ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.279.slv

Uradni list

Evropske unije

L 279

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
23. oktober 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

 

2010/631/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 13. septembra 2010 o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije

1

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 955/2010 z dne 22. oktobra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 798/2008 glede uporabe cepiv proti atipični kokošji kugi ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 956/2010 z dne 22. oktobra 2010 o spremembi Priloge X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede seznamov hitrih testov ( 1 )

10

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 957/2010 z dne 22. oktobra 2010 o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )

13

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 958/2010 z dne 22. oktobra 2010 o zavrnitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ( 1 )

18

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 959/2010 z dne 22. oktobra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

20

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2010/69/EU z dne 22. oktobra 2010 o spremembi prilog k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil ( 1 )

22

 

 

SKLEPI

 

 

2010/632/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 15. oktobra 2010 o imenovanju romunskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015

32

 

 

2010/633/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 22. oktobra 2010 o spremembi Odločbe 93/152/EGS o merilih za cepiva, ki se uporabljajo proti atipični kokošji kugi v okviru programov rednega cepljenja (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7109)  ( 1 )

33

 

 

2010/634/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 22. oktobra 2010 o prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo, ki jih je treba izdati v okviru sistema za trgovanje z emisijami EU za leto 2013, in razveljavitvi Sklepa 2010/384/EU (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7180)

34

 

 

PRIPOROČILA

 

 

2010/635/Euratom

 

*

Priporočilo Komisije z dne 11. oktobra 2010 o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom

36

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

 

2010/636/EU

 

*

Sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Hrvaška št. 1/2010 z dne 25. maja 2010 o udeležbi Hrvaške kot opazovalke delovanja in njegovih podrobnosti v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice

68

 

 

2010/637/EU

 

*

Sklep Skupnega odbora za carinsko sodelovanje št. 1/2010 z dne 24. junija 2010 v skladu s členom 21 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Japonske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah o medsebojnem priznavanju programov o pooblaščenih gospodarskih subjektih v Evropski Uniji in na Japonskem

71

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/1


SKLEP SVETA

z dne 13. septembra 2010

o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije

(2010/631/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je v imenu Evropske skupnosti s Sklepoma 77/585/EGS (1) in 1999/802/ES (2) sklenil Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila naknadno preimenovana v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija).

(2)

V skladu s členom 4.3(e) Barcelonske konvencije se pogodbenice zavežejo k spodbujanju integriranega upravljanja obalnih območij, ob upoštevanju varstva območij, ki so ekološkega in krajinskega pomena, ter racionalne rabe naravnih virov.

(3)

V Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju integriranega upravljanja obalnih območij v Evropi (3), zlasti v njegovem poglavju V, se države članice spodbuja naj izvajajo integrirano upravljanje obalnih območij glede na veljavne konvencije sklenjene s sosednjimi državami, vključno z državami nečlanicami, ob istem regionalnem morju.

(4)

Evropska unija s horizontalnimi instrumenti, tudi na področju varstva okolja, in z razvojem trdne znanstvene podlage prek raziskovalnih programov v širšem obsegu spodbuja integrirano upravljanje. Te dejavnosti tako prispevajo k integriranemu upravljanju obalnih območij.

(5)

Integrirano upravljanje obalnih območij je eden od sestavnih delov integrirane pomorske politike EU, ki jo je 13. in 14. decembra 2007 v Lizboni potrdil Evropski svet in je podrobno predstavljena v sporočilu Komisije „Celostna morska politika za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju“ ter ki jo je pozdravil Svet za splošne zadeve v svojih zaključkih o integrirani pomorski politiki dne 16. novembra 2009.

(6)

V skladu s Sklepom 2009/89/ES z dne 4. decembra 2008 (4) je bil v imenu Skupnosti podpisan Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) k Barcelonski konvenciji, ob upoštevanju poznejše sklenitve Protokola ICZM.

(7)

Ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je Evropska unija podala uradno obvestilo vladi Španije o tem, da je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(8)

Sredozemska obalna območja so še naprej izpostavljena močnemu pritisku na okolje in propadanju obalnih virov. Protokol ICZM zagotavlja okvir za pospeševanje bolj usklajenega in integriranega pristopa, ki vključuje javne in zasebne zainteresirane strani, vključno s civilno družbo in gospodarskimi subjekti. Takšen vključujoč pristop, ki temelji na najboljših znanstvenih opazovanjih in znanju, je potreben za uspešnejše reševanje teh težav in dosego bolj trajnostnega razvoja sredozemskih obalnih območij.

(9)

Protokol ICZM vsebuje številne določbe, ki jih bo treba izvajati na različnih ravneh uprave ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Medtem ko Unija podpira integrirano upravljanje obalnih območij in pri tem med drugim upošteva čezmejno naravo večine okoljskih problemov, bodo države članice in njihovi ustrezni pristojni organi odgovorni za zasnovo in izvajanje nekaterih podrobnih ukrepov iz Protokola ICZM v zvezi z obalnim ozemljem, kot je določitev območij, kjer gradnja ni dovoljena.

(10)

Protokol ICZM je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) se odobri v imenu Evropske unije (5).

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, pristojno, da v imenu Unije deponira listino o odobritvi pri vladi Španije, ki ima funkcijo depozitarja v skladu s členom 37 Protokola ICZM, s čimer bo izraženo soglasje Unije, da jo navedeni protokol zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Datum začetka veljavnosti Protokola ICZM se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. septembra 2010

Za Svet

Predsednik

S. VANACKERE


(1)  UL L 240, 19.9.1977, str. 1.

(2)  UL L 322, 14.12.1999, str. 32.

(3)  UL L 148, 6.6.2002, str. 24.

(4)  UL L 34, 4.2.2009, str. 17.

(5)  Protokol ICZM je bil skupaj s sklepom o podpisu objavljen v UL L 34, 4.2.2009, str. 19.


UREDBE

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 955/2010

z dne 22. oktobra 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 798/2008 glede uporabe cepiv proti atipični kokošji kugi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (1), in zlasti člena 25(1)(b) in člena 26(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (2) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za navedeno blago. Navedene zahteve upoštevajo, ali so zaradi statusa navedenih tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov v zvezi z atipično kokošjo kugo potrebna dodatna jamstva ali posebni pogoji.

(2)

Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje za določitev, ali se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment šteje za prosto atipične kokošje kuge. Eno takšno merilo je, da ni bilo izvedeno cepljenje proti navedeni bolezni s cepivi, ki ne izpolnjujejo meril za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz dela I Priloge VI k navedeni uredbi. Točka 2 dela II navedene priloge določa posebna merila za cepiva proti atipični kokošji kugi, vključno z inaktiviranimi cepivi.

(3)

Priročnik diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali, ki ga izdaja Svetovna organizacija za zdravje živali (Priročnik OIE), določa zahteve za cepiva proti atipični kokošji kugi, vključno z nadzorom varnosti na različnih stopnjah proizvodnega postopka.

(4)

Zaradi varovanja zdravja perutnine v Uniji in za lajšanje trgovine s perutnino in perutninskim mesom je primerno, da zahteve za cepiva proti atipični kokošji kugi in njihova uporaba v tretjih državah, iz katerih se lahko uvažata perutnina in perutninsko meso, upoštevata zahteve za takšna cepiva iz Priročnika OIE.

(5)

Zato morajo biti splošna merila za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz dela I Priloge VI k Uredbi (ES) št. 798/2008 v skladu z zahtevami iz Priročnika OIE, ki mora ostati ključna referenca, ki se zaradi znanstvenega napredka upošteva ob rednih posodobitvah navedenega priročnika.

(6)

Poleg tega je treba zaradi tehničnega napredka pri proizvodnji cepiv proti atipični kokošji kugi, zlasti glede tehnik inaktivacije, in zaradi zahtev iz Priročnika OIE črtati posebna merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi iz točke 2 dela II Priloge VI k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(7)

Spremeniti je treba nekatere določbe za perutninsko meso iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 798/2008 in ustrezni vzorec veterinarskega spričevala za perutninsko meso (POU) iz Priloge I, da se upoštevajo spremembe Priloge VI k navedeni uredbi.

(8)

Uredbo (ES) št. 798/2008 je treba zato ustrezno spremeniti.

(9)

Primerno je določiti datum začetka uporabe te uredbe, da se uskladi z datumom uporabe Odločbe Komisije 93/152/EGS (3), kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/633/EU (4), ki uvaja ustrezne spremembe merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, VI in VII k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(3)  UL L 59, 12.3.1993, str. 35.

(4)  Glej stran 33 tega Uradnega lista.


PRILOGA

Priloge I, VI in VII k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremenijo:

(a)

V delu 2 Priloge I se vzorec veterinarskega spričevala za perutninsko meso (POU) nadomesti z naslednjim:

Vzorec veterinarskega spričevala za perutninsko meso (POU)

Image

Image

Image

Image

(b)

Priloga VI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

(kot je navedeno v členu 12(1)(b), členu 12(2)(c)(ii) ter členu 13(1)(a))

MERILA ZA PRIZNANA CEPIVA PROTI ATIPIČNI KOKOŠJI KUGI

I.   Splošna merila

1.

Cepiva morajo biti v skladu s standardi iz poglavja o atipični kokošji kugi Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali, ki ga izdaja Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

2.

Pristojni organi zadevne tretje države morajo registrirati cepiva, preden se dovolita njihova distribucija in uporaba. Pri takšni registraciji se morajo pristojni organi tretje države opirati na popolno dokumentacijo, ki vsebuje podatke o učinkovitosti in neškodljivosti cepiva; pri uvoženih cepivih se lahko pristojni organi opirajo na podatke, ki so jih preverili pristojni organi države, v kateri je cepivo izdelano, če so bila ta preverjanja opravljena v skladu s standardi OIE.

3.

Poleg tega morajo uvoz ali proizvodnjo in distribucijo cepiv nadzorovati pristojni organi zadevne tretje države.

4.

Preden se distribucija dovoli, je treba v imenu pristojnih organov pri vsaki seriji cepiv preveriti neškodljivost, zlasti glede oslabitve ali inaktivacije in odsotnosti nezaželenih kontaminantov, ter učinkovitost.

II.   Posebna merila

Živa oslabljena cepiva proti atipični kokošji kugi se morajo pripraviti iz seva virusa atipične kokošje kuge, katerega izhodiščni sev cepnega virusa je bil testiran in je bila vrednost intracerebralnega indeksa patogenosti (ICPI):

(a)

pod 0,4, če je vsaka ptica pri testu ICPI prejela vsaj 107 EID50 ali

(b)

pod 0,5, če je vsaka ptica pri testu ICPI prejela vsaj 108 EID50.“;

(c)

V delu II Priloge VII se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

ki zadnjih 30 dni pred zakolom ni bila cepljena z živimi oslabljenimi cepivi, pripravljenimi iz izhodiščnega seva cepnega virusa atipične kokošje kuge, ki kaže večjo patogenost kot lentogeni sevi virusa;“.


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/10


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 956/2010

z dne 22. oktobra 2010

o spremembi Priloge X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede seznamov hitrih testov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti prvega odstavka člena 23 ter uvodnega stavka in točke (a) člena 23a Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila o preprečevanju, nadzoru in izkoreninjenju transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Točka 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa seznam hitrih testov za spremljanje goveje spongiformne encefalopatije (BSE) ter TSE pri ovcah in kozah.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 18. decembra 2009 in 29. aprila 2010 objavila dve znanstveni mnenji o analitični občutljivosti odobrenih hitrih testov za TSE. Navedeni mnenji temeljita na študijah, ki jih je izvedel referenčni laboratorij Evropske unije za TSE. Namen študij referenčnega laboratorija Evropske unije je bil oceniti analitično občutljivost vseh že odobrenih hitrih testov za TSE za pridobitev zanesljivih podatkov o analitični občutljivosti in za oceno vsakega testa na podlagi iste serije vzorcev za tri glavne vrste TSE pri drobnici: BSE ter tipične in atipične primere praskavca.

(4)

EFSA je v zvezi s praskavcem v svojem mnenju, objavljenem 18. decembra 2009, ugotovila, da testi „Enfer TSE v2“, „Enfer TSE v3“, „Prionics®-Check LIA SR“ in „Prionics®-WB Check Western SR“ morda ne prepoznajo atipičnih primerov praskavca, ki jih drugi odobreni testi odkrijejo, ter da se v skladu s protokolom EFSA za oceno hitrih testov za odkrivanje TSE pri drobnici po zakolu (EFSA, 2007b) ne priporočajo za spremljanje TSE na navedenem področju. Zato navedene metode ne smejo biti več vključene na seznam hitrih testov za spremljanje TSE pri ovcah in kozah iz točke 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(5)

Laboratoriji IDEXX so 2. julija 2009 Komisijo obvestili, da njihov kombinirani test „IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA“, ki se je razvil za spremljanje TSE pri drobnici in BSE pri govedu, ni bil nikoli vključen na seznam hitrih testov za spremljanje BSE v Uniji, čeprav ga je referenčni laboratorij Evropske unije uradno odobril za navedeni namen. Navedeni test je zato treba dodati na seznam hitrih testov za spremljanje BSE iz točke 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(6)

Iz praktičnih razlogov se morajo spremembe, ki jih uvaja ta uredba, uporabljati od 1. januarja 2011, ker države članice potrebujejo dovolj časa, da svoje postopke spremljanja TSE pri ovcah in kozah uskladijo z novim seznamom hitrih testov.

(7)

Prilogo X k Uredbi (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.


PRILOGA

V poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.    Hitri testi

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členom 5(3) in členom 6(1) se kot hitri testi za spremljanje BSE pri govedu uporabljajo le naslednje metode:

test imunoblot na podlagi postopka Western blot za določanje fragmenta PrPRes, odpornega proti proteinazi K (test Prionics-Check Western),

kemiluminiscenčni test ELISA, ki vključuje postopek ekstrakcije in tehniko ELISA z uporabo ojačanega kemiluminiscenčnega reagenta (Enfer test & Enfer TSE Kit, različica 2.0, avtomatizirana priprava vzorca),

imunološki preskus na mikroplošči za določanje PrPSc (Enfer TSE, različica 3),

‚sendvič‘ imunološki preskus (sandwich immunoassay) za odkrivanje PrPRes (protokol za hitri preskus), ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji (hitri test Bio-Rad TeSeE SAP);

imunološki preskus na mikroplošči (ELISA) za določanje PrPRes, odpornega proti proteinazi K, z monoklonskimi protitelesi (test Prionics-Check LIA),

imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (komplet IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA, ter komplet IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA),

imunološki preskus na podlagi lateralnega vleka, kjer se uporabita dve različni monoklonski protitelesi za določanje frakcij PrP, odpornih proti proteinazi K (Prionics Check PrioSTRIP),

dvostranski imunološki preskus z uporabo dveh različnih monoklonskih protitelesih, usmerjenih proti dvema epitopoma, ki sta prisotna v zelo razviti obliki govejega PrPSc (Roboscreen Beta Prion BSE EIA Test Kit),

‚sendvič‘ test ELISA za določanje PrPSc, odpornega proti proteinazi K (Roche Applied Science PrionScreen).

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členom 5(3) in členom 6(1) se kot hitri testi za spremljanje TSE pri ovcah in kozah uporabljajo le naslednje metode:

‚sendvič‘ imunološki preskus (sandwich immunoassay) za odkrivanje PrPRes, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji (test Bio-Rad Te-SeE);

imunološki preskus ‚sendvič‘ za določanje PrPRes s kompletom TeSeE Sheep/Goat Detection kit, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji s kompletom TeSeE Sheep/Goat Purification kit (hitri test Bio-Rad TeSeE),

imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (komplet IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA),

Pri vseh hitrih testih mora vzorčno tkivo, ki se uporablja pri testu, ustrezati zahtevam iz proizvajalčevih navodil za uporabo.

Proizvajalci hitrih testov morajo imeti vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga je odobril referenčni laboratorij Evropske unije in ki zagotavlja, da se učinkovitost testiranja ne spreminja. Proizvajalci morajo referenčnemu laboratoriju Evropske unije predložiti testne protokole.

Spremembe hitrih testov in testnih protokolov se lahko izvedejo le po predhodnem uradnem obvestilu, poslanem referenčnemu laboratoriju Evropske unije, in če referenčni laboratorij Evropske unije sklene, da sprememba ne zmanjša občutljivosti, specifičnosti ali zanesljivosti hitrega testa. Ugotovitev se sporoči Komisiji in nacionalnim referenčnim laboratorijem.“


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/13


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 957/2010

z dne 22. oktobra 2010

o odobritvi in zavrnitvi odobritve nekaterih zdravstvenih trditev na živilih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 17(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zdravstvene trditve na živilih so v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo nacionalnemu pristojnemu organu države članice. Nacionalni pristojni organ veljavne vloge posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Dve mnenji iz te uredbe se nanašata na vlogi za zdravstveno trditev za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni, kakor je opredeljeno v členu 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006, tri mnenja pa se nanašajo na vloge za zdravstvene trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok, kakor je opredeljeno v členu 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(6)

Družba Association de la Transformation Laitière Française (ATLA) je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi joda na normalno rast otrok (vprašanje št. EFSA-Q-2008-324) (2). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Jod je potreben za rast otrok.“

(7)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 20. novembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je bila vzročno-posledična povezava med uživanjem joda in navedeno trditvijo utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, je zato treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 ter jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije.

(8)

Družba Association de la Transformation Laitière Française (ATLA) je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi železa na kognitivni razvoj otrok (vprašanje št. EFSA-Q-2008-325) (3). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Železo je potrebno za kognitivni razvoj otrok“.

(9)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 20. novembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je bila vzročno-posledična povezava med uživanjem železa in navedeno trditvijo utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, je zato treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 ter jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije.

(10)

Člen 16(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da mora mnenje, ki podpira odobritev znanstvene trditve, vključevati nekatere podatke. Navedene podatke v zvezi z odobrenima trditvama je zato treba določiti v Prilogi I k tej uredbi ter vanje vključiti, odvisno od primera, spremenjeno besedilo trditev, posebne pogoje uporabe trditev in, kadar je to ustrezno, pogoje ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije.

(11)

Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in za potrošnika uporabne ter da se pri tem upoštevata besedilo in predstavitev trditve. Kadar ima besedilo trditev za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker je med njima ista povezava kot med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, je treba te trditve uporabljati pod istimi pogoji, kot so navedeni v Prilogi I.

(12)

Družba GP International Holding B.V. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki OPC PremiumTM na znižanje holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00454) (4). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „OPC dokazano znižuje raven holesterola v krvi in zato lahko zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja“.

(13)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 26. oktobra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem OPC PremiumTM ter navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(14)

Družba Valosun A.S. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z vplivi Uroval® na okužbe urinarnega trakta (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00600) (5). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Izvleček brusnic in D-manoza, glavni aktivni sestavini prehranskega dopolnila Uroval®, preprečujeta pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja. Pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja je glavno tveganje za nastanek okužb urinarnega trakta“.

(15)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 22. decembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Uroval® in navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(16)

Družba Töpfer GmbH je v skladu s členom 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki kombinacije bifidobakterij (Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium breve, Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium longum) na zmanjšanje števila potencialno patogenih črevesnih mikroorganizmov (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00224) (6). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Probiotične bifidobakterije prispevajo k zdravi črevesni flori, ki je primerljiva s črevesno floro dojenčka, dojenega z materinim mlekom“.

(17)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 22. decembra 2009, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem kombinacije bifidobakterij in navedeno trditvijo ni bila utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(18)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelji in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zdravstveni trditvi iz Priloge I k tej uredbi se lahko navedeta na živilih na trgu Evropske unije v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Navedeni zdravstveni trditvi se uvrstita na seznam dovoljenih trditev Unije iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

Člen 2

Zdravstvene trditve iz Priloge II k tej uredbi se ne uvrstijo na seznam dovoljenih trditev Unije v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

Zdravstvene trditve iz člena 14(1)(b) Uredbe (ES) št. 1924/2006, ki so naštete v Prilogi II k tej uredbi, se lahko uporabljajo še šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2)  The EFSA Journal (2009) 7(11), str. 1359.

(3)  The EFSA Journal (2009) 7(11), str. 1360.

(4)  The EFSA Journal (2009) 7(10), str. 1356.

(5)  The EFSA Journal (2009) 7(12), str. 1421.

(6)  The EFSA Journal (2009) 7(12), str. 1420.


PRILOGA I

Dovoljeni zdravstveni trditvi

Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006

Vlagatelj – naslov

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Pogoji uporabe trditve

Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo

Referenčno mnenje Agencije za varnost hrane

Zdravstvena trditev po členu 14(1)(b), ki se nanaša na razvoj in zdravje otrok

Association de la Transformation Laitière Française (ATLA), 42 rue de Châteaudun, 75314 Paris Cedex 09, Francija

jod

Jod je potreben za rast otrok.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi 1924/2006.

 

Q-2008-324

Zdravstvena trditev po členu 14(1)(b), ki se nanaša na razvoj in zdravje otrok

Association de la Transformation Laitière Française (ATLA), 42 rue de Châteaudun, 75314 Paris Cedex 09, Francija

železo

Železo je potrebno za kognitivni razvoj otrok.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi 1924/2006.

 

Q-2008-325


PRILOGA II

Zavrnjene zdravstvene trditve

Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Referenčno mnenje Agencije za varnost hrane

Zdravstvena trditev po členu 14(1)(a), ki se nanaša na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni

OPC Premium™

OPC dokazano znižuje raven holesterola v krvi in zato lahko zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja.

Q-2009-00454

Zdravstvena trditev po členu 14(1)(a), ki se nanaša na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni

Uroval®

Izvleček brusnic in D-manoza, glavni sestavini prehranskega dopolnila Uroval®, preprečujeta pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja. Pritrjevanje škodljivih bakterij na steno sečnega mehurja je glavno tveganje za nastanek okužb urinarnega trakta.

Q-2009-00600

Zdravstvena trditev po členu 14(1)(b), ki se nanaša na razvoj in zdravje otrok

kombinacija bifidobakterij (Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium breve, Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium longum)

Probiotične bifidobakterije prispevajo k zdravi črevesni flori, ki je primerljiva s črevesno floro dojenčka, dojenega z materinim mlekom.

Q-2009-00224


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/18


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 958/2010

z dne 22. oktobra 2010

o zavrnitvi odobritve zdravstvene trditve na živilih, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 18(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo nacionalnemu pristojnemu organu države članice. Nacionalni pristojni organ veljavne vloge posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Rudolf Wild GmbH & Co. KG je 10. junija 2008 v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki Immune Balance Drink na krepitev telesne odpornosti (vprašanje št. EFSA-Q-2009-00517) (2). Vlagatelj je med drugim predlagal naslednjo trditev: „The Immune Balance Drink aktivira telesno odpornost.“

(6)

Komisija in države članice so 4. novembra 2009 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Immune Balance Drink in navedeno trditvijo ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne sme odobriti.

(7)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelj in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(8)

Zdravstvene trditve iz člena (13)(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 so predmet prehodnih ukrepov iz člena 28(5) navedene uredbe le, če izpolnjujejo pogoje, navedene v tej uredbi, med katerimi je ta, da morajo biti v skladu z Uredbo. Ker je Agencija ugotovila, da v primeru trditve, ki je predmet te uredbe, vzročno-posledična povezava med uživanjem živila in navedeno trditvijo ni utemeljena ter zato ni v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006, se prehodno obdobje iz člena 28(5) navedene uredbe ne more uporabiti. Določeno je šestmesečno prehodno obdobje, da se nosilci živilske dejavnosti lahko prilagodijo zahtevam iz te uredbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zdravstvena trditev iz Priloge k tej uredbi se ne uvrsti na seznam dovoljenih trditev Unije v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

Navedena zdravstvena trditev se lahko uporablja šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2)  The EFSA Journal (2009) 7 (11), str. 1357.


PRILOGA

Zavrnjena zdravstvena trditev

Vloga – ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1924/2006

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Referenčno mnenje Agencije za varnost hrane

Zdravstvena trditev po členu 13(5), ki je utemeljena na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključuje zahtevo za zakonsko zaščito podatkov

Immune Balance drink

Immune Balance Drink aktivira telesno odpornost.

Q-2009-00517


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/20


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 959/2010

z dne 22. oktobra 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. oktobra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo, V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

78,7

MK

74,3

XS

73,2

ZZ

75,4

0707 00 05

MK

87,5

TR

158,2

ZZ

122,9

0709 90 70

TR

149,0

ZZ

149,0

0805 50 10

AR

62,3

BR

68,9

CL

67,2

IL

91,2

TR

92,5

UY

61,0

ZA

60,4

ZZ

71,9

0806 10 10

BR

214,6

TR

133,8

US

155,2

ZA

64,2

ZZ

142,0

0808 10 80

AR

77,6

BR

59,6

CL

103,4

CN

64,2

NZ

91,5

US

82,6

ZA

88,4

ZZ

81,0

0808 20 50

CN

72,2

ZA

88,6

ZZ

80,4


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/22


DIREKTIVA KOMISIJE 2010/69/EU

z dne 22. oktobra 2010

o spremembi prilog k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 31 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), ter zlasti člena 53 Uredbe,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za prehrano in Evropsko agencijo za varnost hrane,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil (3) določa seznam aditivov za živila, ki se lahko uporabljajo v Evropski uniji, in pogoje za njihovo uporabo.

(2)

Od sprejetja Direktive 95/2/ES je prišlo do tehničnega razvoja na področju aditivov za živila. To direktivo je treba prilagoditi, da bo ta razvoj upoštevan.

(3)

V skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1333/2008 se priloge k Direktivi 95/2/ES po potrebi spremenijo z ukrepi, ki jih sprejme Komisija, in sicer dokler se ne pripravijo seznami Unije o aditivih za živila, kot je določeno v členu 30 navedene uredbe.

(4)

V skladu z Direktivo 95/2/ES so trenutno za uporabo v različne namene odobreni naslednji stabilizatorji: agar (E 406), karagenan (E 407), gumi iz zrn rožičevca (E 410), guar gumi (E 412), ksantan gumi (E 415), pektini (E 440), celuloza (E 460), karboksimetil celuloza (E 466), oksidiran škrob (E 1404), monoškrobni fosfat (E 1410), diškrobni fosfat (E 1412), fosforiliran diškrobni fosfat (E 1413), acetiliran diškrobni fosfat (E 1414), acetiliran škrob (E 1420), acetiliran diškrobni adipat (E 1422), hidroksipropil škrob (E 1440), hidroksipropil diškrobni fosfat (E 1442), natrijev oktenilsukcinat škroba (E 1450), acetilirani oksidiran škrob (E 1451) ter monogliceridi in digliceridi maščobnih kislin (E 471). Znanstveni odbor za hrano ni natančneje opredelil sprejemljivega dnevnega vnosa za te aditive za živila, zato ne ogrožajo zdravja potrošnikov. Obstaja tehnološka potreba, da se njihove uporabe razširijo na nearomatizirane, naravno fermentirane kreme in nadomestne izdelke z vsebnostjo maščobe manj kot 20 %, da bi zagotovili stabilnost in celovitost emulzije. Takšna uporaba bi koristila potrošniku, saj bi zagotovila možnost fermentiranih krem z manjšo vsebnostjo maščobe, vendar s podobnimi lastnostmi kot običajni izdelki. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo.

(5)

Leta 1990 je Znanstveni odbor za hrano ocenil natrijeve in kalijeve soli laktata (E 325 in E 326), kalijev acetat (E 261), natrijev acetat (E 262i) in natrijev hidrogenacetat (E 262ii); ugotovil je, da so vsi naravno prisotne sestavine v hrani, in ocenil, da je njihov vnos verjetno zanemarljiv v primerjavi z vnosom iz naravnih virov. Zato so bili vsi uvrščeni v skupino neopredeljenega sprejemljivega dnevnega vnosa. Uporaba teh aditivov za živila je tako na splošno dovoljena v vseh živilih, razen v tistih, ki so navedeni v členu 2(3) Direktive 95/2/ES. Predlog je, da bi razširili uporabo teh aditivov za živila na predpakirano sveže mleto meso, da bi nadzirali rast mikrobnih patogenov, na primer Listerie, E. coli O157. Na podlagi te tehnološke utemeljitve in ob upoštevanju dejstva, da ta uporaba ne predstavlja tveganja za varnost, je primerno dovoliti dodatno uporabo teh aditivov za živila v predpakiranem svežem mletem mesu.

(6)

Sorbati (E 200, E 202, E 203) in benzoati (E 210, E 211, E 212, E 213) so trenutno dovoljeni kot aditivi za živila v okviru Direktive 95/2/ES. Dodatna uporaba teh aditivov za živila kot konzervanse je predlagana v ribam podobnih izdelkih na osnovi morskih alg (kaviarju podobni izdelki iz morskih alg), in sicer kot obloga na različnih živilih, da se prepreči rast plesni in kvasovk ter nastajanje mikotoksinov. Sprejemljivi dnevni vnosi, opredeljeni za te soli, so 0–25 mg/kg bw oziroma 0–5 mg/kg/ bw. V najslabšem možnem primeru, v katerem so bile uporabljene najvišje koncentracije, so ocene vnosa zelo nizke v primerjavi s sprejemljivimi dnevnimi vnosi. Izpostavljenost potrošnika zaradi te uporabe tako ne predstavlja tveganja za varnost. Zato je na podlagi tehnološke utemeljitve in dejstva, da je ta nov izdelek tržna niša, primerno dovoliti dodatno uporabo sorbatov in benzoatov v ribam podobnih izdelkih na osnovi morskih alg.

(7)

Uporaba sorbatov (E 200, E 202, E 203) in benzoatov (E 210, E 211, E 212, E 213) se zahteva za točena piva, ki jim je bilo dodanih več kot 0,5 % fermentacijskih sladkorjev in/ali sadnih sokov ali koncentratov ter ki se točijo neposredno iz sodčkov. Navedena točena piva so lahko dlje časa povezana s pipo za točenje. Ker sodčka ni mogoče povezati s pipo v sterilnem okolju, je mogoče mikrobiološko onesnaženje sodčka. Ta težava se pojavlja pri pivih, ki še vedno vsebujejo fermentacijske sladkorje, saj lahko povzročijo rast nevarnih mikroorganizmov. Protimikrobna sredstva se zato zahtevajo pri točenem pivu in pivu, ki so mu bili dodani fermentacijski sladkorji in/ali sadni sokovi ali koncentrati. Z vidika vnosa ostaja uživanje takih točenih sadnih piv postransko, ocena vnosa sorbatov in benzoatov bi morala biti v najslabšem možnem primeru nižja od njihovih sprejemljivih dnevnih vnosov. Zato je primerno dovoliti dodatno uporabo sorbatov in benzoatov v točenem pivu, ki vsebuje več kot 0,5 % dodanega fermentacijskega sladkorja in/ali sadnih sokov ali koncentratov.

(8)

Za preprečitev razvoja plesni na citrusih jih je po pospravilu dovoljeno obdelati s pesticidi, na primer z imazalilom in tiabendazolom. Te pesticide bi za obdelavo citrusov lahko deloma ali v celoti nadomestili s sorbati (E 200, E 202, E 203). Sorbati se lahko nanesejo na površino svežih neolupljenih citrusov z odobrenimi voski: čebelni vosek, candelilla vosek, karnavbov vosek in šelak (E 901, E 902, E 903 oziroma E 904). Izpostavljenost potrošnika tem aditivom zaradi te uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. Zato je primerno odobriti njegovo dodatno uporabo.

(9)

Potrošniki lahko vnos nekaterih hranil dopolnijo s prehranskimi dopolnili. V ta namen se lahko prehranskim dopolnilom dodajo vitamin A ter kombinacije vitaminov A in D, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Za varno ravnanje morajo vitamin A ter kombinacije vitaminov A in D biti v obliki preparatov, ki v prisotnosti škroba in sladkorja potrebujejo visoko vlažnost in temperaturo. Takšen postopek je lahko ugoden za razvoj mikroorganizmov. Za preprečitev rasti teh mikroorganizmov je treba odobriti dodatek sorbatov (E 200, E 202, E 203) in benzoatov (E 210, E 211, E 212 in E 213) k vitaminu A ter kombinacijam vitaminov A in D, ko se uporabijo v prehranskih dopolnilih v suhi obliki.

(10)

Žveplov dioksid in sulfiti (E 220, E 221, E 222, E 223, E 224, E 226, E 227, E 228) so aditivi za živila, odobreni v Direktivi 95/2/ES, ki v prvi vrsti delujejo kot protimikrobna sredstva in nadzorujejo kemično kvarjenje. Prevoz svežega sadja je danes postal zelo pomemben, zlasti pomorski prevoz. Takšen prevoz lahko traja več tednov. Uporaba žveplovega dioksida in sulfitov varuje sveže borovnice pred rastjo gliv. Za obvarovanje svežih borovnic pred rastjo gliv je treba odobriti dodatno uporabo žveplovega dioksida in sulfitov, ob upoštevanju dejstva, da to lahko postane tržna niša. Ob nadaljnjem upoštevanju tehtnih tehnoloških razlogov za vključitev teh novih odobritev, nujnega pospeševanja svetovne trgovine in zanemarljivega učinka vnosa žvepla in sulfitov je torej primerno odobriti dodatno uporabo žveplovega dioksida na borovnicah v koncentraciji, navedeni v Prilogi k tej direktivi.

(11)

Za pridelavo cimetovih palčk (samo vrsta Cinnamomum ceylanicum) se uporabljajo sveže lupine notranje strani lubja cimetovca. Lupina je izpostavljena mikrobnemu onesnaženju in napadom žuželk, zlasti v vlažnih tropskih podnebnih razmerah v državi pridelave. Zaplinjanje z žveplovim dioksidom je primerno ravnanje proti takemu mikrobnemu onesnaženju in napadom žuželk. Leta 1994 je Znanstveni odbor za hrano določil sprejemljivi dnevni vnos v višini 0-0,7 mg/kg bw in menil, da mora biti uporaba žveplovega dioksida in sulfitov omejena za omejitev pojava hudih astmatičnih reakcij. Čeprav mora biti uporaba sulforjevega dioksida in sulfitov omejena, ta posebna uporaba le v zanemarljivi meri prispeva k vnosu sulforjevega dioksida in sulfitov. Zato je primerno odobriti dodatno uporabo sulforjevega dioksida in sulfitov (E 220, E 221, E 222, E 223, E 224, E 226, E 227, E 228) samo v tej posebni vrsti cimeta.

(12)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je ocenila podatke o varnosti uporabe nizina v dodatni kategoriji živil jajčnega melanža ter o varnosti proizvodnje nizina s spremenjenim postopkom proizvodnje. EFSA je v svojem mnenju z dne 26. januarja 2006 (5) potrdila predhodno določen sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–0,13 mg/kg za nizin, proizveden z novim postopkom proizvodnje in ekstrakcije na podlagi fermentacije sladkornega gojišča namesto tradicionalnega gojišča na podlagi mleka. V tem mnenju je EFSA potrdila tudi, da uporaba nizina v živilih ne bi smela povzročiti razvoja odpornosti proti antibiotikom. Po navedbah EFSA ni nobenih poročil o bakterijskih mutantih, odpornih proti nizinu, ki bi kazali navzkrižno odpornost proti terapevtskim antibiotikom. Meni, da je razlog verjetno v različnem protimikrobnem načinu delovanja terapevtskih antibiotikov in nizina. EFSA je nadalje v svojem mnenju z dne 20. oktobra 2006 (6) potrdila, da dodatna uporaba nizina v pasteriziranem jajčnem melanžu v predvidenih pogojih uporabe (zgornja meja 6,25 mg/l) ne predstavlja tveganja za varnost, s tehnološkega vidika pa je upravičena za podaljšanje roka trajnosti izdelka ter tudi za preprečevanje rasti vrst, ki povzročajo zastrupitev s hrano in tvorijo spore, na primer Bacillus cereus, ki lahko preživi postopek pasterizacije. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo nizina v pasteriziranem jajčnem melanžu.

(13)

Dimetil dikarbonat (DMDC, E 242) je aditiv za živila, ki ga dovoljuje Direktiva 95/2/ES in ki deluje kot konzervans v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, brezalkoholnem vinu in tekočem koncentratu čaja. Sklep o odobritvi tega aditiva je bil sprejet na podlagi pozitivnega mnenja, ki ga je Znanstveni odbor za hrano objavil leta 1990 in potrdil leta 1996. Znanstveni odbor za hrano ni mogel določiti sprejemljivega dnevnega vnosa, saj DMDC hitro razpade na ogljikov dioksid in metanol. Leta 2001 je bil Znanstveni odbor za hrano pozvan, naj razišče varnost uporabe DMDC v vinu. Odbor je takrat menil, da je nastanek metanola in drugih reakcijskih produktov, na primer metilkarbamata, ki nastane zaradi uporabe DMDC pri obdelavi alkoholnih pijač in vina, podoben njihovemu nastanku v brezalkoholnih pijačah ter da metanol in metilkarbamat celo pri veliki porabi vina naj ne bi bila nevarna. Zahtevek v zvezi z uporabo DMDC je bil vložen za preprečitev kvarjenja, ki nastane zaradi fermentacije v neodprtih, nesterilnih in polnih steklenicah jabolčnega mošta, hruškovega mošta, sadnih vin, vina z manjšo vsebnostjo alkohola, pijač na osnovi vina ter vseh drugih proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 (7). Te dodatne uporabe ne predstavljajo tveganja za varnost potrošnika. Uporaba DMDC bi nadalje lahko prispevala k zmanjšanju izpostavljenosti žveplovemu dioksidu. Zato je primerno odobriti dodatne uporabe DMDC pri jabolčnemu moštu, hruškovemu moštu, sadnih vinih, vinih z manjšo vsebnostjo alkohola, pijačah na osnovi vina in drugih proizvodih, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 1601/91.

(14)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe izvlečkov rožmarina kot antioksidanta v živilih. Izvlečki rožmarina so pridobljeni iz Rosmarinus officinalis L. in zajemajo več spojin z antioksidacijskimi funkcijami (zlasti fenolne kisline, flavonoide, diterpenoide in triterpene). Čeprav so bili toksikološki podatki EFSA o izvlečkih rožmarina nezadostni, da bi številčno lahko določila sprejemljiv dnevni vnos, je EFSA v mnenju z dne 7. marca 2008 (8) ocenila, da je meja varnosti dovolj visoka za sprejetje sklepa, da prehranska izpostavljenost zaradi predlaganih uporab in ravni uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. Izvlečke rožmarina je zato mogoče odobriti, ko obstaja tehnološka utemeljitev za njihovo uporabo. Predlagane uporabe izvlečkov rožmarina kot antioksidanta je treba odobriti, izvlečkom rožmarina pa dodeliti številko E, in sicer E 392.

(15)

Sirotka je stranski proizvod pri izdelavi sira. Razvili so se nekateri napitki z beljakovinami iz sirotke, da se omogoči prehrana z dovolj veliko beljakovinami. Za ohranitev beljakovin pri toplotni obdelavi takih pijač mora biti raven fosfatov višja kot pri normalnih brezalkoholnih aromatiziranih pijačah. Fosfate v športnih napitkih z beljakovinami iz sirotke je treba odobriti.

(16)

Čebelni vosek (E 901) je trenutno odobren kot sredstvo za glaziranje za drobno pekovsko pecivo, oblito s čokolado. Ta odobritev ne zajema oblate s sladoledom, ki niso obliti s čokolado. Poleg dejstva, da lahko čebelni vosek upoštevamo kot alternativo čokoladi v predpakiranih oblatih s sladoledom, bi obliv na oblatih s čebelnim voskom vodi preprečil, da prodre v oblat, ter zagotovil hrustljavost in podaljšanje roka trajnosti izdelka, zato je tehnološko utemeljen. Čebelni vosek je zato treba odobriti kot sredstvo za glaziranje, ki bi v celoti ali deloma nadomestil čokoladni obliv v predpakiranih oblatih s sladoledom.

(17)

EFSA je ocenila podatke o varnosti dodatne uporabe čebelnega voska kot nosilca arome v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah. Čeprav so bili razpoložljivi podatki o čebelnem vosku nezadostni za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa, je EFSA sklenila, da zaradi nizkega toksikološkega profila čebelnega voska obstoječe uporabe čebelnega voska v živilih in predlagana nova uporaba ne predstavljajo tveganja za varnost. Zato je primerno odobriti to dodatno uporabo čebelnega voska kot nosilca arome v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah.

(18)

Trietil citrat (E 1505) je trenutno odobren v EU v okviru Direktive 95/2/ES, uporablja pa se za arome in v posušenih jajčnih beljakih. Leta 1990 je Znanstveni odbor za hrano določil njegov sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–20 mg/kg. Predlaga se povečanje uporabe trietil citrata kot sredstva za glaziranje prehranskih dopolnil v obliki tablet. Trietil citrat bi povečal odpornost filma, s katerim je prevlečena tableta in ki jo varuje pred zunanjim okoljem, ter podaljšal čas prodaje izdelka. V najslabšem možnem primeru je ta dodatni vir vnosa trietil citrata (0,25 % sprejemljivega dnevnega vnosa) zanemarljiv v primerjavi s celotnim sprejemljivim dnevnim vnosom. Zato je primerno odobriti dodatno uporabo trietil citrata kot sredstva za glaziranje prehranskih dopolnil v obliki tablet na ravni EU.

(19)

EFSA je ocenila podatke o varnosti polivinil alkohola (PVA) kot sredstva za filmsko oblogo prehranskih dopolnil in mnenje o tem izrazila 5. decembra 2005 (9). EFSA je ugotovila, da uporaba PVA v oblogi prehranskih dopolnil, ki so v obliki kapsul in tablet, ne predstavlja tveganja za varnost. Po mnenju EFSA je morebitna izpostavljenost ljudi polivinil alkoholu v predvidenih pogojih uporabe verjetno nizka. PVA se po oralnem vnosu minimalno absorbira. Zgornja meja uporabe je bila določena v višini 18 g/kg, in sicer na podlagi najslabšega možnega primera, na katerem je EFSA izvedla oceno tveganja. Zaradi dobre oprijemljivosti in natezne trdnosti filma polivinil alkohola bo ta nov aditiv za živila verjetno imel tehnološko vlogo sredstva za filmsko oblogo prehranskih dopolnil, zlasti v primerih, ko so potrebne lastnosti zadrževanja vlage in zaščite pred vlago. Zato je primerno odobriti to uporabo na ravni EU. Temu novemu aditivu za živila je treba dodeliti številko E, in sicer E 1203.

(20)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe šestih stopenj polimerizacije polietilenglikolov (PEG 400, PEG 3000, PEG 3350, PEG 4000, PEG 6000, PEG 8000) kot sredstev za filmsko oblogo pri prehranskih dopolnilih in mnenje o tem izrazila 28. novembra 2006 (10). EFSA je ugotovila, da uporaba teh stopenj polimerizacije polietilenglikolov kot sredstva za glaziranje v filmskih oblogah za prehranska dopolnila v obliki tablet in kapsul v predvidenih pogojih uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. EFSA je v svoji oceni tveganja upoštevala tudi dodatni vir izpostavljenosti tem PEG, ki izvira iz uporabe farmacevtskih proizvodov, in menila, da lahko že odobrena uporaba PEG 6000 kot nosilca sladil in uporaba PEG v materialih v stiku z živili povzročita le omejen dodaten vnos. Zato je primerno odobriti to novo uporabo na ravni EU. Poleg tega je zaradi omejenega vnosa PEG 6000 kot nosilca sladil in toksikološkega profila, podobnega polietilenglikolom drugih stopenj polimerizacije (za navedenih šest PEG je bil opredeljen skupinski dopustni dnevni vnos (TDI)), primerno odobriti uporabo polietilenglikolov, ki jih je EFSA ocenila kot alternativo PEG 6000 kot nosilca sladil. Vsem tem PEG je treba dodeliti številko E, in sicer E 1521.

(21)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe gumija kasijevca kot novega aditiva za živila kot sredstva za želiranje in zgoščevanje ter mnenje o tem izrazila 26. septembra 2006 (11). EFSA je ugotovila, da uporaba gumija kasijevca pod določenimi navedenimi pogoji ne predstavlja tveganja za varnost. Po mnenju EFSA so razpoložljivi toksikološki podatki o gumiju kasijevcu nezadostni za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa, vendar ni ocenila, da bi bili obstoječi podatki zaskrbljujoči. EFSA je poudarila zlasti zelo nizko absorpcijo gumija kasijevca ter da bi se v primeru morebitne hidrolize razgradil na spojine, ki bi vstopile v normalne presnovne procese. Za uporabo gumija kasijevca obstaja tehnološka utemeljitev zaradi njegovih sinergističnih učinkov želiranja, ko se doda drugim običajnim vrstam gumija. Zato je primerno odobriti te uporabe na ravni EU in gumiju kasijevcu dodati številko E, in sicer E 427.

(22)

EFSA je ocenila varnost neotama kot ojačevalca arome in mnenje o tem izrazila 27. septembra 2007 (12). EFSA je ugotovila, da neotam ne predstavlja tveganja za varnost pri predlaganih uporabah kot ojačevalec arome, in določila njegov sprejemljiv dnevni vnos v višini 0–2 mg/kg bw/dan. Zato je treba odobriti uporabo neotama kot ojačevalca arome.

(23)

EFSA je ocenila podatke o varnosti uporabe L-cisteina (E 920) v nekaterih živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom. EFSA je v mnenju z dne26. septembra 2006 (13) ugotovila, da predlagana uporaba v predelanih živilih na osnovi žit ter živilih za dojenčke in majhne otroke (zlasti keksih za dojenčke) ne predstavlja tveganja za varnost. Keksi za dojenčke in majhne otroke morajo imeti primerno sestavo, ki vključuje nadzorovano vsebnost sladkorja in maščobe. Vendar so keksi z nizko vsebnostjo maščobe bolj drobljivi in lahko povzročijo zadušitev, ko se keks zdrobi v otrokovih ustih. L-cistein ima vlogo sredstva za izboljšanje testa, s čimer se nadzoruje tekstura končnega izdelka. Zato je primerno odobriti uporabo L-cisteina v keksih za dojenčke in majhne otroke na ravni EU.

(24)

EFSA je ocenila varnost uporabe encimskega pripravka na osnovi trombina in fibrinogena, pridobljenega iz goveda in/ali prašičev, kot aditiva za rekonstitucijo živil ter v mnenju z dne 26. aprila 2005 ugotovila, da ta uporaba encimskega pripravka, izdelanega v skladu z mnenjem, ne predstavlja tveganja za varnost (14). Vendar je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 19. maja 2010 o osnutku direktive Komisije o spremembi prilog k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil zavzel stališče, da vključitev tega encimskega pripravka kot aditiva za živila za rekonstitucijo živil v Prilogo IV k Direktivi 95/2/ES ni združljiva z namenom in vsebino Uredbe (ES) št. 1333/2008, ker ne izpolnjuje splošnih meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1333/2008, zlasti odstavka 1(c) člena 6.

(25)

Odločba Komisije 2004/374/ES (15) je prepovedala dajanje v promet in uvoz žele dražejev z vsebnostjo aditivov za živila iz morskih alg in nekaterih gumijev za tvorbo želeja (E 400, E 401, E 402, E 403, E 404, E 405, E 406, E 407, E 407a, E 410, E 412, E 413, E 414, E 415, E 417, E 418) zaradi nevarnosti zadušitve s temi izdelki. Direktiva 95/2/ES je bila ustrezno spremenjena z Direktivo 2006/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16). Odločbo Komisije 2004/374/ES je zato treba razveljaviti, saj so bile njene določbe vključene v Direktivo 95/2/ES.

(26)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge od II do VI k Direktivi 95/2/ES se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 te direktive, najpozneje do 31. marca 2011. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice začnejo uporabljati navedene predpise najpozneje s 1. aprilom 2011.

Ko države članice sprejmejo navedene predpise, se ti sklicujejo na to direktivo ali pa se sklic nanjo navede ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Odločba Komisije 2004/374/ES se razveljavi.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(3)  UL L 61, 18.3.1995, str. 1.

(4)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(5)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi nizina (E 234) kot aditiva za živila, The EFSA Journal (2006) 314, str. 1.

(6)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili o varnosti uporabe nizina kot aditiva za živila v dodatni kategoriji jajčnega melanža in o varnosti nizina, proizvedenega z uporabo spremenjenega postopka proizvodnje, kot aditiva za živila, The EFSA Journal (2006) 314b, str. 1.

(7)  UL L 149, 14.6.1991, str. 1.

(8)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi izvlečkov rožmarina kot aditiva za živila, The EFSA Journal (2008) 721, str. 1.

(9)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi polivinil alkohola kot sredstva za oblogo prehranskih dopolnil, The EFSA Journal (2005) 294, str. 1.

(10)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi polietilenglikolov (PEG) kot sredstva za filmsko oblogo pri prehranskih dopolnilih, The EFSA Journal (2006) 414, str. 1.

(11)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi gumija kasijevca kot aditiva za živila, The EFSA Journal (2006) 389, str. 1.

(12)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih v stiku z živili na zahtevo Komisije o neotamu kot sladilu in ojačevalcu arome, The EFSA Journal (2007) 581, str. 1.

(13)  Znanstveno mnenje odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi L-cisteina v živilih, namenjenih dojenčkom in malih otrokom, The EFSA Journal (2006) 390, str. 1.

(14)  Mnenje znanstvenega odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili na zahtevo Komisije o uporabi encimskega pripravka na osnovi trombina in fibrinogena, pridobljenega iz goveda in/ali prašičev, kot aditiva za rekonstitucijo živil, The EFSA Journal (2005) 214, str. 1.

(15)  UL L 118, 23.4.2004, str. 70.

(16)  UL L 204, 26.7.2006, str. 10.


PRILOGA

Priloge II do VI k Direktivi 95/2/ES se spremenijo:

(1)

Priloga II se spremeni:

(a)

vnos „Predpakirano sveže mleto meso“ se nadomesti z naslednjim:

„Predpakirano sveže mleto meso

E 261

Kalijev acetat

quantum satis

E 262i

Natrijev acetat

E 262ii

Natrijev hidrogenacetat

E 300

Askorbinska kislina

E 301

Natrijev askorbat

E 302

Kalcijev askorbat

E 325

Natrijev laktat

E 326

Kalijev laktat

E 330

Citronska kislina

E 331

Natrijevi citrati

E 332

Kalijevi citrati

E 333

Kalcijevi citrati

(b)

na koncu Priloge se doda naslednji vnos:

„Nearomatizirane, naravno fermentirane kreme in nadomestni izdelki z vsebnostjo maščobe manj kot 20 %

E 406

Agar

quantum satis

E 407

Karagenan

E 410

Gumi iz zrn rožičevca

E 412

Guar gumi

E 415

Ksantan gumi

E 440

Pektini

E 460

Celuloza

E 466

Karboksimetil celuloza

E 471

Monogliceridi in digliceridi maščobnih kislin

E 1404

Oksidiran škrob

E 1410

Monoškrobni fosfat

E 1412

Diškrobni fosfat

E 1413

Fosforiliran diškrobni fosfat

E 1414

Acetiliran diškrobni fosfat

E 1420

Acetiliran škrob

E 1422

Acetiliran diškrobni adipat

E 1440

Hidroksipropil škrob

E 1442

Hidroksipropil diškrobni fosfat

E 1450

Natrijev oktenilsukcinat škroba

E 1451

Acetiliran oksidiran škrob

(2)

Priloga III se spremeni:

(a)

na koncu dela A se dodajo naslednji vnosi:

„Ribam podobni izdelki na osnovi morskih alg

1 000

500

 

 

 

 

Točeno pivo, ki vsebuje več kot 0,5 % dodanega fermentacijskega sladkorja in/ali sadnih sokov ali koncentratov

200

200

 

400

 

 

Sveži neolupljeni citrusi (samo površinska obdelava)

20

 

 

 

 

 

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, ki so v suhi obliki in ki vsebujejo vitamin A ter kombinacije vitaminov A in D

 

 

 

1 000 v proizvodu, pripravljenem za uporabo“

 

 

(b)

na koncu dela B se dodata naslednja vnosa:

„Borovnice (samo Vaccinium corymbosum)

10

Cimet (samo Cinnamomum ceylanicum)

150“

(c)

del C se spremeni:

(i)

vnos v zvezi z aditivom E 234 se nadomesti z naslednjim:

„E 234

Nizin (1)

Pudingi iz pšeničnega zdroba in tapioke in podobni izdelki

3 mg/kg

Zorjeni sir in topljeni sir

12,5 mg/kg

Clotted cream

10 mg/kg

Mascarpone

10 mg/kg

Pasterizirani jajčni melanž (beljak, rumenjak ali celo jajce)

6,25 mg/l

(ii)

vnos v zvezi z aditivom E 242 se nadomesti z naslednjim:

„E 242

Dimetil dikarbonat

Brezalkoholne aromatizirane pijače

Brezalkoholno vino

Tekoči koncentrat čaja

vhodna količina 250 mg/l, ostanki nedokazljivi

Jabolčni mošt, hruškov mošt, sadna vina

Vino z manjšo vsebnostjo alkohola

Pijače na osnovi vina in vinski proizvodi, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 1601/91

vhodna količina 250 mg/l, ostanki nedokazljivi“

(d)

v delu D se za vnosom v zvezi z aditivom E 316 vstavi naslednji vnos:

„E 392

Izvlečki rožmarina

Rastlinska olja (razen deviška in olivna olja) in maščoba, pri kateri je vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin višja od 15 % w/w vseh maščobnih kislin, ki se uporabljajo pri toplotno neobdelanih živilih

30 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Ribja olja in olja iz alg

50 mg /kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Mast, goveja, perutninska, ovčja in svinjska maščoba

Maščobe in olja za profesionalno izdelavo toplotno obdelanih živil

Olja in maščoba za cvrtje, razen olivnega olja in olja iz oljčnih tropin

Prigrizki (na osnovi žit, krompirja ali škroba)

Omake

100 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Fini pekovski izdelki

200 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES

400 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Dehidriran krompir

Jajčni izdelki

Žvečilni gumi

200 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Mleko v prahu za prodajne avtomate

Začimbe in dišave

Predelani oreščki

200 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Dehidrirane juhe in bujoni

50 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Dehidrirano meso

150 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Meso in izdelki iz rib, razen dehidriranega mesa in suhih klobas

150 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

izraženo na osnovi maščobe

Suhe klobase

100 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Arome

1 000 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)

Mleko v prahu za izdelavo sladoleda

30 mg/kg

(izraženo kot vsota karnozola in karnozolne kisline)“

(3)

Priloga IV se spremeni:

(a)

v vnos v zvezi z aditivi E 338, E 339, E 340, E 341, E 343, E 450, E 451 in E 452 se za vrstico „Rastlinski beljakovinski napitki“ vstavi naslednja vrstica:

 

 

„Športni napitki z beljakovinami iz sirotke

4 g/kg“

(b)

pred vnosom v zvezi z aditivi E 432, E 433, E 434, E 435 in E 436 se vstavi naslednji vnos:

„E 427

Gumi kasijevca

Sladoledi

2 500 mg/kg

Fermentirani mlečni izdelki, razen nearomatiziranih naravno fermentiranih mlečnih izdelkov

Mlečni deserti in podobni izdelki

Polnila, prelivi in oblivi za fine pekovske izdelke in deserte

Topljeni sir

Omake in solatni prelivi

Dehidrirane juhe in bujoni

Toplotno obdelani mesni izdelki

1 500 mg/kg“

(c)

pri vnosu za E 901, E 902 in E 904 se v tretjem stolpcu pod „Samo kot sredstva za glaziranje za“ doda naslednji vnos:

 

 

„—

predpakirane oblate s sladoledom (samo za E 901)

quantum satis

(d)

pri vnosu za E 901, E 902 in E 904 se v tretjem stolpcu pod „Breskve in ananas (samo površinska obdelava)“ doda naslednji vnos:

 

 

„Aroma v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah (samo za E 901)

0,2 g/kg v aromatiziranih pijačah“

(e)

za vnosom v zvezi z aditivom E 959 se vstavi naslednji vnos:

„E 961

Neotam

Aromatizirane pijače z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja, narejene na osnovi vode

2 mg/l kot ojačevalec arome

Pijače na osnovi mleka in mlečnih izdelkov ali sadnega soka, z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja

2 mg/l kot ojačevalec arome

„Prigrizki“: nekatere arome gotovih, predpakiranih, suhih, slanih izdelkov na osnovi škroba in prelitih oreščkov

2 mg/kg kot ojačevalec arome

Sladkorni izdelki na osnovi škroba, z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja

3 mg/kg kot ojačevalec arome

Mikrobonboni – osveževalci daha, brez dodanega sladkorja

3 mg/kg kot ojačevalec arome

Močno aromatizirane pastile za grlo brez dodanega sladkorja

3 mg/kg kot ojačevalec arome

Žvečilni gumi z dodanim sladkorjem

3 mg/kg kot ojačevalec arome

Džemi, želeji in marmelade z znižano energijsko vrednostjo

2 mg/kg kot ojačevalec arome

Omake

2 mg/kg kot ojačevalec arome

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, v tekoči obliki

2 mg/kg kot ojačevalec arome

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, v trdni obliki

2 mg/kg kot ojačevalec arome

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, na osnovi vitaminov in/ali mineralov v obliki sirupa ali v obliki, ki ni za žvečenje

2 mg/kg kot ojačevalec arome“

(f)

za vnosom v zvezi z aditivom E 1202 se vstavi naslednji vnos:

„E 1203

Polivinil alkohol

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, v obliki kapsul in tablet

18 g/kg“

(g)

za vnosom v zvezi z aditivom E 1202 se vnos, ki obravnava le aditiv za živila E 1505, nadomesti z naslednjim:

„E 1505

Trietil citrat

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, v obliki kapsul in tablet

3,5 g/kg

Posušen jajčni beljak

quantum satis

(h)

za vnosom v zvezi z aditivom E 1452 se vstavi naslednji vnos:

„E 1521

Polietilenglikol

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, v obliki kapsul in tablet

10 g/kg“

(4)

V Prilogi V se vnos za aditiv „Polietilenglikol 6000“ nadomesti z naslednjim:

„E 1521

Polietilenglikol

Sladila“

(5)

V delu 3 Priloge VI se za vnosom v zvezi z aditivom E 526 doda naslednji vnos:

„E 920

L-cistein

Keksi za dojenčke in majhne otroke

1 g/kg“


(1)  Ta snov je lahko prisotna v nekaterih sirih kot posledica fermentacijskega procesa.“


SKLEPI

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/32


SKLEP SVETA

z dne 15. oktobra 2010

o imenovanju romunskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015

(2010/632/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 300(2) in člena 302 Pogodbe, v povezavi s členom 7 Protokola o prehodni ureditvi, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju predloga Romunije,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandat članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se je iztekel 20. septembra 2010.

(2)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1), z izjemo enega romunskega člana, ki naj bi ga romunski organi predlagali naknadno.

(3)

Z dopisom, ki ga je Svet prejel 28. septembra 2010, so romunski organi Svetu predlagali kandidata za imenovanje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v zgoraj navedenem obdobju, da bi dopolnili seznam članov, dodeljenih Romuniji v skladu s Pogodbo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

G. Eugen LUCAN se imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2010

Za Svet

Predsednik

E. SCHOUPPE


(1)  UL L 251, 25.9.2010, str. 8.


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/33


SKLEP KOMISIJE

z dne 22. oktobra 2010

o spremembi Odločbe 93/152/EGS o merilih za cepiva, ki se uporabljajo proti atipični kokošji kugi v okviru programov rednega cepljenja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7109)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/633/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (1), ter zlasti točke 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 93/152/EGS (2) določa nekatera pravila glede cepiv, ki se uporabljajo proti atipični kokošji kugi v okviru programov rednega cepljenja.

(2)

Navedena odločba določa zlasti merila, ki morajo biti izpolnjena glede indeksa intracerebralne patogenosti (ICPI) v zvezi s sevom virusa atipične kokošje kuge, ki se uporablja v živih oslabljenih in inaktiviranih cepivih proti navedeni bolezni.

(3)

Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3) določa nekatere zahteve za imunološka veterinarska zdravila, vključno z zahtevami za preskuse varnosti.

(4)

Zaradi tehničnega napredka pri proizvodnji cepiv, zlasti glede tehnike inaktivacije, ter zahtev Direktive 2001/82/ES in evropske farmakopeje je primerno črtati posebno zahtevo za inaktivirana cepiva glede intracerebralnega indeksa patogenosti (ICPI) v zvezi s sevom virusa atipične kokošje kuge, uporabljenega v takih cepivih, ki je trenutno določen v točki (b) člena 1 Sklepa 93/152/EGS.

(5)

Odločbo 93/152/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Primerno je določiti datum začetka uporabe tega sklepa, da se uskladi z datumom uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 798/2008 (4), spremenjene z Uredbo (EU) št. 955/2010 (5), ki uvaja ustrezne spremembe za merila za inaktivirana cepiva proti atipični kokošji kugi, ki se uporabljajo v tretjih državah –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Točka (b) člena 1 Odločbe 93/152/EGS se črta.

Člen 2

Ta sklep se uporablja od 1. decembra 2010.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 59, 12.3.1993, str. 35.

(3)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(4)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(5)  Glej stran 3 tega Uradnega lista.


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/34


SKLEP KOMISIJE

z dne 22. oktobra 2010

o prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo, ki jih je treba izdati v okviru sistema za trgovanje z emisijami EU za leto 2013, in razveljavitvi Sklepa 2010/384/EU

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7180)

(2010/634/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1), zlasti člena 9 in člena 9a(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 9a Direktive 2003/87/ES je treba skupno količino pravic za Unijo prilagoditi tako, da odraža pravice, izdane za naprave, ki so bile v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem za trgovanje z emisijami EU vključene med leti 2008 in 2012. Skupno količino pravic za Unijo je treba prilagoditi tudi za naprave, ki opravljajo naloge iz Priloge I Direktive in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013.

(2)

V skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES je absolutna količina pravic za leto 2013, ki je bila določena s Sklepom Komisije 2010/384/EU z dne 9. julija 2010 o skupni količini pravic za Skupnost za leto 2013, ki jih je treba izdati v okviru sistema trgovanja z emisijami EU (2) temeljila na skupnih količinah pravic, ki jo države članice izdajo v skladu z odločbami oziroma sklepi Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje od leta 2008 do leta 2012. Ker so od sprejetja navedenega sklepa na voljo nove informacije, ga je treba razveljaviti in nadomestiti.

(3)

Zaradi zahtevkov držav članic, da se v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem EU enostransko vključijo dodatne dejavnosti in plini, so bile dejavnosti, ki prej niso bile vključene v sistem Unije, vključene v sistem z odločbami Komisije C(2008) 7867, C(2009) 3032 in C(2009) 9849. Pri tem sklepu je treba upoštevati zahtevke v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES, če je Komisija odobrila njihovo vključitev pred 31. avgustom 2010. Vključitve, ki jih Komisija odobri po tem datumu, se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za Unijo za leto 2013. V skladu s členom 9a(1) Direktive 2003/87/ES je treba skupno količino pravic za Unijo od leta 2010 prilagoditi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive.

(4)

V skladu s členom 2(1) Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (3) so države članice sprejele zakone in druge predpise, s katerimi so zagotovile, da lahko operaterji naprav, ki opravljajo dejavnosti iz Priloge I Direktive 2003/87/ES in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, ustreznemu pristojnemu organu predložijo ustrezno utemeljene in neodvisno preverjene podatke o emisijah. Ti podatki so potrebni, saj se upoštevajo pri prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo. Države članice so morale Komisiji do 30. junija 2010 predložiti ustrezno utemeljene podatke o emisijah.

(5)

Da se za vse naprave zagotovijo enaki pogoji, je treba podatke, ki jih Komisiji sporočijo države članice, prilagoditi, da se upoštevajo prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki bi se lahko pričakovala pri napravah, ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, če bi bile vanj vključene že od leta 2005. Skupno količino pravic za Unijo je treba v skladu s členom 9a(2) Direktive od leta 2010 prilagoditi tudi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive. Če se bodo Uniji pridružile nove države članice, se dodatne informacije lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za Unijo.

(6)

Če so države članice sporočile emisije naprav, ki proizvajajo amoniak ali natrijev karbonat in ki so v sistem Unije vključene šele od leta 2013, so bile upoštevane emisije, na podlagi katerih je bila izračunana skupna količina pravic za Unijo, določena s tem sklepom, pri čemer se je predpostavljalo, da so te emisije emisije po členu 3(b) Direktive 2003/87/ES. Da se zagotovi skladnost med skupno količino pravic v sistemu Unije in emisijami, za katere je treba pravice predati, se lahko skupna količina pravic za Unijo prilagodi, če uredba, sprejeta v skladu členom 14(1) Direktive 2003/87/ES, od tega pristopa odstopa.

(7)

Da se prepreči dvojno štetje, se pri prilagoditvi skupne količine pravic za Unijo upoštevajo samo emisije, sporočene za dejavnosti iz Priloge I Direktive 2003/87/ES, ki so v sistem Unije vključene od leta 2013.

(8)

V skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES lahko države članice določene naprave izključijo iz sistema Unije, če Komisiji najpozneje do 30. septembra 2011 sporočijo vsako takšno napravo in Komisija temu ne nasprotuje. Države članice do zdaj Komisije o takšnih napravah niso obvestile. Te izključitve se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic Unije za leto 2013.

(9)

Morda bo treba v skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES upoštevati dodatne informacije o skupni količini pravic za Unijo, določeni s Sklepom 2010/384/EU, ko bodo te informacije na voljo. Te izključitve se lahko upoštevajo pri prihodnjih prilagoditvah skupne količine pravic za leto 2013.

(10)

Na podlagi informacij, ki so na voljo od sprejetja Sklepa 2010/384/EU, znaša povprečna letna skupna količina pravic, ki jo države članice izdajo v skladu z odločbami oziroma sklepi Komisije o nacionalnih načrtih razdelitve pravic za obdobje od leta 2008 do leta 2012 ter ki se v skladu s členom 9 Direktive 2003/87/ES upošteva pri izračunu celotne količine pravic za Unijo, 2 037 227 209 pravic.

(11)

Za leto 2013 znaša skupna absolutna količina pravic za Unijo iz člena 9 Direktive 2003/87/ES 1 930 883 949 pravic.

(12)

Za leto 2013 znaša količina pravic, izdanih za naprave, ki so bile v skladu s členom 24(1) Direktive 2003/87/ES v sistem Unije vključene med leti 2008 in 2012 in prilagojene z linearnim faktorjem iz člena 9 te direktive, 1 328 218 pravic.

(13)

Za leto 2013 znaša količina pravic, izdanih za naprave, ki so v sistem Unije vključene od leta 2013 in prilagojene z linearnim faktorjem iz člena 9 te direktive, 106 940 715 pravic.

(14)

Na podlagi člena 9 in člena 9a je treba skupno količino pravic, ki se izdajo po letu 2013, vsako leto zmanjšati z linearnim faktorjem 1,74 %, kar je enako 37 435 387 pravicam.

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupna absolutna količina pravic za Unijo iz člena 9 ter člena 9a(1) in (2) Direktive 2003/87/ES znaša za leto 20 132 039 152 882 pravic.

Člen 2

Sklep 2010/384/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. oktobra 2010

Za Komisijo

Connie HEDEGAARD

Članica Komisije


(1)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2)  UL L 175, 10.7.2010, str. 36.

(3)  UL L 140, 5.6.2009, str. 63.


PRIPOROČILA

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/36


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 11. oktobra 2010

o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom

(2010/635/Euratom)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 37 Pogodbe v povezavi s členom 106a, ki se sklicuje na člen 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s skupino oseb, ki jih v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom imenuje Znanstveno-tehnični odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 37 zahteva, da mora vsaka država članica predložiti Komisiji splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki, tako da lahko Komisija ugotovi, ali izvajanje takega načrta lahko povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice. Komisija da svoje mnenje po posvetovanju s skupino izvedencev iz člena 31 v roku šestih mesecev.

(2)

Izkušnje so bile pridobljene z uporabo priporočil Komisije z dne 16. novembra 1960 (1), 82/181/Euratom (2), 91/4/Euratom (3) in 1999/829/Euratom (4) o uporabi člena 37 Pogodbe.

(3)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodbi z dne 22. septembra 1988 v zadevi 187/87 (5) odločilo, da je treba člen 37 Pogodbe Euratom razlagati tako, da zadevna država članica predloži splošne podatke Evropski komisiji še pred izdajo dovoljenja za radioaktivne izpuste, tako da lahko Komisija da svoje mnenje še pred izdajo dovoljenj za takšna odlaganja in da bi se mnenje Komisije lahko upoštevalo.

(4)

Cilj člena 37 je preprečiti vsako možnost radioaktivne kontaminacije druge države članice. Komisija po posvetovanju z zgoraj navedeno skupino izvedencev meni, da odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, povezano z nekaterimi dejavnostmi, ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice.

(5)

Komisija lahko v izjemnih primerih na podlagi prejetih informacij zahteva predložitev splošnih podatkov o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, za katerega na podlagi tega priporočila sicer meni, da ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice; mnenje Komisije se lahko v tem primeru nanaša na dovoljenje, ki je bilo izdano na zgodnejši stopnji.

(6)

Za dosledno oceno načrtov o odlaganju je treba opredeliti tiste vrste dejavnosti, ki lahko povzročijo odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v smislu člena 37 Pogodbe in različne vrste dejavnosti, za katere je treba informacije posredovati v obliki splošnih podatkov.

(7)

Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva obdelujejo velike količine plutonijevega oksida, zato je treba zahtevati predložitev splošnih podatkov za ukinitev takšnih obratov, kar se že zahteva za ukinitev jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo.

(8)

Podatkov o običajnih dejavnostih, ki nimajo nikakršnega radiološkega vpliva na druge države članice ali je njihov vpliv zanemarljiv, Komisiji ni treba predložiti.

(9)

Države članice lahko posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter obratovanje novih objektov, in popolnost informacij, vsebovanih v začetnih splošnih podatkih, da bi Komisiji omogočile, da izpolni svoje obveznosti v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom in predloži utemeljeno mnenje.

(10)

Ker za številne obstoječe jedrske obrate ni bilo izdanega še nobenega mnenja v smislu člena 37 Pogodbe in ker bi v teh obratih lahko potekale spremembe ali rušenje, je treba opredeliti, katere informacije je treba predložiti v obliki splošnih podatkov, da bi se Komisiji omogočilo, da izpolni svoje obveznosti brez poseganja v načelo enakosti med objekti, v katerih se spremembe bodisi izvajajo bodisi ne izvajajo.

(11)

Kadar je izpostavljenost prebivalstva v bližini zadevne lokacije zelo nizka, te informacije lahko zadostujejo za oceno vpliva na druge države članice.

(12)

Da bi se dosledno ocenil radiološki vpliv nenamernih dogodkov na druge države članice, morajo splošni podatki o nenačrtovanih izpustih iz jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo poleg referenčnih nesreč vsebovati tudi nesreče, ki se upoštevajo pri določitvi nacionalnega načrta ravnanja v izrednih razmerah, ki se nanaša na zadevno lokacijo.

(13)

Da bi se pojasnile in omejile informacije, ki jih zahteva Komisija v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in spremembami načrta, o katerem Komisija še ni izdala nobenega mnenja, se vključita dve novi prilogi.

(14)

Vse države članice so izjavile, da odpadnih snovi ne bodo več odlagale v morje, in da niti ena izmed njih ne namerava zakopavati radioaktivnih odpadnih snovi pod morskim dnom –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

„Odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi“ v smislu člena 37 Pogodbe zajema vse načrtovane ali nenamerne izpuste radioaktivnih snovi, povezanih s spodaj navedenimi dejavnostmi, v plinasti, tekoči ali trdni obliki v okolje:

(1)

obratovanje jedrskih reaktorjev (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 1 MW stalne toplotne obremenitve);

(2)

predelava obsevanih jedrskih goriv;

(3)

izkopavanje, mletje in pretvorba urana in torija;

(4)

obogatitev urana z izotopom U-235;

(5)

proizvodnja jedrskega goriva;

(6)

skladiščenje obsevanega jedrskega goriva (6) v za to namenjenih objektih (razen skladiščenja obsevanega jedrskega goriva v sodih, ki imajo dovoljenje za prevoz ali skladiščenje, v obstoječih jedrskih obratih);

(7)

ravnanje z umetnimi radioaktivnimi snovmi na industrijski ravni in njihova obdelava;

(8)

ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem (7), ki izhaja iz dejavnosti (1) do (7) in (9);

(9)

rušenje jedrskih reaktorjev (8), obratov za proizvodnjo mešanih oksidnih (9) goriv in obratov za predelavo (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 50 MW stalne toplotne obremenitve);

(10)

namestitev radioaktivnih odpadnih snovi nad ali pod zemljo brez namena, da bi jih vrnili;

(11)

industrijska obdelava naravno prisotnih radioaktivnih materialov, katerih odlaganje je treba odobriti;

(12)

vse druge ustrezne dejavnosti.

2.

„Splošni podatki“ v smislu člena 37 Pogodbe so:

za dejavnosti iz točke 1(1) do (7) informacije, določene v Prilogi I,

za dejavnosti iz točke 1(8) informacije, določene v Prilogi II,

za dejavnosti iz točke 1(9) informacije, določene v Prilogi III,

za dejavnosti iz točke 1(10) informacije, določene v Prilogi IV,

za dejavnosti iz točke 1(11) ustrezni deli informacij, določenih v Prilogi I (oddelka 6 in 7 Priloge I se v večini primerov ne uporabljata).

3.

Dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(12), je treba šteti za dejavnosti, ki ne morejo povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, razen v posebnih primerih, ko Komisija zahteva predložitev splošnih podatkov.

4.

V primeru dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(9), predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

(a)

predložitev splošnih podatkov je potrebna, če

država članica načrtuje novo dovoljenje ali odobritev za načrt odlaganja radioaktivnih odpadnih snovi v kakršni koli obliki v primeru rušenja, ali

se bo začelo rušenje kontaminiranih ali aktiviranih delov obrata;

(b)

če država članica načrtuje rušenje objekta iz točke 1(9), o čemer v skladu s členom 37 še ni bilo izdano nobeno mnenje, se splošni podatki predložijo v obliki Priloge III;

(c)

če država članica načrtuje rušenje objekta iz točke 1(9), o čemer je bilo v skladu s členom 37 mnenje že izdano, se splošni podatki predložijo v obliki Priloge III. Vendar pa v zvezi z opisom lokacije in njene okolice, načrti ravnanja v izrednih razmerah in spremljanjem stanja okolja zadostuje že sklicevanje na splošne podatke, ki so bili predloženi v zgodnejši fazi postopka, če so v zvezi z možnimi spremembami predložene vse ustrezne dodatne informacije.

5.

Če država članica načrtuje spremembo (10) načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

(a)

če država članica načrtuje spremembo načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, za katerega je bilo v skladu s členom 37 mnenje že izdano, je treba predložiti splošne podatke, ki vsebujejo vsaj informacije, določene v standardnem obrazcu v Prilogi V, če so odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi manj restriktivne od zahtev iz obstoječega načrta, ali če so možne posledice nenačrtovanih izpustov, ki bi lahko sledili nesrečam, ocenjenim v postopku za izdajo dovoljenja, povečane;

(b)

če se ne zahteva nikakršna nova odobritev ali dovoljenje, splošnih podatkov ni treba predložiti, razen če tega ne zahteva Komisija;

(c)

razen če tega ne zahteva Komisija, splošnih podatkov ni treba predložiti, če:

se s spremembo načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi načrtujejo odobrene omejitve in z njimi povezane zahteve, ki so v primerjavi z obstoječim načrtom nespremenjene ali bolj restriktivne, in

so možne posledice nenačrtovanih izpustov, ki bi lahko sledile referenčnim nesrečam, ocenjenim v okviru postopka izdaje dovoljenj, nespremenjene ali zmanjšane;

(d)

je v primeru načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov, o katerem v skladu s členom 37 ni bilo izdano še nobeno mnenje, treba predložiti splošne podatke, razen če država članica Komisiji ne posreduje izjave, v kateri navaja, da so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c). Če kateri koli izmed teh pogojev ni izpolnjen, morajo splošni podatki vsebovati ustrezne informacije, določene v Prilogi VI.

6.

Splošne podatke je treba Komisiji predložiti:

(a)

po dokončni opredelitvi načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov in, kadar koli je to mogoče, eno leto, vendar ne manj kot šest mesecev

pred kakršno koli odobritvijo za izpust radioaktivnih odpadnih snovi, ki jo izdajo pristojni organi, in

pred začetkom izvajanja tistih dejavnosti, za katere ni predvidena nobena odobritev za izpust radioaktivnih odpadnih snovi;

(b)

kadar Komisija zahteva splošne podatke v skladu s točko 3, najpozneje v šestih mesecih po zahtevi, ne glede na katero koli odobritev, ki so jo pristojni organi izdali še pred sprejemom zahteve Komisije. Vsako odobritev, ki je bila izdana, še preden je Komisija zahtevala predložitev splošnih podatkov, je treba pregledati na podlagi naknadno izdanega mnenja Komisije.

7.

Kadar države članice posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter med drugim tudi obratovanje novih objektov, mora prva predložitev vsebovati celovit in podroben pregled načrtovanih dejavnosti, ki bo v primeru sprememb obstoječega načrta dopolnjen z naknadno predloženimi podatki. V zvezi z nenamernimi dogodki, navedenimi v prvi predložitvi, morajo splošni podatki vključevati vsaj informacije o predvidenih količinah in fizikalno-kemičnih oblikah radionuklidov, prisotnih v vsakem izmed objektov na lokaciji, ter o količinah, ki naj bi se sprostile v primeru nesreče v vsakem izmed navedenih objektov. Splošni podatki lahko vsebujejo informacije o preteklih in trenutnih dejavnostih na lokaciji, pri čemer se upošteva, da se bo mnenje Komisije nanašalo samo na prihodnje dejavnosti.

8.

Ker je za predložitev načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi odgovorna zadevna država članica, mora navedena država sprejeti odgovornost za vse informacije, ki jih predloži Komisiji v zvezi s takšnim načrtom.

9.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica obvestiti Komisijo o dejavnostih, ki jih načrtuje na podlagi priporočil, podanih v mnenju Komisije o načrtu za odlaganje.

10.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica Komisijo obvestiti o odobritvi izpustov ter o vseh poznejših spremembah za namen primerjave z informacijami, vsebovanimi v splošnih podatkih, na katerih je Komisija utemeljila svoje mnenje.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

Z njim se nadomesti Priporočilo 1999/829/Euratom.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije


(1)  UL 81, 21.12.1960, str. 1893/60.

(2)  UL L 83, 29.3.1982, str. 15.

(3)  UL L 6, 9.1.1991, str. 16.

(4)  UL L 324, 16.12.1999, str. 23.

(5)  [1988] Recueil str. 5013.

(6)  Pod pogojem, da takšna dejavnost ni vključena v načrt, ki je predložen pod drugim naslovom.

(7)  Izraz „ravnanje pred odlaganjem“ vključuje skladiščenje radioaktivnih odpadnih snovi.

(8)  Razgradnja pomeni vse tehnične in upravne postopke, dejavnosti in ukrepe, sprejete po zadnjem zaprtju objekta in do prepustitve lokacije neomejeni ali drugi dovoljeni uporabi. „Rušenje“ v okviru teh dejavnosti vsebuje demontažo, rezanje in podiranje kontaminiranih ali aktivnih sestavnih delov, sistemov in struktur, vključno z njihovim pakiranjem in odvažanjem z zadevne lokacije.

(9)  Uranovega in plutonijevega oksida.

(10)  Spremembe načrta lahko vključujejo tudi pripravljalno delo v skladu z dejavnostmi iz točke 1(9).


PRILOGA I

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(1) do (7)

Uvod

Splošna predstavitev načrta,

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj, predvidene faze začetka obratovanja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Seizmologija

Stopnja potresne aktivnosti v regiji; verjetna najvišja potresna aktivnost in projektirana potresna odpornost objekta.

1.3   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

podzemna voda, ravni in tokovi,

kratek opis obalnih pasov,

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.4   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

smeri in hitrosti vetra,

jakosti in trajanja padavin,

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

Po potrebi druge jedrske dejavnosti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

zaščitni ukrepi.

2.   OBJEKT

2.1   Glavne značilnosti objekta

Kratek opis objekta,

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

načrt lokacije,

varnostne določbe.

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

2.6   Razgradnja in rušenje

Načrtovano obdobje obratovanja objekta,

preučitev razgradnje in rušenja,

opis regulativnih in upravnih določb za razgradnjo in rušenje.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

Opis veljavnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

v primeru dejavnosti, navedene v točkah (1) in (2), morajo glavni radionuklidi in z njimi povezane meje zaznavnosti izpolnjevati vsaj specifikacije, določene v Priporočilu Komisije 2004/2/Euratom (1),

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (2), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

atmosferska disperzija izpustov,

odlaganje v tla in resuspenzija,

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

Opis splošnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

v primeru dejavnosti, navedene v točkah (1) in (2), morajo glavni radionuklidi in z njimi povezane meje zaznavnosti izpolnjevati vsaj specifikacije, določene v Priporočilu 2004/2/Euratom,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

vodna disperzija izpustov,

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

obdelava in pakiranje,

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

Ocena tveganj za okolje,

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Poleg tega za dejavnosti (1) in (2) še nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo za določitev nacionalnega načrta za ravnanje v izrednih razmerah za zadevno lokacijo.

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč in za dejavnosti (1) in (2) nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo za namen določitve nacionalnega načrta za ravnanje v izrednih razmerah za zadevno lokacijo

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2),velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

Spremljanje zunanjega sevanja,

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.


(1)  Priporočilo Komisije z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem (UL L 2, 6.1.2004, str. 36).

(2)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.


PRILOGA II

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(8)

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem, ki izhaja iz dejavnosti iz točke 1(1) do (7) in (9)

Uvod

Splošna predstavitev načrta,

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj in

predvidene faze začetka obratovanja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Seizmologija

Stopnja potresne aktivnosti v regiji; verjetna najvišja potresna aktivnost in projektirana potresna odpornost objekta.

1.3   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

podzemna voda, ravni in tokovi,

kratek opis obalnih pasov,

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.4   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

smeri in hitrosti vetra,

jakosti in trajanja padavin,

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

Po potrebi druge jedrske dejavnosti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

zaščitni ukrepi.

2.   OBJEKT

2.1   Glavne značilnosti objekta

Kratek opis objekta,

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

opis radioaktivnih odpadnih snovi, ki bodo sprejete za namen skladiščenja in obdelave, objektov in skladiščnih zmogljivosti, kategorij in vrste radioaktivnih odpadnih snovi (na primer, nizka ali srednja raven, kovine, gorljive odpadne snovi), ki jih je treba skladiščiti ali obdelati, vključno s količinami in vsebnostjo radionuklidov,

načrt lokacije,

varnostne določbe.

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis sekundarnih objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis sekundarnih objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

2.6   Razgradnja in rušenje

Načrtovano obdobje obratovanja objekta,

preučitev razgradnje in rušenja,

opis regulativnih in upravnih določb za razgradnjo in rušenje.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

Opis veljavnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (1), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

atmosferska disperzija izpustov,

odlaganje v tla in resuspenzija,

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini objekta in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

Opis splošnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

vodna disperzija izpustov,

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

obdelava in pakiranje,

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

Ocena tveganj za okolje,

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

Spremljanje zunanjega sevanja,

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.


(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.


PRILOGA III

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(9)

Rušenje jedrskih reaktorjev, obratov za proizvodnjo mešanih oksidnih goriv in obratov za predelavo (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 50 MW stalne toplotne obremenitve)

Uvod

Splošna predstavitev načrta,

opis različnih načrtovanih faz razgradnje in rušenja,

postopki za izdajo dovoljenj za razgradnjo in rušenje.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

podzemna voda, ravni in tokovi,

kratek opis obalnih pasov,

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.3   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

smeri in hitrosti vetra,

jakosti in trajanja padavin,

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.4   Naravni viri in živila

Kratek opis:

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

2.   OBJEKT

2.1   Kratek opis in zgodovina objekta, predvidenega za rušenje

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje med rušenjem, v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi med rušenjem, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti na lokaciji med rušenjem.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

Opis veljavnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih organi načrtujejo za dejavnosti rušenja, vključno s predvideno sestavo radionuklidov,

za primerjavo: omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki so veljavne v času pred predvidenimi dejavnostmi rušenja, vključno s sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

Letni pričakovani izpusti med rušenjem,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (1), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

atmosferska disperzija izpustov,

odlaganje v tla in resuspenzija,

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov za dejavnosti rušenja, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

Opis splošnega postopka,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih organi načrtujejo za dejavnosti rušenja, vključno s predvideno sestavo radionuklidov,

za primerjavo: omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki so veljavne pred predvidenimi dejavnostmi rušenja, vključno s sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

Letni pričakovani izpusti med rušenjem,

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

vodna disperzija izpustov,

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov za dejavnosti rušenja, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

obdelava in pakiranje,

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

Ocena tveganj za okolje,

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo za namen odlaganja, recikliranja ali ponovne uporabe,

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

V primeru reaktorjev se ne zahtevajo nobeni podatki, če je bilo vse jedrsko gorivo preneseno zunaj lokacije v odobren objekt ali v skladišče na lokaciji, o čemer je bilo mnenje v skladu s členom 37 že izdano.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

Spremljanje zunanjega sevanja,

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.


(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.


PRILOGA IV

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(10)

Namestitev radioaktivnih odpadnih snovi nad ali pod zemljo brez namena, da bi jih vrnili

Uvod

Splošna predstavitev načrta namestitve odpadnih snovi,

splošna predstavitev odlagališča, vrste in kategorije odpadnih snovi,

trenutna faza projekta in postopka za izdajo dovoljenj, predvidene faze začetka obratovanja in izdaje dovoljenj,

časovni razpored, predviden datum začetka obratovanja, obdobje obratovanja in datum zaprtja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in najbližjih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom,

predvidene spremembe v geografiji in topografiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.2   Geologija in seizmologija

Geološka lokacija,

aktivni tektonski procesi, pretekli potresi, stopnja potresne aktivnosti v regiji; možna najvišja potresna aktivnost,

strukturne in geotehnične značilnosti tal, utekočinjanje tal (če je primerno),

površinski procesi (zemeljski plazovi in erozija) (1),

predvidene spremembe v geologiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.3   Hidrologija in hidrogeologija

Kratek opis hidroloških lastnosti, ki predstavljajo možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico:

regionalne in lokalne podzemne vode in njihove sezonske spremembe,

smer in hitrost toka podtalnice, mesto izpusta in odvzema vode,

obstoječi in predvideni glavni uporabniki vode, lokacija odlagališča glede na možne vodonosnike pitne vode,

kratek opis površinskih vodnih teles (rek, jezer, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.) ter obalnih območij (če je primerno),

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava (če je primerno),

kemična sestava podzemne vode,

tveganje poplav in zaščita objekta (če je primerno),

predvidene spremembe v hidrologiji in hidrogeologiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.4   Meteorologija in podnebje

Kratek opis podnebja in meteoroloških značilnosti:

smeri in hitrosti vetra,

jakost in trajanje padavin (dežja in snega),

temperatura (povprečna, najnižja in najvišja),

pogoji atmosferske disperzije,

skrajni vremenski pojavi (na primer tornadi, hude nevihte, močna deževja, suše) (1),

predvidene spremembe podnebja (na primer vplivi ledenikov, možen vpliv globalnega segrevanja) in, v primeru obalnih lokacij, spremembe v morski gladini in obalna erozija v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti,

predpostavke na podlagi prihodnjih vzorcev prebivalstva, navad in virov hrane.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

po potrebi drugi jedrski objekti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

zaščitni ukrepi (če je primerno),

predviden razvoj dejavnosti v določenem časovnem obdobju, ki se upošteva pri oceni dolgoročnega vpliva.

2.   ODLAGALIŠČE

2.1   Konceptualni pristop in zasnova

Zasnova odlaganja,

globina in lokacija glede na geološke plasti (če je primerno)  (2),

merila zasnove v zvezi z naravnimi pojavi,

metode namestitve odpadnih snovi, polnilo ter strategija in metode zapiranja,

varnostni pristop: vloga geoloških in projektiranih zapor,

zaprtje odlagališča,

obravnava dostopnosti odpadnih snovi (če je primerno),

pomožna obdelava odpadnih snovi, kondicioniranje in vmesne skladiščne zmogljivosti na lokaciji odlagališča.

2.2   Odpadne snovi, ki se odlagajo v odlagališču

Vrste odpadnih snovi,

oblike odpadnih snovi, uporabne metode kondicioniranja in značilnosti pakiranih odpadnih snovi (če je primerno),

popis odpadnih snovi; količine in aktivnosti radionuklidov,

možen nastanek toplote, možen nastanek plinov, možna kritičnost (če je primerno),

zahteve/merila za sprejem odpadnih snovi, postopek in tehnike preverjanja pakiranih odpadnih snovi, da bi se zagotovila skladnost z opredeljenimi merili za sprejem odpadnih snovi.

2.3   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče (če je primerno).

2.4   Drenažni sistem in obdelava tekočinskih izpustov

Opis sistemov za zbiranje, drenažo in izpust potencialno kontaminirane vode v normalnih pogojih in v primeru nesreče (če je primerno).

2.5   Ravnanje s sekundarnimi trdnimi in tekočinskimi odpadnimi snovmi v normalnih pogojih in v primeru nesreče

Kategorije sekundarnih tekočinskih in trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

skladiščenje in prevoz odpadnih snovi,

obdelava odpadnih snovi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Med normalnim obratovanjem objektov za odlaganje odpadnih snovi se pričakujejo kvečjemu zelo majhni izpusti radioaktivnih snovi, večja izpostavljenost javnosti pa ni predvidena. Zato se ta oddelek ne uporablja, kadar ni izdane nobene odobritve radioaktivnih izpustov. V primeru, da so omejitve izpustov radionuklidov predpisane in da se izvaja spremljanje izpustov, je treba predložiti splošne podatke v skladu z zahtevami iz oddelka 3 Priloge II.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Med normalnim obratovanjem objektov za odlaganje odpadnih snovi se pričakujejo kvečjemu zelo majhni izpusti radioaktivnih snovi, večja izpostavljenost javnosti pa ni predvidena. Zato se ta oddelek ne uporablja, kadar ni izdane nobene odobritve radioaktivnih izpustov. V primeru, da so omejitve izpustov radionuklidov predpisane in da se izvaja spremljanje izpustov, je treba predložiti splošne podatke v skladu z zahtevami iz oddelka 4 Priloge II.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

Ta oddelek se običajno ne uporablja.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi. Nesreče, obravnavane v poročilu o oceni varnosti, in ocenjene radiološke posledice v primeru nenačrtovanih izpustov

6.2   Ocena radioloških posledic izpustov v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih  (3) državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3   Ocena radioloških posledic izpustov v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   OBDOBJE PO ZAPRTJU

Po potrebi je treba upoštevati različne faze po zaprtju (npr. aktivna in pasivna faza vzpostavljenega nadzora).

8.1   Regulativne in upravne določbe

Načrti za zaprtje odlagališča,

upoštevana časovna obdobja (obdobja aktivnega in pasivnega vzpostavljenega nadzora),

opis predvidenih ukrepov za obdobje aktivnega vzpostavljenega nadzora,

opis predvidenih ukrepov za obdobje pasivnega vzpostavljenega nadzora,

vodenje evidence,

program rušenja pomožnih objektov,

redni varnostni pregledi pred zaprtjem.

8.2   Radiološki vpliv v obdobju po zaprtju

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom, ki so rezultat normalnega razvoja in zgodnje razgradnje zapor, za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objekta nižje od 1 mSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

Odvečnost in učinkovitost zapor (če je primerno),

upoštevana časovna obdobja,

analizirane značilnosti, dogodki in procesi, opisi predvidenih scenarijev (kratki opisi scenarija normalnega razvoja, najpomembnejši scenariji razpadanja in scenariji posega človeka),

metode in tehnike, uporabljene za oceno radiološkega vpliva,

parametri in predpostavke,

glavne poti izpostavljenosti v bližini odlagališča in drugih izpostavljenih državah članicah, ki so posledica normalnega razvoja in za zgodnjo razgradnjo zapor,

aktivnost in čas izpusta radionuklidov,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina in/ali ocenjena tveganja za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju vseh večjih poti izpostavljenosti,

razvoj negotovosti.

9.   SPREMLJANJE OKOLJA

Delovno spremljanje zunanjega sevanja in radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilski verigi, ki ga opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ (oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in v primeru nesreče),

smernice za spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah po zaprtju, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ (1),

vsi dogovori o sodelovanju s sosednjimi državami članicami v zvezi s spremljanjem okolja.

Opombe:


(1)  Ustrezno samo za nova površinska odlagališča.

(2)  Ustrezno samo za geološka odlagališča.

(3)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.


PRILOGA V

Splošni podatki, ki se uporabljajo za spremembo načrta, o katerem je bilo mnenje že izdano

STANDARDNI OBRAZEC

1.

Naziv in lokacija zadevnega objekta:

2.

Datum izdaje mnenja Komisije:

3.

Kratek opis načrtovanih sprememb:

4.

Odobrene omejitve izpustov v obstoječem načrtu in drugi ustrezni pogoji:

4.1

Plinasti izpusti:

4.2

Tekočinski izpusti:

4.3

Trdne odpadne snovi:

5.

Nove omejitve izpustov, ki jih predvidevajo organi, vključno s spremembami predvidene sestave radionuklidov, ter drugi ustrezni pogoji:

5.1

Plinasti izpusti:

5.2

Tekočinski izpusti:

5.3

Trdne odpadne snovi:

6.

Posledice novih omejitev izpustov in z njimi povezanih zahtev (plinasti in/ali tekočinski izpusti) v zvezi z oceno izpostavljenosti prebivalstva v drugih državah članicah:

7.

Posledice sprememb v zvezi z odlaganjem trdnih odpadnih snovi:

8.

Posledice sprememb v zvezi z referenčnimi nesrečami, ki so se upoštevale v prejšnjem mnenju:

9.

V primeru novih referenčnih nesreč: opis in ocena radioloških posledic:

10.

Posledice sprememb v zvezi s trenutnimi načrti za ravnanje v izrednih razmerah in trenutnim spremljanjem okolja:


PRILOGA VI

Splošni podatki, ki se uporabljajo za spremembo načrta, o katerem mnenje še ni bilo izdano

Uvod

Splošna predstavitev načrta,

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in najbližjih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Hidrologija

Podatki iz tega oddelka 1.2 se zahtevajo samo, če sprememba tekočinskih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu ali če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuščanja v vodno okolje, večje.

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

kratek opis obalnih pasov,

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

1.3   Meteorologija

Podatki iz tega oddelka 1.3 se zahtevajo samo, če sprememba plinastih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu ali če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v atmosfero, večje.

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

smeri in hitrosti vetra,

jakosti in trajanja padavin,

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.4   Naravni viri in živila

Kratek opis:

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva, lova in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

2.   OBJEKT

Kratek opis objekta,

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

načrt lokacije,

varnostne določbe,

obdelava odpadnih snovi,

ustrezne podrobnosti o spremembi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Podatki iz tega oddelka 3 se zahtevajo samo, če sprememba plinastih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

3.1   Veljavni postopek odobritve

Opis veljavnega postopka,

trenutne omejitve pri odobritvah,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

sestava in fizikalno-kemične oblike radioaktivnih izpustov,

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini objekta in v drugih izpostavljenih (1) državah članicah:

atmosferska disperzija izpustov,

odlaganje v tla in resuspenzija,

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Podatki iz tega oddelka 4 se zahtevajo samo, če sprememba tekočinskih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

4.1   Veljavni postopek odobritve

Opis splošnega postopka,

trenutne omejitve pri odobritvah,

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

Predvideni letni izpusti,

sestava in fizikalno-kemične oblike radioaktivnih izpustov,

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

vodna disperzija izpustov,

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

Podatki iz tega oddelka 5 se zahtevajo samo, če sprememba odlaganja trdnih radioaktivnih odpadnih snovi iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

obdelava in pakiranje,

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

Ocena tveganj za okolje,

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

Podatki iz tega oddelka 6 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč večje.

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

Vpliv spremembe na referenčne nesreče.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Podatki iz tega oddelka 6.3.1 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v atmosfero, večje.

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

Če že ni predloženo v skladu s točko 3.3:

vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Podatki iz tega oddelka 6.3.2 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v vodno okolje, večje.

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

Če že ni predloženo v skladu s točko 4.3:

vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

Ustrezne informacije v zvezi s spremembo.


(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/68


SKLEP STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-HRVAŠKA št. 1/2010

z dne 25. maja 2010

o udeležbi Hrvaške kot opazovalke delovanja in njegovih podrobnosti v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice

(2010/636/EU)

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SVET EU-HRVAŠKA JE –

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (2) in zlasti člena 28(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je decembra 1997 v Luksemburgu opredelil udeležbo v agencijah Skupnosti kot način pospeševanja predpristopne strategije. V sklepih Evropskega sveta je navedeno, da „se bo o agencijah Skupnosti, v katerih bodo države prosilke lahko udeležene, odločalo za vsak primer posebej“.

(2)

Hrvaška ima iste namene in cilje, kot so določeni za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (Agencija), ter se strinja s področjem uporabe in opisom nalog Agencije, kot sta določena v Uredbi (ES) št. 168/2007.

(3)

Primerno je omogočiti udeležbo Hrvaške kot opazovalke delovanja Agencije in določiti podrobnosti take udeležbe, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah Agencije, finančnem prispevku in osebju.

(4)

Poleg tega je primerno, da Agencija na Hrvaškem obravnava vprašanja temeljnih pravic v okviru področja uporabe Uredbe (ES) št. 168/2007, v obsegu, ki je potreben za postopno približevanje njene zakonodaje pravu Skupnosti –

SKLENIL:

Člen 1

Hrvaška je kot država kandidatka udeležena kot opazovalka v Agenciji Evropske Unije za temeljne pravice, kakor je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 168/2007.

Člen 2

1.   Agencija lahko na Hrvaškem obravnava vprašanja temeljnih pravic v okviru področja uporabe člena 3(1) Uredbe (ES) št. 168/2007 v obsegu, ki je potreben za postopno približevanje njene zakonodaje pravu Skupnosti.

2.   V ta namen bo Agencija lahko na Hrvaškem opravljala naloge iz členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 168/2007.

Člen 3

Hrvaška finančno prispeva k dejavnostim Agencije iz člena 4 Uredbe (ES) št. 168/2007 v skladu z določbami iz Priloge k temu sklepu.

Člen 4

1.   Hrvaška imenuje osebi, ki izpolnjujeta merila iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 168/2007, kot opazovalca in nadomestnega opazovalca. Ti osebi lahko sodelujeta pri delu upravnega odbora enakopravno s člani in nadomestnimi člani, ki jih imenujejo države članice, vendar brez glasovalne pravice.

2.   Hrvaška v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 168/2007 imenuje vladnega uradnika kot nacionalnega uradnika za zvezo.

3.   V štirih mesecih od začetka veljavnosti tega sklepa Hrvaška Komisiji sporoči imena, kvalifikacije in kontaktne podatke oseb iz odstavkov 1 in 2.

Člen 5

Podatki, ki se pošljejo Agenciji ali iz nje, se lahko objavijo in so dostopni javnosti, če so zaupni podatki na Hrvaškem deležni enake stopnje varstva kot v Skupnosti.

Člen 6

Agencija ima na Hrvaškem enako poslovno sposobnost, kot jo pravnim osebam priznava hrvaška zakonodaja.

Člen 7

Da lahko Agencija in njeno osebje opravljata svoje naloge, jima Hrvaška podeli privilegije in imunitete, enakovredne tistim iz členov 1 do 4, 6, 7, 11 do 14, 16, 18 ter 19 Protokola (št. 36) o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je priložen Pogodbam o ustanovitvi Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 8

Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3) lahko državljani Hrvaške, ki uživajo vse državljanske pravice, z direktorjem Agencije sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

Člen 9

Pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sklepa, in jih sporočita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

Člen 10

Ta sklep začne veljati prvi dan drugega meseca po njegovem sprejetju.

V Bruslju, 25. maja 2010

Za Stabilizacijsko-pridružitveni svet EU-Hrvaška

Predsednik

G. JANDROKOVIĆ


(1)  UL L 26, 28.1.2005, str. 3.

(2)  UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(3)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


PRILOGA

FINANČNI PRISPEVEK HRVAŠKE ZA AGENCIJO EVROPSKE UNIJE ZA TEMELJNE PRAVICE

1.

Finančni prispevek, ki ga plača Hrvaška v splošni proračun Evropske unije za udeležbo v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (Agencija) in je opredeljen v točki 2, predstavlja celotni znesek za sodelovanje v Agenciji.

2.

Finančni prispevek, ki ga plača Hrvaška v splošni proračun Evropske unije:

Leto 1:

180 020 EUR

Leto 2:

180 020 EUR

Leto 3:

180 020 EUR

Leto 4:

205 020 EUR

Leto 5:

205 020 EUR

3.

Morebitna finančna podpora iz programov pomoči Skupnosti bo dogovorjena ločeno v skladu z ustreznim programom Skupnosti.

4.

Prispevek Hrvaške se upravlja v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1).

5.

Potne stroške in dnevnice hrvaških predstavnikov in strokovnjakov zaradi sodelovanja v Agenciji ali na sestankih, povezanih z izvajanjem delovnega programa Agencije, Agencija povrne oziroma izplača na isti podlagi in v skladu s trenutno veljavnimi postopki za države članice Evropske unije.

6.

Po začetku veljavnosti tega sklepa in na začetku vsakega naslednjega leta Komisija Hrvaški pošlje zahtevek za sredstva v višini njenega prispevka za Agencijo po tem sklepu. Za prvo koledarsko leto udeležbe plača Hrvaška prispevek, izračunan po načelu sorazmernosti od datuma začetka udeležbe do konca leta. Prispevek za naslednja leta je v skladu s tem sklepom.

7.

Prispevek se izrazi v EUR in plača na EUR bančni račun Komisije.

8.

Hrvaška plača prispevek za svoj delež v skladu z zahtevkom za sredstva najpozneje v 30 dneh potem, ko Komisija pošlje zahtevek za sredstva.

9.

Za vsako zamudo pri plačilu prispevka Hrvaška plača obresti na neporavnani znesek od dneva zapadlosti. Obrestna mera je enaka obrestni meri, ki jo na datum zapadlosti uporablja Evropska centralna banka za svoje poslovanje v EUR, povečani za 1,5 odstotne točke.


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.


23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/71


SKLEP SKUPNEGA ODBORA ZA CARINSKO SODELOVANJE št. 1/2010

z dne 24. junija 2010

v skladu s členom 21 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Japonske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

o medsebojnem priznavanju programov o pooblaščenih gospodarskih subjektih v Evropski Uniji in na Japonskem

(2010/637/EU)

SKUPNI ODBOR ZA CARINSKO SODELOVANJE (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Japonske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah, podpisanega 30. januarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 21 Sporazuma,

ob upoštevanju skupne ocene, ki je potrdila, da programi o pooblaščenih gospodarskih subjektih (v nadaljnjem besedilu: AEO) v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija) in na Japonskem zajemajo pobude glede varnosti in usklajenosti, ter pokazala, da so standardi za udeležbo združljivi in vodijo do enakovrednih rezultatov,

ob upoštevanju, da programi uporabljajo mednarodno priznane varnostne standarde po priporočilu okvira standardov SAFE, ki jih je sprejela Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: okvir SAFE),

ob priznavanju posebne narave zakonodaje in upravljanja vsakega programa,

ob upoštevanju in v skladu s Sporazumom, da morata Unija in Japonska razvijati carinsko sodelovanje za pospešitev trgovine ter da lahko medsebojno priznavanje njunih programov o AEO okrepi carinsko varnost in varstvo ter pospeši mednarodno trgovinsko dobavno verigo, ter

ob upoštevanju, da lahko Unija in Japonska z medsebojnim priznavanjem omogočita koristi gospodarskim subjektom, ki so investirali v varnost dobavne verige in so bili certificirani v sklopu programov o AEO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

I

Medsebojno priznavanje in pristojnost za izvajanje

1.

Programi o AEO Unije in Japonske se medsebojno priznavajo kot združljivi in enakovredni, ustrezni dodeljeni statusi AEO pa se medsebojno sprejmejo.

2.

Carinski organi, opredeljeni v členu 1(c) Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: carinski organi), so pristojni za izvajanje tega sklepa.

3.

Zadevna programa o AEO sta:

(a)

program Evropske unije o pooblaščenih gospodarskih subjektih (zajema potrdilo AEO „varnost in varstvo“ ter potrdila AEO „carinske poenostavitve, varnost in varstvo“)

(Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) in Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (2), kakor sta bili spremenjeni z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in naslovom IIA Uredbe (ES) št. 1875/2006 (4)) ter

(b)

japonski program o pooblaščenih gospodarskih subjektih (carinski zakon).

II

Združljivost

1.

Carinski organi vzdržujejo skladnost programov in zagotavljajo, da so standardi, ki se uporabljajo za vsak program, združljivi glede naslednjih točk:

(a)

postopek vložitve zahtevka za dodelitev statusa AEO;

(b)

ocena zahtevkov ter

(c)

dodelitev in spremljanje statusa AEO.

2.

Carinski organi zagotovijo, da se programi izvajajo znotraj okvira SAFE.

III

Ugodnosti

1.

Vsak carinski organ zagotovi primerljive ugodnosti gospodarskim subjektom s statusom AEO v skladu s programom drugega carinskega organa.

Te vključujejo zlasti:

(a)

upoštevanje statusa AEO gospodarskega subjekta, ki ga pooblasti drugi carinski organ, pri oceni tveganja, da se zmanjša preverjanje ali nadzor, in pri drugih varnostnih ukrepih ter

(b)

prizadevanje za vzpostavitev skupnega mehanizma neprekinjenega poslovanja za odziv na motnje trgovinskih tokov zaradi povečane varnostne stopnje, zaprtja meja in/ali naravnih nesreč, nevarnih kriznih razmer ali drugih večjih nesreč, pri čemer bi lahko carinski organi kar se da olajšali in pospešili prednostne pošiljke AEO.

2.

Vsak carinski organ lahko zagotovi tudi dodatne ugodnosti za pospešitev trgovine po pregledu iz odstavka 2 dela V tega sklepa.

3.

Vsak carinski organ ima pravico do začasne ukinitve ugodnosti, dodeljenih udeležencem programa drugega carinskega organa v skladu s tem sklepom. Takšna začasna ukinitev ugodnosti s strani carinskega organa se z utemeljitvijo takoj sporoči drugemu carinskemu organu, da lahko izrazi pripombe.

4.

Vsak carinski organ sporoči drugemu carinskemu organu nepravilnosti v zvezi z gospodarskimi subjekti s statusom AEO v sklopu programov drugega carinskega organa, da se lahko takoj analizira primernost ugodnosti in statusa, ki jih je dodelil drugi carinski organ.

IV

Izmenjava informacij in komunikacija

1.

Carinski organi krepijo komunikacijo za učinkovito izvajanje tega sklepa. O svojih programih izmenjujejo informacije in krepijo komunikacijo zlasti s:

(a)

pravočasnim zagotavljanjem posodobljenih informacij o delovanju in razvoju svojih programov;

(b)

vzajemno koristno izmenjavo informacij o varnosti dobavne verige ter

(c)

zagotavljanjem učinkovite komunikacije med Generalnim direktoratom za obdavčenje in carinsko unijo Evropske komisije in mednarodnim obveščevalnim uradom carinske uprave Japonske, da se med udeleženci programov izboljšajo prakse obvladovanja tveganja glede varnosti dobavne verige.

2.

Informacije se izmenjujejo v elektronski obliki v skladu s Sporazumom.

3.

Informacije in povezani podatki, zlasti o udeležencih programov, se izmenjujejo sistematično po elektronskem mediju.

4.

Podrobnosti, ki se izmenjujejo o gospodarskih subjektih, pooblaščenih v sklopu programov o AEO, vključujejo:

(a)

ime gospodarskega subjekta s statusom AEO;

(b)

naslov zadevnega gospodarskega subjekta;

(c)

status zadevnega gospodarskega subjekta;

(d)

datum potrditve ali pooblastitve;

(e)

začasne ukinitve in preklice;

(f)

enotno številko pooblastitve (npr. številke EORI ali AEO) ter

(g)

druge podrobnosti, o katerih se lahko dogovorijo carinski organi.

5.

Carinski organi zagotavljajo varstvo podatkov v skladu s Sporazumom, zlasti s členom 16 Sporazuma.

6.

Izmenjani podatki se uporabljajo izključno za izvajanje tega sklepa.

V

Posvetovanje in pregled

1.

Vse zadeve glede izvajanja tega sklepa je treba urediti s posvetovanjem med carinskimi organi v okviru Skupnega odbora.

2.

Skupni odbor redno pregleduje izvajanje tega sklepa. Pregledovanje lahko vključuje zlasti:

(a)

skupno preverjanje za ugotovitev prednosti in pomanjkljivosti pri izvajanju medsebojnega priznavanja;

(b)

izmenjavo mnenj o podrobnostih za izmenjavo in ugodnosti, vključno s prihodnjimi ugodnostmi, ki bodo dodeljene gospodarskim subjektom v skladu z odstavkom 2 dela III tega sklepa;

(c)

izmenjavo mnenj o varnostnih določbah, kot so protokoli, ki jih je treba upoštevati med resnim varnostnim incidentom ali po njem (obnovitev poslovanja) ali kadar razmere upravičujejo začasno ukinitev medsebojnega priznavanja;

(d)

preglede razmer za začasno ukinitev ugodnosti iz odstavka 3 dela III tega sklepa ter

(e)

celovit pregled tega sklepa.

3.

Ta sklep se lahko spremeni z odločitvijo Skupnega odbora.

VI

Splošno

1.

Ta sklep izvaja veljavne določbe Sporazuma in ni nov mednarodni sporazum.

2.

Vse dejavnosti vsakega carinskega urada v skladu s tem sklepom se izvajajo v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi Unije in Japonske ter veljavnimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnici sta.

3.

Vsebina tega sklepa ne posega v medsebojno pomoč carinskih organov.

VII

Začetek, začasna prekinitev in prenehanje

1.

Sodelovanje iz tega sklepa se začne 24. junija 2010.

2.

Vsak carinski organ lahko kadar koli začasno prekine sodelovanje iz tega sklepa s pisnim obvestilom vsaj trideset (30) dni pred začasno prekinitvijo.

3.

Sodelovanje iz tega sklepa lahko preneha z odločitvijo Skupnega odbora.

V Bruslju, 24. junija 2010

Za Skupni odbor za carinsko sodelovanje EU-Japonska

Generalni direktor Obdavčenje in carinska unija Evropske komisije

Walter DEFFAA

Generalni direktor Carinski in tarifni urad Ministrstva za finance, Japonska

Toshiyuki OHTO


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 117, 4.5.2005, str. 13.

(4)  UL L 360, 19.12.2006, str. 64.