prenaša po zraku, med pranjem/ožemanjem (1 600 vrt./min): 54/74 dB(A) re 1pW. |
(1) Za ocenjevanje letne porabe električne energije je bila uporabljena računska metoda, določena v Prilogi II, za 90-minutno trajanje programa s porabo električne energije 1 W v stanju izklopa in 2 W v stanju pripravljenosti.
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/31 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1016/2010
z dne 10. novembra 2010
o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,
po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija mora v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov. |
(2) |
Prva alinea člena 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo, če je to primerno, sprejme izvedbeni ukrep za gospodinjske aparate, kar zajema tudi gospodinjske pomivalne stroje. |
(3) |
Komisija je izvedla pripravljalno študijo, s katero je želela analizirati tehnične, okoljske in ekonomske vidike gospodinjskih pomivalnih strojev, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvih. Študija je bila pripravljena skupaj z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so na voljo javnosti. |
(4) |
V tej uredbi morajo biti zajeti izdelki za pomivanje namiznega pribora v gospodinjstvih. |
(5) |
Okoljski vidik gospodinjskih pomivalnih strojev, ki je v tej uredbi opredeljen kot pomemben, je poraba energije v času uporabe. Letna poraba električne energije pri izdelkih, za katere velja ta uredba, je bila leta 2005 v Uniji ocenjena na 24,7 TWh, kar ustreza 13 milijonom ton CO2. Ta poraba naj bi se leta 2020 brez uvedbe posebnih ukrepov predvidoma povečala na 35 TWh. Pripravljalna študija je pokazala, da se lahko poraba električne energije in vode pri izdelkih, za katere velja ta uredba, bistveno zmanjša. |
(6) |
Pripravljalna študija kaže, da zahteve v zvezi z drugimi parametri za okoljsko primerno zasnovo iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES niso potrebne, saj je pri gospodinjskih pomivalnih strojih daleč najpomembnejši okoljski vidik poraba električne energije v času uporabe. |
(7) |
Učinkovitost porabe električne energije pri izdelkih, za katere velja ta uredba, je treba povečati z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki lahko znižajo skupne stroške nabave in uporabe teh izdelkov. |
(8) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v času uporabe, preseči morebitne dodatne vplive na okolje v fazi proizvodnje. |
(9) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uvajati postopoma, tako da bodo imeli proizvajalci na voljo dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov iz te uredbe. Časovni okvir je treba določiti tako, da se izognemo negativnim vplivom na delovanje opreme na trgu ter da se upoštevajo vplivi na stroške za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter da se hkrati zagotovi, da se cilji iz te uredbe dosežejo pravočasno. |
(10) |
Meritve ustreznih parametrov za izdelke je treba izvajati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, skupaj s, kadar so na voljo, usklajenimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (2). |
(11) |
V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke ocenjevanja skladnosti. |
(12) |
Za lažje preverjanje skladnosti morajo proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog V in VI k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe. |
(13) |
Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklusu. |
(14) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 19(1) Direktive 2009/125/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg električnih gospodinjskih pomivalnih strojev, napajanih iz električnega omrežja, in električnih gospodinjskih pomivalnih strojev, napajanih iz električnega omrežja, ki imajo lahko tudi baterijsko napajanje, skupaj s tistimi, ki se prodajajo za negospodinjsko uporabo, ter z vgradnimi gospodinjskimi pomivalnimi stroji.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„gospodinjski pomivalni stroj“ pomeni napravo, ki pomiva, splakuje in suši posodo, steklovino, pribor in pripomočke za kuho s kemičnimi in mehanskimi sredstvi, toploto in električno energijo ter je namenjena predvsem za nepoklicne namene; |
2. |
„vgradni gospodinjski pomivalni stroj“ pomeni gospodinjski pomivalni stroj, namenjen namestitvi v omaro, v pripravljeno nišo v steni ali na podobno mesto, ki potrebuje zaključen pohištveni element; |
3. |
„pogrinjek“ pomeni določeno število kosov posode, stekla in pribora za eno osebo; |
4. |
„nazivna zmogljivost“ pomeni največje število pogrinjkov, skupaj s kosi za serviranje, ki jih je po navedbi proizvajalca z izbranim programom mogoče obdelati v gospodinjskem pomivalnem stroju, kadar je stroj napolnjen v skladu z navodili proizvajalca; |
5. |
„program“ pomeni niz operacij, ki so opredeljene vnaprej in jih proizvajalec označi kot ustrezne za določene stopnje umazanosti ali vrste polnjenja ali oboje ter skupaj sestavljajo celoten cikel; |
6. |
„trajanje programa“ pomeni čas, ki preteče od začetka do dokončanja programa, brez zakasnitve, ki jo nastavi uporabnik; |
7. |
„cikel“ pomeni celoten postopek pomivanja, splakovanja in sušenja, kot je opredeljen za izbrani program; |
8. |
„stanje izključenosti“ pomeni stanje, kadar je gospodinjski pomivalni stroj izključen s kontrolnimi gumbi ali stikali na napravi, ki so dostopni končnemu uporabniku in namenjeni za to, da uporabnik z njimi med običajno uporabo doseže najnižjo porabo električne energije, ki lahko traja nedoločen čas, medtem ko je gospodinjski pomivalni stroj priključen na vir napajanja in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca; pri napravah, ki nimajo kontrolnega gumba ali stikala, ki je dostopno končnemu uporabniku, „stanje izključenosti“ pomeni stanje, ki je doseženo, ko se gospodinjski pomivalni stroj samodejno vrne na porabo v stacionarnem stanju; |
9. |
„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje z najnižjo porabo električne energije, ki lahko traja nedoločen čas po dokončanju programa in izpraznitvi naprave, brez kakršnega koli posredovanja končnega uporabnika; |
10. |
„enakovreden pomivalni stroj“ pomeni model gospodinjskega pomivalnega stroja, danega na trg, z enako nazivno zmogljivostjo, tehničnimi lastnostmi in učinkovitostjo, porabo energije in vode ter emisijami akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku, kot jih ima drug model gospodinjskega pomivalnega stroja, ki ga je isti proizvajalec dal na trg pod drugo številko trgovske oznake. |
Člen 3
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev so navedene v točki 1 Priloge I.
Splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev so navedene v točki 2 Priloge I.
Člen 4
Ocenjevanje skladnosti
1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.
2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje rezultate izračuna iz Priloge II k tej uredbi.
Kadar so bile informacije v tehnični dokumentaciji za določen model gospodinjskega pomivalnega stroja pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali z ekstrapolacijo iz drugih enakovrednih pomivalnih strojev ali z obojim, tehnična dokumentacija vključuje podatke o takih izračunih ali ekstrapolacijah ali obojem in preskusih, ki so jih proizvajalci opravili za preverjanje opravljenih izračunov. Tehnična dokumentacija v takih primerih vključuje tudi seznam vseh enakovrednih modelov gospodinjskih pomivalnih strojev, pri katerih so bile informacije v tehnični dokumentaciji pridobljene na enaki podlagi.
Člen 5
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES glede skladnosti z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.
Člen 6
Merila uspešnosti
Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše gospodinjske pomivalne stroje, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.
Člen 7
Pregled
Komisija to uredbo najpozneje štiri leta po začetku njene veljavnosti pregleda, pri čemer upošteva tehnološki napredek, rezultate tega pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pri pregledu se ocenijo zlasti tolerance preverjanja iz Priloge III, možnosti za določitev zahtev glede porabe vode za gospodinjske pomivalne stroje in možnost za dovod vroče vode.
Člen 8
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 1. decembra 2011.
Spodaj navedene zahteve za okoljsko primerno zasnovo pa se uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
(a) |
splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 1(1) Priloge I se uporabljajo od 1. decembra 2012; |
(b) |
splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 1(2) Priloge I se uporabljajo od 1. junija 2012; |
(c) |
posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 2(2) Priloge I se uporabljajo od 1. decembra 2013; |
(d) |
posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz točke 2(3) Priloge I se uporabljajo od 1. decembra 2016. |
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
PRILOGA I
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
1. |
Poraba energije in drugi parametri za gospodinjske pomivalne stroje se bodo izračunali na podlagi cikla, v katerem se pomije običajno umazan namizni pribor (v nadaljnjem besedilu: standardni cikel pomivanja). Ta cikel je jasno razpoznaven na napravi, s katero se na gospodinjskem pomivalnem stroju izbirajo programi, ali na zaslonu gospodinjskega pomivalnega stroja, če obstaja, ali na obeh in se imenuje „standardni program“ ter je nastavljen kot privzeti cikel za gospodinjske pomivalne stroje, opremljene s samodejno izbiro programov ali katero koli funkcijo, ki program pomivanja izbere samodejno ali ohranja izbiro programa. |
2. |
V knjižici z navodili proizvajalca so navedeni:
|
2. POSEBNE ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO
Gospodinjski pomivalni stroji ustrezajo naslednjim zahtevam:
1. |
od 1. decembra 2011:
|
2. |
od 1. decembra 2013:
|
3. |
od 1. decembra 2016:
|
Indeks energijske učinkovitosti (EEI), indeks učinkovitosti pomivanja (IC ) in indeks učinkovitosti sušenja (ID ) gospodinjskih pomivalnih strojev se izračunajo v skladu s Prilogo II.
PRILOGA II
Metoda za izračun indeksa energijske učinkovitosti, indeksa učinkovitosti pomivanja in indeksa učinkovitosti sušenja
1. IZRAČUN INDEKSA ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI
Za izračun indeksa energijske učinkovitosti (EEI) za določen model gospodinjskega pomivalnega stroja se letna poraba električne energije pri gospodinjskem pomivalnem stroju primerja z njegovo standardno porabo električne energije.
(a) |
Indeks energijske učinkovitosti (EEI) se izračuna, kot je prikazano v nadaljevanju, in se zaokroži na eno decimalno mesto:
pri čemer je:
|
(b) |
Letna poraba električne energije (AEc) se izračuna v kWh/leto, kot je prikazano v nadaljevanju, in se zaokroži na dve decimalni mesti:
|
(c) |
Standardna letna poraba električne energije SAEC se izračuna v kWh/leto, kot je prikazano v nadaljevanju, in se zaokroži na dve decimalni mesti:
pri čemer je:
|
2. IZRAČUN INDEKSA UČINKOVITOSTI POMIVANJA
Pri izračunu indeksa učinkovitosti pomivanja (IC ) za določen model gospodinjskega pomivalnega stroja se učinkovitost pomivanja pri gospodinjskem pomivalnem stroju primerja z učinkovitostjo pomivanja pri referenčnem pomivalnem stroju, pri čemer ima referenčni pomivalni stroj značilnosti, navedene v splošno priznanih najsodobnejših merilnih metodah, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
(a) |
Indeks učinkovitosti pomivanja (IC ) se izračuna, kot je prikazano v nadaljevanju, in se zaokroži na dve decimalni mesti:
IC = exp(lnIC ) pri čemer je:
|
(b) |
Učinkovitost pomivanja (C) je povprečni rezultat odstranjevanja umazanije z vsakega kosa posode po dokončanju standardnega cikla pomivanja. Rezultat odstranjevanja umazanije se izračuna, kot je prikazano v tabeli 1: Tabela 1
|
3. IZRAČUN INDEKSA UČINKOVITOSTI SUŠENJA
Pri izračunu indeksa učinkovitosti sušenja (ID ) za določen model gospodinjskega pomivalnega stroja se učinkovitost sušenja pri gospodinjskem pomivalnem stroju primerja z učinkovitostjo sušenja pri referenčnem pomivalnem stroju, pri čemer ima referenčni pomivalni stroj značilnosti, navedene v splošno priznanih najsodobnejših merilnih metodah, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
(a) |
Indeks učinkovitosti sušenja (ID ) se izračuna, kot je prikazano v nadaljevanju, in se zaokroži na dve decimalni mesti:
ID = exp(lnID ) pri čemer je:
|
(b) |
Učinkovitost sušenja (D) je povprečni rezultat odstranjevanja vlage z vsakega kosa posode po dokončanju standardnega cikla pomivanja. Rezultat odstranjevanja vlage se izračuna, kot je prikazano v tabeli 2: Tabela 2
|
PRILOGA III
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Organi države članice za namene preverjanja skladnosti z zahtevami iz Priloge I preskusijo en gospodinjski pomivalni stroj. Če izmerjeni parametri ne ustrezajo vrednostim iz tehnične dokumentacije po členu 4(2), ki jih je navedel proizvajalec, v razponu iz tabele 1, se meritve opravijo še na treh gospodinjskih pomivalnih strojih. Aritmetična sredina izmerjenih vrednosti teh treh gospodinjskih pomivalnih strojev ustreza zahtevam ob upoštevanju razponov, opredeljenih v tabeli 1, razen za porabo električne energije, kjer izmerjena vrednost nazivne vrednosti Et ne presega za več kot 6 %.
V nasprotnem primeru se za ta model in vse druge enakovredne modele gospodinjskih pomivalnih strojev šteje, da ne ustrezajo zahtevam iz Priloge I.
Organi države članice uporabijo zanesljive, točne in ponovljive merilne postopke, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, skupaj z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
Tabela 1
Merjeni parameter |
Tolerance preverjanja |
Letna poraba energije |
Izmerjena vrednost nazivne vrednosti (1) AEC ne presega za več kot 10 %. |
Indeks učinkovitosti pomivanja |
Izmerjena vrednost ni manjša od nazivne vrednosti IC za več kot 10 %. |
Indeks učinkovitosti sušenja |
Izmerjena vrednost ni manjša od nazivne vrednosti ID za več kot 19 %. |
Poraba energije |
Izmerjena vrednost nazivne vrednosti Et ne presega za več kot 10 %. |
Trajanje programa |
Izmerjena vrednost nazivnih vrednosti Tt ne presega za več kot 10 %. |
Poraba električne energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti |
Izmerjena vrednost porabe električne energije Po in Pl , ki znaša več kot 1,00 W, ne presega nazivne vrednosti za več kot 10 %. Izmerjena vrednost porabe električne energije Po in Pl , ki znaša 1,00 W ali več, ne presega nazivne vrednosti za več kot 0,10 W. |
Trajanje stanja pripravljenosti |
Izmerjena vrednost ne presega nazivne vrednosti Tl za več kot 10 %. |
(1) „nazivna vrednost“ pomeni vrednost, ki jo je navedel proizvajalec.
PRILOGA IV
Merila uspešnosti
Ob začetku veljavnosti te uredbe je najboljša tehnologija na trgu za gospodinjske pomivalne stroje v smislu njihove energijske učinkovitosti, porabe energije in vode, učinkovitosti pomivanja in sušenja ter emisij akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku, opredeljena, kakor sledi:
1. |
gospodinjski pomivalni stroji s 15 pogrinjki (vgradni): (a) poraba električne energije: 0,88 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 268,9 kWh/leto, od tega 246,4 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 10 litrov/cikel, kar ustreza 2 800 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: ID > 1,08; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 45 dB(A) re 1pW; |
2. |
gospodinjski pomivalni stroji s 14 pogrinjki (podvgradni): (a) poraba električne energije: 0,83 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 244,9 kWh/leto, od tega 232,4 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 10 litrov/cikel, kar ustreza 2 800 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: ID > 1,08; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 41 dB(A) re 1pW; |
3. |
gospodinjski pomivalni stroji s 13 pogrinjki (podvgradni): (a) poraba električne energije: 0,83 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 244,9 kWh/leto, od tega 232,4 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 10 litrov/cikel, kar ustreza 2 800 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: ID > 1,08; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 42 dB(A) re 1pW; |
4. |
gospodinjski pomivalni stroji z 12 pogrinjki (prostostoječi): (a) poraba električne energije: 0,950 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 278,5 kWh/leto, od tega 266 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 9 litrov/cikel, kar ustreza 2 520 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: ID > 1,08; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 41 dB(A) re 1pW; |
5. |
gospodinjski pomivalni stroji z 9 pogrinjki (vgradni): (a) poraba električne energije: 0,800 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 236,5 kWh/leto, od tega 224 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 9 litrov/cikel, kar ustreza 2 520 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: ID > 1,08; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 44 dB(A) re 1pW; |
6. |
gospodinjski pomivalni stroji s 6 pogrinjki (vgradni): (a) poraba električne energije: 0,63 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 208,5 kWh/leto, od tega 196 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 7 litrov/cikel, kar ustreza 1 960 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: 1,08 ≥ ID > 0,86; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 45 dB(A) re 1pW; |
7. |
gospodinjski pomivalni stroji s štirimi pogrinjki (prostostoječi): (a) poraba električne energije: 0,51 kWh/cikel, kar ustreza skupni letni porabi električne energije 155,3 kWh/leto, od tega 142,8 kWh/leto za 280 ciklov pomivanja, 12,5 kWh/leto pa za načine nizke porabe; (b) poraba vode: 9,5 litrov/cikel, kar ustreza 2 660 litrom/leto za 280 ciklov; (c) indeks učinkovitosti pomivanja: IC > 1,12; (d) indeks učinkovitosti sušenja: 1,08 ≥ ID > 0,86; (e) emisije akustičnega hrupa, ki se prenaša po zraku: 53 dB(A) re 1pW. |
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/41 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1017/2010
z dne 10. novembra 2010
o začetku prodaje žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na notranjem trgu
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(f) v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (2) določa, da se žita iz zalog intervencijskih agencij prodajo prek javnega razpisa. |
(2) |
Države članice razpolagajo z intervencijskimi zalogami navadne pšenice in ječmena. Zaradi odziva na potrebe na trgu je treba te zaloge žit držav članic dati na razpolago na notranjem trgu. Zato je treba odpreti stalne javne razpise za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na notranjem trgu. Vsako izmed njih je treba obravnavati v okviru ločenega javnega razpisa. |
(3) |
Zaradi upoštevanja razmer na notranjem trgu je treba določiti, da s tem razpisom upravlja Komisija. Poleg tega je treba določiti koeficient dodelitve za ponudbe z najnižjo prodajno ceno. |
(4) |
Za učinkovito upravljanje sistema je treba določiti pogoje in roke za pošiljanje podatkov, ki jih zahteva Komisija. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
V skladu z naslovom III Uredbe (EU) št. 1272/2009 se odpre javni razpis za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij na notranjem trgu.
Največje razpoložljive količine za državo članico so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Datumi predložitve ponudb
1. Rok za oddajo ponudb za prvi delni javni razpis je 24. november 2010 ob 11. uri (po bruseljskem času).
Rok za oddajo ponudb za nadaljnje delne javne razpise poteče naslednje dneve ob 11. uri (po bruseljskem času):
— |
8. in 15. december 2010, |
— |
12. in 26. januar 2011, |
— |
9. in 23. februar 2011, |
— |
9. in 23. marec 2011, |
— |
13. in 27. april 2011, |
— |
11. in 25. maj 2011. |
— |
15. in 29 junij 2011, |
2. Ponudbe se predložijo intervencijskim agencijam, ki jih odobrijo države članice, njihov seznam pa se objavi na internetu (3).
Člen 3
Obveščanje Komisije
Uradna obvestila, določena v členu 45 Uredbe (EU) št. 1272/2009, je treba poslati do 16. ure (po bruseljskem času) na zadnji dan roka za predložitev ponudb iz člena 2 te uredbe.
Člen 4
Odločitve na podlagi ponudb
V skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 Komisija določi za vsako zadevno žito in državo članico posebej najnižjo prodajno ceno ali se v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1272/2009 odloči, da prejetih ponudb ne sprejme.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOŞ
Član Komisije
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 349, 29.12.2009, str. 1.
(3) Ustrezni naslovi plačilnih agencij so na voljo na spletišču Evropske komisije CIRCA (http://circa.europa.eu/Public/irc/agri/cereals/library?l=/publicsdomain/cereals/intervention_agencies&vm=detailed&sb=Title).
PRILOGA
Seznam javnih razpisov
(v tonah) |
|||
Država članica |
Količine, dane na voljo za prodajo na notranjem trgu |
||
|
Navadna pšenica |
Ječmen |
Koruza |
Oznaka KN |
1001 90 |
1003 00 |
1005 90 00 |
Belgique/België |
— |
0 |
— |
България |
0 |
0 |
— |
Česká republika |
60 937 |
136 395 |
— |
Danmark |
— |
59 550 |
— |
Deutschland |
— |
1 100 935 |
— |
Eesti |
— |
40 060 |
— |
Eire/Ireland |
— |
— |
— |
Elláda |
— |
— |
— |
España |
— |
— |
— |
France |
— |
70 385 |
— |
Italia |
— |
— |
— |
Kypros |
— |
— |
— |
Latvija |
— |
0 |
— |
Lietuva |
0 |
91 377 |
— |
Luxembourg |
— |
— |
— |
Magyarország |
4 418 |
30 258 |
0 |
Malta |
— |
— |
— |
Nederland |
— |
— |
— |
Österreich |
— |
20 541 |
— |
Polska |
0 |
0 |
— |
Portugal |
— |
— |
— |
România |
— |
0 |
— |
Slovenija |
— |
— |
— |
Slovensko |
0 |
80 112 |
— |
Suomi/Finland |
22 757 |
784 136 |
— |
Sverige |
— |
148 260 |
— |
United Kingdom |
— |
151 136 |
— |
Znak „—“ pomeni, da v tej državi članici za navedeno žito ni intervencijske zaloge. |
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/44 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1018/2010
z dne 10. novembra 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 11. novembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
AL |
68,6 |
MA |
73,9 |
|
MK |
35,0 |
|
ZZ |
59,2 |
|
0707 00 05 |
AL |
54,8 |
EG |
161,4 |
|
TR |
149,8 |
|
ZA |
121,6 |
|
ZZ |
121,9 |
|
0709 90 70 |
MA |
83,5 |
TR |
112,9 |
|
ZZ |
98,2 |
|
0805 20 10 |
MA |
69,7 |
ZA |
147,7 |
|
ZZ |
108,7 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
HR |
47,9 |
TR |
69,5 |
|
UY |
54,6 |
|
ZA |
60,7 |
|
ZZ |
58,2 |
|
0805 50 10 |
AR |
40,0 |
CL |
81,9 |
|
EC |
92,5 |
|
TR |
73,2 |
|
UY |
61,0 |
|
ZA |
109,5 |
|
ZZ |
76,4 |
|
0806 10 10 |
BR |
242,2 |
PE |
182,7 |
|
TR |
160,8 |
|
US |
269,2 |
|
ZA |
79,2 |
|
ZZ |
186,8 |
|
0808 10 80 |
AR |
75,7 |
AU |
149,8 |
|
CA |
73,1 |
|
CL |
84,2 |
|
CN |
82,6 |
|
MK |
22,1 |
|
NZ |
117,5 |
|
US |
111,4 |
|
ZA |
84,4 |
|
ZZ |
89,0 |
|
0808 20 50 |
CN |
48,5 |
US |
48,2 |
|
ZZ |
48,4 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/46 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1019/2010
z dne 10. novembra 2010
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1012/2010 (4). |
(2) |
Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (EU) št. 867/2010 za tržno leto 2010/11, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 11. novembra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
(3) UL L 259, 1.10.2010, str. 3.
(4) UL L 292, 10.11.2010, str. 34.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 11. novembra 2010
(EUR) |
||
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
1701 11 10 (1) |
63,80 |
0,00 |
1701 11 90 (1) |
63,80 |
0,00 |
1701 12 10 (1) |
63,80 |
0,00 |
1701 12 90 (1) |
63,80 |
0,00 |
1701 91 00 (2) |
57,71 |
0,16 |
1701 99 10 (2) |
57,71 |
0,00 |
1701 99 90 (2) |
57,71 |
0,00 |
1702 90 95 (3) |
0,58 |
0,18 |
(1) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
DIREKTIVE
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/48 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2010/77/EU
z dne 10. novembra 2010
o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v zvezi z datumom poteka veljavnosti registracije nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Aktivnim snovem iz Priloge k tej direktivi, ki so vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, poteče registracija med 31. majem 2011 in 31. decembrom 2012. |
(2) |
Člen 5(5) Direktive 91/414/EGS določa, da se na zahtevo lahko registracija aktivne snovi podaljša, če je bil vložen zahtevek najmanj dve leti pred potekom veljavnosti registracije. Komisija je prejela zahteve v zvezi s podaljšanjem registracije vseh snovi iz uvodne izjave 1. |
(3) |
Določiti je treba podrobna pravila v zvezi s predložitvijo in oceno nadaljnjih informacij, ki so potrebne za podaljšanje v Prilogi I. Zato je upravičeno podaljšati vključitev aktivnih snovi iz uvodne izjave 1 za obdobje, potrebno, da lahko prijavitelji pripravijo zahtevke ter da jih Komisija lahko oceni in sprejme odločitev. |
(4) |
Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. marca 2011. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Te predpise začnejo uporabljati od 1. aprila 2011.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 3
Uveljavitev
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
PRILOGA
Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni:
(1) |
Vrstica 7 se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
Vrstice 9 do 28 se nadomestijo z naslednjimi:
|
(3) |
Vrstice 30 do 39 se nadomestijo z naslednjimi:
|
(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivnih snovi je na voljo v poročilu o pregledu.
(2) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivnih snovi je na voljo v njihovem poročilu o pregledu.
(3) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivnih snovi je na voljo v njihovem poročilu o pregledu.
SKLEPI
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/58 |
SKLEP SVETA
z dne 8. novembra 2010
o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Slovaškem
(2010/682/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1) in zlasti člena 25 tega sklepa,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ (2) in zlasti člena 20 in poglavja 4 Priloge tega sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Protokolom o prehodni ureditvi, priloženemu k Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb. |
(2) |
Skladno s tem se uporablja člen 25 Sklepa 2008/615/PNZ, Svet pa mora soglasno odločiti, ali države članice izvajajo določbe poglavja 6 navedenega sklepa. |
(3) |
Člen 20 Sklepa 2008/616/PNZ določa, da se sklepe iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ sprejme na podlagi poročila o oceni, ki je oprto na vprašalnik. Kar zadeva avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ, se poročilo o oceni pripravi na podlagi ocenjevalnega obiska in preskusa. |
(4) |
V skladu s točko 1.1 poglavja 4 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ vprašalnik, ki ga je pripravila ustrezna delovna skupina Sveta, zadeva vsako avtomatizirano izmenjavo podatkov in ga država članica izpolni takoj, ko meni, da izpolnjuje predpogoje za delitev podatkov v ustrezni kategoriji podatkov. |
(5) |
Slovaška je izpolnila vprašalnik o varstvu podatkov in vprašalnik o izmenjavi daktiloskopskih podatkov. |
(6) |
Slovaška je opravila uspešen preskus z Avstrijo. |
(7) |
Na Slovaškem je bil opravljen ocenjevalni obisk, o katerem je avstrijsko-nemška ocenjevalna skupina pripravila poročilo in ga poslala ustrezni delovni skupini Sveta. |
(8) |
Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati vprašalnika, ocenjevalnega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov, je bilo predloženo Svetu – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Slovaška za namene avtomatiziranega iskanja daktiloskopskih podatkov v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 8. novembra 2010
Za Svet
Predsednik
M. WATHELET
(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.
(2) UL L 210, 6.8.2008, str. 12.
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/60 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 9. novembra 2010
o spremembi Odločbe 97/555/ES o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s cementom, gradbenim apnom in drugimi hidravličnimi vezivi
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7603)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/683/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (1), ter zlasti člena 13(4)(a) Direktive,
po posvetovanju s Stalnim odborom za gradbeništvo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je sprejela Odločbo 97/555/ES z dne 14. julija 1997 o postopku potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov v skladu s členom 20(2) Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi s cementom, gradbenim apnom in drugimi hidravličnimi vezivi (2). |
(2) |
Po pregledu družine proizvodov „gradbeno apno“ so države članice in Komisija štele za potrebno, da okrepijo vlogo tretje strani, vključene v certifikacijo kontrole proizvodnje. |
(3) |
Odločbo 97/555/ES je zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga III k Odločbi 97/555/ES se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 12.
(2) UL L 229, 20.8.1997, str. 9.
PRILOGA
V Prilogi III k Odločbi 97/555/ES se vnos, ki se nanaša na družino proizvodov „Gradbeno apno, ki vključuje: belo apno, dolomitno apno, hidravlično apno“, nadomesti z naslednjim:
„Gradbeno apno, ki vključuje:
|
|
— |
2 +“ |
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/62 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 10. novembra 2010
o spremembi dela 1 Priloge E k Direktivi Sveta 92/65/EGS glede vzorcev zdravstvenih spričeval za živali z gospodarstev
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7640)
(Besedilo velja za EGP)
(2010/684/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti prvega odstavka člena 22 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 10 Direktive 92/65/EGS določa zahteve zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovanje s psi, mačkami in belimi dihurji. |
(2) |
Del 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS določa vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje z živalmi z gospodarstev, vključno s psi, mačkami in belimi dihurji. |
(3) |
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 (2) določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in pravila, ki se uporabljajo za nadzor teh premikov. Uporablja se za premike vrst hišnih živali iz Priloge I k navedeni uredbi med državami članicami ali iz tretjih držav. Psi, mačke in beli dihurji so na seznamu v delih A in B navedene priloge. |
(4) |
Zahteve iz Uredbe (ES) št. 998/2003 se razlikujejo glede na to, ali gre za premike hišnih živali med državami članicami ali iz tretjih držav v države članice. Poleg tega zahteve za take premike iz tretjih držav še nadalje razlikujejo med tretjimi državami iz oddelka 2 dela B Priloge II k navedeni uredbi in tretjimi državami iz dela C navedene priloge. |
(5) |
Da se prepreči goljufivo prikrivanje trgovskih premikov kot netrgovske premike hišnih živali v smislu Uredbe (ES) št. 998/2003, člen 12 navedene uredbe določa, da se zahteve in pregledi iz Direktive 92/65/EGS uporabljajo za premike več kot petih hišnih živali, kadar živali v Unijo prispejo iz tretje države, ki ni navedena v oddelku 2 dela B Priloge II k navedeni uredbi. |
(6) |
Da se preprečijo enake prakse in zagotovi enotna uporaba Uredbe (ES) št. 998/2003, Uredba Komisije (EU) št. 388/2010 z dne 6. maja 2010 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 v zvezi z največjim številom nekaterih vrst hišnih živali, ki so lahko predmet netrgovskega premika (3), določa, da se ista pravila uporabljajo tudi za premike hišnih psov, mačk in belih dihurjev, če je skupno število živali za premik v državo članico iz druge države članice ali tretje države iz oddelka 2 dela B Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 več kot pet. |
(7) |
Spričevalo, določeno v delu 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/270/EU (4), upošteva določbe Uredbe (EU) št. 388/2010. |
(8) |
Izkušnje z uporabo Uredbe (EU) št. 388/2010 so pokazale, da imajo v nekaterih primerih določbe navedene uredbe nesorazmeren vpliv na premike omejene populacije hišnih psov, mačk in belih dihurjev, ki se pogosto premikajo za netrgovske namene v številu, ki je večje od pet, da se udeležijo nekaterih športnih dogodkov in razstav. |
(9) |
Za navedene primere je primerno uvesti obdobje veljavnosti spričevala, ki ni daljše od obdobja veljavnosti spričeval, izdanih za druge vrste živali, ki jih zajema spričevalo iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS. |
(10) |
Odločba Komisije 2004/824/ES z dne 1. decembra 2004 o uvedbi vzorčnega zdravstvenega spričevala za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev iz tretjih držav v Skupnost (5) določa, da je spričevalo iz Priloge k Odločbi veljavno za premike znotraj Unije za štiri mesece od datuma izdaje ali do prenehanja veljavnosti cepljenja proti steklini, odvisno od tega, kaj poteče prej. |
(11) |
Za usklajenost zakonodaje Unije je primerno, da je veljavnost spričeval za pse, mačke in bele dihurje iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS enaka kot tista, ki je določena za spričevalo iz Priloge k Odločbi 2004/824/ES. |
(12) |
Direktivo 92/65/EGS je zato treba ustrezno spremeniti. |
(13) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Del 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
(1) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.
(2) UL L 146, 13.6.2003, str. 1.
(3) UL L 114, 7.5.2010, str. 3.
(4) UL L 118, 12.5.2010, str. 56.
(5) UL L 358, 3.12.2004, str. 12.
PRILOGA
„Del 1 – Zdravstveno spričevalo za trgovanje z živalmi z gospodarstev (kopitarji, ptice, lagomorfi, psi, mačke in beli dihurji)
92/65 EI
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/67 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 10. novembra 2010
o spremembi poglavja 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina
(Besedilo velja za EGP)
(2010/685/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (1) in zlasti člena 23(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 715/2009 določa smernice za opredelitev tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do sistema. |
(2) |
S smernicami naj bi uvedli zahteve po preglednosti, tako da bi zagotovili dejanski dostop do prenosnih sistemov zemeljskega plina in minimalno jamstvo za dejansko enake pogoje dostopa na trg. |
(3) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora iz člena 28 Uredbe (ES) št. 715/2009 – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Poglavje 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 3. marca 2011.
V Bruslju, 10. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
PRILOGA
„3. Opredelitev tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja, opredelitev vseh relevantnih točk v zvezi z zahtevami po preglednosti, informacije, ki jih je treba objaviti za vse relevantne točke, in časovni razpored, po katerem se te informacije objavijo
3.1 Opredelitev tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja
3.1.1
1. |
Operaterji prenosnih sistemov zagotovijo vse informacije iz odstavka 3.1.2 in odstavka 3.3(1) do 3.3(5), kot sledi:
|
2. |
Operaterji prenosnih sistemov zagotovijo informacije o dejanskih spremembah glede vseh informacij iz odstavka 3.1.2 in odstavkov od 3.3(1) do 3.3(5) pravočasno in takoj, ko jih imajo na voljo. |
3.1.2
Operaterji prenosnih sistemov v zvezi s svojimi omrežji in storitvami objavijo vsaj naslednje informacije:
(a) |
podroben in celovit opis različnih ponujenih storitev in njihovih cen; |
(b) |
različne vrste pogodb o prenosu, ki so na voljo za te storitve; |
(c) |
kodeks omrežja in/ali običajne pogoje, ki določajo pravice in obveznosti vseh uporabnikov omrežja, vključno z:
|
(d) |
usklajene postopke, ki se izvedejo pri uporabi prenosnega sistema, vključno z opredelitvijo ključnih pojmov; |
(e) |
določbe o dodeljevanju zmogljivosti, upravljanju prezasedenosti in postopkih za preprečevanje kopičenja zmogljivosti in njihove ponovne uporabe; |
(f) |
pravila, ki se uporabljajo za trgovanje z zmogljivostjo na sekundarnem trgu v odnosu do operaterjev prenosnih sistemov; |
(g) |
pravila o izravnavi in metodologiji za izračunavanje stroškov izravnave; |
(h) |
po potrebi raven fleksibilnosti in dopustne meje odstopanja, vključene v prenosne in druge storitve brez posebnega zaračunavanja, ter vsakršno dodatno ponujeno fleksibilnost in pripadajoče cene; |
(i) |
podroben opis plinskega sistema operaterja prenosnega sistema z navedbo vseh relevantnih povezovalnih točk, kot so opredeljene v odstavku 3.2 te priloge, ter imena operaterjev medsebojno povezanih sistemov ali obratov. |
(j) |
pravila za priključitev na sistem, ki ga upravlja operater prenosnega sistema; |
(k) |
informacije o mehanizmih za ravnanje v sili, kot so ukrepi, ki lahko privedejo do odklopa skupin odjemalcev, in druga splošna pravila glede odgovornosti, ki se uporabljajo za operaterja prenosnega sistema, če je operater prenosnega sistema za to odgovoren; |
(l) |
vse postopke, za katere se dogovorijo operaterji prenosnih sistemov, na povezovalnih točkah, ki so bistvene za dostop uporabnikov omrežja do zadevnih prenosnih omrežij, zlasti tiste, ki se nanašajo na interoperabilnost omrežja, dogovorjene postopke za napovedovanje in postopke usklajevanja ter druge dogovorjene postopke za oblikovanje določb v zvezi z dodeljevanji pretoka plina in izravnavanjem odstopanj, vključno z uporabljenimi metodami; |
(m) |
operaterji prenosnih sistemov objavijo podroben in izčrpen opis metodologije in postopka, vključno z informacijami o uporabljenih parametrih in ključnih predpostavkah, ki se uporabljajo za izračunavanje tehnične zmogljivosti. |
3.2 Opredelitev vseh relevantnih točk v zvezi z zahtevami po preglednosti
1. |
Relevantne točke vključujejo vsaj:
|
2. |
Informacije za posamezne končne odjemalce in za proizvodne zmogljivosti, ki niso zajete v opredelitvi relevantnih točk, kot je podana v točki 3.2.1(a), se objavijo v zbirni obliki vsaj za vsako izravnalno območje. Ta združitev posameznih končnih odjemalcev in proizvodnih zmogljivosti, ki so izključene iz opredelitve zadevnih točk v členu 3.2.1(a), se za namene uporabe te priloge šteje kot ena relevantna točka. |
3. |
Kadar točke med dvema ali več operaterji prenosnih sistemov upravljajo zgolj zadevni operaterji, brez pogodbene ali operativne vključitve uporabnikov omrežij, ali kadar točke povezujejo prenosni sistem z distribucijskim sistemom in na teh točkah ni pogodbene prezasedenosti, so operaterji prenosnih sistemov oproščeni obveznosti objavljanja zahtev iz odstavka 3.3 te priloge. Nacionalni regulativni organ lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da objavijo zahteve iz odstavka 3.3 te priloge za skupine ali vse izvzete točke. Če ima operater prenosnega sistema na voljo informacije, se slednje v takem primeru objavijo v zbirni obliki in na smiselni ravni vsaj za posamezno izravnalno območje. Ta združitev posameznih točk se za namene uporabe te priloge šteje kot ena relevantna točka. |
3.3 Informacije, ki jih je treba objaviti za vse relevantne točke, in časovni razpored, po katerem se te informacije objavijo
1. |
Operaterji prenosnih sistemov na vseh relevantnih točkah objavijo informacije, kot so naštete v odstavkih od (a) do (g), za vse storitve in sistemske storitve, ki jih zagotavljajo (zlasti z informacijami o mešanju, balastiranju in pretvorbi). Te informacije se objavljajo v številčni obliki za urno ali dnevno obdobje, kar ustreza najmanjšemu referenčnemu obdobju za zakup zmogljivosti in (popravljene) napovedi in najmanjšemu obračunskemu obdobju, za katero se obračunajo odstopanja. Če se najmanjše referenčno obdobje razlikuje od dnevnega obdobja, se informacije, ki so naštete v odstavkih od (a) do (g), podajo tudi za dnevno obdobje. Te informacije in posodobitve se objavijo, takoj ko so na voljo operaterju sistema (‚skoraj v realnem času‘).
|
2. |
Na vseh relevantnih točkah se informacije iz odstavka 3.3(1)(a), (b) in (d) objavijo za obdobje vsaj 18 mesecev vnaprej. |
3. |
Na vseh relevantnih točkah operaterji prenosnih sistemov objavljajo pretekle informacije v zvezi z zahtevami odstavka 3.3(1)(a)–(g) za obdobje preteklih pet let nepretrgano. |
4. |
Operaterji prenosnih sistemov vsakodnevno objavljajo izmerjene zgornje kurilne vrednosti ali Wobbejev indeks na vseh relevantnih točkah. Predhodne številke se objavijo najkasneje tri dni po zadevnem dnevu dobave plina. Končne številke se objavijo v treh mesecih po koncu zadevnega meseca. |
5. |
Operaterji prenosnih sistemov za vse relevantne točke objavijo razpoložljive zmogljivosti, zakupljene in tehnične zmogljivosti, in sicer po letnih za vsa leta, ko je pogodbeno zakupljena zmogljivost z dodatnim enim letom ter še za vsaj naslednjih 10 let. Te informacije se posodobijo vsaj vsak mesec ali pogosteje, če so na voljo nove informacije. Iz objave je razvidno obdobje, za katero se zmogljivost ponuja na trgu. |
3.4 Informacije, ki jih je treba objaviti v zvezi s prenosnim omrežjem, in časovni razpored, po katerem se te informacije objavijo
1. |
Operaterji prenosnih sistemov zagotovijo vsakodnevno objavo in posodobitev skupnih količin ponujenih in pogodbenih zmogljivostih na sekundarnem trgu (to je prodaja enega uporabnika omrežja drugemu uporabniku omrežja), če ima operater prenosnega sistema na voljo to informacijo. Informacije vsebujejo naslednje specifikacije:
Če take informacije zagotovi tretja stran, so operaterji prenosnih sistemov oproščeni te določbe. |
2. |
Operaterji prenosnih sistemov objavijo usklajene pogoje, po katerih bodo sprejeli prenose zmogljivosti (npr. prenosi in dodelitve). Ti pogoji morajo vsebovati vsaj:
Če take informacije zagotovi tretja stran, so operaterji prenosnih sistemov oproščeni te določbe. |
3. |
Vsak operater prenosnega sistema v zvezi s storitvami izravnavanja odstopanj v njegovem sistemu vsakemu uporabniku omrežja za vsako obdobje izravnavanja odstopanj zagotovi podatke o specifičnih predhodnih obsegih odstopanj in stroških za posameznega uporabnika omrežja, in sicer najpozneje en mesec po koncu obdobja izravnave odstopanj. Končni podatki v zvezi z odjemalci, ki se sporočijo v skladu s standardnimi profili obremenitve, se lahko zagotovijo do 14 mesecev kasneje. Če take informacije zagotovi tretja stran, so operaterji prenosnih sistemov oproščeni te določbe. Pri zagotavljanju teh informacij se spoštuje zaupnost tržno občutljivih informacij. |
4. |
Kadar se tretjim strankam omogoči dostop do fleksibilnih storitev, izven dopustnih vrednosti, operaterji prenosnih sistemov objavljajo dnevne napovedi o največji fleksibilnosti en dan vnaprej, stopnji rezervacij fleksibilnosti in razpoložljivi fleksibilnosti na trgu za naslednji obračunski dan. Operater prenosnega sistema obenem objavi naknadne informacije o skupni uporabi vsake fleksibilne storitve ob koncu vsakega obračunskega dne. Če je nacionalni regulativni organ prepričan, da bi taka informacija lahko omogočila zlorabe s strani uporabnikov omrežja, lahko odloči, da operaterja prenosnega sistema oprosti te obveznosti. |
5. |
Operaterji prenosnih sistemov za vsako izravnalno območje objavijo količino plina v prenosnem omrežju na začetku vsakega obračunskega dne ter napoved količine plina v prenosnem omrežju ob koncu vsakega obračunskega dne. Napoved količine plina ob koncu obračunskega dne se posodablja vsako uro skozi ves obračunski dan. Če se stroški odstopanj obračunavajo vsako uro, operater prenosnega sistema vsako uro objavi količino plina v prenosnem omrežju. Namesto tega lahko operaterji prenosnih sistemov za vsako izravnalno območje objavijo stanje izravnave skupnih odstopanj vseh uporabnikov na začetku vsakega izravnalnega obdobja ter napovedano skupno stanje izravnave odstopanj ob koncu vsakega obračunskega dne. Če je nacionalni regulativni organ prepričan, da bi uporabniki omrežij lahko take informacije zlorabili, se lahko odloči, da operaterja prenosnega sistema oprosti te obveznosti. |
6. |
Operaterji prenosnih sistemov zagotovijo uporabniku prijazne instrumente za izračunavanje tarif. |
7. |
Operaterji prenosnih sistemov vsaj pet let vodijo redno evidenco o vseh pogodbah o zmogljivostih in vseh drugih potrebnih informacijah v zvezi z izračunavanjem in zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih zmogljivosti, zlasti o posameznih napovedih in prekinitvah, tako da bodo na voljo ustreznim nacionalnim organom. Operaterji prenosnih sistemov morajo vsaj 5 let hraniti dokumentacijo o vseh ustreznih informacijah iz točke 3.3(4) in (5) in jih morajo na zahtevo predložiti regulativnemu organu. Obe stranki spoštujeta poslovno tajnost.“ |
Popravki
11.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 293/72 |
Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora
( Uradni list Evropske unije L 15 z dne 20. januarja 2010 )
Stran 54, šesti stolpec vnosa za oksitetraciklin:
besedilo:
„MRL za maščevje, jetra in ledvice se ne uporabljajo za ribe kostnice.“
se glasi:
„MRL za jetra in ledvice se ne uporabljajo za ribe kostnice.“